Po poŠti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 18 „ — , fietrt „ „ 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „
4etr' „ » 5 » - »
«nesec „ 1 „ 70 ,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOV
Naročnino in inserata sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vrafiajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1.. 17
Političen list za slovenski narod.
Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 111.
V Ljubljani, v torek 15. maja 1900.
Letnik XXVIII.
Deželni kulturni svet.
Vlada je v letošnjem deželno-zborskem zasedanji predložila načrt zakona o vstano-vitvi okrajnih gospodarskih zadrug in deželnega kulturnega sveta za Kranjsko. — Vladna predloga ni bila sicer ideal, za kateri bi se bili ogrevali katoliško narodni poslanci, vendar pa je bila taka, da bi se bil zamogel na njeni podlagi res sestaviti načrt zakona, ki bi bil vsestranski vstrezal potrebam našega kmetskega prebivalstva. Vladna predloga se je ozirala na dejanjske gospodarske razmere v naši deželi, ozirala se je na vsa obstoječa gospodarska društva v deželi ter ji je bil namen vstano-viti stanovsko organizacijo, ker je zahtevala, da sme okrajnim zadrugam pristopiti vsakdo, »ki ima, kakor pravi § 3 vladnega načrta, kot lastnik, vživatelj ali zakupnik v zadružnem ozemlji za kmetovanje ali gozdarstvo ali za kako njiju vrsto od-menjeno posestvo, ali ki je kot uradnik v službi pri poljedelskem ali gozdarskem zasebnem podjetji, oziroma pri kaki s takim podjetjem združeni obrtniji«-, torej mora biti kmetovalec ali kot uradnik vsaj strokovnjak v kmetovalstvu
To sta kardinalni točki vladnega predloga in teh so se držali katoliško - narodni poslanci.
Slovenski liberalni deželni poslanci pa s tem niso bili zadovoljni, ker se je vlada ozirala jedino na dejanjske gospodarske razmere, oni so s pomočjo nemških veleposestnikov vso predlogo postavili na strankarsko politično stališče. Pri tem seveda niso mogli sodelovati katoliško - narodni poslanci in zato so izjavili, da se podrobne razprave o tej predlogi ne vdeleže, prepričani, da bi tak kulturni svet s takimi okrajnimi gospodarskimi zadrugami deželi in kmetskemu stanu le škodoval, ker bi ne-Kako vstalil mej n)im obstoječi gospodarski razkol ter bi torej deloval ravno v nasprotji s svojim pravim namenom.
»Narod« sedaj v svojih člankih o deželnem kulturnem svetu stvar zavija ravno narobe. — Kar so storili dr. Tavčar in
LISTEK.
Na Vestfalskem.
Piše J. Knific.
XX.
Gladbeck 20. aprila.
Pastirujem v Gladbecku, čedni vasi z dobrimi 10.000 prebivalci. Tukajšnji pastor je majhen možiček, ki ne govori veliko, pa je prav dobrega srca in pred vsem goreč duhovnik. V župniji ima nebroj bratovščin, ;atere vodi z veliko vnemo. Marijina družba za mladeniče in dekleta, družba katoliških mater, bratovščina rudarjev itd. itd., mu z lepimi vspehi bogato poplačujejo njegov trud. Zelo je razširil bratovščino sv. Rešnjega Telesa. Po celi miinsterski škofiji je noč in dan izpostavljeno Najsvetejše, po dnevi v farnih cerkvah, po noči po samostanih. Vrsti se fara za laro, samostan za samostanom. Ravnokar molijo po noči sestre usmiljenke v tukajšnji bolnišnici.
Pastor je velik oboževatelj "VVindthorsta, .ajzaBlužnejšega voditelja nemškega cen-truma. Mnogo je občeval z njim. »Na temle stolu je velikokrat sedel«, mi je dejal ter me posadil nanj. Potem pa mi je_'pripovedoval
njegovi slovenski in nemški liberalni somišljeniki, da so namreč načrt zakona postavili na strankarsko politično stališče, to sedaj očita katoliško narodnim poslancem, rekoč, da njih nasprotovanje zakonu ni izviralo iz stvarnih nagibov, nego jedino le iz strankarskih politiških vzrokov.
Kot dokaz za svojo trditev pravi »Narod« : »To je tudi poslanec Kalan naravnost potrdil. Njemu je ušlo priznanje, da nasprotuje klerikalna stranka zakonu zaradi tega, ker se je za podlago te nove gospodarske organizacije porabila obstoječa gospodarska organizacija, ki je osredotočena v kmetijski družbi, ne pa tudi organizacija konsumnih društev«.
Temu nasproti treba omeniti, da je poslanec Kalan v glavni razpravi o deželnem kulturnem svetu dejal, da je bila njegova stranka zato, da se vladna predloga vsprejme kot podlaga za podrobno razpravo, ker se ozira na dejanjske razmere, na obe gospo darski organizaciji v deželi, na ono, ki je združena okoli kmetijske družbe, in na ono, ki je osredotočena okoli »Gospodarske zveze«. Popolno izključeno pa je, da bi mogel vspešno delovati deželni kulturni svet, ki bi priznal le jedno gospodarsko organizacijo v deželi, drugo pa popolno preziral, kakor bi je ne bilo. To pa se je zgodilo s predlogo v upravnem odseku, ki je kot podlago vzel kmetijsko družbo, popolno pa prezrl »Gospodarsko zvezo«.
Ko bi bil ostal upravni odsek pri vladni predlogi, ozirajoči Be na dejanjske gospodarske razmere v deželi, mogoče bi bilo oni gospodarski boj mej kmetijsko družbo in »Gospodarsko zvezo« kmalu oblažiti in poravnati in s tem bi se deželi, s tem bi se kmetovalcem v gospodarskem oziru v resnici pomagalo.
Sedanji načrt zakona pa popolno prezira mlado, a krepko organizacijo okrog »Gospodarske zveze«, zato je zastopnikom kmetskega stanu, ki vidijo v tem le pooj-streno nadaljevanje gospodarskega boja, absolutno nemogoče sodelovati pri takem zakonskem načrtu. In zaradi tega je poslanec Kalan tudi izjavil svoje prepričanje, da
tak načrt zakona ne bo nikoli dobil najvišjega potrdila.
Poslancu Kalanu torej ni ušlo nobeno priznanje, on je jasno in določno označil svojo in svojih somišljenikov misel, prepričan, da stuje katoliško - narodni poslanci na popolno stvarnem stališču, dočim je vsprejet načrt zakona popolno strankarsko-političen.
Naši poslanci se zavedajo svojih dolž-nostij in žive v prepričanju, da so tudi pri tem vprašanju storili le svojo dolžnost, ko so demonstrativno pokazali, s tem da se niso vdeležili podrobne razprave, da ee kot zastopniki kmetskega stanu nikakor ne morejo vjemati z načeli, izraženimi v vspre-jetem načrtu.
Se jedno je omenil posl. Kalan v glavni razpravi, namreč, da bo po njegovem prepričanji le oni zakonski načrt v deželnem kulturnem svetu dobil najvišjo potrdilo, za katero se bodo zjedinili vsi slovenski deželni poslanci, in v katerem bodo dostojno in razmeram primerno zastopane koristi slovenskega kmetskega ljudstva, koristi nemških veleposestnikov pa toliko, kolikor jim gre, a ne več!
Tega mnenja smo še vedno, tega mnenja je bila tudi manjšina kluba narodno-na-prednih poslancev, ki tudi v tretjem branji ni glasovala za zakon.
Ako sedaj »Narod« to zadevo hoče zlorabljati v strankarske politične namene, svobodno mu ; katoliško-narodni poslanci bodo mirnim srcem pojasnili voiilcem svoje postopanje in volilci bodo z njimi enih misli, da so kot zastopniki kmetskega stanu prav ravnali.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. maja.
