1 n L. FOR Fn«dom AND Justice No. 61 Amerišk jT ji. — % • tk 1NA «r i a »i rgyiit^aTT«ji.. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 11, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - pin! art. /ed i87. i Mina v zalivu Oman poškodovala ameriški tanker — Bojno letalo ZDA streljalo na iransko letalo — Iračani aktivnejši v vojni WASHINGTON, D.C. — Včeraj je tanker Texaco Carribbean, ki ima nosilnost 247.347 ton, zadela mino v vodah zaliva Oman. Eksplozija je tanker poškodovala, človeških žrtev pa ni bilo. Zanimivo pri inci-dentu je, da je bila mina v vodah izven Perujskega zaliva in tudi prvič, da so Iranci — dvoma namreč ni, da so Iranci mino položili ~~ razširili svoje aktivnosti na vzhodno stran ožine Hormuz. V omenjenih vodah se zbirajo številni tankerji, predno gredo skozi ožino Hormuz. Tanker Texaco Caribbean je sicer registriran v Panami in tako ne nosi ameriške zastave in ni upravičen do spremljave bojnih *adij ZDA, poleg tega je bil tankerjev tovor nafta iz Irana. Skupina kuvejtskih tankerjev, ki jo ^Premljajo ameriške bojne ladje, čaka nekaj časa v vodah nedaleč od otoka Farsi v Perzij-skem zalivu. Ladje čakajo, da bi bile odstra-nJene oziroma uničene mine, ki so jih bili položili Iranci. Otok Farsi je namreč iranska *ast, kar Irancem omogoča neposredno nad-zorovanje vseh ladij, ki plujejo proti Kuvaj-to in nazaj. Včeraj je Reaganova administracija po-trdila, da so ameriški lovci tipa F-14 Tomcat Preteklo sredo prestregli iranska letala tipa ^'4, ko so se ta letala približala izvidniškemu ktalu ZDA, ki se je nahajalo nad vodami fuzijskega zaliva. Eden od ameriških lovcev Je izstrelil proti iranskemu letalu dva misila, f' Pa sta zgrešila cilj. Ameriška letala so bila 'z letalonosilke Constellation, ki se nahaja v zalivu Oman. Kong. Les Aspin, ki načeljuje odboru 23 vojaške zadeve v spodnjem domu zvezne-8a kongresa, je dejal včeraj, naj bi ZDA pobile mine v vodah, ki jih uporabljajo iran-s*' tankerji. Tako bi bili tudi Iranci prizadeti ^radi takega načina vojskovanja, je dejal sPin, ki je predlagal tudi, naj bi Saudova rabija, Kuvajt in druge države, izvoznice j^fte na področju Perzijskega zaliva, zgradi-naftovode, po katerih bi lahko pošiljali °Jo nafto do pristanišč ob Sredozemskem °rju. Tako bi bile te države manj odvisne d tankerjev. Včeraj so iraška letala prvič v zadnjem ^esecu napadla iranske naftne naprave, ^nnci so priznali, da je prišlo do napadov in Je bilo poškodovanih nekaj objektov, 'tih pa 9 civilistov. hiša zadržana do mirovnega načrta za Nikaragvo — Reagan načrt »načelno« Pndpira, zanima se pa za usodo kontras ad .Washington, d.c. — Reaganova Ue 'nistracija je precej zadržana do mirov-pre^ načrta, ki so ga izdelali pretekli teden 1^1 Sedniki petih srednjeameriških držav, ip . en tega načrta je napraviti konec vojni gVe Sandinističnim režimom v Nikaragvi in cJ0l. CV ki se skupno imenujejo kontras in ki dVj .lvaj° znatno podporo ZDA. Načrt pre-9q me na vnitev svobodo državi'11 ^rug^ osnovnih človečanskih oz. UstaVjj,ansk'h pravic. Sandinisti naj bi tudi tlorju ' SVoj° podporo gverilcem v El Salva- mnenje opazovalcev srednje- ameriških razmer je, da mirovni načrt kljub neprijetnim točkam predstavlja veliko politično zmago za sandiniste, ki so sami sodelovali v izoblikovanju načrta. Najhujši udarec so doživeli kontras, ki bi ostali brez ameriške podpore, tudi ne bi smeli več imeti svojih oporišč v državah, ki mejijo’ ob Nikaragvi. Vodja demokratske večine v spodnjem domu Kongresa kong. James Wright je dejal, da je načrt sprejemljiv in da je radi njega propadel mirovni načrt, ki sta ga bila predlagala on in predsednik Reagan komaj par dni pred tem najnovejšim. Politično to pomeni, da zvezni kongres pp vsej verjetnosti ne bo pripravljen odobriti novega gmotnega podpiranja kontras za obdobje po 30. septembru tega leta. Očitno je, da brez te podpore kontras ne bodo mogli dolgo nadaljevati svojega boja. Tako, menijo politični analitiki, je bila Reaganova administracija doživela nov poraz v svoji zunanji politiki. Seveda so tisti, ki nasprotujejo nadaljnjemu podpiranju kontra gibanju, nad tem izidom veseli. — Kratke vesti — Johannesburg, J. Af. — Štrajk, ki ga podpira 340.000 črnskih rudarjev, je zaprl skoro vse zlatorudnike v tej deželi. Zaprtih je 44 rudnikov. Rudarji zahtevajo višje plače in boljše delovne razmere. Štrajk je največji v zgodovini Južne Afrike. Kot Kaže, so rudarji zelo dobro organizirani in tudi enotni. Washington, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan imenoval 70-letnega bivšega predsednika Armco Steel Corp. C. Williama Verityja ml. za novega trgovinskega sekretarja. Verity bo moral zagovarjati Reaganovo politiko nasprotovanja protekcionističnemu valu v zveznem kongresu. Prejšnji trgovinski sekretar Malcolm Baldrige je bil ubit v nesreči pretekli mesec. Atene, Gr. — Včeraj so teroristi eksplodirali peklenski stroj, nastavljen v parkiranem avtomobilu, ko se je mimo pripeljal avtobus, na katerem so bili ameriški vojaki. Lažje ranjenih je bilo 10 Američanov in grški šofer avtobusa. Napad je bil drugi te vrste. Podoben incident je bil 24. aprila. Takrat je bilo ranjenih 7 vojakov. Ottawa, Kan. — Kanadski odbor, ki proučuje možnost, da se je v Kanadi naselilo po drugi svetovni vojni več kot 200 nacističnih vojnih zločincev, meni, da je moglo nekaj teh priti v Kanado na podlagi lažnjivih podatkov, ki so jih bile posredovale ZDA. Za 20 oseb je odbor predlagal sodni pregon, nadaljnje preiskave pa zoper kakih 200 drugih. Rochester, Minn. — Na zdravljenju v znani Mayo kliniki je 81 let stari William J. Brennan, najstarejši in najliberalnejši član Vrhovnega sodišča. Zdravijo ga zaradi povečane prostate, niso pa še ugotovili, ali bo potrebna operacija. Brennan, ki je član sodišča od 1. 