Stev. n V Hubtlanl. dne 27. ma|a 1926. Mesečna priloga »Novice v slikah". Poštnina plačana v gotovini. Leto XXXIX, giiiilu Jugoslovanske kmctske /,vezo. - Cena i« Illn /,a telo leto. — Za inozemstvo 00 Din. — 1'osa-inetna fttevllka I liin. — V Inseiatneni ilelu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Dlu. Izhaja vsako sredo oli 0 7jutra.|. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo TrednHtrn ,.Domoljuba", nare.'aJn», reklamacije in mseratl pa rpnivnlštvu „IK>mol|ubii" v I.jnhl.ianl, Kopitarjeva ulica Štev. 6. Kdo nas je okova! v centralistične verige? Tat, ki za drugim kaže. Naši slovenski liberalci z dr. Žerjavom načela računajo na pozabljivost in menimo tjdi, da na neizobraženost in neumnost nekaterih ljudi. Le tako je razumljivo, da »Domovina« od številke do številke skuša na vse načine zabrisati in ljudstvu napačno prikazati korenino in izvor zla, ki nas že od leta 1920., posebno pa zadnji dve leti tako strahovito tepe. Stalno kaže na druge in jim skuša podtaknili odgovornost za strašno gospodarsko stanje v Sloveniji. Zakaj dela tako? Zakaj ta družba tako aže? To dela vse premišljeno in iz strahu, da se ljudstvo pod težo gospodarskih krivic in nesreč, pod katerimi vzdihuje, ne bi vzdramilo in poiskalo zadnjih vzrokov sedanjih nesreč in sedanjega bednega stanja. Zabrisati hočejo ti ljudje sled za seboj, zato toliko govore o krivdi in zato toliko vpijejo na stranko slovenskega ljudstva, na S. L, S. Posvetimo z bakljol Mi moramo biti pa o vsem na jasnem in nc smemo prav nič dopustiti, da bi mogel kdo, pa najsibo že kdorkoli, pri nas slepomišiti. Ne moremo in ne smemo do-'Ustiti, da bi mogel kdo pri nas loviti za se z lažmi in zavijanji politično zaostale in "olitično neizobražene ljudi, kaj šele, da bi mešati politično naprednejše in pa-etnejše ljudi. Celo pa ne moremo dopu-jiti, da bi pri nas oni, ki nosijo pred celim |3venskim narodom in pred slovensko Rodovino vso soodgovornost za gospodarno propast in politično trpljenje Slovencev, da bi sedaj ti z lažmi valili krivdo na " ,v svojem lažnivem časopisju in lažnivi agitaciji iskali krivce v drugih nstah. Temu mora biti konec in bo konec. ? °°mo poskrbeli in sicer tako korenito .'oskrbeli, da se bodo ti lažnivi kljukci v kalnih in samostojniških vrstah dvakrat Premislili, preden si bodo drznili, da s po-nanjem zgodovinskih dejstev nadaljujejo. , Kje so vzroki, da se nam tako godi *or se nam godi? Kje je vir naše ne- Vidite, tu so verigel sreče? Zakaj si ne moremo iz tega bednega stanja pomagati, kakor bi si drugače lahko pomagali? Kakaj smo se pred vojsko vsaj nekoliko mogli razmahniti? Na to je treba dati odgovor in bo takoj vse jasno. Takoj bo tudi jasno, kje so bili in kje so še danes krvniki in grobokopi slovenskega ljudstva. Iz odgovora bo pa tudi takoj jasno, katera politika je res prava slovenska in prava naša gospodarska politika. Mi smo te stvari že povedali, a od sedaj jih bomo še neštetokrat povedali in tako jasno povedali, da bo samo očit lažnik in brezvestnež mogel in smel med našim ljudstvom še dalje lagati. Stvar je ta: Vsa naša politika in sicer politika vseh strank pri nas je vkovana v okove centralizma, to je v okove popolne in izključne zakono-davne pravice Belgrada na vseh poljih javnega življenja, V te okove in spone je vko-vano naše gospodarstvo, vsa naša gospodarska politika, davčna politika, cestna in poljedelska politika. Slovenec doma na svojih tleh se ne moreš ganiti, nič ne moreš storiti, nič sam o sebi odločati, nobenega zakona sam sebi skleniti, vse to prepoveduje in vse to preprečuje moč, oblast in zakonodavstvo, ki je bilo predano in dano s centralistično ustavo v Belgrad, Kako je bilo včasih .., Kdo nam je preje ceste gradil, ki so bile pri nas naravnost vzorne? Mar Dunaj? Mar morda gospoda Žerjav in Pucelj iz svojega žepa?I Mi sami smo si določali svoje postave in svoje ceste v svojem deželnem zboru in deželnem odboru. Kdo je odločal o našem šolstvu? Ali ne ljudstvo samo v svojem deželnem zboru?! Kdo je podpiral kmetijsko zadružništvo, živinorejo? Ali ne zopet ljudstvo samo v svojem deželnem zboru? Zakaj odpadeta letos od 200 milijonov, določenih za nove ceste, samo dva milijona za Slovenijo? Zakaj se je že od leta 1^20. naprej« vedno tako godilo na vseh koncih in krajih pri razdeljevanju in uporabljanju dejanega denarja? Centralistična večina, pri kateri sta bila tudi dr. Žerjav in Pucelj,- ima vso oblast v rokah in ravna z nami po svoji mili volji, Vidovdanska ustava ji daje to pravo. Shod proti korupciiS. se bo vršil v nedeljo 30. maja ob 10 dopoldan v veliki dvorani hotela »Union v Ljubljani. Govorili bodo: Ljuba Davidovič, od Demokr. stranke, dr. Korošec, od SLS, dr. Spaho, od Muslim. organizacije in Joca Jovanovič, od Zveze zemljorad-nilcov. Boj proti korupciji, ki jo je v nagnusni meri zaplodil v naši državi centralizem, je najnujnejša naša gospodarska potreba. Korupcija pije kri našemu narodu. č'e ne pogine korupcija, poginemo mi. Zato: branimo se! Liberalci in samostojneži so rodili centralizem, centralizem je rodil korupcijo, korupcija je rodila bedo. Kako so liberalci verige skovali. Za to ustavo in te zakone so glasovali naši slovenski liberalci z dr. Žerjavom na čelu — z možem, k pravi, da mi Slovenci sploh svojega jezika nimamo — bili so za to naši slovenski samostojueži, ki so sedaj Radičevci, ki jih je pa poprej radi glasovanja za to ustavo Radič neusmiljeno opso-val in ozmerjal in zaničeval. Ti ljudje so bili leta in leta na vladi in bi lahko na delu in v dejanju pokazali, da je to dobro in celo bolje, da nimamo svojega deželnega zbora, svoje avtonomije, svoje zakonodaje. Leta in leta so bili na vladi, napraviti niso megli nič, razmere so bile vedno slabše in slabše. Zakaj? Centralizem, moč belgrajske edine in popolne oblasti je zvezala njih in je zvezala vse Slovence. Ko so bili na vladi, so morali stati in gledati kot bedni partičoki, kako mi propadamo, kako smo zvezani na rokah in nogah po edini odločujoči moči, ki je v Belgradu in nikjer drugje. Zakaj nam ti širokoustneži niso prinesli gospodarskega raja, ko so sedeli dolga leta na vladi in so mogli uporabljati blagodati centralistične oblasti?! Zamorca ne operejo z nobenim miloml Tukaj je vir vsega zla in ta vir naše gospodarske propasti bo poplavljal naše kraje, dokler bo ostalo pri tem, kar so ti 1* Orlovski izlet v Rim 31. avgusta do 8. septembra.) Vse, ki so se že priglasili ali pa se bodo že priglasili, prosimo, da upoštevajo sledeče: 1. Prijavni rok se je podaljšal do 20. junij* 1926, ker so se tudi hrvatski Orli odločili, da gredo v Rim skupno z nami, ne morejo pa zbrati prijav preje, nego do 20. junija. To je zadnji rok, do katerega bomo sprejemali prijave tudi za Slovence. Pogoji ostanejo isti: Kdor se prijavi do 20. junija, ima vplačati 1300 Din in sieer 700 Din do 20 junija, ostalo v obrokih, tako da bo do 1 avgusta vplačan ves prispevek. Ta znesek velja za vosnjo v III. razredu, za skupna ležišča in skupno prehrano. 2. Oni, ki se bodo hoteli voziti v II. razredu in imeti v Rimu boljše prenočišče, nai nam to takoj eporoče. Za po sel m o prenočišče bo treba plačati okoli 180 Din več, za vošnjo v II. razredu pa še nimamo podatkov. 3. Potrebne dopuste za državne uradnike bomo izposlovali sami. 4. Da bomo mogli dobiti skupni potni list, prosimo, da nam vsi udeleženci takoj sporoče: Ime in priimek, poklic, rojotni kraj in leto, pristojnost v občino in okrajno glavarstvo. 5. Za udeležence bcmo otvoriJi nakup lir, drobiža, ki ga bodo potrebovali za majhne osebne izdatke med potovanjem in v Rimu. Sporočite nam tozadevne želje in pošljite denar. ljudje iz zagrizene strankarske strasti in proti svojemu boljšemu prepričanju ustvarili. In ti ljudje, ki vodijo tako politiko in imajo tak program, da bi te centralistične okove ohranili, jih podaljšali in ž njimi svobodni razmah naše moči in naše sposobnosti na naših domačih tleh pritisnili na tla, se šc drznejo govoriti o krivdi drugih, javkati in hinavsko zavijati oči! Ko njihova hudobna in protinarodna dela tepejo nas vse, ne bodo zabrisali svojih protislovenskih dejanj, polna odgovornost pada nanje. Sami hočemo biti gospodarji na svojih tleh! Mesto vseh poštenih Slovencev je pa v vrstah one stranke, ki hoče izbojevati prost razmah naših moči na naših domačih tleh, ki daje skupni državi, kar je njenega, ki pa ne trpi in ne bo trpela centralističnih ok :. za naš narod. In ta stranka je Slov. ljud. stranka, ki v težkem boju ni klonila, ne bo klonila in bo, opirajoč se na življenjsko moč in poštenost slovenskega kmeta in delavca, s svojim slovenskim programom tudi zmagala. Slovenski kmet: Kdaj Ti je na Tvojem posestvu bolje: ali takrat, ko sam gospodariš ali takrat, ko Ti gospodari hlapec in Ti hlapca poslušaš? Če hočeš hlapčevati in ukaze drugih poslušati, pojdi za dr. Žerjavom, njegovo Domovino in za g. Puc-ljem. ' 6. Nekateri prijavljenci nam se niso poslali prvega obroka v znesku Din Prosimo, da to nemudoma store. 7. Oni, ki se izleta iz različnih vzrokov ne bodo mogli udeležiti, dobe po odbitku malenkostnih režijskih stroškov povrnjen ves prispevek. 