Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana gotovini NOVI Posamezna štev. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis St. 607 TRST, ČETRTEK 28. JULIJA 1966, GORICA LET. XV. r A NAMESTO BOMBE Še nikoli se nismo tako zavedli, kaj pomeni — in kaj lahko pomeni — šport v modernem času kakor te dni, v dneh svetovnega nogometnega prvenstva. Le malo dogodkov v dosedanji zgodovini človeštva je do-zdaj istočasno pritegnilo pozornost tolikih ljudi, kakor te tekme v Angliji. Pravijo, da je tudi do 400 milijonov ljudi po vsem sve-'■u gledalo posamezne tekme To je omogočila moderna tehnika — umetni komunikacijski sateliti, ki tiho krožijo vzporedno z Zemljo in katerih navzočnosti v vesoljskem prostoru nad nami se niti ne zavedamo. In vendar so na tem, da spremenijo potek modernega življen:a in da povežejo človeštvo v tako skupnost, kakršne še ni nikdar predstavljalo. Te stoMne milijonov ljudi, ki so jim umetni sateliti omogočili istočasno gledanje tekem, je bilo v glavnem tudi pod vplivom istega čustvovanja, vesel;a ali žalosti nad dogajanjem na zeleni trati v Liverpoolu, Sun-aerlandu ali Londonu. Šport in komunikacijski sateliti so dosegli tisto, česar doslej ni zmogla nobena ideologija ali državniki, da so namreč napravili iz stotin milijonov ljudi in iz najrazličnejših narodov in ras enoto z istimi mislimi in istimi čustvi — sicer res samo za nekaj ur, a vendarle. S tem je bilo dokazano, da ni nemogoče zbližati narode in jim navdihniti ista črstva, isto razpoloženje in isto hotenje v dobrem smislu. Če je bilo to mogoče za navadno usnjeno žogo in za nekaj ur razvedrila pred televizijskimi sprejemniki, zakaj bi ne bilo mogoče za kakšen plemenitejši namen? Šport tako ni samo zabava — ali pravzaprav je prenehal biti samo zabava in razvedrilo. Zaradi njega prestavljajo važne mednarodne in državne se;e. šport tudi ni samo trgovina, kot bi nam radi dopovedali nekateri pesimisti. Šport je danes predvsem najodličnejše sredstvo, ki povezuje narode in naravnost simbolično ponazoruje, kakšni naj bi bili njihovi odnosi — plemenito, pošteno tekmovanje, v katerem naj bodo vsi enakovredni in v katerem ima vsak možnost, da Pokaže vse svoje vrline in vse svoje sposobnosti, obenem pa razkrije tudi vse svoje napake in šibkosti. In te naj bi skušal odpravil, v interesu lastne učinkovitosti in ugleda. Šport nudi možnost ne le narodom, da izživljajo v ni sm naravno bojevitost in- svoje hotenje po mednarodnem uveljavljanju, ampak tudi posameznikom, da izkoristijo v njem svoje energije in svoje gone po napetem dogajanju in po prigodah. Šport je postal modernemu človeku nekaj nujnega, važna izpopolnitev njegovega življenja, nekako dopolnilo za življenje v naravi, od katere so nas odrezala moderna velemesta. Spričo vse hitrejšega razvoja v smislu pre-(Nadaljevanje na 2. strani) SLOVENIJA SE ODPIRA SVETU Slovenci kot narod smo vedno želeli dostop do morja, toda čeprav smo živeli prav do obale, se nam ta želja ni nikoli v zgodovini uresničila. Nikdar nismo bili v pravni in dejanski posesti kosa obale, ki bi bil mogel služiti za naš izhod na svetovna morja, in nikoli tudi državno-pravno nismo bili v stanju, da bi kaj takega uresničili. Šele po drugi svetovni vojni smo prišli v posest zadostnega kosa morske obale, da si lahko ustvarimo lasten večji pristan. Toda na žalost so kot nalašč nastopile tudi tokrat neugodne okoliščine, ki so vse dozdaj onemogočale gradnjo železnice iz središča Slovenije do njenega morja in izgradnjo koprskega pristana v pravi moderni morski pristan. Predvsem je vedno manjkalo denarmh sredstev za to. SLOVENSKA LJUBEZEN DO MORJA JE MOČNEJŠA Vendar pa je ljubezen Slovencev do morja močnejša od pomanjkanja materialnih sredstev in tako se vsem težavam nakljub gradnja koprske železnice in izgradnja pristana le nadaljujeta, čeprav zelo počasi. Za dela, ki bi jih drugod ob zadostnih denarnih sredstvih opravili v enem letu, je potrebno tu celo desetletje. Toda zdaj zagotavljajo, da bo koprska železnica do jeseni drugega leta vendarle gotova. Denar so zbrali delno s sredstvi, ki so jih dale (ali pa jih še bodo dale) na razpolago slovenske banke, delno pa iz proračuna slovenske republike in iz prispevkov uprave koprskega pristana. Tako vsa slovenska javnost upa, da bo v jeseni leta 1967 vendarle odpeljal prvi vlak iz Ljubljane direktno v Koper. To bo nedvomno zelo poživilo slovensko gospodarstvo, pa tudi turizem. Cisto drugače je, če je kako obmorsko mesto povezano z železnico s svojim zaledjem, namesto samo z avtobusi, kakor kakšna gorska vasica. Nadaljujejo pa tudi z gradnjo koprskega pristana. V prihodnjih štirih letih bodo zgradili nove pristaniške objekte, da bo ustvarjen v okviru pristana enoten kompleks pristaniške, prevozne, trgovinske in industrijske dejavnosti. Zmogljivost trgovinskega pristana bodo povečali tako, da bo zmogel promet najmanj 1,700.000 ton snlošnega blaga, lesa in tekočih goriv na leto. Pristan bo pri tem še naprej izpopolnjeval razne svoje specializirane objekte, skladišča, obale in mehanizacijo. Izgradili bodo tudi nov pristaniški kompleks za razsute lovore z zmogljivostjo naimanj 2,200 000 ton tovora letno. V tem delu pristana bodo lahko pristajale največje ladje. Leta 1970 bi torej znašal skupni pristaniški promet v Kopru že blizu štiri milijone ton — ne mnogo manj kot v Trstu. Predvidena pa je tudi ureditev posebne industrijske cone. Naloga pristaniške upra- I ve je, da zagotovi industriji infrastruktur-| ne objekte in zveze. Tako bodo ustvarjene možnosti za nastajanje novih tovarn, ki naj bi predelovale uvožene surovine. Če jih bodo predelovale pri morju, bo odpadla po-1 dražitev zaradi prevažanja po kopnem. VELIK DEVIZNI ZASLUŽEK Program vseh teh gradenj predvideva, da bo zaslužil koprski pristan s tranzitnim prometom 2,600.000 dolarjev čistega. Toda tranzitni promet preko koprskega pristana bo omogočil zaslužek v devizah tudi drugim gospodarskim vejam — ladjarjem, železnici, prevoznikom in pomorskim agentom — tako, da računajo, da bo znašal skupni čisti devizni zaslužek 12,200.000 dolarjev letno. Seveda pa se nanašajo ti načrti samo na bližnjo bodočnost in na zmogljivosti, ki so predvidene s prej omenjenimi gradnjami. V daljšem časovnem roku pa se bosta koprski pristan in Koper kot mesto gotovo razvila še mnogo bolj, ker ima Koper kot pristaniško mesto izredno ugodno lego glede na svoje srednjeevropsko zaledje in je od tam lahko dostopen, ker