, .,™,v»,,, x;vt; ,w,^; ,;,,t..,-iiiihi..H,   Tako kot vsa gorenjska kopališča sprejme tudi kranjsko okoli tisoč kopalcev, ki so zadovoljni, da ?^ovljiško kopališče sprejema v teh dneh veliko ^^l^^l^ vodl radovljiškega   i J     J ■    ^ Jahtnih dneh - Zapis z gorenjskih kopališč preberite na
*0Pališča pa se radi osveže tudi tisti, ki taborijo v neposredni bližini kopališča.
11. strani.
Leto XXIX. Številka 55
j 8tanovitelji: občinske konference SZDL i*^nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka "n Trii« - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni »urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Ucakar
Kranj, petek, 16. 7. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
K O
Dražgoše '76
Vse je pripravljeno ^a dražgoško slavje
Osrednja slovenska proslava v počastitev dneva vstaje sloven-skega naroda, 22. julija, bo v partizanskih Dražgošah — Odkritje spomenika junaškim borcem Cankarjevega bataljona, Padlim Dražgošanom in vsem slovenskim partizanom — VIII. zbor gorenjskih aktivistov in predaja zastave brigadi Avnoja - Slavnostni govornik bo Sergej Kraigher — Napoved: 20.000
obiskovalcev
Dražgoše — Dela na veličastnem j*Pomeniku v partizanskih Dražgo-
an so končana. Postavljen je že J110zaik, delo akademskega slikarja
veta Subica, včeraj pa so iz Zagreba P.^Peljali še skulpturi z žaro, ki so J1P Postavili v impozanten 12 metrov J*°k spomenik, delo Stojana Ba-£Jca, Borisa K obeta in I veta Subica. ^a osrednjo slovensko proslavo ob rneyu vstaje slovenskega naroda, 22. |u"ju, ki bo prihodnji četrtek v ,egendarni vasici pod obronki Jelovice, je torej domala že vse Pripravljeno. Nared je prireditveni Prostor, pa tudi posamezne komisije odboru s pripravo proslave so svoje 8'avno delo že zaključile.
Skupina, ki bo izvajala kulturni program, recital književnika Ivana Jana, bo imela svoj »ognjeni krst« že na generalki v sredo popoldne. Člani gorenjskih amaterskih glasbenih in pevskih skupin pa te dni vadijo po različnih gorenjskih krajih. Prav tako se na nastop pripravlja godba milice iz Ljubljane. V kulturnem programu bo skupno nastopilo prek 400 pevcev, glasbenikov in recitator jev.
Trenutno ima kot vse kaže še največ dela in skrbi komisija, ki bo skrbela za promet in varnost. Kajti za osrednjo slovensko proslavo v Dražgošah je po vsej Sloveniji izredno   veliko   zanimanje. Prire-
ditelji so pričakovali, da se bo slavja pod Bičkovo skalo udeležilo približno 15.000 obiskovalcev, zdaj pa je že z vso verjetnostjo mogoče trditi, da se jih bo v Dražgošah prihodnji četrtek zbralo prek 20.000.
Obiskovalci se bodo v neposredno bližino Dražgoš pripeljali z avtobusi in osebnimi vozili. Napovedan je prihod najmanj 150 avtobusov in več sto osebnih motornih vozil. Iz Zagorja ob Savi, je denimo najavljen prihod kar sedmih avtobusov, prihode posebnih avtobusov z obiskovalci pa so prireditelji napovedali
Nadaljevanje na 16. strani
Sergej Kraigher obiskal tudi Cerklje
n ginuli ponedeljek je predsednik Lredsedstva SR Slovenije Sergej nkx'gner med obiskom v kranjski ^e>ni obiskal tudi Cerklje. Pred v..novno šolo sta ga najprej pozdra-y!a pionirja v narodnih nošah in mu ^ ,n-*enu najmlajših zaželela, da bi se J? .0 počutil med njimi. Zatem pa P Je pozdravil še predsednik tam-2anJšnje krajevne skupnosti Janez
• arSaj ob navzočnosti številnih krajanov.
n ^ergeju Kraigherju so domačini aJprej pokazali del letošnje razsta-..cvetja in lovstva, nato pa so se z Jirn pogovarjali o vsakodnevnem Jyljenju v šolski zbornici. Poleg jtpr8eJa Kraigherja so prišli v Cerje še predsednik občinske skupšči-
• e Kranj Tone Volčič in predsednik vršnega sveta skupščine Kranj '""o  Štefe,  predsednik občinske
Jrence   SZDL   Kranj Slavko
so svojega gosta najprej seznanili z značilnostmi tega kraja in posameznih krajevnih skupnostih. Omenjali so uspehe, ki so jih po posameznih krajevnih skupnostih dosegli v povojnih letih, zlasti pa po ustanovitvi krajevnih skupnosti pred dvanajstimi leti. Največ je bilo na celotnem območju doseženega prav v zadnjih desetih oz. dvanajstih letih, ko se je začel uvajati krajevni in tudi občinski samoprispevek in ko so krajani pod vodstvom svojih krajevnih skupnostih in organizacij sami začeli urejati svoje komunalne, gospodarske in druge vsakodnevne probleme in potrebe. Seznanili pa so ga tudi z delom organizacij in društev, z delom delegacij in z vsemi drugimi značilnostmi dela in življenja tega kraja.
Sergej Kraigher je bil zelo razpoložen in se je s krajani pogovarjal povsem sproščeno, tako da je stekla beseda tudi o najbolj preprostih stvareh    vsakodnevnega    dela in
i rago Stefe, predsednik občinske J°oference SZDL Kranj Slavko ^algaj in drugi.
&k   aJam v/- vseb sedmih krajevnih uPnostih  cerkljanskega območja
Posojilo za ceste
za vpis posojila za ceste na Gorenjskem zadovoljivo poteka, saj se 8eh občinah približujejo predvidenemu znesku vpisanega posojila. Oh*- .   vedno je bilo največ vpisnikov in vpisanega posojila v škofjeloški Un ln'' kJer so ze znatno presegli predvideno vsoto in bodo zbrani denar lahko j^°rabili za ureditev tudi regionalnih cest na tem območju. V občini so zbrali 8toH? °dstotkov nad  predvideno) vsoto. V kranjski občini so zbrali 99 od-virj       oc* predvidenega zneska, v radovljiški občini 77 odstotkov od pred enega zneska, v jeseniški občini 99 odstotkov in v tržiški občini 91 l°tkov od predvidene vsote posojila za ceste. D. S.
življenja krajanov. V pogovor so med drigim posegli tudi kmetje, kmčke gospodinje, mladi iz nižinskih in hribovitih predelov, obrtniki, delavke in delavci, gospodinje in drugi. Pogovor je trajal več kakor tri' ure in se je končal šele nekaj pred 22. uro, Cerklje pa je gost zapustil še pozneje.
C ost je bil s pogovorom očitno zadovoljen, saj je imel priložnost, da se je pobliže seznanil s tem, kako se v praksi uresničujejo določbe nove ustavne ureditve in kako jih ljudje spremljajo in doživljajo v vsakodnevnem življenju. Izkoristil pa je tudi priložnost, da je navzoče seznanil in jim dal napotke za bodoče delo, da se dokončno izpeljejo ustavne določbe.
Poudaril je, da je pravilno začrtana pot dela krajevnih skupnosti in organizacij v njih, saj se morajo le-te še bolj kot do sedaj zavzemati za reševanje prav vseh problemov dela in življenja svojih krajanov. Postati morajo resnična temeljna celica samoupravnega sistema, dela in življenja. Poudaril je tudi, da se bodo morale krajevne skupnosti več kakor do sedaj ukvarjati tudi s problemi kmetijstva, kmetijske proizvodnje, kooperacije in z drugimi oblikami kmečih problemov, kamor sodijo tudi mladi kmečki proizvajalci in nasledniki kmečkih gospodarstev,  Posebno  koristne napotke
Nadaljevanje na 16. strani
ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ GRADI ZABOJARNO -Tržiški ZLIT gradi v okviru srednjeročnega razvojnega programa organizacije združenega dela novo moderno zabojarno, ki bo veljala več kot 5 milijonov dinarjev. Gradbena dela, ki jih je podjetje zaupalo Splošnemu gradbenemu podjetju Tržič, so v zaključni fazi. Nova zabojarna bo ena najpomembnejših letošnjih pridobitev tržiškega gospodarstva, (jk) — Foto: F. Perdan
Brigada Jeseniško-bohinjski odred v Posočje
V nedeljo, 18. julija, bodo odšli gorenjski brigadirji na zvezno delovno akcijo Posočje 76, kjer se bodo priključili drugim brigadirjem, ki pomagajo tamkajšnjemu prebivalstvu čimpreje odpraviti posledice potresa. Brigadirji z Gorenjskega bodo formirani v brigadi Jesen iško-bohinjski odred, katere nosilec bo občinska konferenca ZSMS Jesenice, pokrovitelj pa Železarna Jesenice. Brigada bo štela petinpetdeset mladih iz treh občinskih konferenc ZSMS, in sicer Škofje Loke, Kranja in Jesenic.
Na brigadni konferenci, ki je bila pretekli teden na Jesenicah, so se mladi seznanili z delovnim področjem akcije Posočje 76, izvolili pa so tudi samoupravne organe brigade. Komandant brigade Jeseniško-bo-hinjski odred bo Mile Zrnič iz Gradisa — TOZD Gradbena enota Jesenice.
Poleg priprav brigadirjev pa gorenjska mladina zbira tudi 10 dinarjev za Posočje. Akcija je v teku in s tem denarjem bo postavljen montažni vrtec v Tolminu, katerega bo preskrbela Jelovica iz Škofje Loke, temelje pa bodo pripravili brigadirji Jeseniško-bohinjskega odreda.
J.Rabič
'GOSTIŠČE
Obiščite priznano blejsko gostišče
Dahra kuhinja Senčni vrt — terasa
speceriDa
18«
Naslednja številka
bo izšla v sredo, 21. julija
Naročnik:
XXVI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 6. DO 16. AVGUSTA
r
Višje odkupne cene pšenice
V ponedeljek, 12. julija, je zvezni izvršni svet sprejel sklep, da se zajamčene odkupne cene pšenice za boljšo stimulacijo proizvajalcev povečajo za 0,10 dinarja za kilogram mehke in 020 dinarja za kilogram trde sorte pšenice. Cene moke in kruha pa se ne bodo povečale, prav tako bodo ostale iste cene jedilnega olja.
Nova hidroelektrarna v Titogradu
V torek, 13. julija, je začela redno obratovati HE Piva v Črni gori. Hidroelektrarna bo dajala letno 850 milijonov KWh električne energije. Elektrarno so odprli ob praznovanju 13. julija, dneva vstaje črnogorskega ljudstva.
Potres na Tolminskem
V sredo, 14. julija so zabeležili spet močan potresni sunek v severovzhodni Italiji. V epicentru je dosegel moč šeste stopnje po Mercallijevi lestvici, v Breginjskem kotu in v Kobaridu pa je dosegel moč do tretje stopnje. Strokovnjaki pravijo, da je ponovitve potresa moč pričakovati še do jeseni.
Pametno kmetovanje
Strokovnjaki kmetijskega inštituta Slovenije so izdelali pet predlogov za kmetovalce v Sloveniji. Z nasveti žele pomagati pri delnem omejevanju posledice mesečne suše, ki je prizadela tudi Slovenijo.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je sena prve košnje letos manj za 23 do 30 odstotkov, znatno manj pa ga bo po drugi košnji. Ječmen ni prizadet, medtem ko je pšenica zamudila vegetacijo in bo pridelek manjši za 15 ali celo za 20 odstotkov od pričakovanega. Koruza je zdaj v najbolj kritičnem obdobju, ko vlago najbolj potrebuje. Če ne bo deževalo, v Sloveniji lahko pričakujemo tudi do polovice slabši pridelek koruze. Lanskih rezultatov v Sloveniji tako nikakor ne bomo dosegli.
Hitra cesta Hoče — Leveč
Po štirih letih dela bodo v kratkem odprli 44 kilometrov dolgo cesto Hoče — Leveč, hitro cesto od Hoč do Celja. Zanjo so odšteli okoli mili-1 jardo štiristo dvajset milijonov dinarjev. Z otvttritvijo tega dela Slovenije se bo Maribor približal Ljubljani za devet kilometmv.
Kršitev državne pogodbe
V Ljubljani se je sestalo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije in razpravljalo o položaju na Koroškem. Sprejeli so izjavo, v kateri so obsodili nasilje nad manjšino in kršenje državne pogodbe. V razpravi pa so poudarili enotnost in odločenost naših ljudi, da se uprejd poti, po kateri je mimo sklepov helsinške konference krenila A v s trija.
Posojilo za avto cesto
Izvršna odbora Jugoslovanske investicijske banke in Beograjske banke sta sprejela odločitev o razpisu posojila in izdajanju obveznic za zgraditev avto ceste Beograd —Niš in za nekatera vodnogospodarska dela na Moravi, Savi in Donavi. Posojilo naj bi znašalo 3 milijarde dinarjev, z vpisovanjem pa bodo začeli 1. septembra. Občani bodo lahko posojilo vplačali v enem znesku ali pa v 24 mesečnih obrokih, garancijo bo dala SR Srbija.
Kranj
Na 107. redni seji se je v torek, 13. julija, sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Razpravljal je o predlogu razdelitve posebnih sredstev za krajevne skupnosti, o predlogu odbora za razdeljevanje sredstev za krajevne skupnosti po družbenem dogovoru, nadalje o zazidalnih načrtih Golnik, Jezersko in Cerklje, o manjšem odmiku od zazidalnega načrta Pesnica (tovorne postaje in javnih skladišč v Naklem) in o ponudbah za odkup zemljišča. Na dnevnem redu je bil tudi predlog za izdelavo akcijskih programov za krajevne skupnosti Bela, Brnik, Zgornja Besnica, Duplje, Mavčiče in Tenetiše.
V sredo, 14. julija, so se v Kranju na redni seji sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Obravnavali so nekatere srednjeročne razvojne dokumente v republiki Sloveniji in sprejeli družbeni načrt občine za razdobje od 1976. do 1980. leta. A. 2.
Radovljica
Vsi trije zbori občinske skupščine Radovljica so na 21. skupnem zasedanju v sredo, 14. julija, med drugim sprejeli tudi sklep o dovolitvi uporabe dopolnilnega dela nad pet, največ do sedem delavcev, pri samostojnih obrtnikih. Sklep velja za samostojne obrtnike, ki se ukvarjajo s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po posebnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnika) ali če v tem okviru opravljajo svojo dejavnost po pogodbi z organizacijami združenega dela. Dovoljenje za zaposlitev bo izdal občinski upravni organ, ki je pristojen za obrtne zadeve na osnovi določil Obrtnega zakona, ki urejajo zaposlovanje delavcev pri samostojnih obrtnikih.
JR
V ponedeljek, 12. julija, popoldne je izvršni svet radovljiške skupščine nadaljeval 5. julija prekinjeno 55. redno sejo. Na seji so razpravljali o lokacijah po 15. členu zakona o urbanističnem planiranju in lokacijah izven urbanističnih redov in o uresničevanju proračuna občine v letošnjem prvem polletju. Na dnevnem redu je bilo razen tega še poročilo o delu začasnega upravitelja v Komunalnem gradbenem podjetju Grad Bled, poročilo o urbanističnih programih za letos, imenovanje komisije za varstvo okolja. Dodatno pa je bilo na dnevnem redu tudi odločanje o najetju posojila od kmetijsko zemljiške skupnosti in o prenosu pravice razpolaganja s sredstvi sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje na izvršni odbor kmetijsko zemljiške skupnosti Radovljica. A. Ž.
Včeraj, 15. julija, sta se v Radovljici sestala predsedstvo in sekretariat občinske konference ZSMS. Razpravljala sta o programskih in kadrovskih pripravah na volilno in programsko konferenco, ki bo oktobra. JR
Delovna organizacija
KREDA bled
M I.*' Slit '.Kl'vV
p. <>•
Po sklepu zbora delavcev razpisna komisija razpisuje naslednji prosti delovni mesti:
1. DIREKTORJA delovne organizacije
Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati še:
da ima visoko izobrazbo zaželeno ekonomske ali kemične smeri s 3-letno prakso, od tega 1 leto na vodilnem delovnem mestu ali da ima srednjo izobrazbo zaželeno ekonomske ali kemične smeri s 5-letno prakso, od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu, da ima organizacijske sposobnosti in znanje za vodenje delovne organizacije ter da je moralno in politično neoporečen.
2. RAČUNOVODJE
Poleg splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izpolnjevati še:
da ima ekonomsko srednjo šolo z najmanj 3-letno prakso v finančno-računovodski službi
ali s polno srednjo šolo z najmanj 5-letno prakso in ustreznim knjigovodskim tečajem v finančno-računovodski službi
in da ni sodno kaznovan na zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala.
Razpis velja 15 dni od dneva objave. Kandidate bomo v 20 dneh obvestili o izidu razpisa.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov »KREDA« Bled — Župančičeva 9 z oznako »Razpisna komisija«.