8. Prosimo, da pošiljate vse denarne prispevke po poštno-ček. računu št. 12.808 z označbo, za kaj so namenjeni. Samo 1100 Din plačajo Orli-telovadci ali v kroju, ki se udeleže orlovskega izleta v Rim od 31. avgusta do 8. septembra. Ne zamudite ugodne prilike! Priglasite se! Vožnje po Jadranskem morju žele nekateri prijavljenci ki se udeleže orlovskega izleta v Rim. Poudarjamo, da skušamo za čim manjši prispevek nuditi udeležencem na potu čim večje ugodnosti, toda ravno vožnia s parnikom Trst—Benetke in nazaj grede Ankona—Dalmacija 1 >i potovanje tako podražila, da z določenimi zneski ne bi mogli izhajati, ali pa bi so morali odpovedati drugim ugodnostim. d Romanje na Trsat. Kat. prosvetno društvo na Homcu tem potom javi vsem, ki so se priglasili za romanje na Trsat, da se to romanje ne bo vršiio 29. maja t. L, ampak nekoliko kasneje. Vzrok so nepričakovane ovire v Belgradit. Sedaj ima vso stvar v rokah eden naših poslancev. ki bc v?e notrebno v n-ijkrajšem času izposloval. Radi tega se je čas za priglasitev za na Trsat podaljšal in je torej še čas, da se prirflasi. Ker so mnogi izrazili željo, da bi se vozili po dnevu, zato ie odbor sk'eni!, da pojdemo iz Ljubljane že zjutraj. Na ta način bomo videli vse pokrajine od Ljubljane do Sušaka. Na Trsat pridemo proti večeru. Zvečer in zjutraj opravimo pobožnost na Trsatu, nato si ogledamo Sušak in po možnosti Reko, popoldne se vrši izlet na Jadransko morje, in sicer mimo Bakra, Kraljeviče v Cirkvenico in nazaj. Kdaj pojdemo, se bo nravočasno javilo v »Slovencu« in .Domoljub«'. Naslov za priglasitve jc: Kat. prosvetno društvo na Homcu, p. Radomlje. d Škofjeloško romanje na Trsat. Katoliško prosvetno društvo v Škofji Loki priredi o Velikem Šmarnu, 15. avgusta t. 1. romanje na Trsat. Iz Škofje Loke se odpeljemo 13. avgusta pozno zvečer do Ljubljane in dalje po dolenjski progi do Kar-lovca in Sušaka, kamor dospemo v soboto dopoldne, kjer si ogledamo obmorsko življenje in imamo na večer na Trsatu večer-nice. Zgodaj zjutraj na Veliki Šmaren prejmemo sv. zakramente, smo pri sv. mašah in pridigi. Nato pa napravimo izlet s posebnim parnikom na otok, Krk. Na večer pridemo s parnfkom nazaj in se odpeljemo iz Sušaka proti Škofji Loki, kamor pridemo v ponedeljek zjutraj.Katoliško prosvetno društvo v škofji Loki preskrbi poseben vlak in stane vožnja za osebo 150 Din. Za parnik p,n bo treba posebej plačati okrog 10 Din. kar se bo pa Bo točno javilo. Cas priglaševanja je do 1. julija t. 1. Prijavo in vplačila sprejema društvena blagajniea gdč 1 Minka Debeljak, Škofja Loka. Vsa podrobi na pojasnila slede po potrebi v »Slovencu* in v ; Domoljubu«. d Okrajna kmetska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku naznanja svojim članom, da je vsak torek in petek tajnik na razpolago za razna pojasnila in nasvete v prostoru Kmetijske nabavne in prod, zadruge na Šiitni v Kamniku. d Obrekovalei Gospodarske zveze so dobili svoje plačilo. Naši liberalci — kar jih je zagrizenih — so ljudje brez vesti in poštenja, o tem danes tudi njihovi pri-staši nič ne dvomijo. Grdobij,' ki so jih naredili nad slovenskim slovenskim ljudstvom, je mera tako polna, da je čudno, da njihovo glasiio Domovina« sploh še upa med ljudi. Koliko ljudi so s pomočjo laži in krivic gospodarsko uničili, o tem bo nepristranski zgodovinar pisal debelo knjigo. Na ta svoj čisti brezvestni način so se svoj čas spravili tudi na Gospodarsko zvezo, da bi njo in z njo zvezane zavode gospodarsko za iniljone oškodovali. Liberalni časopisi so prinašali lažnjiva poročila, na podlagi katerih naj bi ljudstvo začelo dvigat svoj denar, kar bi moglo ceio zadružništvo omajati ter povzročiti ljudem nepovračljive škodo. Sedaj pa je sodišče pri iliio žerjavovski časopis Slovenski narod, ki je prvi začel obrekovati, da je prinesel naslednjo izjavo: : V št. 273 od 29. novembra 1925 smo o Gospodarski zvezi v Ljubljani objavili med brzojavkami poročilo, (la stoji ta zavod pred polomom, katero poročilo smo posneli po nekem za grebškem dnevniku. Ta posnetek je prištij v list brez znanja vodstva našega lista it ne da bi se bil preje kontroliral. Ne želimo nikomur škodovati, najmanje j;o gospodarskemu zavodu in vsebine objavljenega poročila ne moremo vzdrževati, o čemur smo sc Se posebej prepričali tekom tiskovnega preiskovalnega postopka. Iz vseh navedenih razlogov lojalno obžalujemo objavo dotičnega poročila. — Uredništvo. d Neumestna gorečnost. Iz celc dežele prihajajo poročila, da zahtevajo davčni uradi z vso strogostjo, da P0™}'' rajo delavci zaostalo dohodnino do leta 1925. So slučaji, ko hoče priti urad do denarja potom eksekucije. Vprašanje je, če je na mestu tako postopanje v času, ko se bori delavec za svoj obstoj. V interesu države same bi bilo, da preneha lt-nančna oblast s takim izterjevanjem >f da odpiše delavcu vso zaostalo dohodni' no do časa, ko se je pričel pobirati daven na ročno delo, , d Razstavo živine v Novemmesiu, Podružnica kmetijske družbe za »love UAiiittt niiieiijoive ui -- , nijo v Novemmestu priredi v nedeljo on. 30. majnika t. 1. ob 9 dopoldan na ^J dijskem sejmišču razstavo živine za lenjsko. Dosedaj je prigla.šenih okoli udclcžencev z več kot 300 glavami zivm • Interesentje se vabijo, da se razstave^ Vedno najnovejše >oln«no blago ica ieuake obleke in Mu« A. & E. 8KABKHNB - Ljubljana, Mestni tr« I Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO - MILO znamke »JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: „Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljale najboljše, namreč Schichfovo milo, ki je edino pravo z znamko JELEN". obilnem številu udeležijo. Poleg pregleda razvoja živinoreje na Dolenjskem bo imel marsikdo priliko nakupa plemenske živine. Ob tej priliki se bodo licencirali plemenski biki sreza Novomesto, Razstavljala dobijo primerna darila. — Razstavni obor. (Zelo umestno bi bilo, da se take razstave, ki so združene s sejmom, ne vršijo ob nedeljah. Op. ur.) d Kakšen bo nov koledar, V »Domoljubu« smo že poročali, da se v Društvu narodov dela nov koledar, ki naj bi stopil za ves svet v veljavo z letom 1930. Kak-pa bo ta novi koledar. Leto se razdeli na trinajst mesecev z istimi imeni kot do-sedaj, samo med junij in julij se vrine mesec z novim nazivom. Vsak mesec bo imel dni, leto torej 364 dni; začetek leta kot »novo leto« je dan brez datuma ter pade JJ? 1. aprila sedanjega štetja, ta dan naj bl veljal kot splošen praznik. Vsako prestopno leto se vrine v sedmi mesec še en tok nešteti dan pred prvim, ki naj bo po- svečen kot praznik svetovnemu miru. »Novemu letu« sledi prvi april, ki pade na sredo in odtod se računa po tednih naprej; mesec ima torej točno 4 tedne; nedelje in delavniki padejo vsak mesec na iste datume; tako bodo vse nedelje padle na 5., 12., 19. in 26.; četrtki pa na 2., 9., 16. in na 23. itd. Vsi verski in državni prazniki se uvrstijo na nedelje. Židje premaknejo tedensko dneve v verskem koledarju tako, da pade njih sabat na nedeljo, slično si uredijo tudi muslimani svoj petek. Katoličani si uredijo svetniške godove po novem koledarju na ta način, da ga spravijo v sklad s starim, ki bi imel veljati za leto, ko stopi nov račun v veljavo. To bo prekucija, še hujša kot z novim cestnim redom. Ko pa se bodo ljudje navadili, pravzaprav koledarja ne bodo več rabili, ker bo vsak na pamet vedel, na kateri dan pade ta ali oni datum, d Trboveljsko delavstvo. Trboveljska premogokopna družba še vedno odpušča delavstvo, ki se seli v Francijo. Menda bo odpuščenih še 800, nakar bo začelo ostalo delavstvo delati v polnem obratu. Delavska zbornica je poslala v Francijo zastopstvo, da pregleda ondotne razmere. Ugotovilo je, da so še dovolj dobre. d Nova železniška postaja bo v kratkem otvorjena na progi Pragersko—Ormož in sicer pri Sv. Lenartu, Postaja se bo imenovala Osluševci. d Vsi vojaki svetovne vojne, ki stanujete v okraju Celje, Gornjigrad, Slovenj-grad„ec, pridite dne 25. julija 1926 v Šmartno ob Paki, kjer se bo odkril veličasten spomenik 63 vojnim žrtvam. Ta dan bo obenem vojaški tabor, katerega priredi Zveza slov, vojakov iz svetovne vojne. Vsaka občina naj organizira bivše vojake ter že sedaj javite število udeležencev zaradi preskrbe podpisanemu odboru. — Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom, Šmartno ob Paki. d Romanje na Sv. Višarje priredi mora vška dekanija drugo nedeljo v juliju; Iz Ljubljane odidemo prejšnjo soboto, t. j. 11, julija zjutraj. Pridružijo se lahko romarji iz kamniškega okraja in ljubljanske okolice. d Vnovič opozarjamo, da se vsled stalne prenapolnjenosti zavoda morejo sprejemati v opazovalnico v Ljubljani le najnujnejši slučaji, ter da v ta namen nikakor ne zadostuje samo napotnica županstva, temveč se mora doprinesti tudi predpisano zdravniško izpričevalo. — Ravnateljstvo. d Romarjem i cerkniške dekanije na Bled-Brezje 31. maja. Vse je pripravljeno! Izkaznice s sporedom dobite pri svojem župniku. Odhod bo v ponedeljek, 31. maja ob 6.50 zjutraj iz postaje Rakek (Planinci vstopijo v Planini) s posebnim vlakom, ki se vrne na Rakek v torek, 1. junija, ob 4.30 popoldne. Vse drugo boste razvideli iz izkaznic. Kdor