za mestom ni visokih vzpetin kot npr. na Reko in delno tudi za Trstom. Tako širše koprsko zaledje (Srednja Evropa) kot tudi ožje zaledje (Slovenija) sta gospodarsko močno razviti in se še čimdalje hitreje razvijata. BODOČNOST KOPRA Tako najbrž ne bo treba čakati daljne bodočnosti, da bo postal Koper mesto s sto tisoč prcbivavci in eden največjih pristanov na Jadranu, četudi slovenski gospodarstveniki o tem ne dajejo radi izjav, da jih ne bo kdo obdolžil prevelikega optimizma. Velikanskega pomena pa bo izgradnja Kopra v velik pristan in njegova železniška povezava s Slovenijo tudi za splošno živ-lienie slovenskega naroda, zlasti tudi v psi-hloškem pogledu. Nedvomno trpi slovenska narodna psiha še v precejšnji meri od občutka odrezanosti od velikega sveta in zanrtosti vase. To se pozna celo v slovenski literaturi, ki se omejuje skoro samo na slovenske narodnostne, psihološke ter socialne probleme in še ni prebila psiholoških meia ki io odvračaio od širokega sveta. Občutek široke in traine povezanosti z vsem svetom preko konrskega nristana, v katerem se bodo vrstile ladie z vser^a sveta in ki bo s svoi;m človeškim mrcoleniem sam nostal svet v rmlem. pa bo nedvomno mu dni večie zaupanie vase in v svet. pa tudi bodočnost Presmal bo občutke neke skrivnostne boiazni in negotovosti pred svetom, ki nas še vedno težijo in nam ne daio, da bi resmčno globoko zadihali iz celih narodnih pljuč. , RAMO TU ST M erorizem na Južnem Tirolskem NEDELJA, 31. julija, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našeim valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: S prav-' ljico okrog sveta: »Čarovnik Vevo«. Napisal Du-j šam Pertot; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas: 14 30 Sedem dni v svetu; 15 30 »Stiska«, radijska drama, napisal Mirko Mahnič. Igra RO., ■ežira Stana Kopitar; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Najlepše simfonije; 19.15 Nedeljski vestnik. Urednik Ernest Zupančič; 20.30 Iz slovenske folklore -Rado Bednarik: Pratika za prvo polovico avgusta: 22.10 Nova glasba. . PONEDELJEK, I avgusta, ob: 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 18.00 Ne vse, toda o ■vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Baročne skladbe; 18.50 Glasba za pihala. Primož Ramovš: Sonata za klarinet in klavir; Sonatina za klarinet in klavir. Izvajajo: klarinetista Miha Gunizek in Igo Karlin ter pianist Marijan Lipovšek; 19J5 Iz ženskih tednikov in revij; 20.35 Vincenzo Bellini: »Puritanci«, resna melodrama v treh dejanjih. n TOREK, 2. avgusta, ob: 12.00 Iz slovenske folklore; 18.30 Ustvarjavci moderne glasbe; 19.15 Spo-j znavajmo naravo, napisala Mara Kalam; 21.00 Gore v slovenski literaturi; 21.20 Iz niza javnih koncer-tov Radia Trst v sezoni 1965-66; 22 45 Črni cvet,! jazzovska revija. * SREDA, 3. avgusta, ob: 12,15 Turistični razgle- ( dti, pripravil Franc Orožen; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Brahmsova komorna dela; 19.15 Sodobne bolezni, napisal Giamframco Garavaglia: (5) o vzrokih bolezenske tesnobe; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.35 Glasbene razglednice; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti - Anton Ingolič: »Lastovka čez Ocean«, ocena Martin Jevnrkar. • ČETRTEK, 4. avgusta, ob: 12.00 Josip Jurčič: ' »Deseti b-at«: (9) »Piškav izgine«, priredba Martina Jevnikarja. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin; 18.30 Slavni solisti; 19.00 Zlata skrinjica. Otroške I pesmi in skladbe. Napisala Desa1 Kraševec; 19.40 Zbori Furlanije — Julijske krajine; 21.00 »Oblast«/ enodejanka, napisal B-anislav Nušič, prevedel Mirko Rupel. Igra RO., režira Stana Kopitar; 23.00 Vokalna polifonija. « PETEK, 5. avgusta, ob: 12.15 Zena in dom, pri-| pravila Jadviga Taljat; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Slovenski solisti; 18.50 Luigi Boccherini: Simfonija v c molu; 19.15 Umetnostne galerije v Italiji - Milko Bambič: »Gale ja ,,Uffizi” v Firen-' cah«; 20 35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert opeme glasbe; 22.00 Sindikati v moderni državi - Pietro Rescigno: (5) »Težavna ' pot sindikalnih svoboščin«. « SOBOTA, 6. avgusta, ob: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja - Tone Penko: »Raki in rokavice«; 15.30 Otroški zbor osnovne šole iz Trnovega pri Ljubljani, vodi Majda Hauptman; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16 20 Aleiksij Pregare: »Zmagoslavje gospe Marije«, nagrajeno delo na natečaju RAI Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne o venske novele; 16.50 Kraji in dežele v simfonični literaturi; 18.30 Panorama ameriške folklore, pripavlja Susy Rim: »Črnske pesmi«; 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc; 21.00 Jos:p Jurčič - »Deseti brat«: (10) »Kvas doštudira in se poroči z Manico«, priredba Martina Jevnikarja. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, oddajo vodi Jože Peterlin. V Bocnu je bil v sredo pogreb finančnega stražnika Salvatora Gabitta, starega 25 let, ki je bil zahrbtno ubit pri atentatu teroristov v Pustriški dol'ni. Resno pa je še stanje enega izmed njegovih tovarišev, 23-letnega Giuseppa D’Ignotija, ki leži v civilni bolnišnici v San Candidu. Zarad’ ran, ki jih je dobil pri atentatu, je skoraj izkrvavel. Tretji finančni stražnik, 21-letni Cosma Guzzo, je bil samo oplazen od okrogle po obrazu. Na vsem tamkajšnjem področju iščejo zdaj polic’sti in karabinjerji teroriste, ki so zakrivili atentat. Po vsej verjetnosti so bili trije in so prišli iz Avstrije. Pri iskanju pomagajo tudi helikopterji. Vse politične stranke v deželi Tridentin-ska-Gornje Poadižje (Južni Tirol) so izrazile globoko obžalovanje in nevoljo zaradi atentata na tri finančne stražnike. Tudi vodstvo Volkspartei je izrazilo svoje iskre-n osožalje staršem smrtne žrtve tega zahrbtnega atentata in je zatrdilo, da tudi vse južnotirolsko prebivalstvo strogo obsoja ta novi zločin. ZAKON O SOLSTVU ODOBREN V SENATU Senat je odobril zakon za financiranje šolstva v petletju 1966-1970. Poslanska zbor- nica bi morala zakon potrditi septembra po poletnih počitnicah. Za šolstvo bodo v omenjenih petih letih izdali 1267 milijard lir, od česar bo odpadlo nad 600 milijard na povečanje števila šolnikov. Nakazila za letos znašajo 80 mr lijard. SPORAZUM O PRIDELKIH Ministrski svet Skupnega evropskega trga se je sporazumel glede ponudb za poljedelske pridelke, ki jih bo Evropska skup-nst predložila za takoimenovano Kennedy-jevo rundo. Ponudbe bodo temeljile na zadnjih kompromisnih predlogih, ki jih je predložila komisija Skupnega evropskega ti ga. V debato, ki se je razvila pred doseženim sporazumom, je posegel tudi italijanski mi-[ n:ster za zunanjo trgovino Tolloy, ki je ! opozoril na stalne cilje, ki jih ima pred očmi italijanska vlada, kar zadeva njeno sodelovanje pri dejavnosti Skupnega jvro-?