1956, pravi, da ne misli na upokojitev. Colombo, Šri Lanka — Šrilanška vlada je izpustila okoli 1000 od vseh skupaj 5000 tamilskih jetnikov, ki jih je imela priprtih zaradi podpiranja tamilske vstaje. V veljavi je sporazum, ki sta ga podpisali Šri Lanka in Indija. Nekateri izpuščeni Tamilci pravijo, da so jih v zaporu mučili. Washington, D.C. — Umrl je 91 let stari kardinal Patrick O’Boyle, ki je bil prvi washingtonski nadškof in kardinal. Umrl je na posledicah komplikacij, nastalih po operaciji na zlomljeni nogi. Iz Clevelanda in okolice Fantje na vasi vabijo— Letos praznujejo Fantje na vasi svojo 10-letnico. Njihov vedno težko pričakovani letni koncert bo v soboto, 12. septembra, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice so že v predprodaji in jih lahko dobite pri sledečih članih: Pete Dragar (943-5211) Janez Sršen (946-9607), ali Bart Slak (881-1725). Za ples in zabavo po koncertu bo igral Alpski sekstet. Popust za ogrevanje hiše— Zopet opozorimo predvsem starejše oz. upokojene bralce o koristnem programu »Ohio Energy Credits Program«, po katerem ste upravičeni do znatnega popusta pri ogrevanju hiše ali stanovanja, ali vložite prošnjo in izpolnite tri osnovne pogoje: 1. - da ste bili v 1. 1986 stari 65 let ali več ali pa če ste bili oz. ste trajno nesposobni za delo; 2. - ste družinski poglavar ali soprog(a); 3. - vaš skupen dohodek v 1. 1986 je bil manj kot $9000, ali pa v prvih 6 mesecih 1987 ni bil več kot $4500 — potem ste upravičeni do popusta pod tem programom. Tisti, ki imajo manj kot $5000 dohodka na leto, so upravičeni do 30-od-stotnega popusta stroškov za ogrevanje hiše ali stanovanja V 5-mesečni zimski sezoni, tisti, ki imajo letni dohodek od $5001 do $9000, pa do popusta 25%. Poudarjamo pa, da morate vložiti prošnjo za to vi. Ako imate vi, ki živite v okraju Cuyahoga, vprašanja glede tega, lahko pokličete urad okrajnega avditorja Timothy-ja McCormicka za več informacije in sicer tel. 443-7050. V drugih okrajih pa se pozanimajte pri vaših okrajnih avdi-torjih. Važno je to, da morajo biti prošnje vložene že do 1. septembra. Novi grobovi Eileen H. Vicic Dne 7. avgusta je umrla Eileen H. Vicic, rojena Kish, žena Normana, hčerka Jess-a in že pok. Madeline Kish, sestra Richarda in Kathy Eržen. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes dop. ob 11. uri na pokopališče Knollwood. Vera Mismas Umrla je Vera Mismas, rojena Hrovat, vdova po pok. možu Leo-tu, mati Williama (pok.), sestra Mary Možic (pok.), v Evropi pa Tereze Mišmaš, Ivane Novak, Milke Perko, Louise, Angele in Antona, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, tašča Joan Mismas. Pogreb je bil iz Zajc zavoda na 6016 St. Clair Ave. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Frančiškega dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. »KRES« lo soboto na SP— Slovenska folklorna skupina »Kres« vabi na svoj poletni program, ki bo to soboto na Slovenski pristavi. Ob 5. uri popoldne bo pri kapelici sv. maša. Sledila bo dobra večerja in po njej program narodnih in umetnih plesov. Za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci. Pridite to soboto na SP in podprite mlade slovenske plesalce in plesalke! »Družinski dan« piknik— To nedeljo popoldne in zvečer bo živahno na »Slovenskem vrtu« letovišču ADZ na Kniffen Rd. v Leroyju in sicer na letnem »Družinskem dnevu« pikniku Ameriške Dobrodelne Zveze. Pričetek ob 2. pop. Vstopnine ni. Za ples in zabavo bo od 3.30 do 7.30 zvečer igral Joe Luzar orkester. Dr. John Nielsen se oglasil— Pretekli petek je nas v pisarni in uredništvu obiskal znani rojak dr. John Nielsen. Zadržal se je z lastnikom in urednikom v prijetnem razgovoru. Hvala za obisk in za tolikšno zanimanje za naš list in slovenske stvari sploh, John! Lep dobiček— V svetovidskem farnem bu-letinu beremo, da je letošnji poletni farni festival finančno lepo uspel. Dobiček je bil več kot $39.000. Denar je name-njem raznim nujnim popravilom v avditoriju in za gradnjo posebnega dovoza v cerkev za invalidske vozičke. Darovalcem krvi— »Bloodmobile« Rdečega križa bo pri Sv. Vidu v torek, 18. avgusta, od 1. pop. do 7. zvečer. Ako ste zdravi in stari manj kot 65 let, lahko varno darujete kri za potrebe Rdečega križa oz. za bolne in v nesrečah poškodovanih. Pridite ta dan v cerkveno dvorano. Veliko praznovanje— Že danes opozorimo bralce na veliko praznovanje, ki se bo vršilo v Lemontu v nedeljo, 23. avgusta. Na ta dan bodo namreč slovenski frančiškani v Ameriki obhajali 75-letnico samostojne frančiškanske skupnosti v ZDA. Navzoč bo tudi chicaški kardinal Bernardin. Ob 11. uri bo sv. maša, ob 1. pop. kosilo, ob 2.30 pete litanije v cerkvi, ob 4. pa žrebanje dobitnikov. Več o tem bomo objavili v dopisu ta petek. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 81° F. Sončno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 83° F. V četrtek vroče in soparno. Najvišja temperaturo okoli 87° F. Za petek napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z najvišjo temperaturo okoli 90° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTellch, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $15.00- 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 61 Tuesday, August 1 1, 1987 Tone Brulc: Buenos Aires, Ar. NAROD IN JEZIK Zadnja leta se veliko govori o Srednji Evropi in srednjeevropski kulturi. To je neko negotovo, nedoločeno ozemlje sredi Evrope, na katerem žive majhni narodi med zahodom, ki je politično in socialno dobro opredeljen z demokratičnim načinom življenja, in vzhodom, ki se prav tako jasno odraža po svoji državni ekonomiji in socialistični ureditvi družbe. Med