ne more iti sam, naj karto proda ali podari drugemu. Na postaji Rakek se zbere vsaka župnija za-se in čaka navodil za vstop v vlak. Ulbogajte vodstvo, da bo šlo vse hitro in v redu. Poskrbite za petje I Za hrano in posteljo skrbi vsak sam. Kdor meni, da ga kje odirajo, naj to takoj pove meni. Ravnotako, če kaj izgubi ali najde. Vozne listke dobite v vlaku. Shranite jih za nazaj. Pazite, da ne zamudite vlaka. Za vsako župnijo naj eden prešteje svoje pred vlakom in mi javi število navzočih na Rakeku in nazaj grede v Ljubljani. Jernej Hafner, župnik. d Žrebanje stadionske loterije se bo vršilo v nedeljo 30. maja ob 3 popoldan v Ljudskem domu. (1 Opozarjamo. Denar za stadionske srečke mora biti vsaj v soboto 29. t. m. oddan na pošto ali pa v nedeljo do 3 popoldan vplačan pri Orlovski podzvezi. Istotako morajo biti nerazprodane srečke v soboto oddane na pošto, sicer se bo pozneje iz-tirjal zapadli znesek. Srečke, ki ne bodo pravočasno plačane, so neveljavne. No pozabimo, da sta dr. Žerjav in Pucelj glasovala za centralizem, ki je prinesel korupcijo in s korupcijo gospodarsko propadanje. Ne pozabimo, da je dr. Žerjav se danes odločen centralist ln da sedi v najbolj centralistični vladi. d Za snažnost Belgrada. Belgrajske dame so priredile velik shod proti nesnaž- S1 ;D0M0LJUB< 1026 Stev, 21 nim in nezdravim razmeram v Belgradu. Ugotovile so, da je Belgrad najpolj nesnažno mesto v Evropi, kar seveda Belgradu ni v čast. Posebno zato mu ni v čast, ker mu je Žerjavov in Pucljev centralizem že dovolj slovenskega denarja znosil v mestno blagajno, a je mesto še vedno nesnažno. Dame so pozvale mestno upravo na korenito poboljšanje. To poboljšanje se naj le zgodi, hudo je le, da bo največ moral zraven plačati naš kmet in naš obrtnik. d Novo policijsko ravnateljstvo, V Mariboru sc namesto dosedanjega policijskega komisarijata ustanovi policijsko ravnateljstvo, ki bo popolnoma samostojno in bo razširilo svoj delokrog tudi izven Maribora na občine Studenci, Radvanje, Tezno, Po-brežje, Krčevina in Lajtersberg. d Štrajk v Našicah končan. Pri lesni industriji v Našicah, kakor srno že poročali, je stopilo v štrajk 2500 delavcev. Štrajk se je zdaj končal in sicer so delavci privolili v 7 odstotno znižanje plač, na kar je pristalo tudi podjetje, ki je hotelo prvotno znižati plače za 15 odstotkov. d Za zdaj so oivorjene planinske koče: Velika planina, Kamniška Bistrica, Kamniško sedlo, ob« koči na Golici, Cojzova koča in Aljažev dom. d Fontarjem k Sv, Hemi sporočam, da je slika slabo ispadla. Zato je ne kaže naročati. Vzrok: ker smo se dali slikati ravno ob solnčnem zahodu. Tako fotograf. Obenem sporočajo gg. pp. redemptoristi, da bed- napravili nove zvonove, ki nas bodo prihodnje leto že pozdravljali iz svojega visokega domovja. Pravkar so začeli nabirati denar. — Langerholc. d Vpisovanje otrok v osnovno šolo se po naredbi ljubljanskega velikega župana ne bo več vršilo začetkom šolskega leta, temveč 30. junija in 1. ter 2, julija. d Pomladansko zasedanje ljubljanske porote sc oivori v pondeljek dne 7. junija. Med drugimi bo sojen tudi Janez Jarc, ki je lansko leto v Vačah pri Medvodah ubil svojo ljubljenko. d Avtoomnibus Kranj—Jezersko vozi vsak dan. Jezersko odhod ob 6, Kranj odhod ob 15.50. Ob nedeljah jc Jezersko odhod ob 14, Kranj odhod ob 7.50. d Odlikovali je z redom Belega Orla poslancc Vlado P u š e n j a k. Z istim redom je odlikoval kralj tudi ministra Ivana Puclja in več drugih poslancev. d Od nekod. (Gasilska veselica.) V neki vasi na Slovenskem je priredilo gasilno društvo svojo vrtno veselico. Gasilna društva so po pravilih vsaj na papirju nepolitična, zato ne smejo biti ne prikrita in ne javna liberalna priprega, ki potem prireja svoje veselice in prireditve po liberalnem receptu skoro vedno z javnim plesom. Pri imenovanem društvu hočejo člani veljati za dobre katoličane. Kljub temu ob veselici ni bilo videti v cerkvi ne dopoldne in ne popoldne nobene gasilske uniforme. Pa brez plesa? Kaj bi pa potem počele brhke, golovrate, kratkokrile frajlice, ki so že dolgo čakale te prilike, kjer se morda vjame kak žeuin? Ne, ples mora biti! Zato so postavili primeren plesni oder, ga zelo čedno okrasili, naročili godbo, potem se je pa pridno gasile in drajsolo celo noč do jutra prav po liberalnem taktu. Pa je sv. Florijan v resnici vesel svojih varovancev! d K Sv. Gregorju! Bilo je 25. decembra 1. 1865., ko je v klasičnem delu slovenske zemlje, domovini naših Trubarjev, Levstikov, Stritarjev, naših Skrabcev m dolgi vrsti za naš narod zaslužnih moz zagledal luč sveta pri Sv. Gregorju čisti, globoki in plemeniti duh dr. Jan. Ev. Kreka. V hvaležnost za to, kar nam je dal, v vzpodbudo, da delamo v bodoče kot je delal on, se bleste v krajih, s katerimi je bil v ožjih stikih, skromne spominčice in impozantni spomaniki. Rojstna fara Sv. Gregor hiti za njimi, da se enako oddolži spominu slovenskega genija, da enako izpriča pred domačini in tujimi popotniki, da hoče ostati Krekova, da je sejalec imel tudi v svojem rojstnem okraju žejne brazde njegoveda narodnega kulturnega, socialnega, gospodarskega in političnega delovanja. 25. julija 1925 mu odkrije rojstni kraj spominsko ploščo pri Sv. Gregorju. Vabimo vse okoličane, vsa društva in organizacije, vabimo celotni narod, da se na spominski dan dostojno pripravi, da priredi proslavo, vredno spomina velikega Slovenca! Bodimo 25. julija vsi vršilci Krekove oporoke. — Pripravljalni odbor. d Čipke kleklane iz najfinejšega lanc-nega sukanca trajajo več rodov. Najlepše in najcenejšo kupite pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo. d Umrl je v Ljubljani 20. t. m. dr. Karel Triller v 65. letu starosti. Zadela ga je srčna kap. Ob pol enajstih je bil še v Kreditni banki, odkoder je odšel zelo dobre volje na obisk k neki svoji sorodnici. Tu pa se je nenadoma zgrudil mrtev. Pokojnik je svoj čas poleg dr. Tavčarja bil najodlič-nejši vodilni politik v liberalni stranki. Bil je dolgo časa deželni odbornik in ljubljanski podžupan. V zadnjih letih se jc umaknil iz politike ter se je posvetil samo gospodarskemu življenju. Bil je član upravnih svetov raznih denarnih zavodov. Naj v miru počiva! d Nenadoma je umrl v Ivanji vasi pri Mirni peči dne 20. maja t. 1. občeznani Janez Rezelj, v visoki starosti 85 let. Udeležil se je leta 1866. vojske v Italiji pri Kustoci pod Albrechtom in je imel tudi več odlikovanj. Bil je dolgoletni naročnik »Domoljuba« in vedno zvest pristaš SLS. Sveti mu večna luč! d Debela toča je padala na binkostno soboto — letos že tretjič — na Igu. d Kmetski dan. V dnevih 13.-15. avgusta se bo vršil v Mariboru Kmetski dan, velika manifestacija kmetskega ljudstva za prenovitev kmet. življenja v duliu krščanstva in poštenja. d Tri smrtne nesreče v Kamniških planinah. V binkoštnih praznikih so bile vse slovenske planine polne turistov, zlasti Kamniške. Slabo vreme in zgodnji čas (snega je še polno posebno po severnih strminah) pa sta prinesla marsikatero nevarnost, ki je drugače ni. Turisti s tem niso zadostno računali in tako so se pripetile na istem mestu tri smrtne nesreče. Najprvo sla se na binkoštni dan popolda? ponesrečila na poti z visoko zasneženega Grebena (podolgasta gora pred Grintov-cem, če gledaš iz Kranja) v Kokrsko se- dlo, kjer je Cojzova koča, Rado Stončj* in njegova zaročenka Meri Mancini, V družbi petih sta šla skupaj, gospodični je zdrsnilo, prijela se je Stopčiča, pri čemur je omahnil tudi on in oba sta padla v jil0. bino 300—400 metrov, Bila sta seveda oba takoj mrtva. To se je zgodilo popoldan. — Druga družba, 4 gospodične in 4 gospodi! izmed katerih je bil eden 30 letni Ivo' Sterle, uradnik Ljubljanske kreditne banke. Ker niso vedeli, da je stena Grebeuova tako zasnežena, jih je zajela noč. Eden izmed gospodov — ki je bil popolnoma tu-ristovsko opremljen — je delal naprej stopnje po strmini, drugi so šli v prccejSnji razdalji za njim. Ivo Sterle se je nekoliko umaknil od narejenih stopinj, češ, da se mu zdi njegova pot varnejša. Pri tem pa mu je spodrsnilo, peljal se je nekaj časa po sneženi drči, nakar je pade! v isti prepad kot Stopčič in Mancini ter obležal par metrov proč od njiju. Ostala družba ni nič vedela, da je bil padcc smrtonosen, razen prvega gospoda, ki je takoj velel, naj se družba ustavi in počaka, nakar je sam splezal do Cojzove koče, od koder so prišli člani kluba Skala ter ob polnoči peljali vso družbo nazaj na vrh Grebena, kjer je prenočila na prostem. Drugi dan sc je družba podala v Kamniško Bistrico, kjer so ji šele povedali, da je Ivo Sterle mrtev, njegova sestra Nuša, ki je bila tudi poleg, pa je zvedela za nesrečo šele v Staliovci. Vse ponesrečence so z avtomobilom prepeljali v Ljubljano. d Smrtna nesreča. — Na Brezjah sc je smrtno ponesrečil 25. maja g. Rudolf Klein-dionst, posestnik v Peračici. Napravljal je v kamenolomu gramoz, pa ga je skala, ki sc- je utrgala, zmečkala. Pokojni je bil vzoren krščanski mož, vnet za vse dobro; bil je marljiv gospodar, najboljši soprog in oče. Lešanska občina, kjer je bil duša vsega delovanja, ga bo posebno težko pogrešala. Svetila mu večna luč! d Smrtni padec z drevesa. V Blagovici je dneJJl. maja, v petek, padel z bukve, na kateri je nabiral listje za krmo, Janez Gerbec, pos. in mlinar; če/, nekaj ur so ga našli mrtvega z razbito glavo. Bil je priden, varčen mož, star naročnik Domoljuba, Za njim žaluje vdova in 4 dorasla dekleta, Gospod jih tolaži, očetu pa podeli sveti raji d Korupcija vsepovsod. V zagrebški gledališki upravi so ugotovili velike nered-nosti pri nabavah in izplačevanju računov. Čim manj vere, tem manj poštenosti. d Na debelo so kradli nekateri železniški uradniki v Ljubljani in sicer raznega materjala v kurilnici in pri gradbeni sekciji. Vrednost poneverjenega blaga znaša preko 100.000 Din. Uradnike so zaprli. d Ujet tat. Tatu boljše vrste,, nevar-nega vlomilca so dne 15. maja proti večeru aretirali orožniki v Loškem potoku na Hribu. Posestnik Pajnič je videl v gozdu 3 moške, ki so se sumljivo obnašali. Še 'stop|>?