-skega trga. Danes se zdi, da skrbi Evropska gospodarska skupnost bolj za konkretne gospodarske koristi, manj pa za spioS-pc namene, zaradi katerih je bila ustanovljena. Zdaj pa je priložnost, da spet poudarimo politične namene Evropske skupnosti, je rekel minister Tolloy. Politika varčevanja v Angliji Laburistična vlada v Veliki Brit uvedla novo politiko varčevanja ali auste-rity, s katero hoče prihraniti 1250 nvlijard lir. Nova gospodarska politika obsega zla- | sti naslednje: zaporo nad cenami in plačami za eno leto, ostrejše pogoje za nakupovanje na obroke, zmanjšanje valutnega zneska za turiste ob odhodu v tujino na eno petino, dodatni desetodstotni davek na pivo, vino, bencin, obleko in razne druge po- atrjt je , trošne dobrine ter zmanjšanje čet v Nemčiji in v deželah onstran Sueza. Sindikati so delno kritizirali te ukrepe. Funt šterling pa se je na svetovnih tržiščih že dvignil. TEDENSKI KOLEDARČEK 31. julija, nedelja: Ignac, Ognjeslav 1. avgusta, ponedeljek: Peter. Dedomir 2. avgusta, torek: Bojan, Alfonz 3. avgusta, sreda: Lidija, Dobrinka 4. avgusta, četrtek: Dominik, Nedeljko 5. avgusta, petek: Marija Snež.. Marinka 6. avgusta, sobota: Vlasta, Siikst Izdajatelj: »Novi list« d. z o z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Žoga namesto bombe (Nadaljevan c s I. sirarni seljevanja modernih ljudi z dežele v mesta in spričo vedno večjega števila modernih strojev in vozil, ki odrešujejo človeka težkega dela in ga hkrati napravljajo za svojega sužnja, je šport tista rešilna pot, ki pelje iz modernega meščanskega udobja, ven iz u-dobne rejenosti in dolgočasja, na pot zdravih fizičnih naporov in zdravega merjenja telesnih moči in duševne prisebnosti. Šport je nadomestilo za pustolovščine v Afriki in no gusarskih ladjah, v križarskih vojnah in na raziskovalnih odpravah. Šport |e sredstvo človeškega agonisfčnega izživljanja, nudi nam možnost zdrave telesne reakcije in napora v izumetničenem življenju, ki poteka vse preveč redno med scenami iz betona ali plo-čev:ne, ponovno nas povezuje z zemljo, na katero se športnik v svojem boju tolikokrat zruši in pri tem spet začuti njen okus, in gradi nam most do sočloveka, ne samo do najbližjega po kraju, ampak tudi do tistega, od katerega nas ločijo rase in oceani. Zato je šport eno najodličnejših in najbolj simpatičnih sredstev človeškega komuniciranja, kljub vsem brcam, »foulom« in krikom »Daj ga I« To je še vedno bolje kakor popolno medsebojno ignoriranje ali vihtenje orožja s krikom »Ubij ga I« Žoga namesto bombe — to ni tako slaba zamenjava. DAVKI! SE ŠE NE BODO POVEČALI Finančni minister Preti je izjavil, da bodo davčni dohodki države letos dosegli o tisoč 675 milijard lir, kar je v skladu s predvidevanji državnega proračuna. Za prihodnje leto ni predvidena zaostritev davkov, kar pomeni, da se bodo davčni dohod ki povečali samo zaradi dviga narodnega dohodka. Gospodarski vzpon, ki se je pričel pred več meseci, pa je po Pretijevih besedah samo delen ter še ni zajel vseh proizvajalnih sektorjev. Zastoj je delno posledica bojazni podjetnikov,- da bi prišlo v bodočnosti do novega inflacijskega pritiska. Zaradi tega je potrebno podpirati gospodarski vzpon z umno politiko dohodkov, ki prilagaja po-\ečavanje plač stvarnim možnostim gospodarskega sistema. SPOMENIK V ČRNEM KALU V Črnem kalu nad Koprom so v petek, 22. t. m., ko so v Sloveniji obhajali dan upora, slovesno odkrili spomenik padlim borcem iz narodnoosvobodilnega boja. Spominski govor je imela Vida Tomšičeva, predsednica SZDL Slovenije. Spomenik je delo arhitetka Mihevca. VEČ DENARJA CEZ MEJO Italijansko-jugoslovanska komisija za Videmski sporazum je posredovala za odredbo, po kateri bodo jugoslovanski državljani lahko odslej s prepustnico nesli v Italijo 10 t'soč starih dinarjev. Dozdaj je bil dovoljen prenos 5 tisoč dinarjev. Je popustil Ho Ši Minh na pritisk SZ? Tajnik Združenih narodov U Thant je tu dni na obisku v Moskvi. Imel je med drugim dolge razgovore s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom. Razgovarjala sta se — kot so naznanili— o problemih razorožitve, o Vietnamu in o vprašanju varnosti v Evropi. Kot je naglasil neki uradni glasnik, je bil razgovor prisrčen in odkrit. Vendar menijo, da je Kosigin ponovil U USAD NA AVTOCESTI V SRBIJI Avtocesto med Nišem in Skovjem je pretrgal na meji med južno Srbijo in Makedonijo velik usad. Na cesto se je zrušil v soteski Grdelica. Povzročilo ga je deževje v zadnjih dneh. Cesto je zasulo okrog 30 tisoč kubičnih metrov zemlje in skalovja. Usad je razrušil tudi okrog 50 metrov podpornega zidovja ceste. Tehniki so ugotovili, da se je začel drseti ves hrib nad cesto. Avtomobilski promet med Makedonijo in Srbijo so preusmerili na stranske ceste. NOV DROBIŽ Banka Italije je dala v obtok zaradi pomanjkanja drobiža določeno količino kovancev po sto in po 50 lir, katere je državna kovnica izdelala letos. Novi kovanci so seveda enaki starim. Zadnji čas smo si morali pomagati tudi s čeki namesto kovancev po 500 lir. Nekatere je namreč prijela prava strast za zbiranje in skrivanje teh kovancev. Te dni je neki kmet plačal nov televizor, ki ga je moral kupiti na pritisk svojih otrok, s samimi 500-lirskimi kovanci. Prinesel jih je s seboj — v vreči. Thantu sovjetsko stališče, da bi morale ameriške čete prej zapustili Južni Vietnam, preden bi bilo možno začeti pogajanja o i miru v Vietnamu. To je uradno sovjetsko j stališče in ga je ponovno naglasil tudi so-' vjetski zunanji minister Gromiko pii svo-I jih razgovorih z japonskimi državniki. Gro-1 miko je namreč te dni na uradnem obisku v Tokiu. Japonski državniki so ga bili pro-I sili, da bi Sovjetska zveza posredovala za mir v Vietnamu. Vsekakor pa kljub takim pesimističnim ! izjavam kaže, da se za kulisami nekaj dogaja, in verjetno je pripisati ravno tajni sovjetski intervenciji v Hanoju, da je Ho I Si Minh za zdaj odstopil od svojega vse prej kot pametnega namena, da bi dal obsoditi in usmrtiti ujete ameriške letalce. Sovjetski zvezi niti malo ne diši tretja svetovna vojna in ne