tema dvema velikanoma je skupnost teh narodov, ki kulturno spadajo k zahodu, politično pa vzhodu, ker pa je geografsko na sredini, je najbolj ogrožena. Ti srednjeevropski narodi se narodno v Avstriji, katere del so bili do konca prve svetovne vojne, niso razvili v isti smeri in meri, kot so se narodi na vzhodu in zahodu. Več so dali na svojo kulturno identiteto, celo državnosti niso pojmovali na isti način, zato je bil njihov razvoj nujno drugačen od narodov vzhoda in zahoda. Res so v veliki meri prišli do svojih narodnih držav po Versaljski pogodbi, vendar jih to ni ločilo, ker so jih družili skupni kulturni elementi, ki so bili močnejši kakor državne meje, razlika v veri in jeziku. Lahko to imenujemo neko skupno kulturo ali pa vsaj skupno vrednotenje kulture, ker jih prav to loči čimdalje bolj tako od vzhoda kakor zahoda. Ameriški in evropski sociologi šele sedaj raziskujejo ta pojav srednjeevropske kulture, ki je res vključena v univerzalno evropsko kulturo, ima pa nekaj prvin, ki jo ločijo od nje. Predvsem so to: smisel za žrtve, odbijanje grobega materialističnega nazora, različno vrednotenje trpljenja, obsojanje prisile, prilagajanje družbenih struktur političnim, velika humanistična tendenca do človeka kot enkratnega individuuma, oporečniško zadržanje proti vsemogočnemu državnemu vmešavanju v življenje človeka in družine ter različne mere za njegovo svobodo. Za Slovence lahko rečemo, da smo kot narod navdušeno vstopili v prvo Jugoslavijo kljub temu, da so nas imeli za eno od jugoslovanskih plemen in da nas je ta umetno ustvarjena država najbolj oškodovala — zunaj nje je ostala ena tretjina slovenskega etničnega ozemlja! Vprašanje naroda smo Slovenci vedno navezovali v naši zgodovini na jezik, in še to seveda, kadar je bil jezik ogrožen. Takrat smo vpregli kulturnike, ali pa so bili sami kulturniki in to predvsem književniki, ki so se vpregli v slovensko poslanstvo. Lahko bi govorili o jezikovnem pojmo vanju naroda, ki naj ga branijo tisti, ki se ukvarjajo predvsem z vprašanjem jezika. To poslanstvo književnikov je obstajalo predvsem v zavračanju idej, ki so ogrožale ali še ogrožajo jezik, najsibo od zunaj ali od znotraj. Seveda pa so sile v to zavračanje vpletene tudi druge stvari, bistvene za narodni obstoj. Ker smo bili vedno na robu dogajanj, so mo-ali braniti kulturniki stvari, ki bi morale biti za njih obrobne, ;ie pa glavne, zato je tudi rezultat mogel biti vedno samo obroben. V razvoj in obrambo slovenske politične misli so kultur- »MEDDOBJE« štev. 3-4, 1987 Pred kratkim je izšla najnovejša številka visokokvalitetne revije »Meddobje« in sicer zadnja dvojna številka XXII. letnika. Revija ima 160 strani, glavni del le-teh pa pripada razpravni in esejistični prozi. Prispevki v njej so sledeči: Lev Detela — Slovenska bodočnost in problem narodne sprave v luči zdomskih poli-tično-duhovnih izkušenj. Sodobni prijem problematike slovenstva z bogatimi misli, v katerih se avtor prizadeva za nov univerzalni kozmos in za nujnost upoštevanja misli Slovencev za mejo in po svetu od strani Slovencev v domovini. Vinko Brumen — Med znanostjo in vero. Alojzij Kukoviča — Možnost naravnega spoznanja Boga s teološkega vidika.'Razpravi obdelujeta pravzaprav isti predmet, vendar se v marsičem razhajata. Gre za vprašanje razmerja med razumom in vero, filozofijo in teologijo. Ker gre tu le za predstavitev novega zvezka Meddobja, ne kaže razlagati stališči in ju poenostavljati, ker bi bralca moglo zvabiti v simplistično oceno in predsodke. Poudarjamo pomembnost obeh razprav, ker pozivajo bralca, da odkrije v njih resnico. Namerna ali slučajna istočasna objava obeh diskurzov pa opozarjata, da se razum težko dokoplje do Resnice in tudi, da je razum mogočno človekovo orodje. Rudolf Čuješ — Razvoj katoliškega družbenega nauka v Severni Ameriki. Povsem jasen naslov novega sodelavca iz Kanade je obširna in tehtna zgodovina sodobnega katoliškega družbenega nauka v Severni Ameriki. A v g ust Horvat — Praktični pomen družbene pravičnosti. Vinko Ošlak — Esperantska alternativa. Obsežna študija novega sodelavca Meddobja o Razpis nagradnega tečaja za 1987 Slovenske Kulturne Akcije Za čim višjo raven revije Meddobje in za zdravo reševanj6 slovenske problematike, SKA spet razpisuje nagra m natečaj za eseje ali razprave. Nagradni natečaj sta s svojim darom omogočila dr. Peter Urbanc in g. Vinko Levstik, s o venski hotelir v Gorici. Pravilnik: 1. Natečaj je za izvirni esej ali razpravo na temo: PO ZAVA TREH SLOVENIJ. Pisatelj si lahko poljubno izbere katerokoli kulturno področje ter ga prilagodi osnovni temi natečaja, ki naj nakazuje možnost, potrebo ali težave pf' iskanju obstoječih ali novih vezi med Slovenijo, zame) stvom in zdomstvom; namen, pravice in dolžnosti pri tej P0 vezavi. Vrsta razpravne proze ni predpisana, pač mor ustrezati smislu 3. člena pravil ustanove: »Idejni teme) Slovenske kulturne akcije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru«. 2. Obseg dela naj ne bi bil manjši od 10 tiskanih strani revije Meddobja ali 5.000 besed. 3. Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na nas'°V SKA — Natečaj razprav in esejev —, R.L. Falcon 41 ^ 1407 Buenos Aires, Argentina. Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta zalepljena v kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro. 4. Če bi avtor tako želel, bo njegovo ime ostalo v anoni mnosti. Prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisa s šifro ali psevdonimom. 5. Tipkopise je treba oddati ali odposlati (datum poštne ga žiga) najkasneje do 31. decembra 1987. 6. Nagrade so sledeče: 1. nagrada: U$S 1.000 2. nagrada: U$S 600 3. nagrada: U$S 400 7. SKA bo objavila nagrajena dela, za nenagrajena Pa mora uredništvo Meddobja dobiti avtorjevo privolitev. 