|* poldne pa je prišel vodja te trojice na Hrib v gostilno. Začel je pa preveč radoveden Največja izbira vsakorrstnegn sukna in blaSevine ia moSke oblek« A. & K. 8KABKRNB - Ljubljana, Mestni trg postajati. Spraševal je za trgovine in se preveč zanimal za Loški potok. Mož je imel smolo. Orožniki so hoteli bližje ogledati radovednega popraševalca, Pri prvih vprašanjih se jc začel zapletati v protislovja. Ko so malo pogledali v njegove »pravice«, se je izkazalo, da je ta radovednež neki Virant, doma iz Zlatega repa okoli Velikih Lašč. Pred kratkim je odsedel 8 mesečni zapor radi tatvine. Ko je prišel iz kehe, se je lotil zopet vlomov in tatvine. Razvijal je res čudovito delavnost. Posrečilo se mu je več vlomov okoli Ribnice. Sedaj je hotel delovanje prenesti v Loški potok. On je prišel na Hrib kot opazovalec, da bi ponoči s svojimi pajdaši potem zvršil kake vlome. Ljudje so se oddahnili, ko so zvedeli, da je spravljen zopet na varnem. V zaporu bo lahko prišel do zaključka, da tat ne sme biti preveč radoveden. d Ravnatelj kaznilnice je ogoljufal državo za tri milijone dinarjev. V Lepoglavi na Hrvaškem je velika kaznilnica. Njen upravitelj je bil dr. Šaban. Že večkrat so sumili, da ne bo kaj v redu, a niso mogli to dokazati. Končno pa se je le posrečilo, da so ga dobili. Posebna komisija je nenadoma dospela in pregledala njegovo delo. Dr. Šaban je goljufal, kjer je le mogel. Skupna škoda znaša nad tri milijone dinarjev, vendar se ne da popolnoma ugotoviti. Pri njegovem nesramnem početju mu je pomagal uradnik Markovič. Zdaj bosta oba-dva imela priliko sedeti v zaporu v isti kaznilnici, v kateri sta preje ravnateljevala. Lahko si mislimo, kako pohujšljivo vpliva tako početje na kaznjence, ki si mislijo: Ti šele znajo! Kakšni bodo potem kaznjenci, ki pridejo iz takih hiš? d Padi pijanosti nadel v Dravinjo in — utonil. Najemnik Ivan Vinko iz Jurov-cev pri Sv. Vidu pri Ptuju se je vračal v nedeljo dne 16. t. m. proti 9. uri zvečer iz vinotoča vinjen domov. Doma so ga zastonj čakali, ker na prehodu preko Dravinje je omahnil, se skotalil v reko in utonil. d Ne lizola piti! V hotelu Meran v Mariboru služi v kuhinji 19 letna Marija Felicijan. V sredo prcdpoldne je Marija pospravljala no jedilni shrambi in zadela na steklenico. Bila je prepričana, da je v steklenici vino, jo je odmašila, nastavila na usta in napravila par požirkov. Mesto do-jnnevanega vina je požrla parkrat lizol, ki jo je močno ožgal po grlu. Rešilna postaja )B ponesrečenko takoj prepeljala v bolnico, Mer so ji s težavo izpraznili želodec in jo °teli smrti. d Samomor služkinje. Na binkoštni ponedeljek si je v Mariboru z britvijo prerezala vrat 24 letna kuharica Slava Glad, do-iz Golika pri Brodu na Kolpu. Kaj jo Je gnalo v smrt, v poslovilnih pismih, ki jih pustila, ni hotela povedati. * Zlalnike v Gazela-mi lu so našli jTadatje sledeči kupovaloi tega {zbornega mila: Cvijič, kupila milo pri Slevan Štekoviču, '!'ua, g. Sara Marovič, Bos. Dubica, kupila inilo prj Jovo Kosovič & sinovi, Bos. Dubica, Milan Kupčič, Glina, kup. milo v trgovini •'°vo Mulivuk, Glina, g. Marija Zupan, Tržič 220, kup. milo v trgovini Leopold Lavša !!Trži5> g- Micika Petrinjak, Poljčane, kup. ™»o v trgovini Franc Drofenik, Poljčane, g. 'I® Tarbuk, Dunjnk št. 22, občina K r stoja, kupila milo pri Nikola Vuekovič, Dunjak, g. Alojzija Ratajc, Lipoglav, Loče, kup. milo pri Peter Fleck, Loče pri Poljčanah, g. Franc Sal. Bukovšek, Celje, kup. milo pri trgovcu Jos. Jagodic, Celje, g. Katica San, Spodnje Gorje 6 pri Bledu, kup. milo v Kmetijskem društvu, Gorje, g. Albert Pirman, Staravas pri Škocijanu, Dolenjsko, kup. milo pri Ivan Glo-bevnik, Škocijan, g. Milka Kobav, Glince-Vič, kupila milo v trgovini Ladislav Novak, Vič, g. Marija Ahačevčič, Dvorskavas pri Vel. Laščah, kup. milo pri Kmetijskem društvu, Vel. Lašče, Dolenjsko, g. Marija Kornik, Dražence pri Ptuju, kupila milo v trgovini Franc Iglič, Ptuj. d Tamburaš, revija za tamburaško glasbo. 4. in 5. (dvojna) številka Tambu-raša je ravnokar izšla in prinaša 4 koroške narodne pesmi in Fučikovo koračnico Triglav. Glasbeno-književna priloga vsebuje poleg drugega gradiva prav zanimiv članek skladatelja E. Adamiča: Pred 30 leti in razpis nagrad za najboljšo izvirno tamburaško skladbo. Revija se naroča v založbi Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1. Cena posamezni številki je 12 Din, dvojni 24 Din, letna noročnina znaša 120 Din. d Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! 1822 Vojaške zadeve. Vprašanje. L. 1022. sem potrjen in takoj kot hranilec oproščen. T.ctos pa sem moral poslati razne in. V zavrnitvi se navaja, da se bode dotični znesek porabil za popravo in oblastveno koncesi-joniiarije itd. Ali so to tako drage stvari? Konsumno društvo se sedaj lepo razvija, postrežba solidna, cene zmerne. Kdor ne verjame, se naj prepriča, le žal, da moramo še delat pokoro za grehe drugih. — V Št. Jerneju smo dobili izbornega krojača v osebi g..). Vide iz Zvabovega, ki sedaj stanuje v SI. Jerneju št- 83 nasproti župne cerkve, (.ia priporočamo. — Trta je lepo odgnala, le malo zaroda je nastavila, po-jsebno po nizkih legah. Večja množina dob-tega vina se še dobi tukaj; kdor ga rabi lahko vpraša v Konsumnem društvu za naslove. Znamka za odgovor. PRESERJE PRI LJUBLJANI. (Protiverska zagrizenost.) -Jutrov« dopisnik iz Preserja se je že oglasil s svojo oceno postavljenega spomenika vojnim žrtvam in slavnostnega odkritja v nedeljo dne 16. t. m. V prvi wsti mu ni všeč to, da je spomenik na pokopališču. Naj bi vsaj povedal svoje mnenje kam naj bi ga postavili. Morda k sokolskemu domu, kjer so se zbirali »Ju-trovi« bratci sokoli, Bog ve, če bi tam zmolili kak očenaš za padle tovariše. Videti ni bilo, saj niti s sprevodom na pokopališče k spomeniku niso šli, tako pravzaprav še danes morda marsikateri na-vzočih Sokolov niti ne ve, kje je ta spo-menik. Sicer so šli za križem v žalnem _ Prevodu, toda v cerkev niso šli in so ostali pred šolo. Naši gasilci v krojih so e častno udeležili proslave, šli v cerkev ® se udeležili svete maše ter tako poča-1,11 spomin padlih tovarišev. 7-elo lep je bil nagovor G. Likozarja ž' Bonača. Po mnenju tega dopisnika ja menda ni bilo drugega kot politično ""iskanje, G. Bonač se je menda s tem Pregrešil, ker ni dal temu kritiku svojega ora v cenzuro, predno je kaj povedal. Oni kritiki naj pa rajši na svoje besede po gostilnah nekoliko bolj pazijo, če hočejo veljati kot vzgojitelji ljudstva in jim ni treba s svojimi kvantarijami mladine pohujševati. DOB. 20letnico Kat. prosvetnega društva in 5letnico Orlovskega odseka bomo praznovali 30. maja. — Ob 10 bo sveta maša za ranjke društvene člane; cerkveni govor ima ustanovitelj društva g. dr. Fr, Grivec. Po sveti maši zapoje društveni moški zbor na pokopališču: »Oj Doberdob« in »Vigred«. — Popoldan bo ob Vi'2 zbiranje gostov pred Vilarjem, ob 342 pozdrav pred Domom in ob 2 šmarnice in litanije. Ob 3 koncertna točka domžalske godbe, nato telovadba in govor g. dr. Val. Rožič-a. — Vsi prijatelji naše mladine, pridite in poradujte se z njo, ko gleda n?-zaj na leta pridnega dela. SV. LENART NAD ŠKOFJO LOKO, (Razno.) Dne 16. maja zvečer je pogorela Ho-dičarjeva bajta. Opravičeno sumijo ljudje, da je nekdo zažgal z zlobnim namenom. Hvala Bogu, da ni bilo vetra, sicer bi bila sosedna poslopja v nevarnosti. — Prav le dni se je tat lotil cerkvene puščice. Pa jo je samo načel, odnesel ni nič. Ali so ga odgnali, ali je obupal nad svojim delom, ni znano. Povemo pa njemu in njegovim naslednikom, da je puščica večidel prazna. Škoda podplatov! — Sadje je lepo cvetelo; vsled vednega dežja bo sadna letina slaba. — Svetoletnih procesij se pa pridno udeležujemo. ZAGRADEC NA DOLENJSKEM. (Sv. misijon.) Dnevi izrednih božjih milosti so potekali v naši župniji od 13.