vidi, zakaj bi bila potrebna, ker se dajo problemi tudi mirno rešiti. NA POTI IZ KOLONIJE SO SE PONESREČILI V bližini kraja Trebaseleghe na Beneškem je treščil v obcestno platano avto-i bus. s katerim se je vračalo 36 otrok iz po-| čitniške kolonije beneškega Rdečega križa I v Enegu pri Vicenzi. Do nesreče je prišlo j verjetno zaradi nenadne slabosti šoferja. Okrog 20 otrok in nekaj njihovih spremlje-j valcev je bilo ranjenih. I Po mennju zdravnikov v bolnišnicah v Noalu in v Benetkah, kamor so odpeljali ranjence, pa njihovo stanje ni zaskrbljivo. Na vožnji skozi Zahodno Nemčijo pa se je zvrnil v prepad avtobus, ki je bil poln belgijskih otrok. Trideset se jih je ubilo. LETALSKI PROMET V SLOVENIJI Na ljubljanskem letališču Brnik je v prvih šestih mesecih tega leta pristalo in vzletelo skupaj 1.737 letal, medtem ko jih jo bilo lani v istem času 1.185. Od tega je odpadlo na mednarodni promet 84! letal, na notranji pa 896. Salingerjevi spomini na Kennedya Bivši tiskovni glasnik Bele hiše pod predsednikom Kennedyjem, Pierre Salinger, bo objavil v kratkem knjigo svojih spominov z naslovom »S Kennedyjem«. Neka ameriška revija bo začela le dni objavljati izvlečke, knjiga pa bo izšla septembra. Salinger je priredil v zvezi s tem v New Yorku tiskovno konferenco, na kateri je opozoril na dejstvo, da je on prvi tiskovni predstavnik kakega ameriškega predsednika, ki je objavil svoje spomine. Po njego- vem mnenju knjiga ne bo važna zaradi kakih razkritij, ampak zato, ker gre za osebne spomine, v katerih govori o vlogi posameznih predsednikovih sodelavcev in prikazuje Kennedyjevo osebnost tako, kakor se je kazala v ožjem krogu prijateljev in sodelavcev, zlasti med kubansko krizo in v začetku vojne v Vietnamu. V zvezi z vietnamsko vojno Salinger tudi kritizira Ken-nedyja in njegove sodelavce ( s seboj vred), češ da so skušali vzbuditi vtis, da to r.e bo prava vojna. Pokristjanjenje Slovencev X. 11. Nekje na črti, ki gre morda preko Dolenjskega, so se naseljenci s severa srečali s slovanskim tokom od jugovzhoda. Morda je ležala ta črta celo mnogo bolj južno, a se je meja dolenjskega dialekta, ki je bil bolj pod vplivom južnoslovske govorice, s časom pomikala proti severozahodu, kamor so jo potiskale nove man;še skupine naseljencev, pustolovcev ali beguncev z jugovzhoda, ki so najbrž iskali zavetje v bolj gorati in gozdnati pokrajini, morda že v poznejših stoletjih ali na begu pred Turki. Ti novi naseljenci so prinesli s seboj južnoslovanske jezikovne značilnosti, potem pa so sprejeli še razne značilnosti in posebnosti severnih narečij in tako so nastala dolenjska narečja, iz katerih je po'.em izšel pod Trubarjem slovenski knjižni jezik. Vsekakor pa je bila razlika med slovenskimi plemeni na severu in balkanskimi Slovani tako velika, da stoletja SD.loh niso iskali stikov med seboj in med npmi je ležalo celo obsežno nenaseljeno področje, ki so ga čez stoletja kolonizirali šele priklicani kmetje iz nemških dežel, predniki Kočevarjev. Tudi meja na Sotli ni nikoli zanihala, zdela se je ustaljena enkrat za vselej, kar je ponoven dokaz, da so se Slovenci in Hrvati čutili tam že od vsega začetka kot dva različna naroda in se držali meje, tudi kadar še ni bila začrtana na nobenem zemljevidu. ODKOD IME SLOVENCI? Posebno razpravo bi zahtevalo, če bi hoteli navajati vse jezikovne dokaze za nekdanjo tesno sorodstvo slovenščino in takoimenova-nih severnoslovanskih jezikov. S tem se danes ukvarja več slovenskih jezikoslovcev, toda vse do pred kratkim je bila ta veja jezikoslovne znanosti pri Slovencih zelo zanemarjena. Prepuščena je bila v glavnem posameznim raziskovavcem, ki pa so skušali z razlago nastanka besed največkrat najti le dokaze za kake svoje teorije in hipoteze in se zato niso držali objektivnega kriterija, ali pa so raziskovali samo v določeno smer in zanemarili druga področja raziskav. Tako je npr. značilno, da so se v svojih študijah obračali za razlage vedno le proti vzhodu in k Nemcem, zelo malo pa k romanskim jezikom in k rezultatom jezikoslovnih raziskav pri drugih germanskih in romanskih narodih. Skoro prezrli pa so keltske in skandinavske jezike. Tudi ostala področja raziskovanja, npr. etnografija, etnologija, izvor naših ljudskih pesmi, pravljic itd. je ostalo dolgo močno zanemarjeno. Šele pred nekaj desetletji je začel prof. Ivan Grafenauer sistematično in z znanstvenim kriterijem raziskovati slovenske ljudske pesmi in pravljice in jih primerjati s tujimi, v zadnjih desetletjih pa so opravili v tem pogledu in na drugih področjih ljudske folklore in kulture veliko delo nekateri mlajši raziskovavc', npr. Niko Kuret in Milko MatičeU.*. Še vedno pa je raziskovavcem uganka, odkod ime Slovenci. Obstaja vsaj par desetin razlag vendar pa nobena ni zadovoljiva in le malokatera verje'na. Glavna težava je | morda v tem, da iščejo jezikoslovci razlago i za to ime samo v besednem 5;k'adu slovan-| sko govorečih narodov in vzhodnoevropskih ali antičnih ljudstev, medtem ko možno, da je nastalo ime Slovenci ali Sloveni pri ka! ih ^ sosednjih, neslovanskih narodih in da je be-I seda zato neslovanskega izvora in da tudi nima nič opraviti s kakimi daljnimi ali izu- mrlimi narodi. Že na I umi ..u.Wv * a BRUSILOVA OFENZIVA SPOMLADI 1916 mm m mum Inž.'.l. It. ■ ■ ■ Vzel je iz torbe knjižice s tiskanimi vprašanji in začel pisati izvirnik z dvema kopijama: državljanstvo, polk, ime, priimek, očetovstvo, dan in kraj rojstva, bivališče, narodnost, vera, poklic, pripombe glede zdravja. Ko je končal list z mojimi podatki, ga je prekrižal. Na moje vprašanje, čemu to, je rekel da ljudi s takim poklicem zelo iščejo. To sem prav rad slišal. Pisanje podatkov je šlo hitro od rok in ko smo morali zopet zasesti vagon, je bila opravljena že več kot polovica popisov. Ceh je šel z nami v vagon in pisal naprej pri nekoliko odprtih premikalnih vratih. Bil sem za tolmača, a nisem imel posebnega opravila, ker so bili fantje in možje dovolj brihtni in so pravilno navajali podatke. Ko smo pred taboriščem v Darnici izstopili iz vagona, je bilo potrebno izpolniti le še par popisov. Pisar nas je ustavil, da je izpolnil še to. Nato nam je rekel, da nas pelje h kuhinjam, kjer bomo dobili takoj kaj gorkega, za naprej pa da nam vošči obilo sreče. Pri vhodu v taborišče je začel klicati naša imena in poklicani je stopil naprej. Ko je končal, je izročil po eno kopijo popisa od vsakega nekemu stražniku, nakar nas je uredil po parih in čez par