8. Za podelitev nagrad se bo žirija, ki jo bo imenoval od bor SKA, sestala v Buenos Airesu v marcu 1988. — Odločitev ocenjevalne komisije bo SKA razglasil3 v Glasu SKA in Meddobju. Slovenska Kulturna Akoj Esperantu. Dolores Terseglav — Veliki teden. Pesem. Avtorica objavlja tudi prevod Treh jesenskih pesmi R. M. Rilkeja. Branko Rebozov — Kaj bo rekla mama, ko mene ne bo več. Osebni prikaz dogodka ob vdoru partizanov v Velike Lašče. Tone Brulc — Ljudje na robu. Črtica je dobila drugo ni delavci morali vložiti več energij kakor v svoje specifično delo. V tem vidijo slovenski sociologi krivdo politikov. Ostali smo na robu — ne na Balkanu, ne v Srednji Evropi, ne pleme ne narod, ne civilna družba ne totalitarna, kaj šele demokratična! Jezik je pri nas predstavljal kot vidni in slušni dejavnik še več kot samo ozemlje, zato smo nekam lahko utrpeli izgubo Primorske, Koroške, o Porabju pa smo imeli medle pojme samo iz Štrekljevih zbirk narodnih pesmi. Zgubilo se je ozemlje, jezik je ostal, taka je pač usoda, smo mislili. Da je paradoks še večji, te naše manjšine v drugih državah niti niso navdušene nad združitvijo z matičnim narodom zaradi družbene ureditve. Zato še danes razpravljamo, če smo že narod (morebiti, če smo še narod), če je sploh narod obstoječa kategorija, kakšno je naše slovensko poslanstvo. Je to samo v ohranjanju in obstoju jezika, je samo v kulturi ali gre še dalje? Jezik se je tako spremenil v edino in golo orodje naroda za izražanje narodne samobitnosti, in po tem se ločimo od drugih narodov, ki ga jemljejo kot nekaj samoumevnega. Če posežemo nazaj v dobo protestantizma, vidimo, da tudi takrat ni bilo dosti drugače: začetki slovenskega pi-semstva in prevod Dalmatinove biblije, so bili tisti agluti-nantni dejavnik, ki je povezal vse slovenske pokrajine in zagotovil obstoj naroda. Vendar moramo dati prav tudi Slodnjaku, ko pravi da je sestav vsake govorice mogočna miselna tvorba, ki se razlikuje zaradi tega od naroda do naroda, ne pa samo zaradi leksika. Alienacija — odtujitev političnega samoodločanja — je prinesla Slovencem otopelost, brezbrižnost, nezainteresiranost naroda, ne samo v političnih vprašanjih, ampak tudi (dalje na str. 4) nagrado na Literarnem SKA 1986. Vladimir Kos — % °10 cvetočih češenj. Pesmi- Milena Merlak Zalepi impresije. Kratki, sočni m prozni pesniški vtisi. ^ Jože Krivec — Nevih‘a hribih. , vladi' Kritike in poročilo- ^ mir Kos — Kdo se ITl0t* (a. Andrej Rot — StoboVslCprUnk; te.-Tone Brulc Slovenski narodni Pr b .ju Dr. A. Šuštar: Na raZPsretj. časa; Slovenski jezik " nja tema znanstvenega ■ .j, nja Družbe za slovenske je v New Orleansu. " 0n Papež - Celovški (v IV/11; El poeta ruiseh španščini). ^ra- Priloga: Božidar re ^ mole, reprodukcije olJ^afije venskimi motivi. 1 da11 gledališke razprave Os v režiji Frida Beznik3-(Po Gloso 1. Ako bi se radi na in GLAS SKA nar0^“5tevi'k 1987 je naročnina a številke i straneh Medd0 oaili; V - (6 51 bja- GLASA, 4 številke Me^ str, vsaka na 80 straneh umetniške Pr'*°®e^ aS stal1t' stvu 30 dol. Samo > v inozemstvu (izven ne) 5 dol. Vsa nakazila na: Alojzij Rezelj, 4l58 Ramon L. Falcpn 4 1407 Buenos Aires-Argentina — Slovenska folklorna skupina KRES praznuje poletni program na Slovenski pristavi v Geneva, Ohio — V soboto, 15. avgusta, 1987 — Sv. maša ob 5. popoldne, potem pa večerja in program — Za ples in zabavo igrajo »Veseli Slovenci« — — Za več informacije, pokličite 946-4037 Ha-Hec-Hi- Ho-Humor! 1 __ Skuhal lž/ ^•pogrel MEGAN USPEH Mari^0^ turn'r Je za nam'- Valent Kavčič prvo mesto, teli f0 clru9o mesto, Jože Košir, organizator in vodi-tretie mesto, njegov brat Pavle in France Jeglič rity«° rT1est0, nat0 vs‘ drugi udeleženci, ali »silent majo-Par VSe zadnjega mesta, ki je bilo tudi nagrajeno s iatei' kranisk'h klobas in katerega je imel čast zasesti pri-gla ., Van Jakomin. Tekmovanje je potekalo brezhibno in ljud'e° ma*0*^a'*e kulak ima nevarne misli,« reče policaj komisarju. Pa reke*'><< vpraša komisar. a srečo smo ga zagrabili predno je mogel kaj ziniti.« deietn ne kaze nobenega spoštovanja do starosti, razen Ia v buteljkah. Čp '1 11 — re^es, da se življenje začne s štiridesetim ° takoj pristavil: »Tako tudi revmatizem.« diože ^ev ^^osumna, da vedno natančno pregleda ne n>rek'ec<<' n' morda na njem kaka dolga las, in če *ehskar^j e’ 93 0zmerja 'n obdolži, da hodi ven s plešastimi cija b' si dal izrezati ven vest, bi bila to manjša opera- j. ^ ' »V ^ ^ '^ea'en lik ruske žene?« f^ihg baen' r°k' nos' dojenčka, v drugi drži prazen »sho-etrii Plar^ « 23 n^° caplia vinjen možiček, pred njo pa je pet- ^ ^®r sp ra^ s'cer Maksa slikal, ampak slike ni nikoli raz-Je bal biti sam z njo v temi. kcjgj nčn0 je priznala, da je bila že 40, ampak ni povedala Podarjen Cerkvi in narodu Zlata maša škofa Stanislava Leniča v ljubljanski stolnici — Jubilant sredi svojih sobratov v škofovski službi — 5 nadškofov, 5 škofov in stiškega opata — Beograjski pronuncij nadškof Gabriel Montalvo, prebral pozdravno pismo papeža Janeza Pavla II. Praznik, ki ga je svojemu najožjemu sodelavcu v škofovski službi dr. Stanislavu Leniču pripravil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Jubilantove zlate maše so se udeležili tudi mnogi duhovniki iz različnih krajev Slovenije, predvsem iz ljubljanske nadškofije. Množica vernikov je napolnilo veliko stolnico, bili so znamenje iskrene hvaležnosti vseh, ki jih škof Lenič prijazno sprejema, prisrčno nagovarja ob razlaganju božje besede, prijateljsko posluša, poje in moli. /a ta dan je vsem na spominske podobice zapisal: Hvalite z menoj Boga za 50 let duhovniške in 20 let škofovske službe. Za to obdobje služenja Cerkvi