Gorenjska odločno podpira Slovence v Avstriji
V sredo, 14. julija, so delegati vseh zborov skupščine občine Škofja Loka, skupščine občine Radovljica in delegati družbenopolitičnega zbora jeseniške občinske skupščine na svojih rednih sejah izrazili mnenja in zahteve svojih delegacij ter delovnih ljudi in občanov s protestnimi izjavami, v katerih so odločno protestirali in obsodili postopke avstrijske vlade, parlamenta in v njem zastopanih političnih strank, ki so s sprejetjem zakona o preštevanju manjšin in zakona o manjšinski zaščiti prekršili avstrijsko državno pogodbo.
V izjavah so gorenjski delegati na sejah zborov skupščin ter delovni ljudje in občani tudi v drugih organizacijah — med drugimi tudi Občinski svet zveze sindikatov Jesenice na svoji razširjeni seji — opozarjali na gonjo Heimatdiensta in drugih, manjšinam sovražnim silam in izrazili zaskrbljenost nad politiko avstrijske vlade ter odločno polno podporo upravičenemu boju naših manjšin v Avstriji. Delegati so soglašali s sprejetimi stališči skupščine SRS, ki so bila v zvezi z enostransko revizijo državne pogodbe sprejeta na zadnjem zasedanju. V izjavah so zahtevali od republiških in zveznih organov odločne ukrepe pri
avstrijski vladi ter redno obveščanje naše javnosti o nadaljnjem razvoju dogodkov in vseh diplomatskih posegih, ki se bodo pripravili za popolno zaščito pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji.
V Škofji Loki, ki je pobratena z občino Sele in ki je stalno tesno in prijateljsko sodelovala z našimi rojaki, je predsednik Tone Polajnar med drugim dejal, da ločuje Slovence le državna meja, sicer pa stalno povezuje iskreno prijateljstvo, ki se v teh trenutkih polno izraža v odločni podpori manjšinjskemu narodu, v zavzeti borbi proti nerazumljivi politiki avstrijske vlade, ki koroškim Slovencem omejuje njihove pravice.
Ogorčenje nad krnjenjem osnovnih človeških pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, izraženo v protestnih izjavah, je ogorčenje vseh gorenjskih delovnih ljudi in občanov nad skrajno nerazumljivimi odločitvami avstrijske vlade.
Protestne izjave so delegati naslovili na predsestvo skupščine SR Slovenije, generalnemu avstrijskemu konzulu v Ljubljani, zvezni skupščini SFRJ, delegati škofjeloške občine pa so s svojim protestnim pismom seznanili tudi pobrateno občino Sele. DS.JR
Ustavno sodišče SRS
Slabosti družbene prakse
Ustavno sodišče SRS obvešča skupščino SRS o nekaterih pojavih in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti, s katerimi & je ukvarjalo v obdobju po uveljavitvi nove ustave — Pobude večinoma le od delavcev Vb občanov, vse premalo pa sodelujejo same občinske skupščine in sindikati, ko prihaja do sporov pri samoupravnem urejanju združenega dela
Ustavno sodišče, ki se kot sestavni del družbenopolitičnega sistema vključuje v proces spreminjanja družbenoekonomskih odnosov v družbi, ki s svojimi konkretnimi odločitvam' opozarja na širše družbene probleme in tako prispeva k obliko* vanju ustavnih in zakonitih rešitev pri urejanju samoupravni11 družbenoekonomskih odnosov v širšem merilu, je v preteklem in letošnjem letu obravnavalo več vprašanj. Med drugim se je ukvarjalo s problematiko strokovne izobrazbe kot pogoja z* zasedbo delovnega mesta in kot enega izmed elementov v delit*" sredstev za osebne dohodke, s problemi uresničevanja ustavne* ga načela o minulem delu, s kršitvami delovnih obveznosti if* njihovem vplivu na delitev osebnih dohodkov, s pravicami la8*' nikov stanovanjskih hiš in stanovanj, v katerih stanujejo nosilci stanovanjske pravice in z drugimi pomembnimi problem1 naše družbene prakse.
SPORNE DOLOČBE V SAMOUPRAVNIH AKTIH
Ustavno sodišče sprejema v zadnjem času vedno več predlogov nj pobud delovnih ljudi in občanov, v katerih predlagajo oceno skladnost predpisa ali samoupravnega splošnega akta z ustavo ali zakonom. * . številu zadev so na prvem mestu pobude, v katerih prizadeti delavc I    izpodbijajo posamezne določbe s področja urejanja medsebojnih raz' merij v združenem delu. Posebno določbe o merilih za ugotavljanje » delitev osebnih dohodkov, določbe o postopku za razpolaganje delavc na drugo delovno mesto, o kršitvah delovne obveznosti ter o ukrepih^ kršitve, o dežurni službi in o drugih oblikah nadurnega dela. Zelo veU I    je tudi pritožb o neustavnosti in nezakonitosti občinskih predpisov, » urejajo upravljanje stanovanjskih  hiš in stanovanj  ter pri posegajo v ustavno in zakonsko določene pravice stanovalcev 1 samoupravnih  stanovanjskih  skupnosti.  Občani  v  svojih vlog* opozarjajo na pomanjkljivosti ali nejasnosti določb v zakonih, v °D I    činskih statutih in v statutih krajevnih skupnosti. Ob tem se pogos* pojavljajo zahteve za oceno zakonitosti sklepov o uvedbi krajevneg l     samoprispevka, bodisi da gre za kršitev zakonskih določb v prostor i    sprejemanja sklepa bodisi za predpisovanje posebnega samoprispevk*' ki zajame le določeno kategorijo občanov.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je ponekod še vedno vrsta odpor0 proti uveljavljanju odločujočega položaja delavskega razreda, da i i    ovira tudi premajhna aktivnost samoupravnih in družbenopolitični I     dejavnikov, da je velika slabost  tudi zaostajanje pri doslednem 1     uresničevanju  ter  nezadovoljiva  idejnopolitična  usposobljenost Ij* organiziranost, da je ponekod čutiti izredno močan položaj strokovn^ služb in da marsikje še niso sprejeli sistemskih rešitev, ki bi bile nujo potrebne. Še vedno obstajajo številni samoupravni splošni akti, ki ms usklajeni z ustavo; občinske skupščine premalo sodelujejo, saj v Č«s po" sprejeti ustavi nobena občinska skupščina ni sprožila pred ustavni^ sodiščem postopka za oceno samoupravnega splošnega akta. Zlasti sindikati bi morali dajati več pobud na ustavno sodišče. Tako pa se & vse prepočasi odzivajo od pomanjkljivostih, ovirah in odporih.
DELITEV OSEBNEGA DOHODKA
Na ustavno sodišče prihaja vedno več pritožb, v katerih opozarjaj'' na posamezne določbe, ki urejajo medsebojna razmerja v združenj delu. Določbe o delitvi osebnega dohodka se marsikdaj omejujejo le 11 oceno delovnega mesta, pri tem pa je zapostavljeno določanje osnov Z ugotavljanje dejanskih rezultatov dela. Predpostavljeno delo se ta* enostavno enači z opravljenim delom in imajo osnove značaj fiksn določenih postavk, na podlagi katerih se določa delež posameznega delavca v vsej masi osebnega dohodka. Taka praksa pa ne upošteva različnega dejanskega prispevka delavca in destimulativno vpliva o8 boljše rezultate dela. Delavci zatorej ugovarjajo zoper mehaniko0 uporabo osnov, so pa tudi primeri, ko menijo, da jim pripada doloČe" osebni dohodek že samo zato, ker so na določenem delovnem mestu-Večkrat se v samoupravnih aktih pojavlja premočna, velikokrat Pa I    tudi izključna odvisnost osebnega dohodka od formalne šolske izobrazbe. Tako delavci dobe nižje osebne dohodke izključno zato, ker nimaj0 zahtevne izobrazbe, oziroma se obratno tistim, ki jo imajo, avtomatsk0 priznavajo višji osebni dohodki, čeprav taka izobrazba ni pogoj za zasedbo delovnega mesta. Osebni dohodki delavcev za delo na enakm delovnih mestih pa so lahko različni le glede na njihov dejanski delovn' prispevek.
DEŽURSTVO
Vprašanja trajanja delovnega časa so pereča predvsem pri proble' I mu dežurne službe kot trajne oblike obveznega dela, ki je daljša °đ polnega delovnega časa. Z ustavo je delavcu zagotovljena pravica o° omejenega delovnega časa, po ustavi pa lahko zakon dopusti delo, ki ie daljše od polnega delovnega časa v določenih dejavnostih in I določenih primerih, če to zahteva narava dela ali izjemne okoliščin6 pod pogojem, da tako delo traja le omejeno dobo. Takšne situacij določa taksativno republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi del0', dajalci. Med temi izjemanii dežurstvo kot oblika nadurnega dela 0 našteto.
Največkrat se tak način reševanja problema zagovarja z razlog kadrovske in finančne narave ter z motivacijo, da ne gre za redno de«0' temveč za »delo posebne vrste« ali za »dopolnilno« delo. V nekater»n dejavnostih teže tudi za tem, da bi se to »nadurno« delo upoštevalo k° poseben delovni pogoj pri določanju meril glede pravic iz dela, kot 90 osebni dohodki, dopusti, pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd.
Ob tem pa menijo, da dežurstvo kot obvezna in trajna oblo1** nadurnega dela nima svojega opravičila. To kaže na potrebo, da se v tistih primerih, ko se mora določena dejavnost opravljati nepretrgoma-I   to zagotovi z ustrezno organizacijo dela, razdelitvijo delovnega časa a' J   na drug ustrezen način. D. S.
Priprave na letno skupščino
zdaj potekajo na Bledu, v Ro&j^fjl Kranjski gori, Kranju in v Loki. Menili pa so, da bi skupnost ustanovili tudi v Trz' Hkrati so sklenili, da bo skup^1^ Gorenjske turistične zveze imela .j delegatov. Strinjali pa so se * ,& s predlogi, ki so jih dala gorenja
Preddvor — V četrtek, 8. julija, je bila v Preddvoru razširjena seja upravnega- odbora Gorenjske turistične zveze. Obravnavali so osnutek zakona o združenem delu in se pogovorili o ustanovitvi poslovnih skupnosti za turizem na Gorenjskem.
Na seji so podprli predlog o ustanovitvi poslovnih skupnosti. Priprava na ustanovitev takšnih skupnosti
turistična   društva za častnih znakov in drugih Pr^np
Osnutek zakona o združenem delu
Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
(Nadaljevanje iz torkove številke)
6- Odgovornost za izpolnjevanje delovnih obveznosti
Delavec je osebno odgovoren za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti.
Delavec odgovarja disciplinsko in materialno.
Zakon določa nekatere kršitve, ki se lahko določijo kot hujše kršitve delovnih in drugih obveznosti, npr.:
— neizpolnitev ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
— kršitev predpisov o zavarovanju,
— nezakonito razpolaganje z družbenim premoženjem,
— če da odgovorni organ napačne podatke, s katerimi se delavec prevari glede pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu,
— opustitev dejanja, s čimer se ovita ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji,
— odklonitev dela in delovnih nalogov, če za to ni upravičenih razlogov,
— neupravičena posodba sredstev, zaupanih delavcem za opravdanje dela,
— prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali nrugega narkotičnega sredstva, ki zmanjšuje zmožnost za delo,
— kršitev poslovne, vojaške ali druge, z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom deločene tajnosti.
Ukrepe določa zakon enotno, in to:
— opomin,
— javni opomin,
— razporeditev na drugo delovno mesto,
— denarna kazen,
— prenehanje delovnega razmerja.
Denarna kazen se lahko izreče le za hujše kršitve, ki jih določa zakon.
Disciplinsko komisijo, ki izreka ukrepe, volijo delavci neposredno. Zakon tudi določa:
— za več TOZI) v isti delovni organizaciji ima lahko skupno komisijo,
— v komisiji morajo biti zastopani tudi člani izven TOZD, vendar ne več kot ena četrtina.
Določeni so organi, ki lahko podajo zahtevo za uvedbo disciplin-skega postopka, in to so:'
— delavski svet,
— „ poslovodni organ,
— samoupravna delavska kontrola,
— sindikat,
— organ družbenopolitične skupnosti.
Zoper sklep komisije je dovoljen ugovor, ki ga lahko vloži
— kršilec obveznosti,
— predlagatelj zahteve.
?• Odgovornost za škodo
Delavec je odgovoren za škodo v zvezi z delom, če jo povzroči na-Genoma ali iz skrajne malomarnosti.
S sporazumom se lahko določi pavšalni znesek odškodnine za Bko* °-°> kjer ni mogoče ugotoviti natančnega zneska ali pa bi ugotavljanje Povzročilo nesorazmerne stroške.
Pavšalna škoda bi se lahko določila za:
— neopravičene izostanke in zamude,
— nepravočasno oddajo dokumentacije,
— večji izmet,
— neažurnost pri delu,
— nestrokovno delo ipd.
Varstvo pravic delavcev
, Delavec vloži zahtevo za varstvo pravic v 30 dneh, ko je zvedel za Kršitev ali ko je prejel sklep.
Pristojni organ (ki je lahko isti kot na prvi stopnji) mora o zadevi odločiti v roku 15 dni.
Sindikalna organizacija je lahko udeležena v postopku pred prisojnim organom. Zoper dokončno odločbo (ali v roku 30 dni) ima dela-Vet pravico zahtevati varstvo na sodišču združenega dela.
^ Prenehanje delovnega razmerja
Med razlogi za prenehanje delovnega razmerja so:
— pismena izjava (ne več samovoljna prekinitev),
— pismeni sporazum,
. — odklonitev dela ali prekvalifikacije, ^'pravniku preneha delovno razmerje, če ga ni mogoči' razporediti po Dreteku pripravniške dobe, , — če TOZI) zaradi neodgovornega odnosa posameznikov pride v ■ otiornske težave (pa zaradi tega delavčevo delo ni več potrebno), Oko preneha delovno razmerje tistim delavcem, ki so tako stanje Povzročili,
— po zakonu preneha delo delavcu:
• Če ne da pismene izjave o sprejet ju sporazuma.
• Če je nezmožen za delo (invalidnost),
• če izpolni pogoje za pokojnino (oba kriterija),
• če mu je prepovedano delo po odločbi sodišča ali drugega organa,
• Če gre za prestajanje kazni (ali vzgojni ukrep), daljše od (i mesecev.
Delavcem ni mogoče odpovedati zaradi zmanjšanja števila mest al> ukinitve delovnega mesta.
Nace Pavlin
Nagrade občine Kranj
Odbor za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu
Delavske univerze Tomo Brejc Kranj
razpisuje naslednji prosti delovni mesti
1. tajnika zavoda
Pogoji: upravno administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj pri tajniških poslih
2. kvalificirani ali priučeni tiskar
z 1-letnimi oz. 2-letnimi izkušnjami pri offset tisku Nastop dela s 1. septembrom 1976. Razpis velja 15 dni po objavi.
Komisija za priznanje in odlikovanje pri skupščini občine Kranj je na zadnji seji vseh zborov skupščine v sredo, 14. julija, podala svoj predlog za podelitev nagrad občine Kranj 1976. Navadno se podeljuje ob tej priliki tri do pet nagrad, vendar je komisija menila, da letos, ko ni jubilejno leto, prejmejo nagrado le trije.
Med sedmimi predlogi, ki jih je komisija dobila — štirimi skupinskimi in tremi posameznimi predlogi — se je odločila za Gimnazijo Kranj, ki praznuje letos 165-letnico obstoja in 75-letnico prve mature in je dala vrsto naprednih, revolucionarnih in zavednih ljudi naši borbi, bila žarišče napredne miselnosti, v vseh 'M) letih po vojni pa je mladina kranjske gimnazije skupaj z učiteljskim zborom predstavljala nosilce naprednih družbenih prizadevanj od leta 1901 do danes je na kranjski gimnaziji maturiralo preko 4000 maturantov, ki so se tu usposobili za študij na višjih in visokih šolah. Nagrade občine Kranj 1976 naj bo deležna     tudi    Gorska reševalna
Obisk iz občine Teslič
Radovljica — Tričlanska delegacija predstavnikov skupščine, sindikatov in socialistične zveze občine Teslič iz Bosne je konec junija obiskala radovljiško občino. Srečali so se z občani, ki so zaposleni v; radovljiški občini, predvsem pri Gozdnem gospodarstvu Bled.
Po pogovorih s predstavniki občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica so se predstavniki občine Teslič na Rovtarici srečali z delavci iz tesliške občine. Seznanili so jih z gospodarskim in družbenim življenjem v občini, z razvojem in načrti ter predvsem z uresničevanjem programa komunalnih del, za katerega delavci prispevajo posebna sredstva. Delavci so povedali, da se dobro počutijo v tem delu Slovenije, zanimali pa so se tudi, kakšne so možnosti za zaposlitev v domači občini.
Člani delegacije so bili zadovoljni z obiskom in srečanjem, povabili pa so tudi predstavnike Gozdnega gospodarstva Bled, zveze sindikatov in občinske skupščine, da obiščejo občino Teslič. Tako bi se začeto sodelovanje med obema občinama še bolj utrdilo. Predstavniki radovljiške občine bodo vrnili obisk predvidoma oktobra letos. JR
služba Kranj, ki letos praznuje 30-letnico; v tem času je vzgojila vrsto srčnih gornikov, prežetih z idealizmom, ki so že prek 1500-krat sodelovali pri reševanju ponesrečenih planincev, uspešno sodeluje z JLA, UJV in civilno zaščito in je ena najmočnejših gorskih reševalnih služb v -Jugoslaviji.
