—   38   —
t
Iz deržavniga zbora.
V posvetovanji ustavnih pravic je deržavni zbor 21. svečana skorej enoglasno sklenil
§. 11. ki se takole glasi:
„Vsim Avstrijanskim deržavljanam je zagotovljena svoboda vere. Vsak sme opravilo svoje vere doma aH pa očitno praznovati, ako te opravila ne žalijo pravic drugih deržavljanov in pa čedniga zaderžanja, in če tudi niso srenjskim (biirgerlich #) in deržavljanskim dolžnostim nasproti."
Smolka je vnovič in skorej enoglasno predsednik deržavniga zbora za prihodnji mesec izvoljen.
23. dan tega mesca je bil v deržavnim zboru v Kromerižu morebiti eden nar imenitniših dni za avstri-jansko cesarstvo in Nemčijo: slavni Palacki je govoril! On, visoko učeni mož, kteriga slava doni po celim Slovanskim, kteri v zboru še nikdar ni govoril — on je danes govoril, in vse je bilo tiho in ga je verno poslušalo ; na zadnje mu je še clo nemška stranka dopa-dajenje ploskala. Vsi časopisi so polni hvale njegovi ga govora. Časopis „0 s t deutsche Post" mu clo ne pusti veljati, de bi tak učen mož mogel Slovan biti — mora Nemec biti!!! Ostdeutsche Post pravi: „Palacki hat gesprochen, — er, der \vahrend des ganzen Reichs-tages nicht gesprochen hat. Palacki ist ein deutscher Gelehrter, so sehr er sich auch dagegen straubt, ein Deutscher zu sein. Er ist es. Nicht hat es einen aus-drucksvollern Typus deutscher Gelehrsamkeit ^ege-ben, als eben denMann, der zuerst sein Wort gegen die deutsche Einheit erhob. Seine Interpellation ist keine gewohnliche Interpellation: sie ist eine Staatsschrift! i. t. d. Palacki pa je skoz in skoz Slo van; Slovanska glava, slovansko serce ! — — Kaj neki je govoril, de ga je deržavni zbor tako počastil, de ga časopisi tako hvalijo? Dolziga govora kratki obsežek je: de Avstrija nci nimamo v Frankobrodu nič opraviti, torej je ministre vprašal: de naj resnično in odkritoserčno vse povedo: kaj de mislijo o Frankobrodskih rečeh. Vprašanje je tako postavljeno, de mu morajo ministri na ravnost odgovoriti.             ___________
*) Besedo burgerlich v slovenski jezik prav prestaviti, je silno težko. Naši sosedje na Horvaškim rabijo gradjan Biirger, gradjansk biirgerlich. Pa gradjan od besede grad Schloss, Burg, pomeni po našim kaj druziga kot burgerlich. Tudi beseda burgerlich v zgornijm sostavku po naših mislih ne pomeni ravno mestniga purgarja, ampak vsakiga prebivavca v kaki srenji (Gemeinde), torej smo zatačas izvolili besedo srenj s k, dokler boljši ne zvemo.                                            Vredništvo.