in slovenskemu narodu sc mu je med mašo zahvalil nadškof Šuštar. Zbor pevcev na stolnem koru je pod vodstvom prof. Jožeta Trošta ter ob orgelski spremljavi prof. Primoža Ramovša bogoslužje spreminjal v veličastno pesem zahvale Bogu za človeka, duhovnika in škofa, ki ga je — po besedah akademika dr. Kmilijana Cevca — Bog podaril slovenskemu narodu in njegovi Cerkvi. ih 4^ naiboljša leta? Najbrž tistih 10 let med njenim r°jstnim dnevom. Zlatomašnika je v cerkev spremljalo blizu 80 duhovnikov. Z njim so somaševali pronuncij iz Beograda, nadškof Gabriel Montalvo, nadškotje Alojzij Šuštar (Ljubljana), Alojzij Ambrožič^ (Toronto), Franc Perko (Beograd), Alojzij Turk (Novo mesto) ter škofje Metod Pirih in Janez Jenko (Koper), Antonius Maanicus (Afrika), Jožef Smej (Maribor) in Jožef Kvas (Ljubljana). Navzoči so bili kanoniki ljubljanskega stolnega kapitlja, novomeški kapitelj je zastopal prošt Jože Lap, mariborski stolni kapitelj dekan Vinko Frangež. Izseljenske duhovnike je zastopal Janez Pucelj, tajnik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Zahodni Evropi. Zlata maša stolnega prošta in škofa dr. Stanislava Leniča je bila darovana 12. julija 1987 ob 4. uri pop. v ljubljanski stolnici. Uvodno besedo v jubilejno mašno slavje je imel škof Kvas. Predstavil je tudi soma-ševalce. V mašnem nagovoru je nadškof Šuštar utemeljil to jubilejno slavje in poudaril med drugim: »Zbrani okrog oltarja, imamo posebno priložnost, da jubilantu izrazimo svoje najboljše želje in voščila ter svojo globoko hvaležnost in da se združimo z njim v molitvi za božjo pomoč. V Marijinem letu smemo danes obrniti besede iz Marijinega slavospeva tudi na našega jubilanta: Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu... Petdeset let duhovniške službe je že samo po sebi dovolj velik razlog za praznovanje. Življenjska pot našega zlatomašnika pa je tako izredna, časi, v ka- terih se opravljal svoje duhovniško poslanstvo, so bili tako pomembni, in njegova molitev, njegovo trpljenje in njegovo delo v blagor Gospodove črede — 50 let kot duhovnik, 23 let kot generalni vikar in 20 let kot škof— so tako pomembni, da imamo zares razlog za slovesno praznovanje zlate maše.« K molitvi očenaša je vse povabil koprski škof Pirih. Povedal je: »Škof zlatomašnik je zgodaj ostal brez staršev, s petimi leti je ostal brez matere, s sedmimi leti brez očeta, poslej mu je starše nadomestil nebeški Oče pa mnogi dobri ljudje. Po vsakdanji Gospodovi molitvi je na poseben način bil povezan s svojimi rajnimi starši ter z mnogimi ljudmi v svojem življenju.« O miru je govoril škof Smej, o miru, ki ga je škof Lenič oznanjal — to je zvestobo, blagor, usmiljenje, rešitev, odrešenje, popolno srečo. »Vse je milost, vse je dar od Boga!« je bila osrednja misel, ki jo je škof Lenič ganljivo vpletal v šopek zahvale za vse, kar je Bog lahko storil po njem v duhovniški in škofovski službi. »Na svojo novoma-šno podobico sem zapisal: Oče in mati sta me zapustila, Bog pa me je sprejel... in me vodil skozi svetlobo in temo tega našega bednega življenja, zato vas vse prosim, da skupaj z menoj iz vsega srca zapojete pesem Hvala večnemu Bogu.« Vrstil je zahvale vsem navzočim škofom in nadškofom. »Ko sem bil posvečen v škofa, so v naši stolnici pevci tako lepo peli, da je moj posvečevalec, nuncij Cagna, pozneje svetemu očetu pravil: Če hočete doživeti živo vero in zvestobo katoliški Cerkvi, potem morate v ljubljansko stolnico, Škot' l.rnič jc najprej silno prijeten tlniAabnik. Še preden je postal škof, sem ga srečaval. Veselje je prinašal povsod, kamorkoli je prišel. Kil je zares duhovnik — oznanjevalec vesele l>la)>ovesti. Ko sem ga danes poslušal v cerkvi, sem čutil, da prihaja njegova beseda iz srca in njegova spoznanja koreninijo v dejstvih. Jaz sem iz Slovenije odšel sicer s petnajstimi leti in to konec vojne, zame je škof Lenič inkarnacija Cerkve na Slovenskem, tisti, ki je trpel, a ni postal zagrenjen, ostal je zvest, /nal jc živeti z resničnostjo, kakršna pač je, oh vsem tem pa je ohranil zdrav humor, ohranil je vero, ohranil je zvestobo in vso tisto širino, ki lahko obseže vse, kar je bilo, kar je in kar še bo... (nadškof dr. Alojzij Ambrožič, Toronto, Kanada). ko je posvečenje škofa... Tam tako lepo pojo... Povejte tudi vi, nuncij Montalvo svetemu očetu o naši živi veri, naši ljubezni do njega ter naši zvestobi do Cerkve.« Spominjajoč se svojih staršev, vzgojiteljev, profesorjev, dobrotnikov, se je na prvem mestu zahvalil škofu Jegliču, graditelju šentviških zavodov »Tisti dan, ko je on bil ležal na paruli, sem jaz v sosednji hiši prejel mašniško posvečenje.« V duhovnika ga je posvetil škof Gregorij Rožman. »Škof Rožman je položil svoje velikoduhovniške roke na mojo glavo ter mi ob klica-(dalje na str. 4) Dekan stolnega kapitlja, dr. Anton Čepon, o škofu Leniču Mi dolgo tega, ko sva bila skupaj, in mi jc rekel: »Midva se poznava že 62 let.« Res je to. Jeseni 1925 sva oba prišla v Zavode, jaz že drugič, on prvič. On star 14 let, jaz 50 let, oba začetnika: on kot učenec, jaz kol učitelj. »Začeti je treba!« je rekel Krek. To sva storila tudi midva in delala. Ko smo 1933 imeli maturo, je bilo v razredu 32 maturantov, med njimi skoro polovica odličnjakov, prvi med njimi jc bil Lenič. Ker je bil najslarejši med njimi in obenem najsposobnejši, je nehote postal voditelj razreda, čeprav ni nikdar silil v ospredje, ampak se jc držal v ozadju. Izredno skromc« in priljubljen med sošolci je hitro napredoval v modrosti in znanju. Zelo priden in zraven še talentiran je z veseljem in z lahkoto študiral. Bil je izvrsten pevec in njegov glas je že takrat odmeval kakor zvon. To so najbolj značilne poteze tega edinstvenega dijaka. Ker bodo drugi še več povedali o našem jubilantu, bi rad še to-le zapisal: Kar je v zvoniku stolnice Codellijcv zvon, to je na ambottu v stolnici zlatomašnik — škof Lenič. Romano Guardini je pa nekoč dejal: »Le listi nekaj ve, ki je kaj trpel.