Vladar o rešitvi češkega vprašanja. Povodom slovesnega vsprejema avstrijskih delegatov je cesar počastil z ogo-vorom vse prisotne delegate. O razgovoru s poslancem in delegatom Vencajzom ter s štajerskim delegatom grofom Sturgkhom in
njegovem lamoznem odgovoru glede vzroka abstinence slovenskih deželnih poslancev smo omenili že včeraj. Najvažneji je sedaj razgovor vladarjev s češkimi delegati Pacak, Stransky, Kaftan, Začek in Slama, katere je cesar prve počastil z ogovorom. Posl. Pacaku je rekel cesar; V državnem zboru se letos dosedaj ne dela. — Dr. Pacak: Ne po naši krivdi, Veličanstvo. Nas so naravnost potisnili v boj in smo ga morali vsprejeti, akoravno s težkim srcem. Vkljub našemu dolgoletnemu delovanju se nam je odvzelo proti-pcstavno nam pristojno pravo. — Cesar: Vašemu narodu se ne sme priti do živega. Zagotavljam Vas, in hočem, da se dela v parlamentu. — Dr. Pacak: Pripravljeni smo delati, zahtevamo pa tudi svoje pravo. Obračamo se do čuta pravičnosti Vašega Veličanstva, da se nam vrne odvzeta pravica in v pomirjenje duhov uvede za sedaj notranji češki uradni jozik. — Cesar: Ponavljam, da se vam nikjer ne sme goditi krivica. — S tem je bil končan pogovor o tej zadevi, le poslancu Kaftanu je še rekel vladar na opazko, da je češki narod vedno zvest svojemu kralju, da treba to sedaj dokazati, ker je trenotek silno resen. — Od vladarjeve izjave glede kračenja čeških pravic pričakujejo češki rodoljubi najboljšega.
liudgetni odsek avstrijske delegacije je imel včeraj svojo prvo sejo, kateri je predsedoval baron Chlumecky, ki je naznanil, da je referent o ordinariju baron Walter8kirchen odložil svojo čast in mesto njega prevzel referat grof Kottulinsky. Po ekspozeju grofa Goluhovskega, katerega smo že omenili, je dobil prvi besedo delegat Slama, ki je izjavil, da bo on s tovariši glasoval proti proračunu za zunanje zadeve, ker nimajo nikakega zaupanja do zunanjega ministra in ne odobrujejo njegove politike. Govornik očita ministru, da se umešava v notranjo politiko in da je on provzročitelj udarca z dne 17. oktobra 1899, govori o zatiranju Slovanov v Prusiji ter o pruski politiki, in vpraša ministra, s kakim vspehom se je potegoval za izgnane Slovane, in kaj namerava ukreniti proti v Nemčiji nameravanemu povišanju carine na češko pivo. —
marsikaj zanimivega iz življenja in o smrti tega velezaslužnega parlamentarca.
Pripovedoval mi je, kako da so hoteli o božiču o. Konradu ustaviti dušnopastirsko delovanje. Tukajšnji »Amtmann« je dobil od policijskega komisarja nalog, da se patru ustavi slovensko paBtirovanje. S to prepovedjo v roki je pokorni sluga pruske vlade hodil trkat na hišna vrata v pastoratu. Župnika ni bilo nikdar doma ; nalašč se mu je izogibal. Slednjič ga zaloti pri kosilu. »Prav žal mi je, da vam moram naznanjati, da avstrijski pater ne sme več v Gladbecku pastirovati. »Nič ne de«, odgovori župnik ; »saj smo ravnokar končali«. Amtmann je baje zazijal, rekel ni pa nič.
Glavni vzrok neljubo afere z našima patroma so bili protestantovski pridigarji, ki so hujskali vlado proti tujim slovanskim duhovnikom. In kako fanatični so ponekod ti pridigarji! V zadnjem času se je po katoliških časnikih mnogo pisalo o tem-le dogodku : Neki tukajšn|i kaplan je pisal poljskemu katoliškemu župnemu uradu v Za-lesju v Vzhodni Prusiji : »Dragi 1 II. P. bi rada prestopila v katoliško cerkev. Je-li protestantovski pridigar, ki je krstil II. P., krščeval pravilno ? Prosim, odgovorita mi kolikor mogoče hitro, ker bi dotična oseba
rada prestopila še pred postnim časom-. Pismo je po zmoti prišlo v roke luteran skemu pastorju v Zalesju; Ie-ta je pismo odprl in odgovoril tako le :
»Dragi! Vaša zadeva je jasna ko beli dan. Protestantovski pridigar je bil zagrizen krivoverec; zavoljo tega je njegovo kršče-vanje že samo po sebi neveljavno, čeravno nekateri pravijo, da človeku bolje pomaga v nebesa kakor pa katoliški krst. Polijte jo torej še enkrat prav pošteno in molito nad njo kolikor mogoče veliko »žegnov«, da izženete iz nje protestantovskega vraga. Kajti le na tak način še moremo vladati nerazsodnemu ljudstvu, le tako iztrgamo krivo-vercem iz rok še marsikatero garjevo ovco, da ž njo požlahtnimo katoliški zarod. Pastor Pavel, pravovernik«.
Iz tega pisma razvidimo fanatizem tukajšnjih luteranskih pridigarjev. Kako se ravnokar jezi pridigar v Gladbecku, ker mu je g. župnik odvzel jedno njegovih ovčic! Sicer ga pa ni zložnejšega življenja, kakor ga imajo ti pridigarji. Saj nimajo dela nikakega razun par matrik, ki jih vodijo.
O maševanju, spovedovanju, obhajilih, brevirju seveda ni govora. Vlada jim gre povsodi na roko ; prebivajo v kraBnih pa lačah in imajo mastne dohodke. Ce asjitirajo
za protestantizem, jih vlada podpira z denarjem, in cesarica jim pošlje celo skladovnico biblij. Jedino delo jim je pridigovanje ob nedeljah. Zato se ni čuditi, če se bolje pripravljajo na pridige kakor mi, ker imajo po 24 ur časa na dan cel teden.
Slovenci delajo večinoma na cehi »grof Moltke«. Župnik zelo skrbi za nje ; žal, da ga le malo poslušajo. Sam je raznašal moja »vabila« po slovenskih družinah in je pri tem naletel — na mnogo divjih zakonov med »Avstrijci«. Tu na Vestlalskem se vidi vsa gnjiloba avstrijske birokracije. Najmanj šest mesecev mora avstrijski par čakati, predno dobi v roke vso potrebne papirje. Vedno in vedno še kaj manjka; slednjič mora vso stvar vzeti v roko kolinski konzulat, ki jo itak preobložen z delom. Zaročenca pa čakata in čakata, seveda v divjem zakonu. Ali bi ne mogli nekoliko spremeniti teh določil vsaj za avstrijsko delavce po vestfalskih in porenskih rudnikih ?
Posrečilo se mu je popraviti jeden tak divji zakon med slovenskima zaročencema. Na Pruskem vlada civilni zakon. Ženini in neveste se morajo 8 potrebnimi papirji zgla-siti na »Standesamtu«, kjer oklic nabijejo za tri tedne na desko. Se le potem, ko sta Be poročila civilno, se smeta tudi pred
Ravno v nasprotnem smislu je govoril Poljak grol Dzieduszycki, ki izreka ministru popolno zaupanje in priznanje za ohranjenje miru in ugleda monarhije, ter potem obširno govori o potrebi miru v avstrijskem parlamentu. — Nato je odgovarjal grof G o-1 u h o v s k i, da se trditve delegata Slame ne ujemajo z istino. Odgovarjal je potem na dolgo in široko na razne trditve predgovor-nikov z ozirom na zunanjo in notranjo politiko. Nato je odsek z li proti 1 glasu prešel v nadrobno razpravo in po mnogih po jasnilih grofa Goluhovskega vsprejel ta proračun brez spremembe. — Prihodnja seja tega odseka je v ponedeljek, 21. t. m. Na dnevnem redu jo: Kredit za Bosno in Her cegovino in vojni ekstraordinarij.