minutah smo bili pri kotlih. Tam je nekaj govoril, najbrž z nekim nadzornikom, in se poslovil, a prej nam je še zabičal, naj se držimo skupaj. Potem so nam dali vsakemu velik kos kruha, polno me-nažko ješprenja, 2 kocki sladkorja in na 5 mož zavitek čaja. Kdor ni imel menažke, je dobil tam avstrijsko menažko ali ruski kotlič. Pri kotlih se seveda nismo smeli ustavljati in stražniki so nas spehali skozi druga vrata v pravo taboršče. Vsedli smo se in pojedli ješprenj, ki je bil sicer slabo phan, brez soli in masti, a je bil topel in nam je rajsko teknil. Kar čutili smo, kako naše črevesje ozdravlja. Nujno pa je, da zvemo za latrino, za vodo, za kipjatok, kako se razvija življenje, kje bomo spali, kako se dobi menaža, itd. Nihče se ni brigal za nas, mi pa smo se brigali in iskali koga, da bi nam malo raztolmačil, kako in kaj. Šli smo po taborišču na ogled. Ogromno taborišče. Vse črno ljudi. Bilo je 60 velikih barak, vsaka za 200 ljudi, torej v celoti za 12.000 ljudi. Takrat pa so bile barake ^ močno zasedene in najbrž je bilo v vsaki tudi po 400 ljudi, ker so se utaborili, kjer so le mogli. Torej bi bilo v barakah že 24.0000 ljudi. Nas pa je bilo v taborišču baje nad 80.000. Torej naj spimo na prostem, k večjemu s hrbtom naslonjeni na stene barak? Pred dvema sosednima barakama smo že od daleč opazili velik živžav. Ko smo prišli blizu, smo videli, da imajo ujetniki po večini rožnate našive, kot demogelarji. Mogoče pa to tudi so? Takrat vidimo, da nosijo in pehajo neke »kanarčke« (tako so jih imenovali zaradi rumenih našivov na ovratnikih) iz barak. Po 2 ali 3 so privlekli enega »kanarčka« iz barake, zunaj pa ga izpustili, a prej je dobil že brco v zadnjico. »Prmej kršen krvav duš«, branil se je nekaj časa, a potem sem ga le malo pošče-getal, pa je kar tekel pred menoj ven in komaj na vratih sem ga zopet ujel, a sem ga pustil. Se mi je smilil. Tako je govoril Francon, orjak gor od Pivke. »Še par desetin jih je notri, teh vraži h Madžarov, pa bo baraka vsa za nas! Dai ragazzi, portemoli fora ancora quei!« »Pozor fantje, par od tistih je bolnih, s temi je potrebno imeti usmiljenje! Ti naj ostanejo notri, saj nas ni za celo barako! »S temi tukaj — pokazal je na nas — ki so sedaj prišli, pa nas bo. In še drugi pridejo. Pojdimo še po zadnje. Ti Francon, naprej!« Ponudil sem se, da grem z njimi, bom vsaj videl, kako to gre. Skupina je štela kakih 25 krepkih fantov iz Notranjske. Seveda tudi par Tržačanov je bilo poleg. Kje pa ni Tržačana, če je hec? Barake so imele visoko pritličje in prvo nadstropje. V najbolj oddaljenem kotu je bila skupina 18 »kanarčkov«. Eden iz skupine se oglasi: »Ti Francon, ki znaš nemški in madžarski, povej jim, da morajo vsi zdravi iz barake.« In Francon, ki je »znal« nemški in madžarski, je rekel naj bližjemu : »Du Madžar orsak, du ne krank, du ne marod, bekete, fekete, mekete! Du marš ven, da boš razumel, basama teremtete!« In potegnil ga je za hlače. Madžar je nekaj zabrundal, a je vstal, z njim pa še 11 in Francon, ki je znal tako dobro madžarski, se je spravil še nad nje: »Du bara-tom, nemsabat teremtete, du marod?« Vseh 11 je hkratu reklo: »Mi Slovaci. ne Madžari«. To pa je spremenilo položaj. Poskušal sem z njimi svojo češčino in prepričani smo bili, da govonjo resnico. Prej niso hoteli pojasmti svojega položaja, ker so se v Darnici bali Madžarov, tlačiteljev slovaškega naroda. Šli smo ven in dva Slovaka z nami, da povesta, če je blizu še kakšen Slovak, in če hoče v barako. Kakšnih 10 jih je tavalo lam okoli in povabili smo jih v barako, kar so z veseljem sprejeli. Zabičali smo jim, da morajo reči, da so Slovaki ali Slovenci (tako pravijo sami sebi, dočim smo Slovenci za njih — Slovin-ci). Nato smo se razmestili po baraki. Naša skupina je bila precej skupaj. Eden iz Vremske doline nam je raztolmačil taktiko demogelarjev. V taborišču jih je mnogo, na tisoče. Poznajo se po na-šivih. Ce se je demogelar prepiral ali pretepal s kakšnim drugim, je lahko z gotovostjo računal, da mu bo drugi demogelar pomagal, pa naj ima on prav ali ne. Rožnati našivi so solidarni z rožnatimi. Na idejo sprazniti barake in jih potem zasesti z demogelarji, so prišli že prvi večer, ko je padal hud dež in niso mogli dobiti zatočišča, tako da so bili skoraj vsi demogelarji mokri. Med temi je bila cela četa, ki je bila zajeta brez izgub in ki je tudi v taborišču skupaj držala. Ti so se zmenili, da bodo ispraznili eno barako in jo zasedli. Tako so drugi dan tudi naredili. Pred barako so postavili stražo 50 mož, ki ni pustila nikogar noter, ostali pa — nad 100 mož — so praznili barako. Kdor ni hotel iti radevoljno, so ga odnesli ven. Ko je bila baraka prazna, so jo zasedli. Rusi pa tega niso videli. Saj v taborišču ni bilo straže. Če bi pa bili videli, da se dva pretepata, bi bili z rokami taktirali: »Bej Avstrijak, bej! ... tvoju matč!« Naša skupina je seveda poizvedla za la-trine in vodo ter kje je »kipjatok« in kdaj se dobi menaža. Glede slednje smo zvedeli, da jo delijo na koncu velikega travnika, na katerem se zberejo ujetniki, ki se potem med valovanjem množice v kakšnih 5 urah — prerinejo do kotlov. Deliti začnejo zgodaj zjutraj, takoj po zori, delijo pa brez odmora, dokler je kaj videti. Delijo hkrati iz 18 do 20 kotlov, vedno ješprenj, a se dobi tudi velik kos kruha, 2 kocki sladkorja ir nekaj čaja. (Dalje) VIRGILU SCEKU V SPOMIN ZASTOPNIKI SLOVANSKE LISTE V GORICI Takoj po volitvah se je začel nezaslišan pritisk na zastopnike slovanske liste v Gorici. Ko se je naš zastopnik predstavil predsedniku Vlil. volilne sekcije, podžupanu advokatu Verzignassijju, ga je ta opozoril, da je bolje zanj, če gre domov Naš zastopnik je vztrajal na tem, da ima postavno pravico biti v komisiji do konca volilnih opravil. Nato mu je Verzignassi de- 206. Dr. E. BESEDNJAK jal: »Če Vi os a nete do konca v dvorani, obste junak, postavil vam bom pred vrati spomenik !