« Maš jubilant je bil osem let v zaporu in to več kot leto dni v samici... Pa vendar pravi da ne gleda nazaj in da vsem vse odpušča. Občudujmo in posnemajmo ga! — NAROD IN JEZIK — (Nadaljevanje s str. 2) v vprašanjih kulture. Narod je zreduciran na razredni socialni interes, vse drugo ne šteje in bi se lahko vtopilo v bratstvu in enakosti. Vendar je razred le šibko orožje pri obrambi jezika in narodne identitete, zato so se po Javni tribuni I. 1 985, ki je nosila pomenljiv naslov »Slovenski narod in slovenska kultura«, začeli slovenski kulturni delavci razgledovati, kje je bistvena napada-vzrok — za osip slovenske narodne zavesti in padec slovenske kulture. Gotovo je, da je gospodarska kriza zadela tudi kulturo, vendar njeni vzroki so politični in moralni. Zdi se, da obstojajo nenapisani zakoni, po katerih ne more ne posameznik ne narod preskočiti nekaterih etap v svojem bitju. Po I. 1918 so bili srednjeevropski nacionalizmi več ali manj pomirjeni v svojih narodnih državah, le Slovencem so pisali usodo drugi. Nismo prišli do etape narodne države, obtičali smo na goli upravni enoti v centralistični državi. Očitek sodobnih slovenskih sociologov je, da so morali kulturniki na tlako slovenstvu, kar je dr. Dimitrij Rupel imenoval slovensko kulturno sintagmo. Tudi druga, socialistična Jugoslavija s socialistično republiko Slovenijo, kljub trditvam nekaterih, ni najboljša rešitev za Slovenijo. Zopet se je pokazalo oporečništvo v vrstah slovenskih kulturnikov, očitki politikom se množijo celo iz vrst samih članov KPS. Ne gre več za samo odbijanje, zanikanje, kritiko, neupoštevanje statusa quo, ampak gre že za zahtevo po večji udeležbi pri (ob)lasti moči, veri v lastne sile, po novi neizhojeni poti. Kot da bi se zgodovina hotela maščevati, ker smo preskočili etapo narodne države, seje začelo dokazovati, kaj je narod, v čem je njegovo poslanstvo, do kod segajo njegovi atributi v socialni ureditvi. Meje narodne suverenosti, kot je bila pojmovana do sedaj in ki velja za druge srednjeevropske narode in srednjeevropsko kulturo, so nenadoma postale pretesne slovenskim kulturnikom. Omejena suverenost, ki je bila vpostav-Ijena v drugih srednjeevropskih državah res da ne sega na jugoslovanski prostor, vendar slovenski kulturniki vidijo v balkanizaciji Slovenije še večjo nevarnost. Očitki, da v zameno za tisti del suverenosti, kateremu smo se Slovenci odpovedali, nismo dobili nič, ali pa celo gospodarsko izkoriščanje, so tokrat prišli iz celih plasti naroda, ne samo iz kulturniških vrst. »Svoboda ima strahovito moči« je že na koncu svojega življenja zapisal Bojan Štih. Kje, kako jo uporabiti, bo najbrž velika naloga sedanjosti in prihodnosti slovenskih kulturnikov. Zagotovo pa ne bodo ostali pri sami književnosti kot utemeljiteljici naroda, vsaj če sodimo po znamenjih časa. Res da je skrb za slovenščino tudi v socialistični ureditvi živa, kar priča Jezikovno razsodišče, čeprav se niso njegovi člani ob ustanovitvi zavedali njegovega pomena za kulturne razsežnosti jezika, težko pa da bi ostalo samo pri tem. Specifičnost Evrope, posebno še Srednje Evrope, je v veliki raznolikosti. Vso to raznolikost je povezovala grško-rimska kultura, krščanstvo jo je samo prevzeo in ji dalo smisel. Milan Kundera pravi, da so bili Judje intelektualni cement Srednje Evrope, ni pa opazil, da gre za skupno vrednotenje kulturnih dobrih katoliških srednjeevropskih narodov, za način življenja, ki je nad vzhodnim in zahodnim pojmovanjem človeškega dostojanstva. Kar so imele ZDA za slabost: veliko jezikov, ver, narodnosti, nasprotij in različnosti, seje pokazalo kot neizmerno kulturno bogastvo, ki v današnjem svetu pridobiva na vrednosti. Problem, s katerim se je srečal slovenski narod v zadnjih letih, je, da je socialistično gospodarstvo povezalo in zreduciralo njegovo kulturo, znanost, prosveto, vse, kar lahko imenujemo duhovno imanenco naroda, na čisto materialno vprašanje. Tako gospodarskemu razkroju sledi razkroj kulture. Slovenski kulturniki, predvsem književniki, so pokazali v ogledalu družbi, kakšen obraz ima. Če je obraz v ogledalu g'd, niso oni krivi, prav tako s tem še ne moremo govoriti o politizaciji kulture, še manj pa o izrabljanju literature v poli-t. ;ne namene. Morebiti pa obraz ni tako grd — morda je s. imo žalosten. Žalosten zato, ker z njim počenjajo nepo- t. obne poizkuse tisti, ki bi mu morali kazati pot. G/./IS SK/t marec-junij 1987 Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Podarjen Cerkvi in narodu (Nadaljevanje s str. 4) nju Svetega Duha podelil duhovniško službo. Za to mu dolgujem veliko zahvalo. Bil sem deležen njegove velike naklonjenosti. Imel sem tudi priložnost pet let v najhujših in prelomnih časih naše zgodovine gledati v njega, ki je bil poln ljubezni do našega naroda, od blizu sem spremljal njegovo trpljenje in njegovo najboljšo voljo pomagati našemu narodu, da bi preživel. Jaz sem ga gledal od blizu, mnogi ga namreč gledajo od daleč, toda samo pogled od blizu je resnično objektiven pogled. Če gledamo od daleč, se vmes postavljajo različne meglice in ovire, pa ne vidimo več jasno, ne vidimo več objektivno. Zahvaljujem se Bogu za našega velikega škofa in prvega nadškofa Antona Vovka... t V hvaležen spomin ob drugi obletnici smrti našega dobrotnika. msgr.dr. Pavla Robiča Umrl 13. avgusta 1985. Sedaj čaka vstajenja na pokopališču Oliver, B.C. Kanada. Naj Vam bo dobri Bog bogat plačnik za vse, kar ste nam dobrega storili v času našega bivanja v