Kot posameznik pa naj bo nagrajen.Draksler Pavle, dolgoletni družbenopolitični delavec iz Šenčurja, ki je svojo borbeno življenjsko pot začel že pri tekstilnih stavkah, bil aktiven borec NOR, po vojni pa neprekinjeno deloval v številnih družbenopolitičnih organizacijah. Vsi trije zbori so 0 predlogu Komisije za odlikovanja razpravljali ločeno in sprejeli enoten sklep, da se te nagrade podele. D. I).
Jugobanka sedež Ljubljana
objavlja v ekspozituri Jesenice prosto delovno mesto
pripravnika srednješolca
Pismene vloge lahko pošljejo maturanti ekonomske srednje šole, ali gimnazije v 8 dneh od dneva objave na naslov: Jugobanka — sedež Ljubljana, Titova .'J2 — grupa kadrovskih poslov.
Ugoden potek razprav
Radovljica — V ocenjevanju dosedanjih javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu v radovljiški občini je po podatkih občinskega sveta zveze sindikatov doslej imelo razprave že prek 80 odstotkov vseh temeljnih organizacij združenega dela v občini. Le v manjših delovnih organizacijah, predvsem s področja obrti, in v nekaterih krajevnih skupnostih razprav še niso imeli. Vendar jih bodo povsod organizirali še ta mesec.
Ocene -dosedanjih razprav so ugodne. Povsod so namreč naredili analize samoupravnih razmer, ocenili poslovne oziroma gospodarske rezultate ter aktivnost družbenopolitičnih organizacij. V razpravah pa je bilo tudi precej pripomb in vpra-
šanj. Posebno pozornost so v razpravah posvetili tudi delegatskim odnosom in zakonskim določilom o povezovanju delegatov. Menili so. da bi morala biti prav ta določila bolj jasna. Prav tako pa so nekateri menili, da so premalo razumljiva določila o minulem delu. Zato prihaja do različnih razlag. Pogosto pa ji bilo slišati tudi predloge, da bi besedilo zakona čimbolj poenostavili, tako da bi ga delavci laže razumeli Ob vsem tem pa velja poudarit mnenje, ki je prevladovalo na vseh razpravah, da osnutek zakona obeta, da bo zakon prava osnova za izboljšanje položaja delavca pri krepitvi njegove samoupravne vloge v združenem delu in na drugih področjih družbenega življenja. JR
Živahna dejavnost SZDL
Bohinjska Bela — V sredo, 7. julija, se je na Bohinjski Beli na četrti seji sestala krajevna konferenca socialistične zveze. Razpravljali so o delu sveta in drugih organov krajevne skupnosti ter ocenili samoupravne odnose.
Ko so razpravljali o gradnji kulturnega doma, 80 sklenili, da bo svečana otvoritev tega objekta za praznik republike, 29. novembra. Ugotovili so, da se je zataknilo pri gradnji gasilskega doma. Zato je konferenca sklenila, naj se čimprej sestane gradbeni odbor in naj se z gradnjo doma nadaljuje. Ugotovili so tudi, da so pri uresničevanju akcije za vpis posojila za ceste v precejšnji zamudi. Zato je predsednik občinske skupščine seznanil udeležence z  letnim  in s srednje-
ročnim načrtom izgradnje in posodobitve občinskih krajevnih cest. Uspešna uresničitev tega programa bo med drugim odvisna tudi od vpisa posojila, saj bi presežek predvidene vsote posojila v občini lahko porabili prav za to. Konferenca se je zavzela, da je treba z akcijo pohiteti in vanjo vključiti vse občane, ki niso zaposleni v organizacijah združenega dela. Razen tega so na seji sklenili, da bodo še letos začeli z obnovo zaradi potresa poškodovane podružnične šole na Bohinjski Beli. O vseh omenjenih vprašanjih pa je tekla beseda tudi v torek, 13. julija, na zboru občanov, na katerem so razpravljali tudi 0 osnutku zakona o združenem delu in o temeljih družbenega plana občine do 1980. leta.
JR
Za usmerjeno izobraževanje
Škofja Loka — Pri občinski konferenci SZDL so ustanovili posebno komisijo, ki je pripravila gradivo in spremljala javno razpravo o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Javna razprava je že potekala po krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, o reformi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje pa je že dala svoje pripombe tudi občinska
Cenejše zavarovanje
Zavarovalnica Sava, Poslovna enota Ljubljana je ponudila kmetom-kooperantom kmetijske zadruge Medvode dogovor o zdravstveni zaščiti goveda v reprodukciji. Tak dogovor naj bi podpisali Zavarovalna skupnost Sava, Kmetijska zadruga Medvode, Veterinarska postaja Po-savje in SIS za razvoj kmetijstva občine Ljubljana-Šiška. Pogoj za tak sistem zavarovanja, ki je za polovico cenejši od dosedanjega je, da je vanj vključenih vsaj polovico plemenske živine na določenem terenu obsega pa zdravljenje bolezni, pogin, zakol v sili in gospodarski zakol. Za zavarovalno vsoto, npr. 7000 dinarjev znaša bruto premija 305,90 dinarjev, od tega nudi zavarovalnica od 10 do 20 ''( popusta za 6 oziroma 11 glav živine, 10 % dodaja kmetijska zadruga za pogodbeno vezano živino. O sklenitvi dogovora bodo sklepali kme-tje-kooperanti na zborih, kmetijski odbor pa je dogovor že ugodno ocenil ter ga priporoča v podpis, saj ne gre le za kmetovo, temveč splošno družbeno korist.
-fr
izobraževalna Loka.
skupnost Škofja
V občini Škofja Loka sedanje prostorske zmogljivosti ne zadoščajo za prehod na usmerjeno izobraževanje. Program predvideva, da se učenci deveto in deloma deseto leto izobražujejo v občini, enajsto in dvanajsto šolsko leto pa bi se določeno število učencev oziroma dijakov šolalo za določene poklice zunaj občine, predvsem v Kranju in v Ljubljani.
Zdaj je v občini v avtomehanski šoli pet učilnic, v Čevljarskem centru v Zireh 2 učilnici, v Poklicni lesni šoli 8 učilnic ter v gimnaziji Boris Ziherl 12 učilnic. Sedanje učilnice pa so vse preobremenjene, ob tem pa bodo tudi osnovne šole za prehod na celodnevno šolo potrebovale vedno več prostorov. Celodnevna osnovna šola bo postopoma organizirana na vseh šolah, medtem ko bo usmerjeno izobraževanje po predlogu dosedanje razprave in načrta organizirano v mestu Škofja Loka in za čevljarske poklice v Zireh.
Osip učencev v osnovni šoli se je v občini znatno znižal, saj sedaj več kot 90 odstotkov generacije uspešno zaključi .vseh osem razredov. V prihodnjih letih pa se bo poprečno vključilo v usmerjeno izobraževanje od 450 do 500 učencev.
Analiza kaže, da se bo deveto in deseto leto šolalo v občini od 900 do 950 učencev, enajsto in dvanajsto leto pa okoli 450 učencev ali skupaj okoli 1400 do 1500 učencev. Za vse te učence vo postopoma treba zagotoviti do leta 1980 skupaj 59 učilnic s pripadajočimi prostori in laboratoriji, ki so sestavni del usmerjenega izobraževanja. Sedanja usmeritev pa kaže, da bodo v Skofji Loki še vedno izobraževali za avtomeha-nike, kovinarje, mizarje, čevljarje in tudi za druge poklice. Reforme pa ne bo mogoče izpeljati brez nujnih dodatnih prostorov.
Tako menijo, da bo potrebna izgradnja novega šolskega poslopja za usmerjeno izobraževanje z okoli 25 učilnicami, s pripadajočimi prostori in laboratorji. Sredstva za izgradnjo naj bi prispevale vse delovne organizacije v občini, do izgradnje potrebnih prostorov pa naj bi se usmerjeno izobraževanje postopno organiziralo v sedanjih šolskih prostorih v dveh izmenah. Z usmerjenim izobraževanjem pa je neločljivo povezana tudi gradnja dijaškega doma. Zanj sedaj prispevajo sredstva 0,36 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov (iz sredstev za stanovanjsko gradnjo). Ce bi akcija za zbiranje sredstev uspela, bi v štirih letih zbrali okoli 50 milijonov dinarjev.
V javni razpravi naj bi se opredelili, kako naj bi se v Skofji Loki zbirala sredstva za to, da bo šolstvo čimprej prešlo na usmerjeno šolstvo in da bi z novim vzgojnoizobraže-valnim sistemom odpravili slabosti sedanjega načina vzgoje in izobraževanja v srednjih šolah.        D. S.
Komunalno gradbeno
□raa B?ettje
Grad Bled, TO
TOZD Gradnje, Bled, Grajska cesta 44 objavlja javno razprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. gipsfix
stroj za ometavanje
Razprodaja bo 26. junija 1976 ob 12. uri na Bledu, Grajska cesta 44.
Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe.
Manj prostora na Jesenicah
V mestu Jesenice ni več obilo razpoložljivih zazidalnih površin, ne naselitvenih in ne industrijskih. Mesto bo moralo zaradi prostorske zasićenosti iskati možnosti prostorskega razvoja tudi zunaj občinskih meja
JESENICE - Po smernicah za urbanistično planiranje in načrtovanje v občini Jesenice naj bi v prihodnje usmerjali planiranje in načrtovanje v skladu s splošnimi smotri družbenega razvoja in urejanja prostora in ob tem spodbudili k aktivnemu sodelovanju vse nosilce planiranja v občini.
NENAČRTNOST POVZROČA PROBLEME
Dosedanja urbanistična politika je zapustila skrajno pereči' probleme, saj danes ugotavljajo, da so območja v samem mestu prostorsko in funkcionalno neusklajena, stanovanjska in delovna okolja pa oblikovno povsem neurejena. Zaradi prostorske zasićenosti mesta se je individualna gradnja razmahnila na robovih mesta (naselje nad železniško progo, Koroška Bela, Blejska Dobrava, na območjih torej, ki so z ekološkega vidika še dokaj neraziskana, predvsem severovzhodni rob Koroške Bele in zahodni rob Blejske Dobrave) ter v sedanjih kmečkih naseljih    kot    so Dovje-Mojstrana,
Vrba in Blejska Dobrava. Za bivanje neugodni pogoji v samem mestu silijo h gradnji počitniških hiš v krajinsko zelo občutljivem prostoru, pogosti) v turistično zanimivih območjih, kjer pa je taka gradnja ovira intenzivni in družbi koristnejši uporabi prostora (Jeseniški Rovt, Planina pod Golico). V turističnih naseljih je bila sedanja urbanistična politika usmerjena v gradnjo turističnih objektov (hotelov), ki naj bi predstavljali žarišče razvoja turizma (Kranjska gora). Vendar pa ob večjem številu ležišč niso poskrbeli tudi za gradnjo spremljajoče turistične infrastrukture (športno-re-kreacijskih objektov za zimsko in poletno rekreacijo).
Značilno za nenačrtovano urbani-
stično politiko pa je tudi dejstvo, da komunalne opreme niso gradili vzporedno z rastjo mesta in naselij, niti niso zadovoljivo varovali površine za prihodnjo izgradnjo infrastrukture.
KAM Z ODPADNIM MATERIALOM?
Za prebivalstvo v občini je značilna visoka stopnja urbanizacije, šibka dinamika razvoja, visoka stopnja aktivnosti in malo kmečkega prebivalstva ter porast zaposlenosti žena. Poseben problem pa predstavlja pomanjkanje in fluktuacija (predvsem priseljenih delavcev).
Kmetijstvo je najmanj razvito gospodarsko področje, saj v občini živi le še 2,4 odstotka kmečkega prebivalstva. Največ kmetijskih zemljišč je v predalpskem in alpskem gorskem območju, ki so primerna le
pašniško uporabo. Zato naj bi v prihodnje predvsem varovali in uredili kmetijske površine in ves kmetijski prostor, kulturno krajino in s tem nudili možnosti za rekreacijo ter za reševanje socialne problematike. Še posebno pomembno je kmetijstvo za Jesenice kot obmejno občino — v okviru interesov in potreb splošnega ljudskega odpora.
Prostorske možnosti dopuščajo industriji zgolj obnovo in prenovo delovnih in tehnoloških procesov. Zelo pereče je pomanjkanje prostora za odlaganje odpadnega materiala, ostaja pa tudi vprašanje namemeb-nosti sedanjih odlagališč ter problem onesnaženosti okolja.
TURIZEM, PROMET, KOMUNALA
Stanovanjska gradnja v samem mestu je naravno omejena, vsaka organizirana gradnja je mogoča le z rušenjem objektov. Turizem z bogato in dolgo tradicijo terja nadalj-
Zakaj v Seničnem ni dovoljena prodaja parcel?
Tržič — Na zadnjem skupnem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine, ki je bilo v četrtek, 8. julija, so delegati zastavili več zanimivih vprašanj.
Delegat krajevne skupnosti Se-nično je spraševal, zakaj lahko v Snakovem nekateri občani neomejeno in nekontrolirano prodajajo gradbene parcele, v Seničnem pa je parcelacija prepovedana, čeprav je za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš najmanj 20 interesentov. Med njimi niso le občani iz drugih krajev, temveč tudi domačini. Dogaja se, da morajo zaradi tega le-ti gradbena zemljišča iskati drugje.
Občinski skupščini Tržič in nje-
nemu izvršnemu svetu je namenila nekaj vprašanj tudi delegacija krajevne skupnosti Tržič-mesto. Trži-čani predlagajo, naj se na vidnem mestu napiše, kdo gradi kanalizacijo skozi mesto, kdo je investitor, kdo projektant in kdo gradnjo nadzoruje. Obenem tudi sodijo, da kaže najprej urediti kanalizacijo, ki se odteka v izpraznjene »rake«, kjer se pogosto igrajo otroci. Razen tega so odplake lahko tudi vzrok za razne nalezljive bolezni. Tržiško krajevno skupnost tudi zanima, kdaj se bo nadaljevala gradnja tržiške ceste-vpadnice in kdo je odgovoren za urejevanje okolice gradbišča nove ceste v Lom pod Storžičem. -jk
Razdelitev kreditov iz združenih
sredstev
V preteklem tednu je bila v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica 8. seja zbora samoupravne enote za graditev stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica.
Na njej so delegati skupnosti razpravljali o dodelitvi kreditov iz združenih sredstev OZD za stanovanjsko gradnjo (1 % od bruto OD) ter dodelili šestim OZD za gradnjo in nakup stanovanj v okviru organizirane družbene gradnje za 3 milijone din kreditov; štirim komunalnim organizacijam združenega dela so za komunalno opremljanje stavb-
nih zemljišč dodelili za 2,000.000,00 din kreditov, sedeminštiridesetim individualnim prosilcem za dodelitev posojil za nakup stanovanj v etažni lastnini in za dograditev individualnih stanovanjskih hiš pa za prek 1,000.000,00 din kreditov.
Vsem prosilcem za dodelitev kreditov — tako OZD kot individualnim — glede na sredstva, ki so bila na voljo, ni bilo mogoče ugoditi, vendar kljub temu menimo, da je bil tudi letošnji razpis uspešen ter da bo pripomogel k zmanjševanju stanovanjskega primanjkljaja v občini.
JU.
Komisija za štipendije pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Jesenice
razpisuje v šolskem letu 1976/77 1 štipendijo za študij na Višji šoli za socialne delavce
Štipendija bo podeljena na podlagi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter samoupravnega splošnega akta o podeljevanju štipendij.
Kandidati za štipendijo naj pošljejo svojo vlogo na naslov:
Komisija za štipendije pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice do 31. julija 1976.
K vlogi, ki mora biti izpolnjena na obrazcu DZS 1,65, naj kandidati priložijo:
— overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih;
— potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov za leto 1975 (obrazec 0,12);
— potrdilo o osebnem dohodku staršev.
njo družbeno skrb, tako v ozkem dolinskem kot v gorskem svetu.
Prometna pomembnost zgornje savske doline se je z mednarodno železniško in predvideno cestno povezavo (Predor Karavanke) zelo povečala. Programi železnic predvidevajo večji razvoj železniških naprav na Jesenicah, poleg cestne povezave z Avstrijo in priključkov na avto cesto pa bo potrebno vzpostaviti dobre prometne povezave in ustrezno organizirati javni promet s sosednjo Radovljico, saj je med mestoma precejšnja migracija prebivalstva.
Na Jesenicah je zmogljivost vodnih virov še neustrezna, vodovodno ocevje je iztrošeno, kanalizacija " preobremenjena, pojavlja se problem čistilnih naprav, odstranje Vanja odpadkov, zasedenost PTT omrežja, oskrbe s plinom, med pomembnejše prostorsko ureditvene probleme pa sodijo tudi poplavna in plazovita zemljišča, ki predstavljajo osnovne omejitve za gradnjo nasploh.
V ekološko zelo občutljivem prostoru jeseniške občine bo treba torej načrtovati skladen razvoj urbanih območij, najprej in predvsem pa poskrbeti za urbanistični načrt, ki ga mesto Jesenice sploh še nima.