« Naš zastopnik je ostal v dvorani v soboto in še v nedeijo. V soboto zvečer so prišli v njegovo hišo , fašisti in grozili ženi V nedeljo so grozili našemu zastopniku, naj se odstrani iz vo- , lilne dvorane, ker ima le še pet minut časa, , da se odloči za življenje ali smrt! j Odvetnik Verzignassi ni hotel ne videti ne slišati teh groženj! Še lepša pa se je dogod la slovenskemu , 1 zastopniku dr. Medveščeku. Dvakrat so mu | prišli fašisti grozit. Zahtevali so, da jim da častno besedo, da ne bo šel nihče v volilno komisijo. Ko tega ni hotel storiti, so mu začeli na strašne načine groziti. V nedeljo zjutraj se je dr. Medvešček predstavil komisiji | Zopet so prišli fašisti mu grozit, potem se je odstranil, da poišče zaščito pri kvesturi. Komisar Diaz je posredoval, da je mogel naš zastopnik zopet priti v komisijo. A iz sedeža fašja so mu ponovno poslali grožnje, naj gre domov, dokler je še čas. V sekcijo pod kapelo je prišlo 5 fašistov, ki so aretirali in odpeljali vrlega zastopnika Kožuha na sedež fašja. Po posredovanju dr. Podgornika so ga sicer izpustili, a v komisijo ni mogel več iti. Na ta način so pred skrutinijem odstranili vse naše zastopnike iz devetih sekcij, le v eni so mogli vztrajati do konca. Predsedniki komisij večinoma niso nič videli, nič slišali.. Kaj vest in poštenje! Proti temu hinavskemu, zahrbtnemu, pri-liznemu sleparstvu so bili Slovenci brez moči. In če so kljub tem volilnim zločinom našteli za lipo 588 glasov, — je to bila lepa zmaga! ( D‘a I j e) | ŠPOB TN I 1» REGLED Anglija in Zahodna Nemčija finalistki Svetovno nogometno prvenstvo se bliža koncu. V soboto bo finalno srečanje -med1 reprezentancama Anglije in Zahodne Nemčije, katerega izid bo določil novega svetovnega prvaka. Letošnje svetovno prvenstvo je prineslo mnogo presenečeni,, saj so mnogi favoriti kmalu odpadli in se niso uvrstili niti v četrtine finala. Naj tu omenimo samo dosedanjega dvakratnega prvaka Brazilijo in reprezentanci Italije ter Španije* V četrtine finala so se uvrstile naslednje ekipe: Anglija, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza, Madžarska, Severna Koreja, Portugalska, Argentina in Urugvaj. Konec prejšnjega tedna so se srečale naslednje reprezentance: Anglija-Argentina, Zahodna Nemčija-Urugvaj, Sovjetska zveza-Mad-žarska, Portugalska-Severna Koreja. V polfinale so se uvrstile reprezentance Anglije, Zahodne Nemčije, Sovjetske zveze in Portugalske. V ponedeljek je srečanje med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo dalo prvo finalistko. Ta je reprezentanca Zahodne Nemčije, ki je z zelo ostro in tu pa tam tudi grobo Igro porazila reprezentanco Sovjetske zveze z 2:1. Sovjeti so sicer nudili dober odpor, katerega steber je b'l 37-letni vratar Lev Ja-šin, ki je še vedno najboljši vratar na svetu. Prav njemu se ima namreč sovjetska reprezentanca zahvaliti, če ni izšla s tekme z Nemci še huje poražena. Kot delno opravičilo za sovjetski neuspeh pa je treba vsekakor omeniti poškodbo odličnega krilca Szaba in izključitev napadalca Čislenka, kar se je zgodilo že v prvem polčasu, ko je bil izid tekme že negotov. Srečanje med Anglijo in Portugalsko se je v torek zaključilo z 2-1 v korist angleške- MODNE NAPOVEDI Je že tako, da moramo vedno spregovoriti o jesenski in zimski modi, ko nas greje še tonio poletno sonce in je kaj čudno brati o toplih krznenih plaščih in volnenih oblekah. A modne hiše se morajo pravočasno pobrigati, da pripravijo nove serije modelov in nove smernice, ki bodo pritegnile odjemalce v novi sezoni; in tako so se sredi julija pričele modne revije v vseh važnih centrih: v Rimu, Firencah, pa tudi v Parizu in Londonu. Danes bomo pregledali napovedi italijanskih modnih hiš, ki postajajo vedno bolj odločujoče tudi v svetovnem merilu. V Firencah je prikazalo svoje modele kar 44 krojačnic visoke mode ob udeležbi mnogih kupcev in časnikarjev, ludi iz tujine. Če naredimo obračun značilnosti modelov raznih italijanskih modnih hiš, vidimo, da so - si v glavnem podobni v naslednjih točkah: krila ostanejo še naprej kratka, vendar ne tako, kot spomladi in poleti, ko so se dvignila do mini-kril. Obleke so enostavnega kroja, životeč je pogosto visok, linija je ohlapna in plešoča — vsekakor pa resna in ljubka ter primerna za vse ženske. Dvovrstni kostimi so skero nujno potrebni v sezoni 1967, prav tako krzneni plašči, katerih barve in kroji so v neštetih variantah in katere lahko uspešno nadomestil jejo imitacije. Ker so se zaradi dosedanje, včasih v skrajnosti izpeljane modne linije, modni ustvarjalci mo- j ga moštva. Tekma je bila zelo zanimiva in korektna. Angleško moštvo je tokrat prvič dokazalo, da se upravičeno in zasluženo uvršča v finale. Pokazalo je namreč mojstrsko igro, za kar gre zasluga tudi portugalski enajstorici, ki je dovolila, da so se angleški nogometaši razigrali, kot se še ni zgodilo na letošnjih tekmah za svetovno prvenstvo. Portugalci so morali kloniti, ker niso tako vigrano moštvo, kot je angleško, čeprav imajo v svojih vrstah Eusebia, ki je danes gotove najboljši nogometaš na svetu. V tekmi z Angleži pa smo imeli vtis,, da le preveč varuje svoji nogi, kot da bi se bal pred hujšimi poškodbami. Portugalska pa je kljub temu dokazala, da se zasluženo uvršča med prve štiri najbojjše nogometne enajstorice na svetu. Za tretje mesto se danes srečata reprezentanci Sovjetske zveze in Portugalske. Tekma je odprta in je možen takšen ali drugačen izid. Največje zanimanje pa vlada v športnem svetu za sobotno srečanje med Anglijo in Zahodno Nemčijo. Nemci so fizično in tehnično odlično pripravljeni, so dobri atleti in tudi dobri nogometaši, vendar večkrat preveliki individualisti. Kot posamezniki so najbrž Angleži nekoliko slabši, a imajo več smisla za kolektivno igro. Kdo bo zmagal? Tudi na to vprašanje je težko danes odgovoriti. Zmago bo odnesla enajstorica, ki bo vztrajnejša in ki bo tudi imela več sreče. Sreča je namreč pri nogometu zelo važen in mnogokrat odločilen činitelj. V Ncw Vorku je nenadno umrl filmski igravec Mointgomerv Clift. V spanju ga je zadela srčna kap. Na Lidu v Agrigentu bo 7. avgusta tekmovanje . mediteranskih popevkah. J rali vrniti na enostavnejše prijeme, so se tokrat izdivjali v barvah in vrstah tkanin. Modne barve bodo: rožnata, rdeča, vsi odtenki zelene barve, vijoličasta, lila, indigc-modra, turkizna in vsi močni in topli odtenki rumene barve. Obleke bodo predvsem v enotnih barvah; med fantazijami pa so posebno razširjeni karirasti škotski vzorci in »jacquard« v temnih barvah. Za slovesne priložnosti mnogo zlata, srebra in našivkov na tankih mrežastih in včasih tudi prozornih tkaninah. Na tem področju je skupni dejavnik modnih ustvarjalcev še tale: dolge večerne obleke, globoki izrezi, ob strani preklana krila po vzhodni noši. Popoldanske in večerne obleke so vitke, skoro vedno enobarvne, dopolnjujejo pa jih bogati krzneni plašči. Kar zadeva obutev in druge dodatke k toaleti bodo vsi v isti -barvi, kot je obleka, to se pravi, da ne bosta več