Italiji. Hvaležni rojaki V LJUBEČ SPOMIN OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPALA NAŠA LJUBLJENA ŽENA IN MAMA JULKA FERKUL Umrla 13. avgusta 1985. Počivaj v miru, draga žena, preljuba mati, v grobu tam; v ljubezni trajni boš ostala, nepozabna dobra nam. Žalujoči ostali: Janez Ferkul — soprog; Mirko, Stanko, Pavle in Janez — sinovje; Silva Hirschegger, Marija in Barbara Perkins — hčere z družinami; Jakob Kostanjevec — oče, v Sloveniji; družine: Rožman, Meglič in Balažič ter ostalo sorodstvo tu in v Sloveniji. Cleveland Ohio 1 1. avg. 1987. Gledal sem tega velikega Slovenca, velikega škofa, kako je ljubil našo ljubljansko nadškofijo, kako se je zanjo boril in trpel, pa je moral tako mlad končati svoje življenje. Ostal mi je prelep vzor duhovnika škofa, ki se žrtvuje za svoje ljudstvo. Nadškof Jože Pogačnik je bil tisti, ki me je poklical za svojega najožjega sodelavca... Vedel sem že prej za vse njegove velike talente, veliko izobrazbo, poznal sem ga kot velikega molivca, zato mi je ostal v svetlem spominu, posebno njegova svetniška smrt. Tudi ti, dragi naš nadškof Šuštar, si me privzel kot zapuščino po prejšnjemu škofu, da bi bil tvoj sodelavec in ti pomagal pri vodstvu škofije. Rad sem to storil, dokler sem mogel. Hvala ti za tvoj zgled delavnosti, gorečnosti med nami... Vsem se je hotel zahvaliti, vsem navzočim duhovnikom, redovnikom, redovnicam, vsem vernikom. »Rad vas imam, duhovni sobratje, ker vas poznam, vem za vaše skrbi, pa tudi za vaše veselje. Ostanimo povezani po Kristusu, velikem duhovniku, saj smo vsi v njem deležni svojega duhovništva.« Škofu zlatomašniku je pro-nuncij Montalvo prebral v slovenskem jeziku čestitko svetega očeta: »Častitemu bratu Stanislavu Leniču, naslovnemu škofu vazitanskemu, želimo ob spominu in slavju 50-letnice mašniškega posvečenja mnogo duhovnega veselja. Želimo mu še veliko let služenja Kristusu in dušam ter mu s prošnjo za nebeške darove radi podeljujemo apostolski blagoslov.« Tudi zastopnika občestva stolne župnije sta jubilantu čestitala in mu izročila lep šopek rož. Velika hvalnica Tebe Boga hvalimo, ki jo je vsa cerkev zapela iskreno in prisrčno ob koncu slavja v stolni cerkvi, j« bila znamenje ljubezni in hvaležnosti Bogu in jubilantu. Daljše poročilo v »Družini z dne 19. julija nato nadaljuj1 z opisovanjem drugih slavnosti v zvezi s škofovi zlati tnali- SLOVENSKA govorica Ljubim te, slovenska govoric«’ ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobne ptica poje v jutranji svečani mir- Ljubim te, slovenska govori kadar detetu nabiraš v srn« rožne ustnice, nedolžna Hca’ kadar vreš iz src prepolnih dveh. Ljubim te, slovenska govorih' kadar te povzdigajo moljč, sveta narekuje te pravica, neustrašeno za dom srce. Odreveni gibka mi desnica, jezik mi prirasti na nebo, ako te, slovenska govorica, kdaj pred svetom zatajim plašno. Sladka materina govorica, lepa bolj od zemskih vseh glasov, mojih misli in čutil S^asn'Ct!’, tvoj oblij me zadnji blagot. Anton MeW* Družinska l>ra"ka i Zapuščene ženske atistik' ^ Po najnovejši statist*' sedaj naj bilo H-4. ^Jskv ločenih ali ovdovelih z ^ Ameriki nezaposlenih sploh ne morejo z2jp?al1ib razen v najnižje P a^rajo službah. Mnoge od teh ^ ^ skrbeti tudi za otroke, teh živi na robu siroma Dragi rojaki, potujete v Evropo Na pragu domovine, v središču stare Gorice drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v na lePerJ PALAČA jalnic0' HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kop£/jzjjo, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno te^es/'^eio mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort P° ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dv0poSt^ie, soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolag0 ^gy/. konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska t racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE H ^^lCo racija v začasno ločenem poslovanju. V PALM^ bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobro pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIIC^^^j! PH-PALACE HOTEL, Corso 34 170 Gorizia-Gorica, l(aly; Tel.: 0481-82166; Tele* ;i Kanadska Domovina e | Slovenski dan, slovenski narodni praznik f TONE FERKULJ ORONTO, Ont. - »Na ta naš 'sakoletni narodni praznik ° vljamo vse tiste narodne ^cdnote, katere so skozi vsa ^ st°letja našega narodne-8a Zlv|jenja, zlasti pa v težkih ,arodnih preizkušnjah, obli-I 0va*e narodno zavest, v 4 j35 'n na*'h otrocih pa krepile 0vei»ski narodni ponos. ral* ^ naroc*n' Plaznik nas 1 ropljene povezuje v živo "arodno skupnost, ki z neo-^ajno vero v Boga, s trdnim j an'*e,n zre v pravičnejšo bo-1,1 jn n°s*> v kateri bosta osebna slonarodna svoboda urejali žive611**40 nar°dno in državno žlv|Jenje.« Smo *3ral‘ v progra danmJiStiČU za 28• slovensk 1987 k‘ SC je vršil 26‘ juli-i: sev» 113 8*ovenskem letovišču "'""O «1 Toronta. {inj° do*8’ *n hudi vlažni vro mej’ 1 Smo -l0 preživljali sred ko sCa Je na nedeljo km e ^ovonski dan vršil Pfiredler popustila’ tako d !epje 6 J1 niso mogli želel vrem . dneva. Izredno lepi Sfe 6 Je na Slovensko letovi toro pr*Vak)>lo veliko števili 4 iz rojakov, Slovenc 11 ^db nj*^ 'n ^a*jn'h mest, i g ij p. Uryia. iz Londona in cel w ®Ve'anda, Chicaga in Mil eeia so nekateri prišli, ji i prir°Vensko-kanadski svet, 1< if leto?!.3 Slovenske dneve, j V ^at^83 posvet'* Sloveniji e danp1.0 »Slovenija včera i, j Jes 111 jutri«. ^ 11 ^ dopoldne se je vs a ^pel! m Zbrala Pri letovišl je (jaro a^'je Pomagaj, kjer 'Vaia sv. maša za žive in mrtve Slovence. Daritev sv. maše je opravil g. Janez Kopač C.M. ob asistenci več slovenskih duhovnikov, ki so bili na obisku v Torontu iz različnih krajev. G. Kopač je imel tudi dnevu primerno