Odprava kolportažne prepovedi. Minuli teden je vsprejel ministerski predsednik dr. Koerber deputacijo državne zveze avstrijskih tiskarjev, ki ga je prosila, naj v interesu obrta čim prej dovoli slobodno kol-portažo. Ministerski predsednik je neki izjavil, da je vlada že sklenila predložiti državnemu zboru načrt zakona. Zakon bo za gotove mejne okraje obsegal posebne določbe.
F nemškem državnem zboru se bije te dni huda bitka mej desnico in levičarji radi določitve poslovnega reda za prihodnje dni. Predsednik grof Ballestrem je namreč na odiočno zahtevo centruma in vseh ostalih desniških strank odredil, da pride vladna predloga o pomnoženju mornarice v poslanski zbornici v razpravo šele po Bin-koštih, pred prazniki pa lex Heinze in zakon o ogledovanju mesa in mesnih izdelkov. To levičarjem seveda ni pogodu, glavni povod pa je oonditio sine qua non katoliškega centruma, da se namreč ne sme prej pričeti razprava o vladni predlogi, dokler ni vspre-jet prvo imenovani zakon. In večini se bodo z vlado vred morali vdati tudi levičarji.
Protižidovftka zmaga v Parizu. V nedeljo so se vršile po vsej Franciji dopolnilne volitve za one občinske zastope, ki pri prejšnji prvotni volitvi niso dobili zadostno število mož. Mej temi je bil, kakor znano, tudi zastop glavnega mesta, občinski zastop v Parizu, ki šteje 80 članov, a jih je bilo izvoljenih prejšnjo nedeljo samo 50. Treba je bilo torej 30 ožjih volitev, ki so pa izpadle proti vsemu pričakovanju ugodno za protižidovske stranke. Dobile so namreč 20 mandatov, in sicer 11 nacijonalni antisernitje in 9 konservativni monarhisti. »Reakcionarne« stranke v pariškem zastopstvu imajo sedaj skupno 41 mandatov od 80 in je toraj vodstvo mestne uprave v njih rokah na največjo žalost in jezo vseh židovskih elementov. Veselje antisemitov in vseh poštenih krogov Francije zbog te zmage je kajpada nepopisno in junak dneva je bil od vlade zatirani Deroulede. Kandidatje proti-židovskih strank so bili izvoljeni na program, ki zahteva mej drugim, da se pomi-loste Deroulede, Buflet, Ilabert in Guerin, da se za vselej pokoplje Dreyfusova umazana afera ter da se v pariške bolnice zopet
pozovejo redovnice. — Za Dunajem se je toraj povspel do protisemitske večine dose daj židovsko-socijalno-demokraški Pariz, če sar pač vsaj sedaj še ni nihče pričakoval. Kake posledice bo izvajala židovsko-liberalna vlada, dosedaj pač še ni gotovo, vendar je pa skoro nemogoče, da bi vladala v Parizu istodobno tako nasprotna si elementa.
Knjige iu ČMMopisi.
Jezus Kristu3 pravi Bog. Spisal dr. Ivan Svetina. Ta knjižica je izšla lansko leto, pa se še dobiva v »Katoliški bukvami«, pri J. Bonaču in pri pisatelju (Vodnikov trg št. 4) v Ljubljani. Da se lahko razširi tudi med preprostim narodom, se ji je znižala cena od 40 kr. na 50 vinarjev. Gospodje dušni pastirji bodo pri naročevanju knjižice, ki naj bi se čitala zlasti v svetem letu, gotovo radi posredovali, posebno ako se jih več skupaj naroči. Dandanes je tudi preprostemu narodu zlasti tam, kjer ga begajo nasprotniki svete vere, jako koristno čitanje lahko umljivih apologetičnih spisov in jasno spoznanje temeljnih resnic naše svete vere, izmed katerih je najvažnejša prav ta resnica, da je Jezus Kristus pravi Bog.
»Slovenski učitelj«, letnik I., štev. 10 prinaša nastopno zanimivo vsebino: Princ Liec-htenstein o šolskem vprašanju — Sveti Janez Krstnik de la Salle, ustanovnik reda »bratov krščanskih šol«. I. Njegovo življenje. (Dalje.) — Računstvo v ljudski šoli. (Konec.) — Listek: Ustanovitev šole na Dobrovi pri Ljubljani leta 1848 in župnik Jož. Poklukar. — Dopisi. — Šolske vesti. — »Slov. učitelj« izhaja 1. in 15. vsakega me seca in stane za celo leto 5 kron.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15 maja
Dež. predsednik baron Hein se je
odpeljal danes dopoludne na Dunaj.
Državno posojilo po potresu. Kakor smo že opetovano omenili, je letos sušca meseca državni zbor sklenil zakon, po katerem se bodo v posebnih, ozira vrednih slučajih posameznikom državna posojila odpisala, znižala ali obroki podaljšali. Dotičnim prošnjam pa je treba prilagati izpiske iz zemljiških knjig. V smislu zakona z dne 28. sušca 1900, drž. zak. št. 65, so vse li' stine koieka proste. Navzlic temu pa se pritožujejo stranke, da jim uradi nočejo delati izpiskov ali pa zahtevajo kolekovino. Tako imamo v rokah izpisek, za katerega je do tični posestnik moral plačati 4 krone kole-kovine. To je proti zakonu in na to opo zarjamo stranke in si. urade.
Umeščen je bil danes na župnijo Ko-privnik na Kočevskem č. g. Jos. Porubski tamošnji upravitelj.
Prezentovan je za župnijo Kresnice pri Litiji gosp. Simon Š mi tek, župnik v Dobovcu.
Dr. Susteršičeva gospodarska or ganizacija ne da pokoja dr. Tavčarju; po dnevi ga preganja, po noči se mu sanja o
svojim župnikom. Ta dva Slovenca sta se že v februvariju poročila civilno, toda k župniku nista hotela priti. Ko je ta zvedel za moj prihod, je brž pisal v Miinster, naj mu škofijstvo dovoli, da zaročenca okliče na belo nedeljo enkrat za trikrat. Pripeljal mi jih je, naj mu jih podučujem v katekizmu. Saj nista napačna človeka ; le nekoliko zanemarjena. Podučeval sem razun teh dveh še drug par, pošten par zaročencev. Kaj se človeku na tujem vse ne pripeti!
Preglavico delajo vestfalskim duhovnikom tudi avstrijski oklici. Na Nemškem se namreč zahteva šest mesecev, da se sme okli-cati dotični par samo v tukajšnji župniji; v Avstriji zadostuje šest tednov. Župnik piše na Slovensko glede oklicev, pa dobi navadno odgovor: »N. je že sest tednov na Vestlalskem; okličite ga samo pri vas«. Župniki si pomagajo kakor vedo in znajo.
Tudi tukajšnji duhovniki so si dali tiskati slovensko »izpraševanje vesti«. Imel sem v rokah tak list in smejal sem se. V ta namen so namreč poklicali k sebi žensko, ki je znala dobro nemški in slovenski; brali so jej nemško ogledalo vesti, ona pa je prestavljala v slovenščino. Kaj bi si ti mislil, ko bi te spovednik vprašal: »Sem jes komu
kej Hudiga šelela ?« Pa bolje je vendar nekaj kakor pa nič. Naročil sem pastorju dva „velika katekizma", jednega slovenskega in jednega nemškega.