—20. maja, ko smo obhajali po 14 letih sv. misijon. Udeleževali so se ga vs dni malodane vsi fa-rani polnoštevilno. Vodila sta sv. misijon z veliko požrtvovalnostjo in modrostjo preč. gg.Alojzij Pohar in Anton Berlec iz družbe misijonarjev sv. Vinc. Pavelskega, za kar se jima vsi farani srčno zahvaljujemo, proseči dobrotnega Boga, naj jima poplača vse njuno goreče dušnopastirsko delo med nami. ST. JURJE PRI GROSUPLJEM. (Orlovska proslava.) Naša župnija bo v nedeljo 30. maja ozaljšana kakor nevesta: vsa v mlajih, vencih in zastavah. Prosimo še enkrat vse prijatelje orlovstva, da se udeleže naše proslave. Orle in Orlice nujno prosimo, da pridejo v krojih. Drugi naj pridejo v nar. nošah. Kolesarji naj se udeleže sprevoda na okrašenih kolesih. Pevci in pevke, ali ste se pripravili za petje pri sv. maši, da bo mogočno. Društva, pridite z zastavami. Glede polovične vožnje po železnici naj udeleženec na vstopni postaji vzame cel vozni iistek ter zahteva mokri žig. Pri izstopu naj ne odda listka, ker velja tudi za nazaj, če boste imeli izkaznico, ki jo boste dobili pri priredtvi. Prireditev ae bo prestavila samo v skrajno slabem vremenu. če bode dež lil samo zjutraj, se bo kljub temu vršilo. ŠT. VID PRI STIČNI. Zopet smo v novem »Domu« doživeli par veselih prireditev. Orel je priredil akademijo s pestrim in nad vse zanimivim sporedom. Nastop je očaral navzoče. Posebno ljubek je bil nastop Mladih vojakov, ki so ga izvajali orliči brezhibno, tako, da je občinstvo nehote že med izvajanjem dalo^ priznanja z navdušenim ploskanjem. Starši so videli, da čas, ki ga mladina preživi v »Domu« ni zastonj in da brez skrbi lahko zaupajo svoje otroke orlovski organizaciji na splošno željo se je akademija ponavljala. Drugi veseli dan je bil »Materinski dan«. Tako številna še ni bila nobena prireditev obiskana. Po dve uri in še dalje so prišle matere in tudi otroci. Dvorana dasi velika je bila premajhna. Tu je spoznala marsikatera mati, koliko lepega je mogoče slišati in videti tudi v »Domu«. Bodisi petje moškega, ženskega, mešanega zbora in otročičev ali v srce segajoč govor, tako deklamacije šolarjev kot petletne Milence. Ko smo odhajali je bila splošna misel in želja: Bog nam daj doživeti še veliko takih dnevov. SV. VID NAD CERKNICO. (Sv. birma.) Dne 18. maja smo imeli sv. birmo. — Prejšnji dan smo sprejeli presvitlega gosp. knezoškofa. Naravnost ganljivo je bilo, ko je naš sivolasi gosp. škof, čil in krepak, spremljan od mnogih jezdecev, sam prija-hal na konju iz gozdiča na vidovsko planjavo. Tam ga je pozdravil g. župan in občinski odbor, cerkveni ključarji, šola, Marijina družba in številno občinstvo in ga spremilo med veselim pokanjem možnarjev v lepo ovenčano in od mlajev zastraženo cerkev. Ta dan, kakor tudi na dan sv. birme je pokazala vidovska fara, kako ljubi svojega višjega pastirja. VINICA. V našem domu pri g. Benetiču sta bili zadnji čas dve prireditvi, ki sta močno vplivali na ljudstvo. Dne 25. marca se je prav lepo obhajal materinski dan. Govor o materinstvu je bil zjutraj v cerkvi. Popoldne pa so naša dekleta uprizorila Goslarico naše ljube Gospe. Vse je prevzel dramatični prizor Sirota Jerica na materinem grobu. Ta dan je bilo nekaj za čustvo in srce, posebno za naše ženstvo. Za tem se je opogumila naša orlovska družina in se spravila nad Finžgarjevega Divjega lovca, ki ga je igrala dvakrat z velikim uspehom. Celo člani druge organizacije niso mogli zadržati pohvalne besede posebno o igralcih, ki so imeli glavne vloge. Igralo se je na povečanem in z novimi kulisami opremljenem odru. Vse to so izvršili člani društva sami. Zlasti ta igra je pokazala, da ima naše društvo precej nadarjenih, pa tudi požrtvovalnih in vztrajnih članov. Pod jesen nameravamo prirediti akademijo. 6. junija prireditev vrhniškega Orlovskega okrožja v Cerknici! »DOMOLJUB s 1920 Štev. 21 NAZNANILA n Telovadno drušlro Orel v Smledniku priredi v nedeljo 30. maja po večernicah Mušičevo tridejansko komedijo >Narodui poslanec«. Okoličani pridite pogleda'. lo zanimivo iu povsod 7. velikim navdušenjem sprejeto igro. n 1'roslav« 15 letnice »Orla«. » Središču ob Dravi »e bo vršila v nedeljo, dne '.'0. junija. Prireditev bo združena z blagoslovitvijo novega prapora. Dovoljena je polovična vožnja. n Orlovski odsek in (Miški kroiek na Vateh priredila dno 30. maja ob pol 3 popoldne telovadno akademijo /. zanimivim sporedom, ki obsega lb lot it. Dne 6. junija pa priredila izlet na Sv. Goro, kjor bo prireditev po litanijah. n Šentviška OrlftTfka srenja priredi 0>. junija t. I. ob pol 4 jiopoldne telovadili nnstop v Dravljali z bogatim sporedom. Pohitite ta dan vsi prijatelji nase organizacije v Dravlje. n (;ori?e. V nedeljo ti. junija bodo priredile v tukajšnjem Katcl društvenem domu preddvor-skr Orlice telovadno akademijo. Na sporedu bodo različne telovadne točke, kakor tudi nekaj šaljivih prirorov. Pridimo vsi Goričani, da bomo videli pošteno delo mladine. Polna dvorana našega doma naj priča, da živi orlovska zavest tudi v naših snih. Pokažimo s svojo polno-tevi!no udeležbo, da polje v naših žilah šo zdrava kri ter da smo še dovzetni 'a dobro in pošteno ~ivar! n Preddvor nad Kranjem. ljudski oder kat. pivsv. društva v Preddvoru uprizori v nedeljo dne Iv1 maja oh j. -l štirih v društveni dvorani gleda-li.-ko predstavo. Na sjiorodu je Župan', igrokaz v treh dejanjih, igra ja nova iu prav zanimiva, spisana nalašč /ji podeželske odre. Vstopnina 5, 4 in 3 Din. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, /alo tem potom vljudno vabimo. Igra se lie bo ponovila. S to predstavo zaključujemo sezono. u Gočova. Kat. izobr. bralno društvo priredi v nedeljo dne 30. maja misijonsko prireditev z deklama imi !<•;• igr.-ma Klic božji: in »Uniijmo zamorčkft.-. Vršilo ae bo na prostem v gostilni Vav.-u: v Gotovi. Prijatelji misijonov vljudno vabljeni. n Vokiv pri Kranju, fvafoli.ško prosvetno društvo pri red i na praznik sv. Ifešnjega Telesa 3. junija ob pol 4 čarobno burko -Hepoštev v 5. dejanjih. Prijatelji poštene zabave, udeležite se pol-noštevilno te predstave. 11 Vodice. Občni zbori zadrug bodo: V nedeljo fi. junija ob 3 popoldne občni zbor Kinelijskega druživa, ob pol } občni zbor Hranilnice in posojilnice. V nedeljo 13. junija ob 3 pop. občni zbor Živinorejske zadruge, ob pol 4 občni zbor Mlekarske zadruge. Na dnevnem redu bo pri vseh občnih zborih peleg običajnih točk branje revizijskih poro.-,! in pri Mlekarski zadrugi določevanje o po-shjvniku. Vsi občni zbori bodo v dvorani Katoliškega doiua n Obesi »bor Kmetijske zadruge za sodni okraj Višnjagora se vrši v nedeljo !jO. maja t. 1. ob pol S. uri zvečer v dvorani pri fari Višnjagora. it Se z*kraljujem vsem darovalcem lesa denar lil. o priliki prireditve prostovoljnega' gasilnega društva v Šinkovem turau, vsem, ki so pomagali z delom, društvoma Polje in MengeS za številno udeležitev. - Ivan Špenko. t. i. načelnik. - f l—, s® ?ranc MikliC il ^gaetrn pri Moravčah. Najbrž«, je zaposlen kje v kakšnem rudarskem podjetju Kdor kaj ve o njem, se naproša, da to sporoči zupanslvu Moravče. NIKJER TAKO DOBRO IN CENO, KOT PRI TEKSTILB1ZHRJU JE BLAGO! - Kdor pride v Ljubljano, naj si ogleda cene blaga pri TEftSTlLDAZARJU, NA IfREKOVElI TRGI ŠT. 10. ali pa pišite po eenik! Od 25. »aj* naprej zopet __m 1/4 znižane cenci UČENCA ilče mizarski monter JAKOB KOMAN T Zgornji Sliki. — Predstaviti m ia oicbno. 3618 5' 3U iBLJJBSMBS»i3i3®al i IZOBRAZBI Fantovski večeri v pismih. XIII. »Iz pšenice, vrli bratje, ljuljko populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo.' Knjiga o lepem vedenju, spiral Urba-nus v Ljubljani 1. 1010., založila Katoliška Bukvama — ti je, dragi fant, gotovo znana, imate jo v knjižnici izobraževalnega društva in najbrž si si jo že liekjakrat bolj iz radovednosti kot iz potrebe izposodil. Pove ti namreč, kako ti je treba pozdravljati, se priklanjati, podajati roke, se predstavljati, nagovarjati — da moreš kot olikan človek v vsako dostojno družbo. Pouči te, kako se ti je vesti na cesti, v cerkvi, v gostilni, na potovanju, na vozu, v gledišču, pri obiskih, prireditvah in drugod, da te imajo za olikanega človeka. — Jaz pa bi ti v današnjem pismu rad položil na srce, da knjig te vrste no listaš samo iz gole radovednosti, ampak skušaš tudi po navodilih te knjige že v mladih letih resnično tudi živeti. Zakaj to bo dobro zate za tvojo poznejšo časno, pa celo večno srečo. Vedi namreč, da vljudno, olikano, fino vedenje ni saino nasvet nekaterih takoime-novanih > gosposkih ljudi, ampak reči smemo, ena izmed temeljnih dolžnost vsakega kristjana. Vljudno vedenje ni namreč dragega kot izliv d e j a n t> k e ljubezni in ■s pošlo v a n j a do b I i ž n j e g a. To pa jo ena izmed dveh glavnih zapovedi naše vere. Odtod sledi, da je človek, ki je v resnici olikan, vljuden ne samo do tistih, ki so več od njega, bodisi po premoženju ali časti, ali karkoli si bodi ali samo do tistih, od katerih pričakuje to ali ono korist. Ne! V resnici olikan človek ie vljuden tudi do najbolj nepoznanega berača, ki ga pride prosit koščka kruha. Zakaj kakor vidi v najzadnjem človeku podobo božjo in ga zato ljubi kot svojega brata, prav tako je tudi do njega vljuden in prijazen kot do svojega brata. Pa tudi čast in dostojanstvo vsa k c ga kristjana, ki mu pripada po naukih naše svete vere, zahteva, da smo vedno in povsod finega, vljudnega vedenja. Vsi namreč vemo, da smo otroci božji že po svoji naravni podobi človeške duše, ki je Bogu podobna in še bolj po posvečujoče milosti božji, če jo ohranimo v duši. Otrok pa s svojim obnašanjem poveča, pa tudi lahko odvzame čast svojemu očetu. Nekoč je profil neki kraljevič svojega očeta, da ga pusti na svatbo v preprosto cbitelj. Oče, kralj, pa nni pravi: »Le pojdi; toda obnašaj se tako kot se spodobi kraljevemu sinu. Pazi, da mi s svojim vedenjem ne napraviš kake sramote. Podobno govori tudi Bog vsakemu kristjanu: -Pazi , da mi kot božji otrok s svojim obnašanjem ne napraviš nobene sramote! Bodi torej povsod vljudnega in finega vedenja, da ne bo po tebi moje ime osramočeno!