pridigo. Po maši se je v Baragovem domu nato serviralo okusno kosilo, ki sta ga pripravile kuharici gospe Hace in Dolenc in njune pomočnice. Tudi ob tej priliki je vsem dobro znani g. Stane Šajnovič za kuhinjo daroval šest dobro pitanih puranov, ki so zrasli na njegovi moderno urejeni perutninski farmi. Stanetu in njegovi ženi Jožici se za njuno dobroto iskreno zahvaljujemo. Njun sin Stanko, ki v Guelphu študira agronomijo, pa je pridno pomagal pri kuhinjski blagajni. Stankotu, kuharicama in ženam, ki so v kuhinji pomagale, tudi naša topla zahvala. Ob 2h popoldne se je vsa množica spet zgrnila h kapelici, kjer se je vršil program 28. Slovenskega dne. Pričela ga je ga. Marta Jamnik-Sousa s pozdravom, nakar sta bili odigrani kanadska in slovenska himna. Sledilo je predstavljanje posameznih gostov in predstavnikov različnih organizacij ter branje različnih pozdravnih pisem zastopnikov kanadskih oblasti, ki se našega slavja niso mogli osebno udeležiti. V imenu Slovensko-kanad-skega sveta je nato navzoče pozdravila predsednika Sveta gdč. Branka Lapajne s krajšim nagovorom. Za uvod v nadaljni program so najprej nastopili »Fantje na vasi«, moški zbor, ki že več let uspešno nastopa po raznih krajih in na različnih prireditvah, ter s samostojnimi vsakoletnimi koncerti. Zbor vseskozi vodi znani pevovodja g. Ignacij Križman. Zapeli so tri narodne pesmi. Fantom na vasi so sledili otroški glasovi otroškega zbora šole pri župniji Brezmadežne, ki ga z uspehom vodi g. Blaž Potočnik. Škoda, da se je nastopa lahko udeležila samo ena tretjina številnega zbora, ki po zaslugi Blaža lepo prepeva. Kljub temu pa je zmanjšan zborček v splošno zadovoljstvo nekaj pesmic odpel. Pesem Ludvika Ceglarja »Slovenski svet« je recitirala gdč. Bernardka Jamnik z zanosom in poudarkom. Kot častnega gosta in slavnostnega govornika dneva, je nato napovedovalka ga. Jamnik-Sousa predstavila g. dr. Cirila Žebota, profesorja na univerzi Georgetown v Washingtonu, D.C. Dr. Žebot je najprej spregovoril o senatorju Franku Lau-schetu. Prinesel nam je njegove pozdrave in ga opravičil, da se našemu vabilu ni mogel odzvati, ker je bil malo preje deset dni v bolnici in ni bil pri moči za daljše potovanje. Kakor bi ga radi pozdravili v naši sredi, smo vsi razumeli, da g. senator ni več mlad in da bi mu tak napor lahko škodoval, četudi je za svoja leta še kore-njaški. Ostali del govora — kot ste lahko brali v zadnji K. D. — pa je dr. Žebot posvetil slovenski (Dalje na str. 61 Slovenski program v Torontu in okolici avgust — december 1987 Jo '3‘ S*P- j »k 7<-«ov. '?v' Ov- j,0v- Cv- Ov- j«nov- '> * "'•s-■ v K • M V “ '°H 44117. Tel. 531-2281 nh Aurii, SeC': Belen Vukčevič e ^ CorT'm.: Frank Biltene, Ann iuscr Annv'?'n® <-'0rT1nri-: Alice Božic, Sh|rn?tr S'0,,' Frank Bittenc, Steve Sin ’Cecelia Wol< W0|f VAan<1 EnS- Publicity: Cecelia Fed nn ^r'St0^' ^elen Vukčevič mils reps': Louis Jartz, Steve Shi-altern,/ank ®re9; Frank Bittenc; Ha„ W°lf P,el>evsekP Frank Sleik°' L°UiS ^icVTFl°me ,or A9ed Reps.: Alice H ’ 0n'*' Sile, Tony Sturm ° C°ok: Millie Bradač NEWb.^o E PENSIONERS CLUB l“' Pro RGH-MAPLE HEIGHTS 5 111 663^9«;7en,: John Taucher, Tel. ;sec’ ;en>' mini milj' kala r’sak un° :čala ičela dilO’ enO’ sre-»a j« udje >oči- trdi- 4eS!!‘: Mary Zivny 1570i b as-: Josephine Rezin, OH reside Rd„ Maple Hts., Sec c7’ TeL 662-9064 AeditJ^-; Donna Stub|ier Ofbanoi. ' Lduis Champa, Frank l/|n-„John Perc ivionth| .... 'Krth Jy mee,ings are f ! 1 P m dnesday of each held the month, at 1 p m"“"0saay of each month, u-- nian ^ a|ternating at the Slovenile' SOSOsu ,Homes on E. 80 St. and Air,erican ey Ave- Maple Hts. n Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio ino- nice po- do-,ko inn’ ,ko • res yice.pen,: Vincent Lauter vice-pr '"'eent Lauter S6c ^.res-; Joseph Vankovich A5 . 2^as-: Jennie B. Nagel, jjl 442Q!!1 Bt-- N.W., Barberton, ~ Telephone: 1-216-V. s °r 825-2267. Atidito^ An9ela Polk fda Mi'S . Frances Smrdel, 0in S^MaryKovacic . /ed- Ro JosePh'ne Plainer P* bh9ela polkPSc’ Theresa Cekada, ’’’f r "neplatnB Frances Smrdel, Jose-idje Ite Marv J' Jenr,ie B. Nagel; alter-kor LVinL 0Vacic zj- r^onth aaVery flrst Thursday of ctič 'tin ,70 u'm' in the Slovene StJ0 “n’Ohi0° l4thSt..N.W„ Barber-Hid ^ »ti. 2 'Votoef? Slovene n America t’resid^RElV,E BOard lSt yicenprFl0rence Unetlch b Vice.p®S: J°yce Plernel es-: Josephine Tom- Ssec'^Beadac S- Sec'. HTiHy Starman Vasdrer.'u degarde Kazen i^L^'tors; ' k4arie Plevnik Varices erl?e Zamao, Vida Eri ^ 'AZI'nia t .auric‘ Josephine Di aiJC..tA, , T blash ,CPCfa;e: Cecelia Wolf, LCevic, car °Se Gorman, Helen f 5,°rian , ne Lokar-Etli,0r: AQn0anna Jadrich Agnes Elish Sen,, p,Rtl E I i Maur,c" %c"Ireas,S°Phie Matuch . '■ S6c'v . da Zal< »Colors: .^"^Tlbjash L^uc ^sic'j003 Kobal- J0' KCa'lon &Csn eanne Skolarls SieMrtaHa?cDal:An9elaZab-MeetjJatuch ' Dorothy Gorjup, CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Mary Turk, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Dorothy Lamm Vice Pres.: Josephine Kosteinshek Financial Secy: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643. Rec. Secy: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Jo Škabar, Loretta Hlab-se, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hiabse (Ch.), Millie Pike (Asst.) Cookbook: Mickey Frank (481-8693) Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wed. of the month at 7 p.m. CIRCLE 7 President: Hildegarde Kazen Vice-President: Edith Zele 2nd Vice-Pres.: Irene Stranca. Rec. Secy.: Pauline Krall Tieasu.ei: Fiances B. Weyanl Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika; Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. ^."tF|- Tb s ,^'bveni, "ursday of sen„it J or leas® or|ea p0>