O pastorju v Bismarcku sem izvedel, da je že večkrat s pridom rabil katekizem, katerega sem mu bil podaril. Po mojem odhodu je namreč prišlo še mnogo Slovencev iz okolice, ki so prepozno zvedeli za me. Župnik jih je prijel za ramo in jih peljal v zakristijo, kjer je pregledal z njimi »izpraševanje vesti«, in spoved je bila opravljena.
Sinoči je imela tukajšnja duhovščina v pastoratu svoj „conveniat". Vsi duhovniki, pastor, jeden vikar, dva kaplana in jeden rektor, imajo lastna, večinoma zasebna stanovanja in svojo hrano. Parkrat na teden se zbero k prijateljskemu sestanku. Prišlo je še nekaj tujih duhovnikov, med njimi tudi neki gospod Brunstering, bivši Germanik, ki nekatere ljubljanske duhovnike, bivše svoje tovariše, prav dobro pozna. Posedli smo se okrog mize; vsi so vzeli v roke čibuk in kadili. Govorili smo o Rimu, Dunaju, Ljubljani ; zabavljali so seveda kakor povsodi čez „katoliško" Avstrijo, jaz pa sem udrihal po Prusih.
njej, in kar si je groznega predstavljal v sa njah, to potem zapiše v »Narod«. Dve leti že neprestano kriči, da bo šlo pri tej organizaciji vse v »franže«, vsi »konsumi« bi morali že davno biti na bobnu, in vendar ni šel dosedaj še noben -konsum« na boben. Zato seveda tudi dr. Tavčar ne sme zameriti ljudem, da njegovega kričanja proti kon-sumom ne smatrajo resnim in to tem bolj, ker dr. Tavčar ni sploh še z mazincem mignil na gospodarskem polji ter za to stroko nima nobenega stvarnega znanja in zanimanja. — »Konsum«, to je dr. Tavčarjev strankarsko-političen konjiček, katerega sedaj že par let jaha, in nerazsodno ljudi ž njim plaši. To je storil tudi včeraj v »Narodu«, kjer pripoveduje, kaka "grobna tišina jo vla dala v deželnem zboru, ko je on napadal dobrepol jsko konsumno društvo. Kako grozna grobna tišina je tedaj vladala v zbornici, to kaže dr. Tavčarjev govor, kjer po steno-gralsriem zapisniku stoje besede : »Gospoda, dajte mir, jaz ne bom govoril, če se bo neprestano tam na strani govorilo. Če hočeta dva govoriti, je nemogoče priti do reda. Stvar je tako važna, da se lahko vsak zanjo interesuje«. To je morala res biti grobna tišina, da je imel dr. Tavčar toliko opraviti ž njo. Dr. Tavčarju se za malo zdi, ker mu niso katoliško-narodni poslanci nič odgovarjali. Po našem mnenji je pa najbolj pameten odgovor na same fraze in psovke molk in zato so naši poslanci prav storili, da se niso spuščali v prazne prepire, pri katerih bi samo nemški liberalni poslanci imeli svoj »hetz«, režeč se slovenski neumnosti, ki bi se pričkala za — oslovo senco. Na skrajno surove osebne napade na dr. Šusteršiča in na učitelja g. Jakliča ne borno odgovarjali, slovenski narod pozna oba gospoda po nju delih in to njuno vsestransko in uspešno delovanje na gospodarskem polji jima je najlepše zadoščenje za take neosnovane napade.
Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje je deželni predsednik priznal sobarici Mariji Kari in v Ljubljani.
Poročil se je g. dr. Silvin Hrašovec, sodni pristav v Mariboru, z gdč. Olgo Grebene iz Velikih Lašč.
Shod v Sostrem. V nedeljo je priredilo »Slov. katol. del. društvo« shod v Sostrem. Navzočih je bilo nad 500 ljudij, ki so z zanimanjem poslušali razpravo o odpisu potresnega posojila in o korakih v ta namen. Odposlala se je prošnja na ministerstvo, da se ozira sosebno na ondotni kraj, ki je vsled raznih vremenskih nezgod obubožal. V po sebni resoluciji se je pozval tudi dež. odbor kranjski, da do prihodnjega zasedanja predloži predloge o razširjenju volilne pravice. Odločno so protestirali kmetje proti sedanji sestavi kulturnega sveta. Prihodnjo nedeljo popoludne bode shod pri Devici Mariji v Polju.
Politični shod pri Veliki Nedelji poleg Ormoža je imel v nedeljo dne 13. t. m. sijajen vspeh. Zborovalcev je bilo nad 400; zastopane so bile skoro vse občine ormoškega okraja po županih in občinskih odbornikih. Govorniki dr. Gregorec, dr. Rosina in dr. J ur tel a govorili so med burnim odobravanjem. Posamezni člani fa-mozne graške deputacije so se opravičili, da niso imeli nobenega namena nastopiti zoper slovenske poslance. Nemškutarji poslali so znanega ponemčurjenega kmeta Wisenjaka, pa se je pošteno osmešil. Ljudstvo ostalo je rado vaje se do trde noči. Na poti iz Velike Nedelje v Ormož pa so poleg VelikeNedelje neznani zlikovci iz zatišja s kameni napadli ormožke in ptujske Slovence, med njimi dr. J u r t e 1 a in dr. Rosina. Pred preganjalci bežali so ti zlikovci proti Veliki Nedelji v tisto smer, kjer stoji grad nemškega viteškega reda. Sumi se, da so bili od znanih nasprotnikov najeti hlapci. — Pri shodu sklenile so se enoglasno sledeče resolucije: 1. Dne 18. maja 1900 zbrani zborovalci izrekajo svojim državnim poslancem zaupanje s pristavkom, da njim naročajo, ako razmere to zahtevajo, prestopiti v najstrožjo opozicijo ali tudi obstrukcijo. Bratom Čehom izrekajo se v njihovem boju za pravice češkega naroda najiskrenejše simpatije. 2. Da želijo ločitev slovenskega Štajerja v upravnem, šolskem in gospodarskem oziru od Gradca. 3. Da odobrujejo izstop deželnih poslancev iz

deželnega zbora, ker bi pri obstoječih razmerah bila vsaka nadaljna udeležba pri do želnozborskih razpravah le zoper čast sl< venskega naroda. 4. Da že 1<5, da se čim preje ustanovi nadsodišče v Ljubljani za slovenske pokrajine Štajerske in Koroške ter za Kranjsko.
Na vseučiliščih grozi štrajk, ker je rektor dunajskega vseučilišča prepovedal nositi društvene znake po vseučiiiščnih prostorih. To seveda ni všeč nemškonacional-nim dijakom, ki se smatrajo za vrhovne gospodarje vse Avstrije in celo vseučilišč; zato se pripravljajo za štrajk na dunajskem, graš-kem in inomoškem vseučilišču.
Tujci ne marajo več v Gradec, dasi ima malokatero mesto tako lepo okolico, dasi ima mesto lepo razvito obrt in veliko industrijo. Nastalo je veliko javkanje med graškimi gostilničarji, hotelirji, trgovci, obrtniki, ker tujcev prihaja čedalje manj v Gradec. Vzrok je vsakemu znan, a nihče si ga ne upa javno povedati, ker se boji nemških nacijonaloev in radikalcev, ki bi, kakor stekli psi padli po njem! Gradec ima namreč največ prometa s slovanskim jugom, a Slovence in Hrvate ne veseli več posebno zahajati • Gradec, kjer jim je toliko prestati pred iz brulii germanske nadutosti.