*: Pa ne le vera te sili, da se prizadevaš za lepo vedenje žo v mladih letih, ampak tudi tvoja lastna k o r i s t te navaja k temu. Vljudno vedenje te varuje «re ha, pa te tudi utrjuje v čedno", s t i. Ako je poleg ceste prepad, ki je ne. varen za potnike in voznike, tedaj je treba napraviti obc©3tni plot, ograjo, ki naj 0n<>-zori ljudi, da se izognejo nevarnosti, Kar je i graja nad prepadom, to je uino. gokrat olika z ozirom na greh. Dobijo so ljudje, ki jim vera ne da nobeno obrambe zoper hudobijo, ker so postali nesrečni brezverci, ki jim zakramenti ne podeljujejo nobene notranjo moči, ker jih ne prejemajo, ki jih beseda božja ne pretrese in ne okrepi, ker je no pt-lušajo; pa vendar žive na zunaj pošteno in brez krivic in !>i bili v tem oziru lahko marsikateremu kristjanu za zgled. Odkod to? Olika ali kakor pravimo fini ton jih obvaruje marsikatere priložnosti in nevarnosti za greh in brzda zlasti divje na-gone človeško popačene narave. Ako je torej olika v stanu obvladati in brzdati celo brezvernega posvetnjaka, koliko mof bo imela s< le nad nepokvarjenim krščanskim mladeničem? Saj za olikano življenje je treba tudi dobro mero krščanskih čednosti in to v prvi vrsti krotkosti, ponižnosti, ljubeznivosti, postrežljivosti, skratka dobro mero krščanskega premagovanja samega sebe. Poučilo vinogradnikom. (Nujno.) Ker je padel prvi topli dež na Dolenjskem dne 21. majnika, jc verjetno, da so z njim prvi pomladni trosi (klice) perono-spore, to je glivice, ki povzroča na trti silno nevarno bolezen, imenovano -pa« lež<, prišle na spodnje liste trt, V teku 12 do 14 dni imamo pričakovati ra teh listih prve poletne trese te glivice in s tem prvi napad trt od perono-spore. Do tega časa, torej do konca t. m. moramo trte prvič peškropiti z galičnn apneno brozgo, sicer nam bolezen lahko uniči najvažnejše dele trt, to je listje m grozdni zarod. Vinogradniki, poškropite torej v tednu po Binkoštih svoje vinograde. Galica ni treba, da je jako močna; zadostuje en kilogram, k večjemu 1 m Po1 kilograma na 100 litrov vode in ao se enkrat toliko apna. Glavna stvar pa )e< da trto na iino, zlasti po grozdnem zarodu in po spodnjih straneh listov dobro poškropimo. To se da doseči le z dobrimi, ilno pršečimi škropilnicami, ne pa 8 »škarjami«, ki trto oblivajo in polivajo i galico bolj zemljo kot pa trto. . Apna ne jemljite preveč, temveč toliko, da v galično-apneno zmes pomočen preskusni (fenolftaleinov) PaP,r>11?^ pordeči. Preveč apna je v Škodo učinkovitosti galice. Da zavarujemo trto tudi proti plesno-bi, primešajte galično-apneni zmesi n 100 litrov tekočine po 100 gr (10 dckl s«- ikola ali pa pol kilograma salojidina, >bojc šele potem, ko je zmes pripravljena, loraj galica z apnom zmešana. Sulikol raztopite v vodi in ga primešajte priprav-jeni škropilni zmesi, salojidin raztopite ah k o kar v galično apneni zmesi, kateri ja morale pridejati malo več apna kot ticer, ker je salojidin nekoliko kisel. Drugega škropljenja ne odlašajte predolgo, to je silno nevarnol Drugo škropljenje naj sledi prvemu v desetih do najdalj štirinajstih dneh; če je vreme suho pozneje, če jc mokro preje. Galice, apna, fulikola itd. vzemite pri drugem škropljenju vsaj polovico več kol pri prvem Jkropljenju, galice torej v suhein vremenu H,, v mokrem 2 kilograma, apna 2'i do K, kg, sulikola 200 do 250 gramov, salojidina 1 kg. Tretjič škropite koj, ko trta odevete. Takrat pa pazite posebno na to, da do-iro poškropite grozdje, ker ga v tem čaju peronospora najrajši napade. Napadene jagode počrne in odpadejo. Pri tem jkropljenju vzemite enako močno škropivo ali malo močnejše kot pri drugem jkropljenju, torej galice 1 y2 do 2 kg, spna 2V-- do kg, sulikola 200 do 250 gramov, salojidina 1 kg na 100 litrov vode. Škropite natančno, na fino in teme-jlo, ker je od tega odvisen ves uspeh. Grozdje se mora s škropivom dobro premočili. Kdor do srede julija ne ubrani trle cd paleža, je tudi pozneje ne bode. V suhem vremenu bo trikratno škropljenje dovolj, v mokrem je treba škropili še v četrtič in tu zlasti po grozdju, po listih okoli njega in še 1 m nad njim. Če opali bolezen vršičke, jih odrežemo, glavno pa j«, da ohranimo zdravo grozdje, listje, ki Ja redi in pa ono dolžino mladik, ki jo rabimo za prihodnje leto, — B. Skalicky, ravnatelj kmet. šole na Grmu (Novo-mcslo). Evharistični kongres v Čikasi. Katoliški Amerikanci hočejo prekositi letos svet in zgodovino v češčenju Najsvetejšega. Če sodimo po poročilih o pripravah za evharistični kongres v Chicago, dobimo prepričanje, da bo to največja in najlepša proslava katoliške cerkve, kar jih je bilo doslej. Železnica n. pr. je uredila svoj promet tako, da bo k dnevu velike procesije vozil med Mundelein in Chicago vsaki dve minuti nov vlak, tako da bo mogoče prepeljati po tej progi v najkrajšem času 300.000 ljudi. Ob isti progi so zgradili tudi novo široko cesto za prevažanje romarjev z avtomobili. Tudi iz Kaplanda v Južni Afriki se bo pripeljalo več stotin romarjev. Indijanci, ki so prestopili že pred leti v katoliško vero, bodo pri Chicago imeli j)o«ebno taborišče po vzgledu svojih prednikov. V spomin na to zgodovinsko prireditev je sestra Maria Hyacintha v Indiani narisala iu napisala umetniško izdelano masno knjigo. Molitve so pisane in slikane na najfinejši ovčji koži s srednjeveško pisavo in okraski. Iz te knjigo bodo kardinali brali glavne tri sv. maše, potem bodo pa umetnino spravili kot dragocen spomin. Chicaški katoliki bodo ustanovili v proslavo kongresa dobrodelen zavod za revne otroke. 100.000 dolarjev hočejo zbrati v ta namen. d Pozor krojači, šivilje In nešivlljef Krojna šola, Stari trg 19, priredi 7. junija t. 1. nov tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Lahek, razumljiv in preizkušen kroj, tako da se ga lahko nauči vsak krojač, šivilja in nešivilja z dežele. Uspeh garantiran. Revnejšim tečaj ceneje. DOBRO BLAGO! NIZKE CENE ! »OBI. UČILNICA« manulaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupajte manu-iakturno blago le pri »OBLAČILNICI- 11007 Najpopolnejši STOEU/ER Šivalni stroji «« Hviljo, krojit« ia čevljarje ter la vsak dom. Prodan ai nabavit« ttroj. oglejte •> lo fzredoost pri tvrdki L. Baraga, Ljubljana Sclenburg. tU. 6/1. Brozplatoa pouk. 15 lota« fuutvo. Na graičini ČEMŠENIK, polta Dob, se vsled pre. novitve kapele ugodno proda Za kapelo ali cerkev 1 svetilka, 6 svečnikov, 1 krucifix, vse solidno in skoraj novo, iz medenine; nadalje: Kip Jezus Kristus (1-20 m visok), iz lesa; dve veliki klopi (2 metra dolgi), za steno; dve mali klopi (1 meter dolgi), za steno. Razen tega je naprodaj tudi popolnoma nov AMBI STROJ za izdelavo strelne dvorezne ce-mentne opeke z vsemi pripravami, kakor modeli za robnike in 1000 železnimi ploščami. 3499 VAJENCA sprejme IVAN ROGELJ, kovač, Primikovo 42, p. Kranj. 3614 LISTEK ■f Fatrick A. Scehan: Nodlag, Povest irskega dekleta. XVIII. poglavje, življenje za življenje. Donal se je zelo zmotil, ko je rekel, da Nodlag »ma drugega kot cbleko, ki jo nosi. Ona je bila, dasi ni vedela nc sama, no kdo drugi, dedinja Ed-Connorsa, ki ji je bil več kot oče. Ko je starec . da se njegovo življenje nagiblje lc zatonu in da o kmalu spal s svojimi očeti tam doli pod bresti tirav?1' j® šel v Kilmallook in je zapustil v jvl' . stavljeni in podpisani oporoki Donalu, Da nt "'inii neomoženi sestri enake dele, Ncdlagi v ??®Y denar in vse, kar ostane po njegovi smrti. Vodin 0Pow>ka popolnoma postuvna, Je imenoval tfJgipvK v življenju z njenim krstnim imenom Cmhia?0 "vedela Donalova žena o tem, da je ors Postavil za dedinjo tudi Nodlago in povedal nje pravo ime, je težko določiti. Toda ko je o tem nekaj slišala, se je po natančnem in varnem povpraševanju popolnoma prepričala, da je vest resnična. Ni treba omenjati, da se je vsled tega njena mržnja do Nodlage podvojila, dokler je ni začela besno sovražiti. Kadar je pomislila, da njeno premoženje, denar, ki sta ga s tako neizmernim trudom spravila vkup njen oče in mati in ona sama z delom svojih rok, dobi to dekle, bi bila skoro zblaznela. Z nekim izgovorom je odšla za nekoliko dni iz Glenanaara domov k staršem. Ko se je vrnila, je bila nenavadno molčeča in se je začela proti Nodlagi skoro dobrohotno obnašati. Donal je postal boljše volje, je nekaj dni čakal ugodne prilike in je slednjič povedal Nodlagi, da jo mladi kovač snubi. Bil je tako vesel, da je govoril z lahkim srcem in razj>osajeno, kar je med irskimi kmeti najboljše znamenje prijateljstva. Srečal jo je na onem mostu preko Ownanaara, kjer je zapazil v noči velikega snega njene drobne stopinje. »Ali si pomladanjce odgnala iz doline?