D. Sedej
Manjši pridelek
Škofja Loka — Na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka, bila je v sredo, 14. julija, so se delegati odločili, da izvršni svet skupščine občine sprejme ukrepe za omilitev posledic suše in jih posreduje vsem krajevnim skupnostim v občini.
V Škofji Loki sodijo, da se bo letošnji kmetijski pridelek znatno zmanjšal, predvsem bo manj otave in kromprija tudi v primeru, če bi začelo zdaj deževati. Ce pa tudi v prihodnje ne bo izdatnega dežja, bo suša prizadela tudi koruzo in druge posevke. Ker je v škofjeloški občini večinoma živinorejske proizvodnje in ker za krmila uporabljajo večinoma domače pridelke, bo suša nedvomno zelo vplivala na podražitev proizvodnje, saj bodo domača krmila morali nadomestiti z močnimi krmili. Med takojšnje ukrepe, da bi vsaj delom omilili posledice suše, sodi priporočilo vsem kmetovalcem, da površine, ki jih še niso pokosili, takoj pokosijo. D. S.
Podpora iznajditeljstvu
Tržič - V četrtek sta se sešla na skupno zasedanje zbor združenega dela tržiške občinske skupščine in občinska raziskovalna skupnost. Delegati zbora in skupščine so menili, da morajo poslati inovacije del združenega dela in da je družbeni dogovor o inovacijah nujen. Na četrtkovem sestanku so nadalje opozorili, da morajo vse organizacije združenega dela in temeljne organizacije iz tržiške občine čim prej oblikovati razvojne načrte in jih uskladiti s programi občine, regije, republike in zveze in da morajo razvojni načrti organizacij združenega dela in TOZD temeljiti na znanstvenih raziskavah. Zbor in skupščina sta priporočila tržiškim delovnim kolektivom, naj pristopijo k družbenemu dogovoru o iznajditeljstvu, hkrati pa sklenila, da bosta problematiko inovacij vedno obravnavala na skupnih zasedanjih.
-jk
Novo okrog prispevka za uporabo zemljišča
Po novem — sklep zadnje seje zbora združenega dela skupščine občine Kranj z dne 14. julija 1976 — bomo plačevali mesečni prispevek za stanovanjske prostore v I. kategoriji 0,20 din za kv. meter, v II. kategoriji 0,15 din in v III. kategoriji 0,10 din. Za nezazidano zemljišče pa ne glede na kategorijo znaša prispevek 0,10 din za kv. meter.
Novost je tudi ta, da se je I. kategorija, ki je do sedaj obsegala le stari del mesta, razširila tudi na območje mestnih krajevnih skupnosti: Center, Gorenja Sava, Huje —Planina — Čirče, Orehek —Drulovka, Primsko-vo, Strazišče, Struževo, Vodovodni stolp tri Zlato polje. Razširi pa se tudi seznam tistih, ki so oproščeni teh dajatev, in sicer so to osebe, ki dobivajo družbeno pomoč in slepi.
Sklep stopi v veljavo s 1. avgustom 1976. D. D.
NOVA CESTA V LOM POD STORZlCEM - Po dolgoletnih naporih £ krajevni sku/>nosti Lom pod Storžičem uspelo usposobiti za promet tudi Prl in najtežji odsek nove ceste. Drugi, manj zahteven odsek, je bil zgrajen in* promet usposobljen ie pred leti. Da bi bil program gradnje nove ceste ftJJ prej uresničen. so se krajani letos odločili za nor, triletni krajevni suniop'1, spe Vek. Lomljani so pri gradnji tega cestnega odseka (na fotografiji) drugim sprožili i dolino več kot 12.000 kubičnih metrov zemeljskega ni(dl''r (da. (jk) - Foto: F. Perdan
Centri so drugje
Večja povezanost trgovine, gostinstva in kmetij' stva v radovljiški občini
delavcev.
Na seji občinske konference zve* komunistov so poudarili, da bo de lavcem v obratih s sedežem izye. občine treba posvetiti večjo skr^ Dobili naj bi več samoupravnih Pr|! vic in sami naj bi odločali o sred', stvih. Razen tega bo treba dose*-tudi večjo povezanost trgovine, P stinstva in kmetijstva. Le-ta, P°vfa zana v skupnosti, naj bi se poveza' z delovno organizacijo, ki opraVU izvozno  in  uvozno dejavnost. P0' sebno pozornost pa bo treba v Kjj panogi  gospodarstva  posvetiti tu delegatskemu sistemu in odnos«"11* ker doslej ni bilo posebnih uspeh°v'
Pri povezovanju posameznih TO^P in OZD pa v prihodnje ne bi sr»e. prezreti različnih posebnosti. Da P. združevanju ne bi prihajalo do ^ vih centrov odločanja izven zdrU* . nega dela, bo treba upoštevati 1 paziti prav na to. A. ?'
Radovljica — V radovljiški občini je danes prek 15 trgovskih organizacij, ki so poslovno in samoupravno povezane s podjetji, ki imajo sedež izven občine. Tako je združevanje v preteklih letih povzročilo v občini po drugi strani precejšnjo razdrobljenost. Centri odločanja so se namreč odmaknili, kar danes povzroča precej težav. Tako je na primer samoupravna organiziranost v teh obratih precej šibka in marsikje slabša kot pred združitvijo.
Trgovske organizacije, ki imajo sedež podjetja izven občine, opravljajo danes prek 60 odstotkov prometa. Dobra tretjina pa odpade na trgovski organizaciji Murka in Špe-cerija, ki imata sedež v občini. Prav v teh dveh organizacijah združenega dela se je v zadnjem času samoupravljanje poglobilo in zaživelo je delo družbenopolitičnih organizacij. Z izdajanjem informativnih glasil pa so  poskrbeli  tudi za obveščenost
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠKOFJA LOKA
Izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. REFERENTA
za najemna stanovanjska razmerja Pogoji:
višja izobrazba pravne, upravne, ekonomske ali gradbene smeri z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj; srednja izobrazba podobne smeri z najmanj 4 leti delovnih izkušenj.
2. VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji:
višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti na podobnem delovnem mestu V računovodstvu;
srednja izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnem delovnem mestu, v računovodstvu.
3. KNJIGOVODJE
enota za graditev in gospodarjenje s stanovanjskim
skladom
Pogoji:
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodstvu.
4. KNJIGOVODJE
enote za družbeno pomoč v stanovanjskemgospodarstvu Pogoji:
srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu.
Delovna mesta se razpisujejo v skladu z družbenim dogovorom o en°J' nih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka Ur. ves1' nik št. 22/1975.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moral0** politične kvalitete in ustrezen odnos do samoupravljanja 1 sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo*
Razpis velja 15 dni od objave.
Prijave je treba poslati na naslov skupnosti p. p. 57, informac*Je na telefon št. 61-055.
Kultura v prihodnjih petih letih
Korakoma do množičnosti
£e bodo hoteli, da bo kultura resnično nepogrešljiva v vsakdanjem življenju delovnih ljudi in °bčanov, da bodo njena sporočila množična in dostopna, da bodo vzgajala in bogatila, bodo korali Jeseničani prispevati izdatno več denarja K°t ga za kulturo predvidevajo zdaj — Denar za Kove naložbe naj bi zbrali z medsebojnimi dogovori
JESENICE - Jeseniška obči-aa naj bi v prihodnjih petih letih gadila na bogati preteklosti de-lftVske kulture industrijskega 'aesta, vključevala nove tokove, Povezane s splošnim družbenoekonomskim razvojem in s pred-vjdenim gospodarskim razvojem ?°Čine. Sredstva za kulturno dednost pa so znatno omejena, **to bodo morali še skrbneje začrtovati njihovo porabo. Ta 8redstva so za letošnje leto planirana v višini 3,9 milijona dinarja sredstva, večinoma zbrana 1* Prispevkov iz združenega dela, katerih dobra polovica se na-^ni za jeseniško kulturno skupnost, ostalo pa porabijo za prodam solidarnosti v okviru skup-nalog Kulturne skupnosti Slovenije in za vzajemno financiranje dejavnosti zavodov in kultnih ustanov, ki imajo širši P°men. Organizacije združenega ^e'a načrtujejo v prihodnjih Petih letih 31 milijonov dinarjev Prispevkov za kulturno dejav-j °8t, od tega približno 18 milijonov za kulturno skupnost Jese-Jlce. Ob lastnih dohodkih lahko rftČUna skupnost z 20 milijoni
dinarjev dohodkov, namenjenih večinoma le za redne izdatke dejavnosti. Po programu uporabijo vsako leto nekaj denarja za investicije — le za manjše naložbe, kajti za večje ni in ne bo denarja.
KULTURNI PROGRAMI
Med posameznimi kulturnimi dejavnostmi predvideva folklora več gostovanj, več bo gostovalo tudi amatersko gledališče Tone Cufar, predvsem pri naših rojakih na Koroškem in v Kanalski dolini in še bolj kot do zdaj predstavljajo mladinska gledališka dela; glasbena dejavnost v občini naj bi vključevala več mladine.
V prihodnjem srednjeročnem obdobju zaradi pomanjkanja denarja še ne predvidevajo novih razstavnih prostorov in galerije, kljub temu pa načrtujejo še več razstav in računajo z več obiskovalci. Ob tem je pomembna dejavnost likovne skupine DOLIK ter jeseniškega foto kluba.
Knjižnična dejavnost naj bi se razvijala tako, da bi število knjig na prebivalca poraslo na tri knjige v
Kultura odmaknjena
dkcij
od težišča ij OK ZSMS Jesenice
esenice so v obdobju po 9. kongresu eio malo pozornosti namenjali kul-ta rCmu snovanJu mladih. Ob najcenejših akcijah je prav to področje ves čas ostajalo °drn ' Bki
ri   občinski   konferenci ZSMS
v senci
?Wnj
eno od težišča dela občin-
e konference. V zadnjem času je
k°rnisija za idejnopolitično delo in
Ulturo sicer skušala popraviti »slab
^ls«> vendar je naletela na gluha
U?esa med vodstvi osnovnih orga-
Jjjacij  ZSMS, kjer naj bi začela
f sirnejšo akcijo za ponovno oživitev W,,if________ ___,,i mi„
kulturnega delovanja med mla-,tr»i. Komisija je pripravila predlog SaKrrama družbenopolitičnei ^bUanja ter program dela le akcije resnično prikaz
SaKp*ama družbenopolitičnega uspo-La.blJania ter Droeram dela. Da bi
t, želja in
r°treb čim širšega števila mladih, je ^misija pozvala 00 ZSMS, da na 5r°gram Predi
dajo pripombe in nove °ge, zraven pa pripravijo tudi
Programe na področju kulture
Odziv skr
na   to   akcijo  je  bil tako j, 0n^en,   da   skorajda   ni vredno
j^oljati besed o tem. 8jj ekoliko uspešnejša akcija komi-Sld ^e m' kulturni teden mladih. teH na Javna tribuna kulturnega 118 mladih je probleme osvetlila, v Pa dala nanje konkretnih odgo-^jr°v- Predvsem se ni dalo izluščiti, ^e so »zavore« razvijanja kulture ed mladimi; ali v zvezi socialistič-nj, gladine ali v obstoječih kulturna ,nstitucijah. Pokazalo se je tudi, d; m. pravega sodelovanja in koor-
"*ciJe skupnih nalog, rjj^-akorkoli že, vsi odgovorni pri ^ ZSMS bodo morali v prihodnje i    kulturnem področju v bolj kontno Ml
akcijo z jasno določenim Jat Pre(ivsem bo potrebno izde-fa 1 podrobno analizo sedanjih kr eT m na podlagi teh ocen p^-11^ v akcijo. Otresti se je treba dj^lrnizma, kajti med jeseniško mla-var^ zan'manje za kulturno delo-*e jo, pa naj si bo to v kulturnih hiK .tvih, likovnih ,n »n nodobno.
ih  krožkih,, literar
Mladi Jeseničani o kulturi: Tomaž Iskra: »Na Jesenicah in v njeni okolici je nekaj tisoč mladih delavcev, srednješolcev in študentov. Veliko jih deluje v raznih organizacijah, veliko jih je v klubih in raznih krožkih, vendar se v dolgoletnem obdobju ni oblikovala niti ena skupina, ki bi osnovala svojo revijo, okoli katere bi se zbirali mladi likovniki, pesniki ali grafiki. V zadnjem času se je nekaj vendarle premaknilo. To dokazuje glasilo Horizont, ki izhaja od lanskega oktobra. V njem so se že v posebni prilogi zvrstili literarni prispevki mladih pesnikov in pisateljev. Začelo se je torej, sedaj pa je naloga vseh tistih, ki se čutijo zavzete za kulturno delo, da mladim pomagajo. Moralno in finančno.«
Milan Nikolič: »Na Jesenicah je pred leti delovala folklorna skupina, potem pa je razpadla. Za to obliko kulturnega delovanja je med mladimi prav gotovo zanimanje, posebno mi iz sosednjih republik bi s sodelovanjem v takšni skupini našli precej prijetnega razvedrila.«
Adi Kostič: »V našem kulturnem društvu smo mladi zelo aktivni, saj dramski krožek predstavljajo večinoma mladi. Izvedli smo že več iger in z njimi tudi gostovali. Opozoril bi na to, da bi morala občinska konferenca ZSMS več sodelovati z vsemi kulutnimi društvi v občini.«
Dušan Đumič: »Kultura je med mladimi premalo razvita. Za to pomembno družbeno področje ni pravega zanimanja. Ko ugotavljamo zakaj, navadno vidimo, da odgovorni za to področje mlade ne znajo pritegniti ter jih potem uvajati v posamezne veje kulture, recimo ogled filmskih predstav, branje knjig ali za aktivno udejstvovanje na posameznih kulturnih področjih.«
•I Rabič
letu 1980 in tako število izposo-jevalcev knjig doseglo 20 odstotkov prebivalstva občine. Knjižničarsko mrežo, ki danes obsega občinsko knjižnico Jesenice in sedem podružničnih, vaških knjižnic v občini, naj bi izpopolnili še z novimi vaškimi knjižnicami, s potujočo knjižnico in s šolskimi knjižnicami, vse skupaj pa naj bi se povezovale z osrednjo knjižnico v Kranju. Ob širjenju in dopolnjevanju knjižnega fonda naj bi upoštevali tudi vedno več srbsko in hrvaško govorečih prebivalcev ter jim ponudili knjige v njihovem jeziku, pri mladih pa z raznimi tekmovanji, urami pravljic spodbujali veselje do branja.
Muzejska in spomeniško varstvena dejavnost si je že v minulih letih pridobila precej obiskovalcev muzejev, spominskih hiš in drugih spomenikov. Število muzejskih in spominskih eksponatov ne bi bistveno poraslo, čeprav so na tem področju še vedno problemi ureditve nekaterih novih kulturnih in drugih spomenikov. Tehniški muzej Železarne stalno dopolnjuje svojo dejavnost in za letos načrtuje nadaljevanje vpisa zgodovine delavskega gibanja Gorenjske v letih 1918 do 1941 ter druge akcije v poznejših letih.
BREZ DENARJA ZA INVESTICIJE
Zbrani denar pa bo zadostoval le za redno dejavnost, za nove naložbe, ki bi bile zaradi zastarelosti in dotrajanosti kulturnih domov nujne, ga sploh ni. Prostori so skrajno neustrezni, premajhni in nefunkcionalni ter daleč zaostajajo za sodobnimi kulturnimi domovi. V primerjavi z gostinskimi, hotelskimi, športnimi in drugimi podobnimi objekti ustvarjajo videz, da je kultura v občini materialno potisnjena na stranski tir.
V prihodnjem obdobju bodo zbrana sredstva lahko namenili le za manjše adaptacije, in sicer za Titov dom, likovno galerijo v Kosovi graščini, za Muzej delavskega gibanja Gorenjske na Jesenicah, za kulturni dom na Breznici ter za knjižnici na Blejski Dobravi in v Kranjski gori. Za največjo investicijo, za novogradnjo delavskega doma na Jesenicah (55 milijonov dinarjev) ni predvidenih virov financiranja, čeprav bi dom s svojimi več-namen-skimi prostori nudil dobre možnosti za kulturno življenje vse občine. V tem petletnem obdobju naj bi zanj izdelali le programe in se na gradnjo kulturnega centra Jesenic le pripravljali.
Vsekakor bodo že za nekatere sedanje investicije potrebni posebni sporazumi o financiranju, sicer še nekaterih obnovitvenih del ne bodo mogli opraviti. Sploh pa ni denarja za nekatere nujne nove naložbe, ki bi zagotavljale kulturi potreben in nujen vzgon in razmah, ki bi resnično lahko zagotavljale množičnost, kvaliteto, ki bi bile pogoj za uresničitev namena in cilja, da kultura postane sestavni del vsakdanjega življenja slehernega delavca in občana.