Graški natakarji in drugi gostilni-čarski uslužbenci možkega spola so začeli odkrito borbo proti svojim tovarišicam. Vložili so na občinski svet peticijo, naj se z ozirom na javno nravnost postavi vse gostilni-čarske uslužbenke pod policijsko nadzorstvo in naj so prepove vsem ženskam v gostilni-čarski obrti vsako delo po 8. uri zvečer. Na ta način se hočejo natakarji ubraniti nevar nemu tekmovanju ženskega spola.
Vozniki v Gradcu so si ustanovili svojo zadrugo, po kateri si skupno nabavljajo svoje potrebščine in skupno prevzemajo ve.-ja naročila. Mlada zadruga lepo uspeva, ker ji nikdo ne dela zaprek. Koliko vrišča in trušča bi bilo pri nas, ako bi si vozniki ustanovili tako koristno zadrugo!
Slovenska predstava v Celju, ki bi morala biti preteklo nedeljo, se je preložila na prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. Predstava »Martin Smola ali Kinematograf" se vrši na korist režišerja g. Perdana. Kot gost nastopi g. Danilo v ulogi Boris Menski. 1 Začetek točno ob 8. uri.
V Mariboru se je ustanovilo društvo »Kaufmiipniseher und gevverblicher Sehutz-verein lur Steiermark«.
Iz Skofjeloke nam poročajo krepki fantje škofjeloškega okraja, da je bilo ondi pri vojaškem naboru potrjenih 95 mlade-ničev in ne 37, kakor smo v listu pomotoma poročali.
Torej vendar! Vsake reči je enkrat konec in tako je tudi na savsko - dravskem razvodju v Ratečah na Gorenjskem (865 m) zadnji sneg odlezel 13. t. m. Iz zemlje ri-jejo prve spomladanske cvetlico, bukve ^ začele poganjati in kukavica se že nekaj dni oglaša iz gozda. Ob železnični progi stoji veliko jezero, na katerem se vozi dolga vrsta divjih rac. V Planico se še ne more priti po kopnem; prvi letošnji turisti so se morali danes (14. maja) vrniti nazaj. Prišli so do tablice z napisom 1050 m. in pravijo, da bo v dobrem tednu prost dohod do planinske koče. Veličastno je baje gromenje plazov ki se trgajo med skalovjem in drve pre nižavi.
Stavka v Zagrebu. V Zagrebu so pričeli stavko kolarski delavci: kolari, kovači, ličilci. Hrvatski delavci nas prosijo, da bi opozorili vse tukajšnje delavce brez ozira na stranke, da bi sedaj ne prihajali v Zagreb, ker le tako jim je možno izvojevati vspeh. Zahteve stavkujočih so minimalno in pričajo, kako slabo so plačani delavci imenovanih strok. V njihovem memorandu čitarr--mej drugim zahtevo, da plača v nobenem slučaju ne sme znašati manj nego 5 kron na teden ! Darove za stavkujoče vsprejema Gustav Petrovič, kolarski radnik, Tvornička ulica broj 2.
Sredstvo soper trtno uš. Vinorejci na Španskem poslužujejo se česna, katerega med trtami sadijo. Kakor so čuje, so se jim dotični vinogradi v resnici zboljšali. Še bolje nego česen so pa saje, navadne saje iz dimnika in iz mestej nad ognjiščem. Prvi jih je poskušal v tem oziru francoski vinorej' v okrožju Visoke Pireneje in dosegel čudo-
vite vapehe. Saje je v to svrho treba le v ••incgrad spraviti, preden sneg pade. Kopneč I aeg in dež vodita okoli trte natresene saje do najglobokejših korenin. Saje niso le iz-j vrsten gnoj, temveč tudi hud strup vsakemu mrčesu, in korenine si kmalu opomorejo po njih. To novo sredstvo je tem večjega učinka čim redneje v kaki deželi pada sneg; za naše kraje torej kakor nalašč. Omenjeni francoski vinogradnik poslužuje se saj za gnojilo že šest let in je dosegel občudova nja vrednih vspehov. Kdor hoče torej trte po trtni uši poškodovane rešiti in jim dati prvotno moč, vsuje naj okoli vsake trto liter ali poldrugi liter saj in vse drugo bodeta potem dež in sneg napravila. Sredstvo je jako priprosto in nikakor ne drago, torej bi se že izplačalo poskusiti.
»Novi list«.
Novo slovensko podjetje. G. Ivan Drufovka v Gorici je ustanovil tovarno za nadplate, jermene in opravo za vole. Doslej so se slovenski obrtniki morali za take potrebščine obračati do tujih podjetij.
Nove zvonove V Samassovi livarni •posvetil je danes preč. g. gener. vikar F lis '■'sledeče zvonove: jednega (380 kg) za se meniško cerkev sv. Antona v Visokem, Bosna, jednega (300 kg.) za župno cerkev sv. Antona v Plemenitašu na Hrvatskem, dva (107 in 52 kg.) za kapelo -lurške M. B. v Godiču, župnija Mekinje, jednega (254 kg.) za podružnico sv. Ožbalda v Lučab, župnija Žalina, in dva (33-u in 11* kg) za neko kapelo v tirolski župniji Vals.
Ljubezen do matere. Uprav ginljivo ljubezen do matere ima slavni mladi češki •umetnik na goslih Kubelik, katerega sedaj občuduje ves svet. Nedavno je koncertoval tudi v Ljubljani. Čuli smo, da vsak mesec pošilja svoji materi 800 gld. Ko so mu v Trstu v gledališču »Comunale« poklonili krasno liro od' cvetja, zasijalo mu je lice radosti. »To hočem takoj poslati svoji materi« je dejal Kubelik in res je drugo jutro tudi cvetje odposlal materi na Češko.
V gozdu ponesrečil se je 7. t. m. 55!etni posestnik Mat. Javornik. Deblo ga je podrlo na tla in mu zmečkalo glavo. Umrl je na mestu. Ponesrečeni zapušča ■ vdovo in dva otroka.
Foneveril in pobegnil. Iz Črnomlja je te dni s 4000 kronami pobegnil kanclist ondotnega okr. sodišča Vaclav Pollak, menda v Nemčijo.
Pogreša se že sedem let posestnika žena Marija Mubi, roj Benedičič iz Zaj pri Naklem. Nje mož, Lovro Mubi, posestnik na Lužah, je sedaj zopet pričel z iskanjem.
Ljubljanske novice. Laških delavcev, ki so včeraj ustavili delo pri kranjski stavbinski družbi, se jih je okolu 50 sinoči že odpeljalo. — Kadi razža-ljenja uradnih oseb so razne policije iskale Martina Jereba. Danes ga je zasledila ljubljanska policija in zaprla. — Všla je včeraj stražniku vlačuga, o kateri smo poročali, da je bila prijeta v tivolskem gozdu, na dvorišče pri Maliču, a padla je v roke drugemu stražniku. — Novo igrišče se je ustanovilo ob »Mestnem domu«. Tujci si popoludne lahko ogledajo balinanje. — Število kolesarjev v Ljubljani narašča. Sedaj je tisoč vozačev z rumenimi in G47 s A črnimi številkami. Cestno - policijski red ta ' šport najbolj prezira. Vsak dan jo kaka oseba povožena ali pa biciklisti trčijo skupaj. Kolesarji so previdni in imajo večinoma proti predpisu tako zasukano številko, da ni mogoče kontrolirati nerodnežev. Za luč na kolesih se zvečer malokdo zmeni, vozi se po trotoarjih itd. Občinstvo upravičeno kliče po določilih cestno - policijskega reda. — Nesreča. Štiriletni sinček občinskega svetnika Jožefa Turka se je včeraj igral s slamo-" reznico. Stroj ga je prijel za levo roko in mu dva prsta skoro popolnoma odrezal.