« jo je vprašal. »Da, zdaj so vsi na visokem polju.« »Dobro leto imamo letos, hvala Bogu, za vse bo,s je dejal Donal, ne da bi jo pogledal. »Res dobro,« je rekla Nodlag, jsVfie lepo kaže, bodi Bog zahval jenk »Mislim, da ti bo malo dolgčas, ko zapustiš stari dom/; je naenkrat Donal čudno posegel kar v sredo. Razno. Čajkovski. V majhni vasici pri Londonu Je umrl Rus Čajkovski, 7« let star. Okoli leta 1870 je ustanovil v Rusiji dijaško društvo, znano pod imenom »čajkovci« in pozneje zelo razširjeno. Učili so čudne nauke. Po obravnavi proti društvu je zbežal Čajkovski v Ameriko in je osnoval tam društvo »božjih ljudi*. Nato je šel v Evropo, je agitiral proti carizmu, je bil v Rusiji zaprt, a kmalu spet na prostem. Tudi z boljževiki se ni mogel sprijazniti. Na Angleškem je imelo leta 1921 avtomobilno in motornokolesno dovoljenje 1,106.000 ljudi, leta 1924 že 1,746.000, lani 1,810.000. letos pa Že dva milijona. V Pariza je bila razstava umetnosti; dala je 1 milijon frankov: dobička. , N« vseučilišča t Rimu j« 4700 dijakov in aW profesorjev, a* Stran 388 *D0M0I;JTJB< 1928 štev. 21 Ona sta je pogledala in v^a prebledela. AU je slednjič vendarle izpregovoril glas, ki »a je vsa ta leta Pjjtojjjjg g tenl) Donal?* je v prašala skoro jokaje. >Ali me boste spodili?«; »Kaj ti pride na misell< je dejal Donal veselo. »Nič spodili, ampak vzeli te nam bodo in mi te bomo zelo pogrešali.« ..... j , „ >Zdelo se mi je že iz gospejinih besed, da bo nek a i Vedela sem, da mi ona ne privošči strehe, a nisem mislila, da boš ti, Donal, proti meni.« Tedaj jo je žalost popolnoma obvladala, s predpasnikom si je zakrila oči in bridko zaihtela. Zakaj si me izkopal iz zameta tam pod jesenom, Donal Connors?« je dejala jecaje. >In zakaj me nisi pustil, da uinrjem in odidem k Bogu, namesto da bi me sedaj podil v svet? Ti veš, da nimam ne očeta, ne matere; ne vem, ne kdo sem, ne kaj sem, ne odkod se-m. Vedela sem samo, da mi je tvoj oče, Donal, oče in prijatelj. In če bosta sedaj tudi vidva proti meni — pa saj se nimam pravice pritoževati,« je dejala, ko jo je nenadoma obšlo čuvstvo hvaležnosti; »vidva sta mi bila več kakor oče in mati in pozabila ne bom tega nikdar, naj se zgodi karkoli.-; Kakor vse žene,-; je rekel Donal, smehljajoč se njenim solzam, >preideš tudi ti takoj na druge reči. Hotel sem samo reči, da tako lepo, mlado dekle kot ti ne more biti dolgo brez moža, in sicer dobrega moža. - Nodlag je močno zardela in si obrisala solze. »šališ se, Donal! Ti veš ravnotako dobro kot jaz, da bi me noben pošten fant v vsej okolici ne hotel pogledati, kajti vse je proti meni.« »Poznam popolnoma poštenega fanta, ki je skoro oslepel, ker te vedno gleda. Vsaj to vem, da zanj solnce nikoli ne sije, če ne stojiš ti pred njim.« »Naj je kdorkoli,«; je odgovorila Nodlag in njeno žensko srce je vztrepetalo pri misli, da je ona komu občudovana izvoljenka, »z menoj ni še nikdar govoril in naj misli karkoli, za ženo me gotovo no namerja vzeti. >Jaz nisem tako gotovo o tem, kajti prihajam, da ti ponudim njegovo roko, kakor pravijo, črn je kakcr sam zlcdej. Povej mi veliko skrivnost, Donal! je dejala Nodiag, ki ga je izkušala za trenutek zadržati, da ji ne odkrije sreče, ki se ji je zdela prevelika. »Kdo sem jaz in čigava sem?: »Tega ti ne morem povedati. Toda to ti lahko povem, da boš v kratkem času, če si sama ne uničiš sreče, gospa Edmonda Kaseya.c Po tej izjavi sta oba zasanjala. Ko je Donal končal in videl, da je uspešno posredoval za svojega prijatelja. se je v njegovi duši začelo boriti čuvstvo veselja in žalosti. To je bila sreča za Nodlago in za vse nje. Zanjo je pomenilo novo življenje, polno velike ljubezni, in srečno rešitev iz grdega trpinčenja, ki ga je morala prenašati toliko let. Zanj je pomenilo vsaj mir. Toda Čutil je obenem, da bo nastala velika vrzel v njegovem In njegovega očeta življenju. Opustelo jim bo tudi ognjišče, kjer bodo pogrešali njene vesele prisotnosti, njenega prikupljivega glasu, njene molčeče, toda ljubeznive postrežbe. Čutil je, da se bo vse izpremenilo, in sicer žalostno izpremenilo. Nodlagine misli so urno hitele v preteklost; izkušala se je spomniti vsake dogodbice, ki bi ji potrjevala ravnokar razkrito Redmondovo ljubezen; njena domišljija je begala v prihodnost in videla je jamo sebe, kako ni več brez imena in odvisna od tuje ljubezni, temveč poštena žena poštenega rokodelca; mislila je, kako bo vse to blaženstvo poplačala f ljubečo skrbjo za njegovo mater in njega samega, ko je te jutranje sanje nenadoma razdrl visoki ostri glas Donalove žene: >Kaj te moram, Donal Connors, loviti in iskati f^vsepi posestvu, preden te dobim? Ali bi ne bilo bolje, da izženeš tuje prašiče iz žita, kot da se pogovarjaš in klepetaš s to leno deklino?« »Kaj so prašiči v žitu?« je vprašal Donal in se počasi dvignil z lesene ograje na mostu. »Seveda sol Tvoja dolžnost bi bila, da paziš nanje; in tudi ona naj kaj dela, da zasluži, kar poje.« »Zakaj pa nisi sama izgnala prašičev?« je dejal Donal. »Saj nI menda tako strašno težko izgnati par prašičkov?« Jaz imam dosti drugega dela; dan in noč ro-botam za tebe in tvojega starega očeta. Na nesrečen dan sem stopila v vašo hišo.' >Misli na to, Nodlag, kar sem ti povedal,« je rekel Donal, odhajaje za svojo ženo. »Saj vidiš, da ni nikoli prekmalu.« ORZEK N NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJENJE Otroška pravljica. Prevedel dr. Joža LovrenBif. Štiriindvajseto poglavje. Storžek priplava na Otok delavnih čebel in najde spet Sojko. Storžek, upajoč, da dospe še pravočasno v pomoč svojemu ubogemu očku, je plaval celo dolgo noč. In kaka grozovita noč je bila! Oblaki so se trgali toča je padala med strahovitim gromom in bliskom, ki je svetil ko san. Proti jutru se mu je zazdelo, da vidi v bližini podolgovat kos zemlje. Bil je otok sredi morja. Vse je poskusil, da bi priplaval do tega obrežja, a zaman. Odbijajoči se in vspenjajoči valovi so si ga metali drug drugemu kot bi bil iver ali slamnata bilka. Končno se je vspel v njegovo srečo tako močen in silovit val, ki ga je pljusknil z vso težo na obrežni pesek. Padec je bil tako silen, da so mu zahreščali vsa rebra in sklepi, a potolažil se je in rekel: »Tudi to pot sem jo lepo in srečno odnesel!« Nebo se je medtem polagoma zjasnilo; solnce se je prikazalo v vsem svojem sijaju in morje se je pomirilo in bilo tiho kot olje. Dondek je razgrnil svojo suknjo na solnce, da bi jo posušil, in obenem gledal semintja, ne bi li opazil kje na nedogledni vodni gladini kake majhne barke in možička miceno mikenega v njej. A ko je natanko natanko dobro pogledal, ni videl drugega ko nebo, morje in kako jadro na ladjah, a tako daleč, da se je zdelo ko muha. »Da bi vsaj vedel, kako se imenuje ta otok!« je hodil po obrežju govore, »da bi vsaj vedel, ali prebivajo na tem otoku vljudni ljudje, čem reči ljudje, ki nimajo grde navade, da bi obešali otroke na drevesne veje; a koga naj vprašam, koga, če ni nikogar?« Misel, da je sam, sam, sam sredi velike neoblju-dene pokrajine, ga je navdala s tako žalostjo, ki je zbirala že solze, a naenkrat je zapazil nedaleč od brega veliko ribo, ki je mirno plavala po svojih opravkih, moleča glavo iz votle. Dondek bi jo rad poklical po imenu, a ker je ni Dondek bi jo rad poklical po imenu, a ker je ni poznal, je glasno zakričal, da bi ga cula: Ženska moda „„,,,, zmeraj bolj moMia 'v p£ mu nosijo Ženske že ozko .krilo z „ut)0 doli, da v.ffle.ia kr ' «1 daleč popolnom,,S ko moške hlače. Ne dolgo. pa bomo videli prve hlačarire „a ces,.e11 Grozna smrt. V državi Arizona v Ameriki j» »a. aeslnjk neke samotne kmetije odpotoval zj ji dni doma je ostala žena 7. dvema otrokoma Na , ,en,kr.at ie »čutila hudo bolečino na roki. Posle, dala je in je videla, da jo je ujedel strupeni škorpijon. Takoj je vzela nož in si hotela dotično me-sto izrezati Prerezala si je pa pri tem žilo; po. skusila je vse, pa ni mogla krvi ustaviti. Ker je bila prepričana, da bosia otroka brez nje lakof umrla, ju je r.ba ustreli la, nato pa še sebe sa mo. Ko je prišel kmet domov, je dobil na inajh nem lističu napisano vs strašno zgodbo. I.atifa (lanum se ime nuje ločena žena paša Kemala. Pravi, da je njen slučaj isli kakor je bil pri prvi .Napoleonovi ženi Jozefini ;v obeli slu čajih je mož ženo zapustil, da je lažje Sel za svojimi visokimi cilji I.atifa pravi, da bo de lala še naptej. da je za bolno srce najboljše zdravilo težko delo. Hoči delati za svojo domovi no, zase in za svoj spi Po mravljah preprečei bal. Nekje na Francosken so hoteli na prostem pri rediti bal. i'a je prilelel velikansk roj letefih mravelj, usedle so se na trg, na paviljon in na note. Bal so morali preložiti na poznejši fas Avtoinobllne nesreče ' Ameriki. I.eta 1924 je bilo v Zedinjenih dna vah Severne Amerike 450.000 avtomobilnih ne sreč s težkimi in lahkimi poškodbami. Ubitih bilo 19.000 oseb, m« njimi 5700 otrok; vsa! dan torej 52 ubitih « okoli 1200 ranjenih. 