D. Sedej
Dober obisk
Grad Goričane ima v zadnjem času precej obiskovalcev, predvsem tujcev, ki si z zanimanjem ogledujejo stalne muzejske zbirke oblačil, drobne plastike in maske iz Indonezije ter umetnost Kitajske od 16. do 19. stoletja. Posebej zanimiva je občasna razstava »Spoznavajmo umetnost ustvarjalcev drugih celin«. -fr
Razstava poslikanega pohištva
, Radovljica — V okviru prireditev za letošnji občinski praznik °odo drevi ob 18. uri v galerijskih prostorih Šivčeve hiše v Radovljici °dprli razstavo starega poslikanega pohištva. V sodelovanju z Muzejsko galerijskim odborom pri kulturni skupnosti Radovljica jo je Pripravil Gorenjski muzej iz Kranja. Na ogled bodo stare gorenjske skrinje, omare, zibelke, police in slikovno gradivo. Razstava bo ^dvomno privabila domačine in tujce. Odprta bo vsak dan od 10. do l2- in 16. do 19. ure do 31. avgusta. JR
V Radovljici ie vrsto let uspešno deluje pevski zbor Lipa. Sestavljajo ga upokojenci, vodi pa ga Edo Ošabnik. Zbor redno nastopa v domu upokojencev in na različnih proslavah in svečanostih v Radovljici. Pred kratkim je zbor nastopil tudi na domačiji Vinka Berceta na Mlaki v Radovljici, kjer je bila osrednja proslava ob dnevu borca v radovljiški občini. - B. B.
Med strahom in dolžnostjo
različna narečja, ne glede na dejstvo, da je dikcija grajena na pogovornem jeziku. Govori in pripoveduje namreč predvsem slika (Meglic, Pervanje), kadri, sekvence, polne simbolov (po Groharju Sejalec), pa ne le vizualni, tudi zvočni (streli od blizu in daleč, brnenje. (Premišljene igralske kreacije, tudi obrobnih oseb, iskanje kamere najbolj adekvatnih izrazov situacijskih stanj, ustvarja razpoloženje filmskega naslova. Opozoriti je potrebno na izredno čistost filmskega izrazja, askezo pri podajanju dogodkov, hoteno črtanje besed, da spregovori slika, čut za estetsko ter svojskot pri uvajanju scen grobosti. (Posilstvo, npr. je samo nakazano, a je »čutiti« vso brutalnost dejanja in nasilja nasploh). Vloge so, kljub velikemu številu nastopajočih, dosledno omejene na najbolj bistveno. Tudi pri Juhu in Gregoračevi, a zaradi njunega »nositeljstva« /.godbene in filmsko-idejne sporočilnosti hote kdaj pre-ideta primarnost vizualne izpoved-nosti. Scena in kostumi filmskega tandema, Niko Matul in Milena Kumar, dosegajo skladnost ideje z realizacijo estetsko dognanega dela, ne da bi ob tem film zapadel v »le-potništvo«. Podobno je s slušnimi in glasbenimi vložki (Lampret), masko itd.
Dolgi kadri so včasih predolgi in molk ni vedno dovolj dopovedljiv, čeprav naj bi oboje nudilo gledalcu možnost asociiranja in intenzivnejšega sodoživl janja; v toliko je komunikativnost pač zmanjšana. Strah in pogum, med strahom in dolžnostjo, specifično stanje in možnost človekovega doživljanja, je tema širokega spektra. In Duletič je pri zahtevnem in kakovostnem projektu izbral vendar dovolj neposreden način, da je spregovoril o vojni in ljudeh, ne da bi čustveno zbanaliziral smrt zakoncev, ko z njima doživlja utrip zgodovinskega časa.
Film vsekakor razširja siceršnjo tematiko NOB, in če se nam zdi, da je le preveč domačijski, preskromen za veliki čas, je tudi res, da je vsaj skušal iz posamezne in dokaj skrite usodnosti posameznika opozoriti na osnovne vzgibe, ki so potem pogojevali heroičnost in množičnost.
Janez Poštrak
Vojna drama
Režija: Vojko Duletič,
glavni vlogi: Marjeta Gregorač in Boris Juh;
nastopajo pa tudi igralci kranjskega Prešernovega gledališča
(Eastmancolor, dolžina 80. min)
Mlada kmečka zakonca doživljata začetek in stopnjevano grozo druge svetovne vojne, križanje različnih ideologij in vojska, od vaških straž, četnikov, italijanskih in nemških okupatorjev, do partizanskih čet, ko vsi le praznijo shrambe in hleve, uničujejo ljudi in njihovo intimo, predvsem pa, poleg vsega, še zahtevajo politično opredelitev. In mlada zakonca skrivata ranjenega partizana, čeprav nista »nikogaršnja«, toda v odporu zoper brutalnost vojska ter v spoznanju zatiranih, premagata strah, zavedajoč se dolžnosti do upora. Skorajda klasično tragičnost doseže film v poslednji sekvenci, ko zakonca, izdana, misleč, da bosta pomagala partizanom, padeta pod streli nemške soldateske in domačih izdajalcev.
Film je bil posnet po motivih Karla Grabeljška-Gabra (letošnjega Prešernovega nagrajenca za literaturo) zgolj za p6trebe zgodbe oz. ogrodja pripovedi, hkrati pa so pretenzije slovenske epopeje iztanjšane v subtilnost človeške drame zakoncev, ali kar slovenskega ljudstva; zamisel režiserja in scenarista. Dule-tičev posluh za intimo človekovih odločitev, razdvojenosti, samozadostnosti ter odveČnosti opredeljevanja, ki razbija utečenost, pripelje nujno v ospredje dramo obravnavanih zakoncev, tako da so drugačna hotenja, vključno z asociacijami slovenske biti, odveč, ker pretrgajo nit o usodnosti mladih zakoncev, efekt njune smrti. Šele njuna smrt lahko — tudi — simbolizira krutost vojnega meddobja.
Simbolov ljudskega odpora, udi-njanja okupatorjem ter sploh težnje prikazati v filmu splošnost slovenskega stanja v vojni, je vendar le v toliko, da ne zakrivajo drame osrednjih likov. Svojevrstno po-menjljivost pa predstavljajo tudi
Kultura v težavah
Tržiška kulturna skupnost je letos dobila 1,725.000 dinarjev, za potrebe republiške kulturne skupnosti pa je Tržič prispeval 1,912.000 dinarjev
Tržič — Kulturna dejavnost v tržiški občini, združena v kulturni skupnosti, išče načine, kako pičlo odmerjena sredstva na osnovi sporazuma čim koristneje potrošiti in kako čim bolj popolno uresničiti program, ki mu finančne možnosti niso vedno kos. Marsičemu se je morala letos odpovedati redna dejavnost, utečena iz preteklih let, in marsikaj je bilo iz prečiščenega programa kulturne skupnosti zaradi pomanjkanja denarja izpuščenega, čeprav bi bilo za amatersko in poklicno kulturo koristno. Občinska kulturna skupnost ima letos v blagajni 1,725.000 dinarjev, za republiške potrebe pa je iz tržiške občine odšlo 1.912.000 dinarjev!
Za gostovanja (ponavadi se izredno dobro obiskana) gledaliških skupin iz drugih krajev namenjajo letos Tržičani 72.000 dinarjev, Zveza kulturno prosvetnih organizacij pa je dobila 185.000 dinarjev, čeprav združuje več kot deset kulturno-umetniških društev in skupin. ZKPO je srž amaterske kulture, vendar svojega poslanstva tudi zaradi pomanjkanja denarja ne more opravljati. Organizacija kliče
po poklicnem delavcu na tem področju, ki bo obenem tudi svetovalec in usmerjevalec kulture. Obilo dela bi imeli tudi »animatorji« kulture po večjih organizacijah združenega dela,'vendar kaže zanje najti primerne oblike usposabljanja. Razen tega tepejo večino skupin, ki so združeni v ZKPO, tudi kadrovski in prostorski problemi. Tudi pri glasbeni in pevski dejavnosti možnosti še niso izkoriščene. Vrzeli so pri pevski dejavnosti, pa tudi Glasbena šola, zadnje čase se njeni učenci pogosteje pojavljajo v javnosti, bo morala dobiti primernejše prostore. Za zdaj se »stiska« pri osnovni šoli heroja Grajzerja, pa kljub temu dosega uspehe.
Knjižnica ni veliko na boljšem. Več kot 15.000 knjig je strpanih na 67 kvadratnih metrih površine. Na širitev v sedanjih pogojih ni misliti, čeprav bo nujna. Uveljavila se je potujoča knjižnica in oddelki po krajevnih skupnostih (Bistrica, Križe), vendar to ni primerna rešitev. Knjižnica lahko v takih pogojih deluje le še leto ali dve. V enakem položaju kot knjižnica je celoten Zavod za kulturo in izobraževanje  nasploh,  kamoi knjižnica
sodi. Na sorodne težave opozarjajo tudi ljudje, ki delujejo pri spomeniškem varstvu, v muzeju, pri filmskem klubu, folklorni skupini Karavanke itd. Povsod je obilo delovne vneme, ki pa se zaradi denarnih in prostorskih ovir ne more razrasti. Potem pa se pojavijo še kadrovski problemi. Še najmanj jih je pri Zavodu za kulturo in izobraževanje, medtem ko je v amaterski kulturni dejavnosti problem izredno opazen.
Zato so razen finančnih težav povsem razumljivo v ospredju vseh razprav o kulturi v tržiški občini mnenja, da je treba bolj skrbeti za ljudi, ki bodo delali v kulturi, in za prostore. Tu imajo Tržičani v mislih gradnjo nove kulturnošportne večnamenske dvorane in drugih prostorov, urejevanje družbenih domov po krajevnih skupnostih in usposobitev izpraznjene stare Bračičeve osnovne šole v mestu. Posebno slednja ni več problem kulturne skupnosti, temveč vse tržiške občinske skupnosti. Kulturna skupnost s tremi starimi milijoni, predvidenimi za naložbe, ne more učinkovito posredovati na tem področju. S tem denarjem bo lahko odkupila le nekaj del domačega slikarja amaterja in s tem obogatila galerijo v paviljonu NOB ter pomagala folklorni skupini Karavanke, ki je sedaj na vrhuncu in slavi 10. obletnico delovanja, pri nakupu oblek.
J. Košniek
Bled praznuje — Bled praznuje — Bled praznuje — Bled praznuje — Bled praznuje - Bled^
mKomunalno gradbeno
□raa podjetje
Bled
TOZD Komunala TOZD Gradnje in delovna skupnost skupne službe
Opravlja komunalne storitve; preskrba z vodo, odvoz smeti in odpadkov, kanalizacija, oprema in urejanje mestnih zemljišč, vodoinštalaterst v o in toplovodne napeljave. Opravlja vsa dela na nizkih" in visohih gradnjah, slikarskopleskarska dela, polagamo zidne tapete in plastične pode, keramična dela. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gramoznega materiala in peska. Izdelujemo vse vrste plastičnih ometov.
Vsem občanom Bleda čestitamo za praznik Bleda. Vsem občanom občine Radovljica čestitamo za dan vstaje in občinski praznik Radovljice.
Priporočamo se z našimi storitvami.
Krajevna skupnost Bled
čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov
TURISTIČNO DRUŠTVO BLED
čestita vsem občanom Bleda za krajevni praznik, dan vstaje slovenskega naroda in občinski praznik Radovljice
r
Kovinska delavnica Bled
se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljud-
stva
Splošno in stavbno kljuvaničarstvo ter kleparska dela
Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje s svojimi cenjenimi in kvalitetnimi storitvami.
Kmetijska zadruga Bled
čestita vsem članom in občanom za praznik Bleda in dan vstaje
V vrtnarijah na Bledu in v Radovljici opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve.
Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material — posebne opečne izdelke po konkurenčnih cenah.
Prireditve za praznik
PETEK, 16. julija
ob 17. uri Slavnostna seja skup«*" krajevne skupnosti in krajevnih družbe" političnih organizacij v hotelu Jelovica
ob 17.30 Koncert v cerkvici na Oto«* Nastopila bosta Zlata Ognjanovič in *°v Pikelj
SOBOTA, 17. julija
ob  20.30 Večerni  promenadni k?n^J pihalnega   orkestra   Gorje   na BlejsK* jezeru
TOREK, 20. julija
Ob 20.30 .Jugoslovanski folklorni v^pj festivalni dvorani.  Nastopil  bo fol*' ansambel Tanec iz Skopja
SREDA, 21. julija
ob 17. uri Slavnostni koncert pihalneg* orkestra   JLA   pod   vodstvom   dirif?en v Pavleta   Brzulje   z   opernim pevce"1 zdraviliškem parku (
ob 21. uri Veliki tradicionalni ognjerne' blejskega gradu, nastop godbe na pihala jezeru in vožnja po jezeru v razsvetljen čolnih
Elektromontažno
podjetje, Bled,     Cankarjeva 1, tel. 77-928, 77-929
z enoto v Kopru, Puntarska 2, tel. 21-739
Izvaja: vse vrste elektroinstalacij, jakega in šibkega toka na industrijskih stanovanjskih, poslovnih in drugih objektih strelovodne instalacije.
Elektromehanika: popravila motorjev in gospodinjskih aparatov
Izdelava razdelilnih omar in baterij v vseh izvedbah Izdelava reklamnih napisov v vseh oblikah Izdelava neonskih transformatorjev
Izdelava vžigalnih transformatorjev za gorilce za centralno kurjavo
Ključavničarski izdelki: ohišja razdelilcev, kandelabri v vseh izvedbah, krivljenje vseh vrst profilov in drugi izdelki
. Prebivalcem Bleda in okolice
otoritve: popravila na terenu y »
čestita za krajevni praznik
Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o.
TOZD: Grand hotel Toplice, hotel Jelovica, hotel Krim, hotel Lovec, gostišče Mlino
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje in občinski praznik Radovljice ter se priporoča.
Krajevni praznik Bleda
BLED — Krajevna skupnost Bled, ki je bila ustanovljena 1964. leta in na okrog 7 kv. kilometrih združuje naselja Zagorice, 2eleče, Grad, Rečico in Mlino, vsako leto 17. julija slavi krajevni praznik. Prek 5000 prebivalcev krajevne skupnosti se ta dan spominja velike trosilne akcije 1941. leta na Bledu, v takratnem centru gesta-povskih in vojaških sil na Gorenjskem. Mladi fantje so z organizirano trosilno akcijo opozorili na odpor proti sovražniku.
Vsa leta po vojni je Bled i bogato turistično tradicijo in se bogatejšo kulturno zgodovino hitro napredoval in se razvijal. Razvil se je v enega najbolj znanih in obiskovanib turističnih središč pri nas. Iz prek 1600 gospodinjstev v krajevni skupnosti odhaja vsak dan na delo več kot 2200 občanov. Večina je zaposlenih na Bledu, okrog 700 pa v podjetjih v občini in zunaj nje. Danes ima Bled okrog 2000 hotelskih ležišč, prav toliko v zasebnih turističnih sobah in okrog 1000 v kampu.
Poleg gostinskih in hotelskih organizacij ima Bled nekaj industrijskih podjetij, obrtno podjetje, kovinske delavnice, okrog 100 zasebnih obrtnikov ter dokaj razvejano ostalo dejavnost. V slednji velja posebej omeniti dokaj živahno dejavnost kulturno-umetniškega društva z več sekci-iomi športno dejavnost s številnimi klubi.
Aktivna pa so tudi nekatera druga društva, med njimi predvsem turistično.
V zadnjem času so v krajevni skupnosti sprejeli nekatere pomembne dokumente. Posebej velja omeniti nov statut krajevne skupnosti in srednjeročni razvojni program do 1980. leta, v katerem med drugim predvidevajo, da se bo Število hotelskih postelj povečalo za 1300. Posebna skrb pa je veljala samoupravni organiziranosti, in sicer organizacijskemu utrjevanju organov krajevne skupnosti. Poleg skupščine in sveta krajevne skupnosti deluje se sedem komisij, razen tega pa še poravnalni svet, odbor za ljudsko obrambo, štab civilne zaščite, organ samoupravne kontrole in svet potrošnikov. Delujeta pa tudi delagacija krajevnih skupnosti v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine in splošna delegacija samoupravnih interesnih skupnosti. Tako je v skupščino in organe krajevne skupnosti vključen že vsak 25 občan Bleda.
V minulem letu, od zadnjega krajevnega praznika do danes, je krajevna skupnost obravnavala predvsem komunalna in stanovanjska vprašanja. Sodelovala je pri urejanju centralnega načrta za kanalizacijo Bleda in vodovodnega črpališča v Zaki. Posebno oskrba z vodo postaja na
VA
VJATOR
ViatoT Ljubljana TOZD Hoteli Bled n.sub.o. Golf hotel Park hotel
GOLF HOTEL PARK HOTEL
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za krajevni praznik Bleda, dan vstaje slovenskega ljudstva in občinski praznik Radovljice.