Aretovana šoštanjska „baronka". Ernestina Fritz pl. Friedenlieb, 611etna ženska,
v	'
je posestnica posestva v Šoštanju pri Celju. Posestvo je tako obteženo s hipotekami, da je »baronica« Fritz, kakor se je imenovala, le po imenu posestnica. Fritz je hotela kar brez koncesije na tem »svojem« posestvu ustanoviti nek »penzijonat« in je v dunajskih časopisih inserirala, da išče oskrbnika s kavcijo 12.000 kron. Tako je hotela z go-ljufijo priti do denarjev. Ilišina Antonija Hladik ji je dala 200 kron in nek natakar
ji je izročil kup srečk, v nadeji, da bodeta engažovana v penzijonatu. Srečke je »ba-ronka« hitro zastavila, krone pa zapravila. Fritz je bila radi poneverjanja že lani v Gradcu presedela 6 mesecev. Sedaj so jo zopet radi poneverja povabili h kruhu in vodi.
Prenos kosti Pavla Josipa Safa-
fika. V nedeljo je prešlo 105 let, odkar se je narodil češki historik in pisatelj Šafafik. V nedeljo so bili slovesnim načinom prene-šeni v Prago njegovi telesni ostanki s starega karlinskega pokopališča, kjer so počivali 39 let.
Drugo narodno gledališče v Pragi bodo pričeli graditi že to leto, ker so dobili mecena, ki da v ta namen četrt milijona. Vodil bode novo gledališče urednik »Politike« Jar. Kampera.
Nečuveno. V Vukovaru na Hrvatskem bile so te dni občinske volitve. Izvoljenih je 8 — Nemcev, 7 Srbov, 4 Židje, 1 kalvin in 4 Hrvatje! Tako je Hrvat v svoji domovini rob.
Krščanski socijalci za šolo. Dunajski občinski zastop je v zadnjih štirih letih dal za zgradbo novih šolskih poslopij 5,954 610 kron ter skrbi, da v nobenem razredu ni čez 60 učencev. Dunajski učitelji pripoznavajo, da so krščanski socijalci mnogo popravili, kar so liberalci zagrešili na polju šolstva, zato je 400 deflnitivnih dunajskih učiteljev podpisalo volilni oklic za občinske volitve v prid krščanskim socijalcem.
Povži zastrupili. Pretekli petek je jedla neka družina v Tridentu povže. Skoro se je pokazalo, da so bili povži zastrupljeni. Vsa družina je v smrtni nevarnosti.
Oropani prestolonaslednik. Italijanskemu prestolonasledniku bo je na poti v Berolin pripetilo nekaj neprijetnega. V Italiji je na nekem kolodvoru zaostal njegov voz s prtljago. Ko so telegrafično pozvali, naj voz pošljejo v Berolin, odgovorilo se ie, da so laški tatovi iz ljubezni do prestolonaslednika oropali voz. Prestolonaslednik si je v Berolinu moral nakupiti nemškega perila.
Inteligentni ponarejalci. Na Ogerskem so zasačili družbo ponarejalcev denarja, v kateri sta bila dva notarja, več posestnikov, tiskarjev itd. Samo jeden ponarejalec Bela Bongony je spravil mej ljudi desetakov za 80.000 kron.
Deželna zavarovalnica za življenje se bode ustanovila v Brnu. Pravila so že urejena. Pri nas se je v dež. odboru pri »študijah« o deželni zavarovalnici zaspalo.
Sole na kolesih. V St. Louis je toliko šolske mladine, da so vsa šolska poslopja prenapolnjena. Šolski odbor je sedaj sklenil postaviti več hiš, ki se bodo lahko premikale od jednega kraja do druzega. Hiše bodo iz lesa in imele po jedno sobo. Stale bodo vsporedno z že prenapolnjeno šolo. Kadar se bodo razmere spremenile, prepeljane bodo te hiše na kraj, kjer jih bodo potrebovali.
Vlak v ognju. Iz Amerike se poroča, da je grozen gozdni požar razsajal v Manti-boni. V Winnipeg je prispel vlak, ki je moral predreti se skozi goreče gozdove. Pripeljal je seboj nekaj oseb, katere je ogenj skoro zadušil. (_.elih štiriindvajset ur so se borili z ognjem in dimom. Z vodo, ki so jo imeli na vlaku, so si polivali obleko. Ne broj naseljencev in delavcev po ondotnih gozdovih je zgorelo.
11.000 ljudij brez strehe. Panuco, najimenitnejše obrtnijsko mesto na vzhodnem meksikanskem obrežju, je ogenj popolnoma razdejal. Vsa poslopja so zgorela, ker niso imeli nobenega gasilnega orodja. Pač čudno za napredno Ameriko. 11.000 ljudem so uničeni domovi.
Angleška — širiteljica kulture? Kako napačno je naziranje, da Anglija vrši nalogo kulturne države, priča naslednja statistika: Odkar kraljuje na Angleškem kraljica Viktorija, je na Irskem umrlo 1,225.000 ljudi od gladu, prognanih je bilo iz dežele 4,186.000 oseb in 3,668.000 osebam so sod-nije vzele premoženje. Neštevilno ljudij umre v Indiji lakote. Anglija je širiteljica gladu in bede !
Angleški delavci v pariški razstavi. 26. in 27. maja pride ogledat pariško razstavo 2000 angleških delavcev. Potovanje so jim omogočili njihovi delodajalci, ki jim preskrbe brezplačno vožnjo in hrano.
Kako so v Amsterdamu prišli do sloge Amsterdamski časopisi si niso bili nič kaj prijazni. A prijaznost rodi sila in Bila je prišla nad amsterdamsko časopisje v obliki stavke tiskarjev. Z največjimi napori niso mogli deseteri amsterdamski 1 isti dobiti potrebnih stavcev Zato so si podali roke in s pomočjo stavcev, ki niso ustopili v stavko, pričeli izdajati namestu deseterih jeden list »Buitenge\von Tagblad« (izvenredni dnevnik). Zanimanje za ta »izvanredni dnevnik« je ogromno.
Čudovita iznajdba. Amerikanski kemik Ilell je našel kamen apnenec, ki je po raznih preparacijah razpal v mehke niti, ki so se pokazale kot nepristopne ognju. V neki predilnici v Blozanu se delajo veliki poskusi. Pravijo, da daje novoiznajdeno »blago« veliko toploto. Ako se poskusi posrečijo, dobe gledališča iz te snovi ognju varne kulise in zagrinjala. Dotičnega kamenja se dobi v Ameriki v ogromnih množinah.
60.00g kron, 15.000 kron in 12.000 kron so glavni dobitki tako zvane »I n v a 1 i d e n d a n k« loterije, ki se v g o t o v i n i izplačajo po odbitku 20 %. Prvo žrebanje je nepreklicljivo 19 maja 1900.
Društv a,.
(D r u ž b i s v. C i r i 1 a in Metoda) je 9. t. m. -vročil g. Ivan Drufovka, trgovec v Gorici, 150 kron povodom kupčije z druž-binim v o š č i 1 o m. Pri tej ljubi nam priliki prav toplo priporočamo, naj bi slchrna sloven ska rodbina rabila le to izborno domače blago, ker tem načinom ne koristi le sebi. ampak tudi podpira prevažno in nam Slovencem neobhodno potrebno družbo sv. Cirila in Metoda.