31» do, po avtomobilih |»> vzročeno, eenijo na ta četrtine milijarde do f milijarde dolarjev. Ni » dno, da je toliko nesrh saj pride v Zedinjenit državah nn 5 ljudi » en avto. Tudi bogat'"' iW svoje skrbi. Vdova P« ameriškem milijon^ Vanderbiltu je naenkrai izginila iz Ne* Vorm skupaj s svojo hčerki Glorio že več jo nadlegovali z g" nimi pismi >" f ' teli tudi ugrabiti he»«j da bi dobili, potenj kupnino zanjo, W ■■■ ■ samo s s" ref Sot^H la. Ker je bila >a ne n ost, da ji ugrabijo 1»J ko, še zmeraj .gro*ecM 61« vdova rajši v Bvfl* : Ej, vaša ribja visokost, bi mi dovolili eno besedo?« J Tudi dve, ; je odgovorila riba, ki je bila tako priljubljen delfin, kot jih je malo v vseh morjih sveta. Veselje bi mi napravili, če bi mi povedali, ali so na tem otoku vasi, kjer bi mogel jesti, ne da bi bi i pojeden?« To so,« je odgovoril delfin, :,celo ne daleč od tod je ena. ' Po kateri peti bi prišel tja?« , Tam po oni stezi na levo moraš in kar narav nost za nosom 1 Ne moreš zgrešiti.' - Pa mi povejte še to: ali niste mogoče srečali kje, ko se dan in noč sprehajate po morju, majhne barčice z mojim očkom? ;;Kdo pa je tvoj očka?« »Moj očka je najboljši očka na svetu, kakor sem jaz najbolj malopriden otrok, kar si jih morete misliti. Oči vidno je nevihta, ki je razsajala to noč, bar-čico potopila,- je odgovoril Delfin. In moj očka?« Pogoltnil ga jc najbrže morski volk, ker nekaj dni že tako mori in davi ta grozna riba v naših vodah, da je vse obupano.- Koliko znaš misliti? Uganke niso samo zubava, temveč zelo dobra šola razboritega in ostrega mišljenja. Uganka uči človeka ostro in napeto misliti ter mu v marsičem razširja duševno obzorje. Zato bomo v »Domoljubu prinašali v vsaki številki po eno ali dve uganki, ki nam jih bo dajal na razpolago naš žo vsem dobro znani ugankar-strokovnjak gosp. Dunen. Da pa bo več ognja in veselja pri trenju teli trdih lešnikov, borno vsak mesec razdelili tri male nagrade za najboljše mislece. In sicer bomo stvar uredili takole: Vsaka uganka dobi primerno številko točk i oziroin na težkočo reševanja. Trije, ki bodo koncem vsakega meseca (prvič koncem junija) imeli največ točk, bodo dobili nagrade, če bo doseglo najvišje število točk več reševalcev kot trije, se bo žrebalo. Danes začnemo v. naslednjima dvema: 1. Računska naloga. (Miroljuh, Kočevje.) Šteje 5 točk. Vprašali so nekoga, kdaj je bil rojen? Odgovril jim je takole: , }■■ 1908. sem bil toliko star, kolikor je bila vsota vseh 4 številk mojega rojstnega leta in — čudno — moj oče je bil pa ob gojeni rojstvu dvakrat toliko star, kolikor Je bila vsota vseli 4 številk njegovega rojstnega leta in dvakrat toliko, kolikor sem bil M star 1. 1908. Sedaj pa uganite, kdaj sem 6ll_rojcn jaz in kdaj' je bil rojen moj oče? RODAM 1000 kg SLAME in 1000 k« le-? Pe^a SENA' - FR BEZLAJ, r"tSKA 26, p. Medvode. 3600 >Ali je morski volk močno velik?« je vprašal Storžek, ki se je začel tresti od strahu. "Ra kako!« je odvrnil Delfin. »Predstavljaš si ga lahko, cc ti povem, da je bolj velik ko petnadstropna hiša in ima usta tako široka in globoka, da bi šel lahko vanje cel vlak z zakurjenim strojem vred." - Ojcjk je vskliknil preplašeno Storžek, se hitro oblekel in poslovil od Delfina: »Na svidenje, vaša ribja visokost, oprostite mojo predrznost in hvala lepa za prijaznost! Ko je to rekel, se je odpravil na stezo in šel tako hitro, kot bi tekel. Ob vsakem še tako neznatnem šumu je postal, se v strahu obrnil, da bi videl, li ga ne zasleduje grozeči morski volk, velik ko petnadstropna hiša in imajoč v ustih cel vlak Čez pol ure je dftspel v majhno vas, imenovano Brcelna vas. Steze so mrgolele prebivalstva, ki je hitelo po svojih opravilih: vsi so delali, vsak je imel svoj posel. Lenuha ali postopača bi ne dobil, če tudi bi ga iskal z lučjo. Vidimo — je rekel z.:>ba Storžek, » ta vas ni zame! Jaz nisem rojen za delo! 30. maja orlovska proslava v Št. Jurju Moderni zračni promet. Hitro gremo naprej. Pri Frankfurtu na Nemškem «o ob Mirili zjutraj porezali šparglje. Prvi vlak jih jo pripeljal v Frank-furt, tam jih je vzel s seboj aeroplan 111 jih je vozil na Dansko, čez Berlin. Zvečer ob osmih so v glavnem danskem mestu jedli že šparglje. ki so bili zjutraj ob {štirih porezani globoko doli na Nemškem Reki'nt t otroki. Na Francoskem so mladega moža poklicali k vojakom. Ker mu je bila žeua ušla, je prišel kar z dvema svojima otrokoma. Dali so ju za čas očetovega službovanja v o! roško oskrbovalnico. Zrakoplov za 10(10 oseb. Amerikanci bodo zgradili zrakoplov, ki bo 270 metrov dolg in bo lahko vzel s seboj 1000 [»potnikov. Na uro bo vozil povprečno 140 do 160 kilometrov. 2 Dopolnilna uganka. (M i rol j ub, K oče v je.) Šteje 3 točko. — * da — * ek — * na — * aš - * on — * it — * na ~ * la — * no . — * ek — * ik •— * če — * ar — * do — * ka — -X- je — * od — * ku — * ca — * ne — * it — * ča poroko staršev. Ko se je vrnila, jo gospa vpi asa, kal o, po, pr, sa, so, sv, šv, ve; 2. af, as, as, de, eg, ct, ga, ic, iš, iš, ka, ke, le, mr, ms, nč, ra, se, sv, ti, tn, to. če si vse prav vstavil, dobiš po sredi cd vrha navzdol znamenit jubilej. Meh za smeh. Dekla: Oh gospod, pojdite hitro, v salonu gori . »Gospod: ;>Povejte moji soprogi, da se jaz v domače zadeve ne vmešavam«. Kdaj mi mislito plačati one lasulje, katere ste še pred dvemi leti pri meni vzeli ?« Igralec: Kaj jaz vem kedaj, jaz sem igralec, ne pa prerok«. Dekla je prosila gospodinjo za tri dni dopusta, češ, da bi šla rada domu, kjer bo vsa družina združena, tla praznuje zlato fcretfnikf »Tam na cestnem križišču je milica ,ljudi, ves promet je zastal, ker se je utrgala žica, pa ne vedo ali je električni tok v n ji ali ne«. Šef urednik:»Takoj liaj gresta dva poročevalca do žice, eden naj jo prime, drugi pa napiše posfedičfe«. Ravnatelj neke ženitne posredovalnice pravi: ..Mlada dekleta vprašajo: Kdo je on . Mlade vdove: Kakšno službo ima?. Staie vjrtbve-pa: »Kje je«. Sprejme se takoj PEKOVSKI VAJENEC, zdrav, pošten in verne družine pri Miha Zavodnik, pek v Guftanfu, KoroJko, Slovenija. Drugo po dogovoru. 2 vajenca j •z« mizarsko obrt sprejme od poSte-nili starScv FUANC ZAVODNIK — 4>u, jioStii sent Vid nad Ljubljano, Vajenca, ffi?^ .za. sodar. obrt, sprejmem, ,»t4n0 Ostro občuti vsaka nagla sprememba *i« v S'1 nah°d' kaJeli' hripavost, vratobol, trga-dnev zobobol in glavoljol so sedaj pri nas na t|{„ nfm. redu. Prav posebno mučijo tedaj revma-c "otefinc. Po naših ugodnih izkušnjah pa sc i- pokazal kol vedno zanesljiv ublužitelj bolečin ellerjcv biagodišeči »Elsafluid«, katerega so žc naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum, Uporaba »Elsa-Iluida« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj, Je močnejši in krepkejšega delovanja kot franc, žganje, 6 dvojnatih ali 2 spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec, steklenic za 250 Din že ob<-enem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lfekarnar Eugen V, FelUr v Stubici Donji, Elsatrg 16, Hrvatska. — Pocamez. steklenice »Elsafluida« po znižani ceul 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah, EVO ZLATNIK! Hrastov okrogel LES I Postranski zaslužek iudi CELE PARCELE ali GOZDOVE. ♦ZORA. d. x o. K. T Čnoalja. primerno za vsa-kogar. • Pojasnila KUPUJE I proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna 1537 • druiba z o. t., Ljubljana, Selenburgova ulica 7/11. Ne pomaga nič! Prepričajte sel Kar |e res. |e pa le res! Da je najboljši nakup dobrega, trpežnem blaga za moške in ženske obleke, le »i domači, znani trgovini pri tEŠNlKI] Ljubljana, Llngurjcva ulica Največja izbira svilnatih rut in Serpl Najuspešnejše sredstvo za re}o domače fivinf {• brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast, odcbelitev in omastitev doma{e, posebno klavne iivlne. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismaf Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubliana, Mestni trg 4 Razprodaja! Oblastveno dovoljena prostovoljna popolna razprodaja. Prodajalo se bo: ure. verižice, uhani, prstani, zapestnice, namizna oprava iz pravega in kina - srebra, šivalni stroji in dvokolesa za moške in ženske itd. Ne zamudite si ogledati te ugodne prilike! — Za mnogobrojni obisk vabi tvrdka JOS. ŠELOVIN - ČUDEN LJUBLJANA Mestni trg štev, 13, KOSE fine koroške garantirane, dolge po 60 in 65 cm, razpošiljamo poštnine prosto po povzetju 3 kose za 70 D. Če naročite 6 kos, damo eno po vrhu zastonj. „RADIOL" Ljubljana, Krekov trg 10/c. _ flcfoill/o vsakovrstnega perilnega blag« za IfoldllKC obleke, srajce in predpasnike, ett zavoj 25 m različnih ostankov proti povzeti« Din 300,— - Kdor pošlje denar naprej, dobi za nameček en ženski robec ali dva žepna robca, — Razpošilja: J. DOLINAR, Medvode ■ Mavčiie, Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.-. cospobanka. t lastni palači (vis k vis hotela „Union"). Tel, št. 57, 979 in 470. SUčot peMneft č.koTn.Jt u,«d« ni SlertmUe K 11.945 Podružnice: Celje, Djakoro, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 15.ooo.ooo -, vloge nad Din 2oo,ooo.ooo -. Daje trgovske kredite, eskoroptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogon Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze s ameriškimi bankam!. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. Izdajatelj: Dr. Prane Knleree. Urednik; Pran« Zahret. Za Jugoslovansko tiskarno: Ksrel Cl