prevladovali črna in rjava barva, ampak svetle, skoro poletne barve. Čevlji morajo biti še udobni, z nizko ali celo z zelo nizko peto. Naj omenimo še pričeske, četudi ta argument pogosto ne prepriča in se vsaka ženska ravna po lastnih principih, ki temeljijo predvsem na praktičnosti, okusu in resnosti, če lahko s tem označimo večjo ali manjšo dovzetnost za modne muhavosti. Vsekakor naj dodam, da se lasulje čedalje bolj uveljavljajo, da nastajajo posebno komplicirane pričeske s pomočjo »toupetov«; da pa je različnost pričesk ogromna in bo lahko vsaka ženska našla sebi primerno. MARTINA !x kulturnega življenja 1900-LETNICA PTUJA Sloviti arheološki muzej v Ptuju v Sloveniji zdaj preurejajo, ker je bil prenatrpan. Ptuj je zgodovinsko in arheološko najpomembnejše mesto v Sloveniji. Leta 1969 bodo obhajali 1900-letnico, odkar je bil prvič omenjen kot mesto. Takrat so živeli v mestu in v okolici Kelti, a so jim Rimljani vsilili svojo oblast. VODNIK PO SLOVENSKIH ARHIVIH Slovenski arhivarji so izdali »Vodnik po arhivih Slovenije«. Uredniški odbor so sestavljali doktor 'Jone Ferenc, Jože Martek in doktor Sergij Vilfan. Knjigo pa je uredil Jože Žontar. Na 616 straneh so zbrani podatki o organizaciji slovenskih arhivov in o bogatem gradivu, ki ga hrani sedem slovenskih arhivskih zavodov. Ti so: državni arhiv Slovenije, zgodovinski arhiv v Celju, mestni arhivi v Kopru, Ljubljani, in Piranu, državni arhiv podružnica v Mariboru, zgodovinski arhiv v Ptuju, nadškofijski arhiv v Ljubljani, škofijski a’-hiv v Mariboru, posebni arhivi v institutu za narodnostna vprašanja in še razni drugi arhivi in muzeji. Pri sestavljanju »Vodniika o arhivih Slovenije« je sodelovalo 47 zavodov in je tako ta »Vodnik« že samo v organizacijskem pogledu izreden uspeh. Podobnega dela nima niti marsikateri večji, bogatejši in neodvisni narod. Slovenska arhivistika je dokazala z njim svojo strokovno usposobljenost in visoko znanstveno vrednost — je zapisal poročevalec v nekem slovenskem listu. Vsem raziskovalcem slovenske zgodovine, tudi tujcem — ker vzbujajo nekatere strani slovenske zgodovine tudi pri tujih zgodovinarjih zanimanje — je podarila nepogrešljivo znanstveno pomagalo. SLEP FANT NA KONSERVATORIJU 20-letni slepi fant Antonio Ouatraro, gojenec zavoda za slepe SanfAlessio v Rimu, je z najlepšim uspehom dokončal študij klavirja na konservatoriju »San Pietro in Maiella« v Neaplju. Ouatraro je že od rojstva slep in v zavod za slepe je prišel, ko mu je bilo šest let. Obiskoval je glasbeno šolo v zavodu. Poleg študija na konservatoriju je potem študiral tudi na srednji šoli in prav tako z zelo lepim uspehom. Pri diplomskem izpitu na konservatoriju so ugotovili, da ima Antonio Ouatraro izreden glasbeni talent. Zanimivo je, da je bil Ouatrarov učitelj klavirja prav tako slep. To je glasbemk Ciro Crescitelli. Antonia Ouatrara je poučeval nad deset let. Kulturne novice V Devinu v gradu je prirejena razstava del kiparja Tristana Albertija, ki nudi pregled nad vsem njegovim ustvarjanjem. Organiziral jo je turistični urad v Sesljanu. Med razvalinami cesarske palače v Istanbulu so našli arheologi kamenito nogo, ki ima poseben pomen za Benetke. Gre namreč za nogo, ki manjka slovitcuu porfirnemu spomeniku štirih vladarjev pri stolnici svetega Marka. Z nogo povezan kos podstavka ima tudi napis, ki bo morda pomagal na novo osventliti poreklo in razlago beneškega spomenika. Claudia Cardinale je začela igrati v filmu »Ne povzročaj valov«, ki ga snemajo v Santa Monici v Kaliforniji. To bo njen tretji ameriški film. Njen soigralec je Tony Curtis. Sarah Churchill je v Londonu objavila zbirko svojih pesmi pod naslovom »The empty Spaces« (Prazni prostori). Ena od pesnitev z naslovom »Zadnji zbogom« ima obliko razgovora z njenim očetom Winstonom Churchillom. Nedavno je umrla vdova Borisa Pasternaka, Si-naida Nikolajevna Pasternak. Umrla je v svoji hiši v moskovskem predmestju Peredel-kino. 12. avgusta se bo začel peti mednarodni glasbeni festivai v Taormini. Odprli ga bodo s koncertom komornega orkestra belgijske radiotelevizije pod vodstvom dirigenta Edgarda Doneuxa. Znana švedska filmska igralka May Zetterling je postala režiserka. Pred časom 'je posnela drzni film »Zaljubljenca«, ki je povzročil svoj čas hrup v Cannesu. Zdaj pa je končala svoj drugi film, ki ima naslov »Nočne igre« in v katerem igra Ingrid Thulira. Pravijo, da je ta film še drznejši kot prvi. M DOM Podaljšanje zapore nad stanarinami Pristojni parlamentarni odbor v Rimu je podaljšal zaporo nad stanarinami do 30. junija 1967. Po dosedanjih predpisih bi morala biti zapora odpravljena konec tega leta. Posamezne vrste stanannskih pogodb so podaljšane do naslednjih rokov: do 30. junija 1967 ali do običajnostne zapadlosti pred koncem prihodnjega leta pogodbe za stanovanja s štirimi ali več stanovanjskimi prostori z indeksom obljudenosti, ki ni višji od ena; do 30. junija 1968 pogodbe za stanovanja s štirimi ali več stanovanjskimi prostori z indeksom obljudenosti, ki ni nižja od ena, ter pogodbe za stanovanja s tremi stanovanjskimi prostori z indeksom obljudenosti, ki ni višji od ena; do 30. junija 1969 pogodbe za stanovanja s tremi stanovanjskimi prostori z indeksom obljudenosti, ki je višji od ena, ter pogodbe za dvosobna stanovanja z indeksom, ki ni višji od ena; Do 30. junija 1970 pogodbe za dvosobna Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi Usta ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. [Jpr-ava jcnci, vojni ali delovni pohabljenci in invalidi, civilni pohabljenci in invalidi ali so-j rodniki padlih v vojni ali na delu), če na-I jcmniki in z njimi živeči sorodniki nimajo j višjih dohodkov od sto tisoč lir mesečno, j Za premožnejše družine bo zapora na ! splošno odpravljena s 30. junijem prihodnjega leta, a morajo zadevno merilo šele določit' na podlagi dopolnilnega davka, katerega bo najemnik plačal za leto 1966. Dovoljeno odpoved stanarinske pogodbe ! bo treba drugi stranki sporočiti štiri me-! scce pred zapadlostjo, sicer bo avtomatično 1 podaljšana. PREVZEM NEKATERIH SOCIALNIH BREMEN PO DRŽAVI Minister za delo Boseo je v poslanski zbornici dal izjave o zakonu, ki podaljšuje fiskalizacijo nekaterih socialnih dajatev, to je prevzem nekaterih socialnih bremen po državi. Država bo s tem prevzela finančno breme nad 330 milijard lir. Ukrep ; je bil potreben za zmanjšanje proizvaja!