(Klub slovenskih bicikliatov »Ljubljana«.) Vabilo k V. narodni dirki kluba slovenskih bicikliatov »Ljubljana«, katera se vrši v nedeljo dne 20. maja 1900 na slovenskem dirkališču v Ljubljani. Začetek točno ob -3. uri popoludne. — Spored: 1. Predvečer: ob poldevetih pozdrav došlih gostov v Narodnem domu. 2. V nedeljo: a) ob devetih dopoludne sestanek v »Švicariji«, b) ob treh popoludne dirka. Pri dirki svira vojaška godba, c) po dirki izlet po dogovoru. — Spored dirke: Dirka prič« tnikov (junijor jev): 1200 metrov (3 krogi). Otvorjena za vse dirkače, ki na dirkališču še niso dobili I. nagrade. Vloga 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 30, 20, 10 kron. 2. Dirka gostov: 2000 metrov (5 krogov). Otvorjena za vozače, stanujoče izven Ljubljane, incl. zunanjih članov kluba. Vloga 4 krone. Nagrade : Častna darila v vrednosti 40, 30 in 20 kron. 3 Rekord-vožnja: 1 angl. milja (1609 metrov) 4 krogi 9 metrov. Otvorjena za vse vozače; brez vloge. Spored določi žreb. Nagrade: Onemu, ki doseže najboljši čas, častno darilo v vrednosti 60 kron. 4. Vožnja na tandemih in na kolesih z več sedli: 2000 metrov (5 krogov). Otvorjena za vse vozače. Vloga za osebo 3 krone. Nagrade: Častna darila v vrednosti 60 kron prvim, 40 kron drugim, 20 kroti tretjim. 5. Vožnja s premijami: 4000 metrov (10 krogov). Otvorjena za vse vozače; brez vloge. Nagrado: Vsakemu v prvih 9 krogih premija v vrednosti 5 kron, ako se prevozi krog v 43 sekundah, prvemu pri zadnjem krogu premija v vrednosti 50 kron. 6. Društvena vožnja: 2000 metrov (5 krogov). Otvorjena za vsa društva. Nagrade: Častni znak zmagajočim društvom, nadalje vsakemu vozaču zmagajočega društva častno srebrno svetinjo. — Po dve in dve društvi postavita, eno na start, eno na nasprotno stran dirkališča po 3 vozače in 1 namestnika ter na enkrat odpeljeta. Start je za dotično društvo tudi cilj. Dirkači morajo zvrščeni prevažati črto. Spored določi žreb. 7. Utešna vožnja: 1200 metrov (3 krogi). Otvorjena za vse vozače, ki so startali pri prejšnjih točkah, a niso dobili nagrade. Vloga 4 krone. Na grade: Častno darilo v vrednosti 30, 20 in 10 kron. — Navodilo: 1. Dirka je otvorjena za vse člene slovenskih in drugih slo vanskih kolesarskih društev. 2. Dirka se vrši po dirkaliških pravilih »Zvezo slovenskih kolesarjev«. 3. Red došlih prijav je tudi red na startu. 4. Prijave se jemljejo le tedaj v poštev, če dojdejo pravočasno in če so jim priložene vloge. 5. Od zaključka prijav je otvorjeno dirkališče prijavljencem za trai-ning. 6. Določbo sporeda dirke si pridržuje prireditelj dirke. 7. Ako bi startalo le troje dirkačev, dobita nagrado samo dva dirkača. 8. Pri vseh točkah so določeni maksimalni časi, katerih se ne sme prekoračiti, ker bi se drugače ne vročile nagrade, k Ugovori se vladajo neposredno po dotični točki, ter je istim treba priložiti vlogo 10 kron. Vloga pripade v slučaju neuvaženja ugovora klu-bovi blagajni. 10. Proti odločbi razsodnikov ni ugovora. 11. Dirkališče ie 30 cm. od notranjega oboda dolgo 400 metrov, široko 8 metrov. Polumer rede meri 37 metrov; rede so vzdignene na 2 m. 40 cm. — Zaključek prijav je dne 16. maja ob devetih
zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Prijave sprejema tajnik g. Gombač.
V Ljubljani, dne 8. maja 1900.
Odbor.
(Slovensko katoliško akade-miško društvo »Danica«) na Dunaju priredi v četrtek 17. maja ob osmih zvečer v lokalih »Zum Magistrat«, I., Lichtenfels-gasse 3, redno zborovo sejo s tem-le vsporedom: 1. Čitanje zapisnikov. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Sprejem novega člana. 5. Volitev: a) predsednika, b) ostalih odbornikov. 6. Slučajnosti. 7. Poročilo L. Ilubada o maj izletu. Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. maja. Cesar Franc Jožef pojde dne 1. julija v Monakovo k poroki princa Ruprechta in nadvojvodinje Gabrijele. Nemškega cesarja bode ondi zastopal prestolonaslednik.
Dunaj, 15. maja. Časopisi poročajo, da bodo Cehi v četrtek v zbornici nadaljevali obstrukeijo. Prekinili jo pa bodo pri razpravi o obrtni noveli.
Dunaj, 15. maja. Bivši prof. arhitekture na tehniki dvorni svetnik pleni. Doderer je umrl zadet od kapi.
Budapešta, 15. maja. Kvotni de-putaciji sta se zjedinili za razmerje 34-4: t>5-6.
Budimpešta, 15. maja. V svojem odgovoru na izvajanja delegata Slame je naglašal grof Goluhovski, da ni nasprotnik čeških teženj, da se ne vmešava v notranji prepir. Slovani, posebno Cehi, se le izganjajo iz Prusije, ako so kaj zakrivili ali pa bili strastni agitatorji. Poročila o 300 izgnanih čeških delavcih so neosnovana.
Trst, 15. junija. Danes se tu vrši ustanovni shod društva manufakturnih trgovcev na drobno.
Grorioa, 15. maja. Na skrivnosten način je zginil 201etni Tržačan Pontoni. Peljai se je s kolesom iz Tržiča (Mon-falcone). Ob Sočinem mostu so dobili njegovo prazno denarnico. Preko mostu je bila napeta vrv.
Fisek, 15. maja. Obravnava proti Hilsnerju se prične 11. julija.
Belgrad, 15. maja. Tavšanoviči je obsodilo sodišče ladi ponarejevanja listin v petletno ječo.
Pariz, 15. maja. Avstrijski nadvojvoda Ferdinand Kari je na potu v Madrid včeraj obiskal razstavo.
Pariz, 15. maja. Oficijelno poročilo o občinskih volitvah konstatuje vspeh liberalnih strank v večini večjih mest.
Madrid, 15. maja. Ako se bodo opozicijonalci res uprli plačevanju davkov, bode vlada sistirala ustavo.
London, 15. maja. V spodnji zbornici je naznanil državni tajnik Chamberlain, da ni prejel nikakega poročila iz mesta Kumassi. ki bi imelo novejši datum, kot ono v ponedeljek objavljeno. Iz tega se sklepa, da garniziji ne preti (?) prevelika nevarnost. Nadja se, da bo zadušen upor Ašantov, ko dospo nove angieške moči.
Vojska v Južni Afriki.
Najnovejši, bržkone samo nekaj dnevni sedež oranjske vlade je sedai Heilbronn in ne Lindley. V to mesto je hitel Steyn s svojim spremstvom in tu bode čakal prihoda Angležev, kar ae pa skoro gotovo zgodi v malo dneh, ker je mesto le kakih 50 km. oddaljeno od Kroonstadta na severu ob železnici. Ob jednem se pa sedaj tudi poroča, da se ob Vaalu zbirajo burske moči, ki se bodo tu ustavile prodirajočim Angležem. O njih uspehu se seveda sedaj še ne more govoriti, ker ni poročil o ondotni burski moči.
Prodiranje proti Mafekingu neki tudi dobro napreduje. Angleška armada pod Hun-terovim vodstvom je bila baje žo prodvčeraj pri Vryburgu in jo danes ali jutri že pričakujejo v Mafekingu. Konjskega mesa ima posadka le še za tri dni.
Tudi general Buller se je jel gibati. Priboril si je prehod čez prelaze v Biggar-skih gorah. Posebnih težav mu menda nasprotnik ni provzročal, ker tu sploh ni več dosti Burov in stražijo k večjemu še glavno prelaze ob severni natalski meji.