Priporočamo se za obisk
gradnji Park hotela zavzemali, da pi ^$ investitor prispeval delež k rešitvi , vprašanja. Začasna rešitev pa je v lišču Dobravca, ki ga namerava zR1" komunalno podjetje. . \t
Po   sprejetju   odloka   o   odlaganju , odvozu odpadnih snovi v občini »eje „ jevna skupnost lotila načrtne akcije. ^ mladi  in jeseni postavi kontejner; večje odpadke, turistično društvo '".^nii drugi pa si vse leto z različnimi *k£|Lje' prizadevajo, da bi bil Bled čimlepši. » ^ vrsten  problem pa je ureditev j«v stranišča.  Kljub  izrednim naporon« tega problema še vedno ni uspelo reSi*'" ^
Kar nekaj mesecev so v krajevni * .M nosti obravnavali pereča stanovanji vprašanja. Sklenili so, naj bi pri gf*. |ti stanovanj na Bledu imeli prednost ti" so tudi zaposleni v tem kraju. Ena v ft težav je tudi pomanjkanje prosto«"0 y\t otroško varsto. Jeseni naj bi **_ ^ih gradnja vrtca za okrog 200 Pre**9 jjpj' otrok. Zavzemajo se, da bi bila gr*^ poceni. Ce pa ne bo velike razlik« ^ montažnim in zidanim vrtcem, P-j^fl' predlagajo, da se zgradi (klasični) vrtec. t \v
Organizirano se krajevna skupn° j,|e' teva tudi razreševanja socialnih P\ J> mov na Bledu. Tako recimo predlagaj^* bi občinska skupščina povečala do«1 ^. ostarelim in socialno ogroženim ob**. $ Različne akcije pa vsako leto organi* tudi sami. arH*"
V letošnji razvojni in delovni Pro^^.*,|),,' zapisali, da bodo na Rečici uredili1,v gfa'' no postajališče, razširili cesto in j° tr tirali. Prispevali bodo del denarja * ft}-faltiranje ceste Bled —Podhom in ^.„jol" tiranje ceste  na Jermanki  ter D» (Jelovška cesta). Najpomembnejša "* ki so se je letos lotili, pa je 'v,,%rfete*'. mrliških vežic. To akcijo so na rejjprl' dumu o samoprispevku konec maja P tudi Občani. Razen tega pa nameraV^jU naprej  posvečati vso skrb razre»e j^-drugih komunalnih problemov, na°flflgt>,,, mu razvoju turizma in ostalim dejavn gospodarstva.
Osrednja skrb bo seveda nain**^, t>i razvoju turizma. Na Bledu si želijO' j j|i bil čimprej zgrajen in odprt Park ""^ft*' postopoma tudi ostala načrtovana ,g ffi struktura s tem v zvezi. Potrebe g'^jel' začrtano razvojno usmeritev te^aj^r ' radovljiške občine so velike, ve"j0««f'' odločnimi skupnimi napori ne ne*^\»i ljive. A'
Jana breza v parku na Zlatem polju, uničen ves trud stanovalcev, ki so artiipark zasadili in ga vzdrževali.
Požagane breze fta Zlatem polju
Neznani storilec, verjetno stanovalec, je pred sta-n°vanjskim blokom na Kidričevi 21 na Zlatem P°lju ponoči požgal štiri breze, dve pa krepko zQŽagal, tako da jih bodo morali podreti — Sta-n°valci, ki so si sami uredili in tudi vzdrževali park, so zelo ogorčeni
Kranj - V ponedeljek, 12. julija, Ponoči, okoli 23. ure je neznani storilec uničeval dolgoletno delo in £rizadevanje stanovalcev na Kidriči cesti, ko je požagal drevje v papku, sicer izredno lepo vzdrževa-nerr» in negovanem. Park so začeli UreJati v letih 1958/60 stanovalci ^anovanjskih blokov »Standarda« !n »Tekstilindusa« in ga prav vsa 'Ha do danes vestno vzdrževali, Predvsem vsi stanovalci stano-yar»jskega bloka, v katerem prebivali^ večinoma delavci, zaposleni v Je*8tilindusu. V parku raste okras* n° grmičevje ter breze, ki so tako *e*° motile neznanega storilca. Na-^9f* s<> ogradili z živo mejo in niso H0volili, da bi se v njem igrali otroci.
afije so uredili poleg nasada igrišče.
Neznani storilec, verjetno stano-Va'ee, je brez vsakršnega poprejšnje-^a negodovanja ali pritoževanja, da ^a breze motijo, minuli ponedeljek Požagal štiri breze v višini metra do
rt^3 m P°'' ostan (*ve Pa zažaKa' fako, da jih bodo morali podreti. Ne
.fc stanovalci, ki so se z vsem trudom ln skrbjo za urejeno okolje skrbeli za *elene površine, tudi vsi drugi prebitki Zlatega polja so bili nadvse °Korčeni nad početjem. Poklicali so ■»Pekcijsko službo ter miličnike, ki S(J   začeli   s   preiskavo. Prebivalci ^htevajo, da se storilca ostro kaz-uJe s povračilom vse škode in z strežno pravno kaznijo, ko načini in poti, po katerih se .reJajo vsakršni nesporazumi, neza-ovolj8tva in problemi posameznega 2lanovalca,   tako   da   se zagotovi at*ovoljstvo   in   prijetno počutja ki prebivajo v nekem življenjem okolju in prostoru. Za takšne
Neznanemu storilcu niso bile dovolj le štiri požagane breze, uničil je tudi naslednji dve, ko jih je v višini enega metra zažagal, tako da jih bodo morali podreti. — Foto: A. U.
samovoljne odločitve in za takšne vandalske ukrepe, s katerim se hoče na škodo drugih izsiliti zgolj lastni interes, pa ne more biti nobene strpnosti in prizanesljivosti. Se posebno ne, kadar gre za uničevanje in vandalsko poseganje v kulturni življenjski prostor, vzdrževan in v ponos okolici. Le-tega pa je tako malo, še posebno v mestih, da se na vsak način mora obvarovati.
D. Sedej
Vuliktt voljo in vnemo so se ljubitelji konjskega športa in drugih podoloidi 'nreditev ob cesti Lesce-Bled lotili gradnje prireditvenega prostoru. Skoda J,a ni le, da so dela zastala, ampak kupi materiala r teh turističnih dneh tudi p*£eJ kazijo ta del. Morda bi jih lahko vsaj zravnali? - A. A. - Foto. ' perdan
Olimpijski akordi
Olimpijske igre bodo te dni po svojem smislu, vsebini in številnih panogah, pritegnile pozornost vsega sveta. Tisoči bodo na njih nastopali, milijoni pa jih bodo opazovali. Tekmovalni duh bo ponovno spodbujal najboljše športnike v boju in naporu, da bi izražali olimpijsko voljo, uresničevali olimpijska gesla in da bi kar najbolj uspešno ter častno zastopali svojo državo, narodnost ali družbeno ureditev.
Olimpijske ideje o prijateljstvu, sodelovanju med narodi, o plemenitem tekmovanju, spoštovanju pravil in preseganje človeških sposobnosti naj bi bile vodilne ideje športa, tega pomembnega in močnega gibanja časa, ki večkrat nima trdne ideologije in je izpostavljen tudi mnogim kvarnim vplivom časa.
Sodobne igre, ki niso v pravem pomenu besede, saj zgubljajo prvine radosti in igravosti, niso le posnemanje starih, temveč so izraz novega časa, časa kozmičnih hitrosti in znanstveno tehničnega preporoda. Poleg športnikov v pripravah na tekmovanja sodelujejo številni izvedenci in sopotniki olimpizma, od onih z izrazito športnimi tekmovalnimi nagibi do tistih z bolj zasebnimi gmotnimi interesi.
Danes tekmovalec na igrah ni le priložnostni ljubitelj športa, ki se poteguje za medalje, temveč je izbran športnik, najboljši med najboljšimi. Le-ta se mora ravnati po navodilih trenerja in mnogih strokovnjakov. Natančno mora biti poučen o načinu prehranjevanja, treniranja, pa celo o vsebini mišljenja, znati se mora znebiti neugodnega počutja in je pravzaprav človek, kot nekak asket, ki živi samo za to, da bi dosegel vrhunski rezultat.
Olimpijec ali homo sporti-vu8, če ga tako imenujemo, se mora v celoti posvetiti panogi, mora marsikaj žrtvovati, če želi uspeti. A ko je na višku, ga čas spet preraste, saj se rekordi hitro menjajo.
Vsebina športa ustreza duhu časa, olimpijska zastopstva so zrcalo razvoja športa v tej ali oni državi ali celini, razvoja športa gospodarsko bolj ali manj razvitega sveta.
V razvoju iger se nenehno veča število panog. Vsaka bi rada postala olimpijska, da bi pridobila ugled. Vendar so klasične panoge še vedno ohranile največjo privlačnost, lepoto in najbolj pristno slede antičnemu olimpijskemu idea lu.
Po uvodnih obredih prvega dne bodo vsak dan, dokler bo tlel olimpijski ogenj, zvenele državne himne. Vzbujale bodo posebna občutja zmagoval nega zadoščenja in zanosa, uresničevale se bodo napovedi in olimpijska upanja. Olimpijska melodija je izraz in odjek športnih sposobnosti ali nadarjenosti, neoporečne tehnike, preudarne taktike, uspešnega dne in še drobnih prav tako pomembnih dejav nikov. Tako bo nekaj centi metrov razlike v metu kopja, diska ali kladiva ločilo prvega od drugega. Kdo bo stal na zmagovalnem odru? O tem bomo zvedeli te dni, ko bodo v olimpijsko kroniko vpisana nova imena, nekatera že dru gič, tretjič .. ., vpisani bodo rezultati in uvrstitve.
Olimpijske zmagovalce so že nekdaj slavili kot narodne heroje. Tudi danes ne kaže prezreti njihovega poslanstva, posebno v razvoju klasičnih panog med mladino.
Jože Ažman
VSAK
PFTEK
NA 4 STRANEH
kino
barv
Kranj CENTER
Iti julija amer. barv. akcij. MAŠČEVALEC I/. HELFASTA ob 16., 18. in 20. uri
17. julija amer. barv. akcij. MAŠČEVALEC IZ BELKASTA ob 16., 18. in 20. uri. premiera ital. barv komed KDO STE. FANTOZZI' ob 22. uri
18. julija ital.-amer. barv. vestem NEPREMAGLJIVI SAM VALACH ob K), uri. amer barv. akcij MAŠČEVALEC IZ BELKASTA ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. CS komed. VELIKA AVANTURA ob 21. uri
19. julija  ital. barv.  komed.  KDO STE FANTOZZI? ob 16\, 18. in 20. uri
20. julija  ital. barv.  komed.  KDO STE, FANTOZZI? ob Iti., 18. in 20. uri
21. julija amer. barv. komed. HOLLYWOOD-SKI FRIZER ob 16., 18. in 20 uri
22. julija franc. barv CS komed VELIKA AVANTURA ob 15,17.15 in 19.30
Kranj STORŽlC
16. julija amer. bary. akcij. MISTER MA-YESTIK ob 18. in 20. uri
17. julija amer.-ital. barv vestem UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 1«. uri, amer. barv. ALICE NE ŽIVI VEC TUKAJ ob 18. in 20. uri
18. julija amer. barv. vestem CHATOVA DEŽELA ob 14. in 18. uri, nem. barv. erot KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE I ni pimeren za otroke) ob 16. uri, premiera nem. barv. LEGENDA O PAVLU IN PAVLI ob 20. uri
19. julija nem. barv. LEGENDA O PAVLU IN PAVLI ob 18 in 20. uri
20. julija nem. barv LECKNDA O PAVLU IN PAVLI ob 18. in 20. uri
21. julija hon^konski barv pust. KARATE -JEKLENI FANT ob 18. in 20. uri
22. julija amer. barv   vestem CHATOVA DEŽELA ob 16., 18. in 20. uri
Tržit
16. julija japon. barv. pust. OlCl - ClIVAJ SE SAMURAJA ob 18. in 20 uri
17. julija nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (m primeren za otroke) ob 18. in 20. uri
18. julija amer. barv. komed HOLLYWOOD-SKI FRIZER ob 15., 17. in 19 uri
19. juli|ii amer barv komed H()I I ,YVVOOI) SKI FRIZER ob 18. uri
20. julija ■mer. barv vest eni CHATOVA DEŽELA ob 18. in 20. uri
21. julija amer barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. in 20, uri
22. julija amer barv pust POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. in 20 uri
Kamnik DOM
16. julija nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otro-ke) ob 18. in 20. uri
17. julija amer. barv. komed. NORČIJE JERKY LEWISA ob 18 in 20 uri. premiera amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HU-I )lCEVAGA OTOKA ob 22. uri
18. julija amer. barv. komed NOR&JE JERRY LEVVISA ob 15 in 19. uri. honkonški barv. pust. KARATE - JEKLENI FANT ob 17 uri
19. julija amer. barv. vestem CHATOVA DEŽELA ob 18. in 20. Mri
20. julija honkonški barv. pust. KARATE — JEKLENI FANT ob 18. uri
22. julija amer. barv komed. HOLLYWO()D-SKI FRIZER ob 18. in 20 uri
Škofja Loka SORA
16. julija amer. barv. drama ZLOMLJENA KRILA ob 18. in 20. uri
17. julija anfjl. barv. pust. KOBINSON CRUSOE ob 18 in 20. uri
18. julija angl. barv. pust KOBINSON CRUSOE ob 18. in 20. uri
20. julija amer. barv. pust. LOV ZA KIPOM ob 20. uri
21 julija amer barv pust LOV ZA KIPOM ob 18. in 20. uri
22. julija amer barv pust LOV ZA KIPOM ob 20. uri
Železniki OBZORJE
16. julija angl. barv pust KOBINSON CRUSOE ob 20 uri
17. julija tram. barv. drama I.ACOMBE LUCIEN ob 20. uri
18. julija amer barv. drama ZLOM MENA KRILA ob 18. m 20. uri
21. julija amer barv Kro/.l| ZRELO ofa 20 uri
22. julija amer barv fp-oalj ZRELO ob 17. in 20 uri
Jesenice RADIO
16 julija franc barv. ljub drama RDEČE NOCl ob 19. uri
17. julija nem. barv pust UI.ZANA -VODJA APACEV ob 19 uri
18. julija nem barv. pust UI.ZANA -VODJA APACEV ob i!) uri
19. julija franc barv melodrama THOMAS ob 19. uri
20. julija franc. barv melodrama THOMAS
ob 19. uri
21. julija jug barv. vojni UŽISKA REPUBLIKA ob 19. uri
Jesenice PLAVŽ
16. julija amer ban vestern VSE MESTO JE KRIVO ol> 211 uri
17. julija franc. barv melodrama THOMAS ob 20. uri
melodrama THOMAS ULZANA -
18. julija Irene.
ob 20. uri
19. julija  nem.  barv. pust. VODJA APACEV ob 20. uri
20. julija nem. barv pust. U1.ZANA — VODJA APACEV ob 20. uri
22. julija franc. barv ljub. drama RDEČE NOCl ob 20. uri
Dovje-Mojstrana
17. julija amer. barv. vestem ULICA BREZ ZAKONA ob 20. uri
18 julija amer barv. akcij. 99,5 9f MRTEV ob 20. uri
Kranjska gora
17. julija amer. barv. akcij. 99,5 9 MRTEV ob 20. uri
18. julija franc. barv. ljub. drama RDEČE NOCl ob 20. uri
21. julija franc. barv. melodrama THOMAS ob 20 uri
Radovljica
IA  julija ital. 20. uri
Mi'ni^p flarJ'u harV MANEKENKA IN MI&rAFi? 1 , Un- amer barv CIKATI V Mr. I KOJU ob 20. uri
I H. julija ital. barv. HEROJI ob 18 uri amer barv. NASLOVNA STRAN ob 20 ur.
19 julija amer barv DVANAJST ŽIGOSANIH ob 20. uri
MIN.^Rob20 un'"   MANEKENKA IN 21 julija amer. barv PIRATI V METROJL ob 20. un
barv. DVANAJST ŽIGOSA amer.   barv NASLOVNA
barv.   DEKAMERON ob
22. julija amer, NI H ob 17..«), STRAN ob 20. uri
Bled
16. julija IraiK
IN
V soboto, 3. julija, so se težji invalidi, člani društva invalidov iz jeseniške in iz radovljiške občine zbrali v Završnici na pikniku. Pripravili so kulturni program, posrečen prazniku dneva borca in se v prijetni družbi /)oveselili. Izrazili so željo, da bi se člani društev še srečali na podobnih prireditvah. — Foto: d. Mravlje
barv. MANEKENKA MINISTER ob 18. in 20. uri
17. julija ital. barv DEKAMERON ob 18. Uri, angl. barv ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 20. uri
18 [lilija angl. barv ROMANTIČNA ANGLEŽINJA ob 18 uri. franc. barv. MANEKENKA IN MINISTER ob 20 uri
19 julija amer. barv. PIRATI V METROJU <>l> 18 in 20. uri
20. julija amer. barv. NASLOVNA STRAN ob 20. uri
21. jubja amer  barv   NASLOVNA STRAN ob 18 in 20. uri
22. lubja  amer.  ban   SVETILNIK NA KONCU SVETA ofa 20 uri
Praznik koscev na Novi Oselici
Sovodenj, — Turistično društvo iz Sovodnja v Poljanski dolini bo v nedeljo, 18. julija, pripravilo na Novi Oselici, vzpetini nad Sovodnjem, že petič zapored zanimivo turistično etnografsko prireditev »Praznik koscev«. Na njej bodo Sovodenjčani in okoličani prikazali zanimive običaje, ki so nekdaj spremljali to težko kmečko opravilo v poletnih mesecih. Med seboj pa se bodo v ročni košnji pomerili tudi kosci. Nastopili bodo člani in pionirji. Prireditev se bo začela ob 14. uri. Po končani košnji bo rajanje pod lipo. Za zabavo bo poskrbel ansambel Franca Flereta z Dobrepoljskimi fanti. -jg
Nove Slakove melodije
Ljubitelji slovenske domače zabavne glasbe bodo v teh dneh ponovno prišli na svoj račun. Tovarna gramofonskih plošč Helidon iz Ljubljane, ki je bila ustanovljena v okviru mariborske založbe Obzorje, je namreč izdala album, dve veliki plošči, s štiriindvajsetimi popolnoma novimi melodijami priljubljenega ansambla domače zabavne glasbe — ansambla Lojzeta Slaka in pevskega kvinteta »Fantje s Pra-protna«. Zadnji album so Slakovi fantje izdali ob praznovanju 10-let-nice obstoja skupine lani spomladi. Po dobrem letu dni pa so Slakovi pevci in godci torej ponovno pripravili lepo bero novih domačih viž. Album so poimenovali po naslovni skladbi »Mavrica«. Poleg Mavrice pa so na novih ploščah še naslednje melodije: V Vintgar, Še vedno lepa si, Lovska pojedina, Dober večer, Ni srebrna in ne zlata, Ta družba naj živi, Meni ni za bogatijo, Lepa si mladost, Vsi na ples, Na obali, Klobuk postrani nosi, Pozabi na vse, Na svidenje, prijatelj, Ena ptička priletela, Želim si, Moj muzikant, Tam za goro, Vesela harmonika, Na-vihanka, Trgatev, Spomini se bude, Eno dekle sem izbral ter Ej, skušnjave.