-j nih stroškov podjetij ter je v duhu gospodarske petletke, ki spodbuja pr ajalno dejavnost. STRASTNI KADILCI Državni tobačni monopol je dal zadnji teden izjavo, da se bodo v najkrajšem času izboljšale vse tobačne vrste. Novica bo razveselila posebno goriške kadilce, ki se po uporabi tobaka uvrščajo med prve v Italiji. V deželi Furlanija-Julijska krajina pokadi povprečni kad’lec po en kilogram in pol tobaka na leto. Strastnejši kadilci j so samo še v dolini Aoste in v Liguriji. V naši deželi so prvi med kadilci v Vid-j mu, ki porabijo skoro dva kilograma toba-| ka na glavo vsako leto. Sledijo oni iz Pordenona, nato iz Trsta, na četrtem mestu so pa Goričani, od katerih spravi vsak kadilec po 1,54 kg tobaka v zrak. PO OVINKIH Čudno, pa tudi ovinkarsko pot ljubezni si je izbral kanadski študent Alan Ruff-man iz Halifaxa. Na daljavo se je zaljubil, po sl'kah seveda, v igralko Lindo Christian-sen iz Združenih držav. Srčne želje ji je izrazil samo enkrat. Sestavil je pismo, ga , vtakml v steklcnico z napisom in jo je vr-j gel v morje. Steklena pošta je v enajstih I mesecih napravila po valovih pot 6500 kilometrov. Steklenica se je ustavila na pe-. ščenem obrežju zahodne Anglije, kjer jo je | našel neki ribič. Potegnil je pismo iz ste-' klenice ter ga je poslal naslovljenki. Zaljubljenec je kmalu prejel od Linde brzojavko s kratko besedico »da«. stanovanja z indeksom nad ena ter enosobna stanovanja s katerimkoli indeksom. Slednji rok velja tudi za revne najemnike (občinski reveži, slepci, gluhonemi, upoko- RAZVOJ AFRIŠKIH JEZIKOV Odbor organizacije UNESCO, v katerem so afriški jezikoslovci, je sklenil poenotiti pisavo zahodnoafriških jezikovnih skupin mandigo, songaj-jerma, tamašagh, haussa, kanuri in fulani, ki jih govori okoli 30 milijonov Afričanov. Ker se jezikovne meje teh skupin ne ujemajo s političnimi mejami, so v raznih državah pisali te jezike različno, pa v nekaterih državah sploh niso še bili razviti do pismenega jezika. Včasih so isti jezik tudi v isti deželi pisali z različnimi črkami. Omenjene zahodnoafriške jezike naj bi odslej dosledno pisali z latinskimi črkami. „Most čez Drino” v nevarnosti Most čez Drino v Višegradu v Bosni, kateremu je posvečen roman srbskega pisatelja Iva Andrica, Nobelovega nagrajenca v letu 196.1, je v nevarnosti, da se poruši ali da ga zalijejo narasle vode reke Drine. Njena gladina se bo namreč dvignila za mnogo metrov zaradi jezu v Baiini Bašti, kjer gradijo zdaj eno največjih električnih central v Jugoslaviji. O nevarnosti, ki grozi znamenitemu mostu, ki se je ohranil po mnenju arheologov v svoji prvotni obliki še iz rimskih časov, so obvestile javnost občinske oblasti v Višegradu. Strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov v Sarajevu so predlagali, naj bi pristojne oblasti takoj poskrbele, da bi pravočasno spremenili načrt za nastanek umetnega jezera in tako preprečile, da bi Drina prestopila kritično gladino in ogrozila most. V 16. stoletju so Turki most po- Demoni v modernem svetu Pri nemški založbi Carl Schiinemann je iz",'a knjiga z naslovom »Die Damonen« (Demoni). Napisal jo je prof. Robert Mi.il-ler-Sternberg. Knjiga ima 480 strani in šest strani grafičnih umetniških prilog. V njej raziskuje avtor pojave takoimenovanega de-monizma in pride do prepričanja, da demoni zares obstajajo, da so resničnost, ki jo je mogoče spoznati po njenem učinku. V demone so vedno verjeli vsi narodi. To so hudobne, lahko pa tudi dobre sile. So neosebne, a se poosebijo v kaki osebi. Tista oseba postane njihov nosilec. Avtor Muller-Sternberg se je več desetletij ukvarjal s pojavom demonizma in ga raziskaval od naj starejših časov do danes. V knjigi navaja in analizira tudi mišljenje velikih zahodnih mislecev, kot sta Goethe in Karl Jaspers, o demonih. Po njegovem se pošastna navzočnost hudobnih demonskih sil kaže tako v literaturi kakor v zgodovini narodov, delno v posameznih osebah, včasih pa v nenadnih izbruhih množične blaznosti. Zato po avtorjevem mišljenju teh pojavov ni mogoče spregledati ali zanikati, ker so preveč očitni, ne glede na to, če so racionalisti pripravljeni, da jih priznajo ali ne. Med pojave demonizma je nedvomno prištevati hitlerjansko miselnost, ki je kot nenadna blaznost zagrabila milijone ljudi, pa tudi pojave množičnih pokolov neverjetnih obsegov, ki so se dogodili v totalitarnih državah prav v našem, v tehničnem in kulturnem pogledu tako naprednem stoletju in katere so izvajali dozdevno popolnoma normalni ljudje, kar najbolj vestni birokrati. pravili in prezidali — ali po ljudskih trditvah celo na novo sezidali — in zdaj velja za eno najbolj zanimivih del turške arhitek ture, Proglašen J - za tun odi) i spomenik. Iz Gorice DRŽAVNA KNJIŽNICA Goriška državna knjižnica bo zaprta za občinstvo od 1. do 16. avgusta. V teh dneh bo odprt od 10. do 12. ure dopoldne samo urad za vrnitev izposojenih knjig na dom. Od 17. pa do zadnjega avgusta bo knjižnica odprta samo v dopoldanskih urah, od devete do pol ene ure. Ravnateljstvo knjižnice pripravlja tudi novo številko revije >:jtudi Goriziani«, ki bo kmalu izšla. V njej bo objavljen tudi članek ■. ni v. pro-lesorja Steleta o Goriškem slikarju Tomincu. Za njegovo obletnico pripravlja proslavo tudi gori-ška občina. »IN1ZIATIVA ISONTINA« Na sto straneh in bogato ilustrirana je izšla nova številka goriškega kulturnopolitičnega obzornika »Iniziativa lsontina«. Poglavitni del revije je posvečen literarnemu kongresu književnikov iz Srednje Evrope, ki je tako uspešno potekal v maju na goriškem gradu. Kulturnemu srečanju posvečajo svoje članke Mau-rizio Calligaris. Enrico Falqiti in Celso Macor. S Pozzettovo monografijo o arhitektu Maksu Fa-bijaniju se ukvarja umetnostni kritik Fulvio Mo-nai. Isti predstavlja v posebnem članku umetnika slikarja Giuseppa Mattea Campitella. Podana je tudi kritika o Robijevem zgodovin sko-umetniškem vodiču goriške pokrajine. Ocenjevalec, profesor Tavano, izraža mnenje, naj bi se pri drugi izdaji te knjižice bolj upoštevala zgodovinska in politična stvarnost pokrajine. Isto mnenje, toda še glasneje, bi morali povedati tudi mi, goriški Slovenci, ki smo tudi važen kulturni in gospodarski činitelj na Goriškem. Da nadaljujemo z »Iniziativo«, omenimo še članke o avtocesti Gorica - Villesse in o obmejnih prehodih, poieg manjših o Palmanovi, o obisku uredništva v madžarskem Pečuhu itd. Revija, ki prikazuje v svojih člankih živo stvarnost posoške pokrajine, zasluži vse priznanje, tudi zato ker prinaša izvlečke v slovenščini.