London, 15. maja. Reuterjev urad poroča iz Pietermaritzburga 14. t. m.:
Oficijelna brzojavka generala Bullerja javlja, da se mu je posrečilo priboriti si prehod čez prelaze Biggarskih gora. Danes zasedejo Angleži Dundee.
London, 15. maja. Reuterjev urad poroča iz Kronstadta 12. t. m.: Predsednik Steyn se je podal v H e i 1 b r o n n in ne v Lindley in je proglasil prvo mesto za sedež Oranje države. Nad 400 Burov je izročilo svoje orožje. V Kronstadtu in okolici se govori, da se Buri koncentrujejo ob reki Vaal.
IImrli so:
13. maja. Henrik Petras, ufiitelj, 23 let, Vodnikov trg 2, jetika.
V hiralnici-
12.	maja. Matija Golobič, dninar, 66 let, dementia senilis. — Ivana Pečar, posestnika hii, 30 let, jetika.
13.	maja. Martin Kek, posestnik, 60 let, jetika.
V bolnišnici:
11.	maja. Jožef Gostinčar, igralec na glasovir, 27 let, pleuro pneumonia dextra.
12.	maja. Marija Lavriha, branjevca hCi, 30 let, jetika
Cena žitn na dnnajski borzi
dne 14. maja 1900.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za maj - juni	gl-	8 05	do	gl-	S-07
» » jesen	»	8-21	D	s	822
Rž za maj - junij .	»	7-28	*	»	730
<» » jesen . . .	a	7 42	»	a	7-43
Turšica za maj-junij	B	5 81	a	»	5-82
» » jul.-avgust	»	5-92	»	»	5 93
» » sept.-okt.	B	6 03	»	»	6.04
Oves za maj-junij .	»	545	»	»	5 47
» » jesen . .	»	5 61	»	»	5-62
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 3062 m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
I
Ca« opazovanja
Stanje
barometra v mm.
Temperatura j
po Celziju '
Vetrovi
Nobo
•3* s
S « »
14 9. zveč., 926 - j 14-8 | brezv. | del. j"ašno" j ..I 7. zjutr. | 24'2| 1241 sl. zah I oblačno I 76 (2. popol. | 725-2 I 20 0 | sl. jug- Ipol oblač.j Srednja včerajšnja temperatura 15 1 normale: 13 9'
Stanovanje
y Krojaških ulicah št. 1
obstoječe iz treh sob z vsemi pritikli-nami, razgled na Glavni trg,
oddati je s 1. avgustom letos.
Natančneje se izve ondi v gostilni „pri Luni".	325 3—3
Vožnjekarte
■n
? tovorni listi
AHEHIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 8	Pojasnila daje :
JReA HS*»v Iiinie
Dunaj, IV., Wiedenergiirte! 20.
ali pa	17 25—17
ANTON REBEK v LJubljani, Kolodvorske ulice 34.
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven ocl 1. miijti 11»00.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je k rajnemu času v Ljubljani za 2 miuu.i naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol.).
Ob 12. uri .5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob ti. url 54 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Duuaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevioe, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj.
Ob 1. uri S min. popoldne mešani vlak v
Kočevj« in v Novo Mesto. Ob 4. uri ti min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, lnomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reilling v Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Francove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob ti. uri 55 min. zreče r mešani vlak v Kočevje iu v Novo Mesto. Ob 7. uri 'J minut zvečer osebni vlak do Jesenic.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob
Ob
Ob
5. uri 15 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla. Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 8. uri 21 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
11. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Pariza. Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 38 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthula, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob 7. uri 45 minut, zvečer osebni vlak z Jesenic. Ob S. uri 4S min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca, Steyra, Solnograda, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 2S min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ t '»• » 50 „ zvečer „ „
i. 10 .» ž"> •) .. >, (le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob ti. uri 40 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ Oti „ dopoldne „	„
» «. „ 10 „ zvečer „ .). „ 55 ,. ,,	„ ,,
(le ob nedeljah in praznikih).
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu ln za oskrbovanje cerkvenega in nadarblnskega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knj'ge stane v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone, trdo vezan v pol-šagrinu ah celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
SLOVENCI,
pristopajte k
„INaši straži«!
II
1.1
OOOOOOOOOOODOOOOOODOOOOOOOOOOOOOO
8 iJTopip Šiprcm v ll&lcm^ c
O tovarniška zaloga najslavnejših in najboljših koles, kakor:
8 „Puchu, „Meteor", „Waffen", „SlaYia",
^	^	potem drugih raznovrstnih, z novimi Iznajdbami opremljenih,
garatitiranlb koles, priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu.
Cena od 80 gld. naprej proti gotovini, po dogovoru tudi na obroke.	426 6-3
Lnstna popravljalniea.
Zaloga posameznih kolesnih del in kolesarskih potrebščin zzz^iz Točna in kulantna postrežba, rnrzzr^
GG0000000000000000000000600000*
Odliko van k o. Ur. državno medaljo asu ure. Prva moravska tovarna za ure
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25-8
ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno.
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čikogi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 228 20 11 — 1
t ## €«* t 00
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez ZKuhe, ako hoče prodajati postavne? dopuščen« srečke in državna pisma.	6
Ponudbe na Ludoviks Oesterreicher, Buda-pest VIII. Dsutschegasso 8.	430 10-2

X. zvezek.
■»IIIIIIINI,,
\ Krasna mladinska knjižica!


3
w
Uredil in založil
Frančišek Kralj '
^ \ iviajna lnidumaiid nnjmijdi ^
Pomladni Glasi
/ posvečeni slovenski mladini.
D
Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivaio se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Scluventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. ^
Primerno darilo za Veliko noč.'
i!
m. m
fcmmmm

M. M

r
r
,r
r
»K

wmm
/% * n n n n rt * « « n « r: H ^^
3krat more vsaka srečka dobiti. I^eževso11°to-
) km H 12,|
45 (2-1)
V gotovini z 20% odbitka.
„Invalidendank" srečke
po 1 Krono
I. žrebanje: 19. maja 1900.
II. žrebanje: 7. julija 1900
III. žrebanje: 10. novembra 1900.
priporoča - C?.	v Ljubljani.
113 12
Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 co razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilermm-asse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicab^ Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
I> u u a j s k a borza.
Dnč 15. maja.
Sktip&i državni dolg v notah............98 25
Skupni državni dolg v srebru......98-—
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 40
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 50
Ogerska zlata renta 4"/„........116 30
Ogerska kronska renta 4%, 200
91-90
Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1778- —
Kreditne delnice, 160 gld........721.50
London vista ......... . 242-67
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dr*, vel j 118-27
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dnč 14. maja.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke I. 1864. 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-66 19-26 90-55 11-34
168--157-50 20-i-žr, 94 30 138-25 254-
Dunavsko vravnavno posojilo I. 1878 . .	108-60
Zastavua pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	95- —
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	416-—
» > južne železnice 3°/0 .	325 50
» » južne železnice 6°/„ .	119-25
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............400 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. .	335-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	41-20
Ogerskega » „ » 5 » ,	2025
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13- —
Rudoltove srečke, 10 gld............63-50
Salmove srečke, 40 gld........175-25
St. Genčis srečke, 40 gld........183-—
VValdsteinove srečke, 20 gld.......178.—
Ljubljanske srečke..........49 --
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . .	285' —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	62451—
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld..........790--
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	182-—
Montanska družba avstr. pian............522- —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ,	415 —
Papirnih rubljev 100 ..................256—
tf Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za \sako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjamicna delniška družba
„M E It € U
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobslgasss

2.
AT Pojasnila *%S v vseh gospodarskih in finančnih stvaroK,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostni* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih u I n v 11 i *£S