Slaki te dni z novim programom že nastopajo po številnih slovenskih krajih. Pripravljajo pa tudi nove skladbe za  naslednjo gramofonsko
ploiČO -jg
Skuta z zelenjavo
Potrebujemo: 75 dkg skute, 3/81 mleka, 2 kisli kumarici, 2 paradižnika, majhno čebulo, sol, poper, drobnjak, koper, krebuljico.
Skuto pretlačimo skozi sito, nato jo umešamo z mlekom. Kumarice in paradižnik drobno narežemo in razen dveh žlic vse stresemo v skuto. Dodamo naribano čebulo, sol, poper in premešamo. Drobnjak, koper in krebuljico operemo, osušimo, sesekljamo in primešamo skuti. Okrasimo jo z narezanimi koščki kumaric in paradižnika ter vejicami zelišč. Ponudimo h krompirju v oblicah.
Prvič pod platneno streho
Nekaj že mora biti na tem, da se tudi najbolj glede udobja razvajeni poleti preleve v najbolj vnete častilce življenja pod platneno streho. Če še niste nikoli, potem vsaj velja enkrat poskusiti, da bi bili res prepričani, da taborenje sploh ni po vašem okusu. Za tak preizkus si velja opremo sposoditi, saj bi bil to sicer prehud izdatek. To vsaj velja za šotor, drugo opremo pa lahko tudi drugače koristno uporabimo doma ali na krajših izletih.
Kaj torej ne smemo pozabiti doma, če se gremo tabornike — začetnike? V šotor sodijo ali blazine ali zložljive poljske postelje. Namesto blazin, ki se napihnejo in odej ter druge posteljnine, so praktične spalne vreče. Tla šotora so resda zaščitena, vendar jih poprej še pokrijemo s časopisnim papirjem, ki je imenitna izolacija.
Če bomo kuhali sami, potem seveda potrebujemo gorilnik; na špirit ali plinskega. Od kuhalne posode je dovolj le večja kozica s pokrovom, lonec za čaj ali kavo in ponev. Krožniki so lahko plastični, pa še jedilni pribor in kozarce, pa je kuhinja opremljena. Plastičen čebri-ček bo za pomivanje posode in za pranje perila. Ni odveč tudi lesena deska in dva dobra noža, papirnati serveti in zobotrebci, papirnate brisače, polivinilne vrečke za hrano, morda tudi mrežasta omarica, velika vreča za odpadke in praški za pomivanje posode, pa je kuhinja opremljena. V opremo pod platneno streho sodijo še: toaletni papir, baterija z rezervnimi vložki, kladivo, lopatica za kopanje jarka okoli šotora, če grozi naliv, rezervna vrvica in za vse, ki ne morejo jesti sede na tleh, zložljiva mizica in stoli.
Majda Klemenčič:
Ko sem se tisto popoldne prebijala čez tisti grobi makadam čisto na koncu novega naselja pod Lubnikom, kjer ječijo bagri, tovornjaki prihajajo in odhajajo, polni zemlje in kamenja, kjer se kadi vroči katran in se otroci igrajo nevarnih iger, se nisem mogla načuditi temu ogromnemu gradbišču. Da se je tu razvila taka gradnja! In ljudje zidajo, zidajo. Kot bi zastonj dajali gradbeni material. Večina so mladi gospodarji, kot je videti, in kar tekmujejo med seboj.
Tu nekje mora imeti Klemenči-čeva Majda, mlada mamica dveh otrok, svojo parcelo, kjer so že postavili temelje in naredili »plato« za jelovško montažno vrstno hišico. Našla sem jo ob kupu peska, ki ga je bilo treba premetati na drugo stran trdne brvi, po kateri so moževi prija-
Krame se resda nabere nekaj več, vendar pa prihranimo na garderobi: potrebujemo pa poleg kopalk le še pralno haljo in trenerke ali hlače in bluzo ter morda še vetrovko ali dežni plašč.
Paprike
Paprika sodi med najbolj razširjene in uporabne začimbe. Doma je iz Južne Amerike, dolgo časa pa jo gojijo že po vsej južni Evropi in tudi v Severni Ameriki. Za začimbo uporabljamo zmleto papriko, ki je po okusu lahko mila, polostra in ostra. Seveda moramo zato tudi po količini dodane začimbe vedeti, kakšna bo jed s takim dodatkom. Poleg teh treh vrst paprike poznamo še posebno ostro začimbo chilli, ki ji pravijo tudi kajenski poper. Pridobivajo jo iz majhnih komaj centimeter ali dva velikih plodov posebne sorte paprike, ki uspeva v Južni Ameriki, Aziji in Afriki.
Paprika ima zelo veliko vitaminov: v treh ali štirih gramih paprike je zadostna dnevna količina vitaminov, ki jih telo potrebuje. Paprika pospešuje prebavo, zbuja delovanje srca in vpliva na krvni obtok. Za dietno prehrano pa je preostra in tudi v hrano za otroke je ne dajemo.
Papriko dodajamo kot začimbo v celo vrsto jedi. Odlično se poda v vse slane jedi, ki jih pripravljamo iz jajc, v sirove slane jedi in k pečenemu krompirju. Paprika je kot vemo osnovna začimba madžarske kuhinje. Sicer pa ne sodi le v golaž, pač pa jo uporabljamo tudi pri drugih mesnih jedeh: lahko jo posujemo po svinjskih kotletih, piščanec natrt s papriko pa bo v pečici dobil lepo hrustljavo skorjo.
Ni vsaka krtača dobra za lase: pretrda krtača iz umetnih vlaken ali celo ostra kovinska je povsem neprimerna, če imamo redke in tanke lase. Za močnejše lase lahko uporabljamo trše ščetihaste krtače, lahko so tudi s kovinskimi bodicami, vendar ne smejo imeti ostrih konic.
Kopanje v morski vodi (2)
Tudi to je predsodek, da namreč morska voda škoduje lasem. Če bi bilo tako, potem Dalmatinke ne bi imele tako lepih las. Res pa je, da že poškodovanim lasem morska voda ne koristi: to pa so vsi od barvanja izsušeni, lomljivi in krhki lasje. Če pa imate bolj mastne lase, potem pa proč s plavalno kapo in pogumno z glavo pod gladino. Morska voda okrepi lasišče z jodom, mineralnimi snovmi in žveplom. Prav pa je, če las ki smo jih zmočili v morju, ne sušimo na soncu, saj se lahko zaradi hitrega sušenja preveč izsušijo in se radi na konicah cepijo. Nobene škode pa ne bo, če bomo lase po kopanju splaknili v sladki vodi. Malo ver dela l>o potem sicer s pričesko, kaj na bo zato čim bolj enostavna in krat ko pristrižena.
Če las i/, katerega koli vzroka torej nočemo močiti, je treba za vsako kopanje navleči na glavo plavalno kapo, malo slabša zaščita pa je tudi iz frotirja sešit turban ali kar ruta. Takšna zaščita zahteva sicer počasno in previdno gibanje v vodi, ob valovih pa sploh odpove. Glavo in lase si zaščitimo takrat', kadar se bojimo za pričesko; če pa ni kaj v redu z našimi ušesi, če imamo težave s sinusi, pa je plavlna kapa seveda nujna.
Se to je dobro vedeti, da morska voda povečuje delovanje ultravioletnih žarkov. Če se torej sončimo tako, da se od časa do časa namočimo v morski vodi, bomo porjaveli hitreje kot sicer. Vendar pa se je treba z dlanjo otreti, da odletijo s kože kapljice, ki na soncu delujejo kot leče in smo zato zaradi njih lahko opečeni. Če pa je naša koža še bela, si tako mokro sončenje nikakor ne smemo privoščiti: zato se obrišimo po kopanju z brisačo, ponovno namažemo s sredstvom za sončenje, ki ga je morska voda deloma izprala.
Nadvse hladna je takale obleka, ki zadaj spominja na predpasnik, primerna pa je predvsem za kar najbolj suhljate postavke.
T2itWWl
JlMi
■
»Avgusta bodo že montirali«
telji še pred kratkim vozili samokol-nice betona za ploščo. Kljub delu, skrbem in stroškom je vedra in razpoložena, pa tudi takoj pripravljena povedati, zakaj se je odločila za montažno gradnjo.
»V podjetju sem zaprosila za stanovanje, kajti to, ki ga imamo zdaj, je za štiričlansko družino odločno premajhno. Pa tudi vlažno je. Pa so mi dodelili samo
dvosobno, jaz sem pa vsekakor hotela trosobnega. Ker te možnosti v podjetju ni bilo, sva se z možem na hitro odločila in de čisto za rep ujela tole vrstno gradnjo montažnih hišic v Pod-lubniku. Prav vsi, ki sem jih povprašala o jelovških montažnih hišicah se pohvalijo z njimi in ko sva se odločala za gradnjo, sem se takoj odločila: če bomo pa že gradili svoje, naj bo to hišica Jelovice. Sploh nisem nikjer drugje iskala informacij. Pa še rekli so, da bodo dražje in sva še bolj pohitela. Oktobra lani sva na licitaciji kupila zemljo,
JELOVICA
In koliko stanejo hišice Jelovica?
Za kompletno finalizirano hišo po sistemu »ključ v roke« od plošče navzgor se gibljejo cene od 250.000 do 440.000 din.
Če vzamete samo grobe elemente z grobo elektriko in vodo, vas bo stalo od 150.000 do 280.000 dinarjev.
Za grobo dobavo elementov brez elektro- in vodovodne inštalacije in kleparskih del z enim inštruktorjem, tako da mu daste za pomoč 3 do 5 delavcev, boste
odšteli 100.000 do 200.000 din.
Vse podrobnejše informacije dobite v JELOVICI, v oddelku prodaje montažnih hiš in na telefon 61-361. Zahtevajte tudi prospekte.
^^Sk ......""'^^r.siCk,
Tudi če je naročena »hiša na ključ«, je treba vzeti lopato v roke, kajti do plošče oziroma temelje naredi kupec sam.
kopati smo začeli 1. maja letos, naredili temelje in avgusta jo bomo že montirali. Odločila sva se za tip 4171-20 in pa za ,ključ v roke4, le brez talnih oblog. Te bova kasneje izbrala.«
»Kaj pa pomeni to ,ključ v roke'«?
»Pod tem se razume dobavo in sestavo poda, sten, stropa in strehe, vgraditev oken in vrat, napeljavo električne in vodovodne instalacije, postavitev ogrevalnih naprav, postavitev kotla za centralno ogrevanje in dokončanje notranjosti in zunanjosti hiše. Izbor finalizacijskih materialov in opreme je prilagojen tvoji želji s tem, da lahko izbiraš med določenimi vzorci barv plastičnih ometov, talnih oblog, impregnacijskih sredstev za les, vrstami in vzorci tapet, odločaš kakšne bodo ploščice v kopalnici, po tleh itd.«
, »Avgusta bo torej hišica že postavljena. Se boste takoj vselili?«
»Verjetno še ne. Kajti vem, da bo stiska za denar in take sile nam za zdaj tudi še ni. Pa radi bi tudi malo bolj uredili okolico že prej, tudi staro pohištvo me nič kaj ne mika vlačiti sem, ko bo vse novo,« se odkrito nasmeje Majda.
Ko jih takole poslušaš, te mlade gospodarje in gospodinje, se ti zdi, kar neverjetno, s kakšno lahkoto jemljejo gradnjo . . . Pa, saj končno če dobro premisliš, to tudi je lahka gradnja. Potrudiš se le za temelj in potem ti ni treba narediti enega koraka za zidarjem, pa tesarjem, pa pečarjem, pa tapetarjem itd. itd. V 30 dneh, včasih še prej, hiša stoji in se že lahko vseliš. Ne, prav nič ni treba čakati, da bi se presušilo, da ne bo vlažno kot v zidanih hišah. Lepo diši po lesu in sdmo toplino daje od sebe. Kar ne verjamem, da bo Majda zdržala še to zimo v starem, vlažnem stanovanju ... -Os
Jasna iz Radovljice — Za
vroče poletne dni bi rada preprosto obleko predvsem za službo. Model naj bo seveda tudi po modi. Stara sem 26 let, tehtam 57 kg, visoka sem 168 cm.
Marta — Obleka za vas je preprosto krojena, ravna, s kimono rokavi. Izrez je raven, kombiniran s črtastim blagom; dolžina je midi, obleka ima ob strani razporek. Zavezuje se s pasom, ki je lahko iz črtastega blaga.
Elita vam predstavlja Majo v Prešer novi ulici 11
Letošnja moda tako poudarj pletenine, da nobena moderno ob' čena ženska ne more brez razn? vrstnih puloverjev, bluz, bluzic ' maj pa tudi bluza iz tkanega blag je bistveni del letošnje poletne ga derobe. .. e
Ne glede na to, ali nosite kavboj* ali krilo, skrbi naša MAJA za vrhm del vaše postave in ker ste rade n» dostnega videza, predvem pa m°ae,Q no oblečene, vam v tej trgovini ne težko izbrati nekaj lepega in kar danes bistveno, primernega in a stopnega tudi za vaš žep. |
Trudimo   se,   da   bi   imeli " prodajnih policah vedno t*810',^ vam ustreza. Zaupamo vam lan* da imamo stalno na zalogi sam0 MAJI več kot 5000 kosov razi« vrst   pletenin   in   bluz   iz razn materialov. Če ste pri izbiri in na povanju količkaj potrpežljivi in poslušate še nasvete naših Pr? j jalk, boste zadovoljni odhajali '. MAJE   in   tudi   z   veseljem nos" kupljeno blago.
iz
Na sliki vam danes prikazuje11^ izredno posrečeno, mladostno in g demo bluzo iz  indijske bomba2 ročno tkane tkanine, ki jo °^ ^ lahko tudi ženska srednjih let, *}e |() bi pri tem bila videti vsiljivo aH najstniško. Sicer pa, če smemo, vilv še svetujemo: ne imejte predsod* glede let in oblačite se mladostno-
32
5T
14
28
126
18
29     m '
33
15
io Ji
34
37 ■
43
L51
54
12
39
44
52
40
pOdoravno: 1. nagovor za lorda; priljubljena pesem francoske pevke Edith ,'?'> 7. kdor je zaposlen na ladji, vojak v mornarici, 13. izvedenec, 15. slovenji1 operni basist in glasbeni pedagog, Julij, 16. avtomobilska oznaka za ombor, 17. odlitek tiskarskega stavka na kovinski plošči, izdelek stereotipije, " vrsta italijanskih kamionov, 20. ime zagrebške pevke popevk Štefok, 22. 'sta družabnega plesa iz Amerike, 23. hrvaška industrija nafte, 24. padar, ar»ocelnik, 26. stopnja prav majhnih tiskarskih črk, 27. strupena kemična 3QVlna> znak Cl, za dezinfekcijo, beljenje platna itd., 28. vinorodna rastlina, rjiv/118^1 literarni zgodovinar in teoretik, Pavel N., 32. precizno, natančno, P°drobno, 34. Madžar, prebivalec Ogrskega, 35. župnija, 36. reka v Keniji, Pfitok Tane, rt otoka Huahine v Društvenih otokih, 38. borišče, prizorišče, Palestinska luja Akon, 42. redka, kosmatena tkanina za vmesno podlogo, **" nrast z zelo hrapavo skorjo, 45. mednarodna avtomobilska oznaka za j^bliko Libanon, 46. pripadnica Saracenov, Arabka, 48. grška črka, 49. sol n i   °.Ye kisline; svetovno znan je čilski s . .., 51. v medicini srab, garje, grinte, a|ezljiVo kožno obolenje, 53. sladek južni sadež, 54. najeto zemljišče, Jemnina, zakupnina od zemljišča.
?!avPično: 1. obrtnik živilske stroke, 2. pravoslavna sveta podoba, 3. latinska j ratica za locus sigilli, prostor za pečat, 4. boginja plodnosti pri starih Rim-Ja.ruh, 5. prekapnica, posoda, ki so jo uporabljali za destilacijo tekočin, 6. grm
1 nizko drevo z zelo trdim lesom, 7. slovenski slovničar, sestavljalec ,ftetelčice, 8. zaznava s prsti, 9. gibljiv podaljšek trupa pri nekaterih živalih, j ' Nikola Tesla, 11. beseda brez naglasa, 12. popotnik, kdor gre na romanje, mig s trepalnico, 15. kuma, 18. pripadnik nacistične vojaške organizacije v .» 21. indonezijska tiskovna agencija, 23. pristaš ilirizma, 25. grško mesto v ^nem Epiru, znano po preprogah, 27. duhovščina, 29. velika rdeča zvezda : .-Korpijonu, 31. reševalec ali sesfavljalec ugank, 32. nagnjenost, v fiziki j ^bnacija, v slovnici modus, 33. izdelovalec kitnega maziva, 35. satirično pramsko delo z ostro, polemično vsebino, 37. staro industrijsko mesto v južni
ranciji, 39. zmešnjava, neurejenost, 40. zdravilišče in športni center v Švici,
Snnit,.*____x__Uxx:__x: x x____• 1—1:„^„ V.K., XA')   ',,, 1.....1. i
v, sanitetna potrebščina, očiščena in obeljena vlakna bombaža, 43. inkovski fti a.r> 46. moški potomec, 47. mednarodne avtomobilske kratice za Avstrijo,
Belg
potom
in Španijo, 50. znak za kemično prvino lantan, 52. veznik.
KROŽEK
Festival mladih
28
o<lvj'j Prvenstvo Slovenije za mladince se d« 8J* v Kranju. 38 mladincev seje zbralo, boj„   P°merijo v plemenitem šahovskem '>fralnPre,Z'tU8^0 8voJe znanje, srčnost in b0rb"°   »rečo.   Turnir   označuje velika v*a°8*' pač pa teoretska pripravljenost itevjin    1 *e ni dovo,J izpiljen«- Zato so Par*«je  miniaturne. Objavljamo vodećih mladincev po 5. kolu.
tančic - Godec
ic2~c4
iS
Sg8-fB c7 — c5 Sb8 - c6 c5xd4 g7-g6
potezi prehaja angleška otvoritev Beli -Poczyievo varianto sicilijanske igre. l»B ''(fajuje močno kmečko središče in si
Crav,ja Prt
		1		0T3
				& & £ &
	4		m	
				m m
		k		
				
				
n		m	a	■ i
prostor za razporeditev lahkih
"•T?rdl
d7-d6 Lf8-g7 0-0 Lc8 - d7 Ta8-c8 Tffl-e8 Dd8 - c7 Dc7 - b8 Sc6-a5
Pozicija po 16. potezi črnega
17. i-l -«•!>!
Iznenada se pokaže nepovezanost črnih figur. Ne glede na to, da beli osvoji figuro, je njegov položaj veliko boljši zaradi nadmoći v središču.
B i*
8redl Z nat«nčno igro utrjuje položaj v d«r?.   u>   crni    pa   iftče   možnosti na *m">em krilu.
b7-b6 Sa5-b7??
17____
18. g2-g4
19. g4xh5
20. Sc3-d5
21. Lg5-f4
22. Lf4Xe5
23. Kgl-hl
24. Dd2-g5 +
SflB-h5
Lg7xe5
Sb7-c5
f7-fti
g6xh5
f8xe5
Ld7-f5
črni se je vdal
*P*ka, ki jo beli takoj kaznuje.
dr. S. Bavdek
se f^jfo ne pomaga noben ukrep. V pozdrav tako domačim kot tujim gostom jitii   .u križišča Lesce—Jesenice in Lesce — Bled ob cesti v posmeh vsem, ki cQ n' vseeno, kakšen je izgled, bohoti tole sn te*n turističnem delu, mar ne?! — A. Ž. —
Rešitev nagradne križanke z dne 9. julija: 1. tenis, 6. kmet, 10. pomp, 14. urica, 15. resonator, 17. Rače, 18. sirena, 19. Ore, 20. et, 21. kiks, 23. judo, 25. ID, 26. Kos, 28. Zeta, 30. Suvaja, 32. portali, 35. tiran, 36. opolo, 38. nezgoda, 40. palača, 42. spis, 43. Krf, 46. LN, 47. vino, 49. leto, 51. Al, 52. akt, 54. Leotar, 56. sako, 58. trikotnik, 60. Peter, 61. atol, 62. Aare, 63. olika.
Izžrebani reševalci: prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrada (50 din) dobi Olga Mavric, 64000 Kranj, Stritarjeva 2; 2. nagrada (40 din) Janja Žepič, 64000 Kranj, Koroška 14; 3. nagrado (30 din) Rezka Krošelj, 61215 Medvode, Verje 13. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 20. julija, na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din.
NA SORSKEM POLJU
(Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu)
Z enim samim gibom spremenimo ta fotelj v udobno ležišče, ki nam bo se kako prav prišel, če se najavijo obiski, ki ostanejo čez noč. Pri LESNINI na Primskovem jih imajo, enojne in dvojne, kariraste in eno-barve. Vpraša je te za fotelj DO-BOVA.
Cena! širina 80 cm 1858 din Airina 160 cm 3655 din
(28. — zadnji zapis)
Čas, namenjen tem zapisom, se je iztekel. Dobrega pol leta sem prijateljeval z ljudmi na Sorskem polju. In v hribovskih vaseh nad ravnino. Seveda, nisem utegnil vsega zapisati, kar sem videl, slišal. Saj ima skoraj vsaka stara hiša svoje izročilo, svojo zgodovino. Vesele in žalostne dni, ki jih je doživela. Tudi nisem omenjal vseh znanih ljudi s tega območja. Morda jim to celo ne bi bilo prav? V mislih imam resnobno napovedovalko ljubljanske televizije Tonjo Rahonc, Igorja in Marijo iz Zabnice, ki sta se pred leti »vzela« na kmečki ohceti v Ljubljani — bila sta res »zavber« slovenski par! — nisem omenjal. Rad bi tudi predstavil delovno igralsko družino DPD »Tone Šifrer« in pevskoskupino »Kvartet Ledina«. Nisem si utegnil ogledati veliki živinorejski obrat sredi Sorskega polja, kot tudi gozdnih lepot Hudičevja (kjer tako rad poje veliki petelin), Velikega Kolka, Malega Rovta, Zakladnika in Brezgalice.
Vendar pa izrabljam to zadnjo priložnost, da vsaj omenim nekatera poglavja, ki se jim še nisem posvetil.
Tako bi. rad predstavil ugledno Zabničanko Antonijo Šifrer, ki z vnemo in pravo iskateljsko strastjo zbira zgodovinske podatke o svojem kraju, posebno pa o svojem več stoletij starem rodu Šifrerjev, od katerih je eden od njih dosegel celo plemiško čast (glej 8. zapis). — Sifrerjeva je tudi sestavila obsežen in temeljit rodovnik svoje stare ro-dovine.
Če bi na morju radi pokukali se
malo na morsko dno, morate imeti masko in tudi plavutke, da se lahko poženete za ribami. Na Kokrinem dportnem oddelku v GLOBUSU jih imajo.
Cena: maske od 63,90 do 150,40 din plavuti od 102,30 do 189,10din
Stara opuščena mežnarija pri crn-grobski cerkvi.
V crngrobski cerkvi me je prav presenetil oltar za nedeljsko mašo. To je lepa kmečka skrinja iz teh krajev. Tudi mašni prt je okrašen s slovensko klekljano čipko. Pravi slovenski oltar!
V spodnjebitenjski cerkvi (opis gl. v zapisu 22.) sem videl tudi dve leseni sohi (sv. Neža in sv. Uršula),
imetišče. Malo čudno dobrodošli Foto: F. Perdan
Heinzov sladki preliv za na puding, sladoled, skuto in jogurt, za mlečne napitke in podobno, je prijetna poživitev pri sladicah. Uvožen je iz Holandije, dobi se pa v Centralovi DKLIKATKSI v Kranju. Cena: 15,85 din
Da bomo lahko vidno znova uporabile tudi kozarce, ki so nam ostali kupljenih kumaric, džemov in podobnega, so v SATUKNUSU izdelali patent s katerim se ti kozarci spet neprodušno zapro. V Murkinem ELGU v Lescah prodajajo komlctc teh pokrovov s patentnim zapiral-cem. Točna navodila za uporabo so priložena. Cena: 28,95 din
Antonija Šifrer iz Zabnice razlaga rodovnik svoje stare rodovine. *
Sv. Neža — eden od lesenih kipcev, ki je predstavljal našo poznogotsko umetnost v Parizu.
ki sta tako visoke umetniške vrednosti, da so ju pred leti razstavili tudi na znani razstavi jugoslovanske umetnosti v Parizu.
V spodnjebitenjski cerkvi sem opazil tudi lesen kipec (resda precej okrnjen — brez rok in brez temena), belo kromiran in postavljen ob stranski oltar — mar ni to podoba sv. Vida, ki se je moral umakniti bolj imenitnemu sv. Miklavžu? Če je le res tako?
In še stara mežnarija pri crngrobski cerkvi. Z mrtvimi očmi-okni zre velika enonadstropna stavba v svojo strahotno preteklost... Če sem bil prav obveščen, je prav iz te hiše prišel okupatorjev hlapec in šel izdat Staneta Žagarja, ki je s svojimi soborci počival v Rovtu nad Crngro-bom. Rane so še preveč sveže in mučno je, spraševati po podrobnostih.
Tako tudi nisem mogel ničesar zapisati o smrti skupine partizanov na Lavtarskem vrhu. Število je sicer res zajeto v skupnem številu padlih junakov na tem področju (vseh skupaj 32, od tega števila Stane Žagar in 15 tovarišev, potem še Franc Tepina — v tragediji na Lavtarskem vrhu naj bi torej izgubilo življenje do 15 borcev?)
In za konec: hvala vsem, ki so mi ljubeznivo povedali ali sporočili kak podatek, ki mi je pri pisanju prišel prav. Č.Z.
radio
17
sobota
f>.(M) Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9 35 Počitniški pozdravi 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.10 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16,45 S knjižnega trga
17.05 Na poti vColombo 17.30 Gremo v kino
18.06 Poletni divertimento 19.40 Minute/. ansamblom
Atija Sossa 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Sobotna glasbena
panorama 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja /.a naše
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 1.03 Zvoki iz naših krajev 2.03 Glasbena skrinja 3.03 Koncert po polnoči 4.03 Lahke note velikih orkestrov
Drugi program
H.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Popevke brez besed 14.00 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.10 Z majhnimi
zabavnimi ansamhli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Svet in mi 17.50 S pevcem Jankom
Ropretom 1K.(H) Vročih sto kilovatov , 18.40 Partiture lahke
glasbe
Tretji program
19.05 Iz slovenske
zborovske tradicije 19.30 Večerna promenada 20.35 Dvignjena zavesa 20.55 I/, oper in glasbenih
dram 22.15 Sobotni nočni
koncert 23.55 Iz slovenske poezije
18
nedelja
5.00 Dobro jutro
H.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Nenavaden polet
K.44 Skladbe za mladino
9.05 Se pomnite, tovariši
9.55 Vojaki, dober dan 10.05 Koncert iz naših
11.20
13.20 13.45
14.05 16.00
19.40 19.50 20.00 22.20
23.05
23.15 0.05
krajev
Naši poslušalci čestitajo in pozdravjajo Nedaljka reportaža Obisk pri orkestru RTV Beograd Nedeljsko popoldne Radijska igra
— C. N.Gattev-Z. Bramley-Moore: Križarjenje po Atlantiku
Glasbene razglednici! Lahko noč, otroci
V nedeljo zvečer Skupni program JRT
— studio Novi Sad Literarni nokturno
— Livij: Lukrecijina smrt
V lučeh semaforjev Montreal 7b'
Drugi program
H.03 Zvoki za nedeljsko jutro
9.35 M ladina sebi in vam 10.05 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana in
vokalnimi solisti 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošt i 13.1H Iz musiclov in
glasbenih revij 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega
gramofona 15.(K) Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas 20.35 Naši znanstveniki
pred mikrofonom:
prof. dr. Drago Kolar 20.50 Poletni koncert
domačih in tujih
izvajalcev 22.00 FranzSchubert:
Vojna v domači hiši,
odlomki 23.00 Za nas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije
19
5.00 8.08 9.05
ponedeljek
9.20 9.40 10.15
11.03 I2.10
12.30 12.40
13.30 14.05 14.30
15.30 15.45 16.45
Dobro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pesmice na potepu
Vedre melodije
Kdaj, kam, kako
in po čem
Za vsakogar nekaj
Veliki revijski
orkestri
Kmetijski nasveti
Pihalne godbe
na koncertnem odru
Pripoi*i)čajo vam
Pojo amaterski /.bori
Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo
Glasbeni intermezzo
Vrtiljak
Z Zabavnim
orkestrom
RTV Ljubljana
17.00 18.00
18.25 19.40
19.50 20.00 20,10 22.20
23.05
23.15 0.05
Studio ob 17.00 Igra violinist Nreo Tonazzi Zvočni signali M inute z ansamblom Borisa Franka Lahko noč, otroci Cc bi globus zaigral Operni koncert Popevke i/, jugoslovanskih študijev
Literarni nokturno — B. Bagola: Pasmi Za ljubitelje ja/.za Montreal 76
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki iz studia 14 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 1 7.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Sprehodi po tuji
zborovski literaturi 19.45 Za ljubitelje
stare glasbe 20.35 Znanost in družba 20.50 Večeri pri slovenskih
skladateljih 22.30 Sezimo v našo
diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije
torek
5.00 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Lahke note 9.40 Slovenske ljudske
v priredbah 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 I/, dela glasbene
mladine Slovenije 14.40 Na poti s kitaro 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Vrtiljak 16.45 Spomini in pisma: Iz Ljubljane v ilegali 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Koncert po željah
poslušalcev 19.40 M inute z ansamblom
Deča Zgurja 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra
— Ferenc Deak: Medkrajevna
21.10 Zv<x"ne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe
23.05 Literarni nokturno
— J. Podanv:
Pan s čepico 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Montreal 76
Drugi program
H.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli
JRT
14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.0S Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretj
19.05 19.20
20.00
20.35
20.55 22.25 23.15 23.55
21
5.00 8.08 9.05 9.25
9.40 10.15
11.03 12.10
12.30 12.40
13.30 14.05
14.30
i program
Glasovi časa Recital sopranistke Marie Callas Češkoslovaški umetniki v našem studiu
Sodqbni literarni port ret: Mihajlo balil Budimpeštanski glasbeni večeri Dve koncertantni simfoniji Plesni ritmi za orkester iz slovenske poezije
sreda
15.30 15.45 16.45
17.00 18.00
18.25 19.40
19.50 20.00
Dobro jutro Glasbena matineja Nenavadni pogovori S slovenskimi zabavnimi ansambli Zapojmo pesem Kdaj, kam. kako in po čem
Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmetijski nasveti Igrajo vam španske pihalne godbe Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrt il jak Sprehodi instrumentov Studio ob 17.00 Iz repertoarja zborov jugoslovanskih radijskih postaj Poie sopranistka Nada Vidmar M inute z ansamblom Jožeta Kampiča Lahko noč, otroci Koncert iz našega
studia 22.20 S festivalov jaz/.a 23.05 Literarni nokturno:
Pesmi vstaje 23.15 Revija
jugoslovanskih
pevcev zabavne
0.05 Montreal 76
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkest rov 13.33 V ritmu Latinske
Amerike 1 1.00 Z vami in za V a* 15.40 Pop integral 16.40 Iz slovenske
produkcije zabavne
glasbe
17.40 Svetovna reportaža 17.50 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij
Tretj
19.05
20.00
20.35 20.50
22.10 23.27
23.55
22
5.00 8.07
8.37
9.05 9.55
i program
Prizor na jezeru — izbor i/, domače popularne simfonične literature Zvočni kolaž, in kvintet na trobila Darjana Božiča Vidiki sodobne umetnosti Modest Musorgski: Boris Godunov, odlomki
Razgledi po sodobni glasbi Blaž Arnič: Godalni kvartet op. 16
Iz slovenske poezije
četrtek
11.10 12.10
13.20
13.40 14.05
14.45 15.10
V praznično jutro Preteklost v mladih očeh
M ladi pojo za praznik Praznična matineja Prenos proslave ob dnevu vstaje slovenskega naroda iz Dražgoš Na svoji zemlji Vstaja živi v ljudski obrambi Vihrajte zastave — izbor zborovskih pesmi
Koroški in primorski
Slovenci v boju za
osvoboditev
S solisti zabavne
glasbe
Iz partitur
slovenskih
skladateljev
lahke glasbe
Mehurčki
Plesni orkester
RTV Ljubljana
v gosteh pri delavcih
tovarne Veriga
v Lescah
16.45 17.05 18.05
18.43 19.40 19.50 20.00
21.00
21.40
22.20
23.0.")
0.05
Naš gost
Veliki duh svobode Radijska igra
- F. Rudolf. Ognjeni krst Parada violin Minule z ansamblom Lahko noč. otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer: Previharimo viharje Lepe melodije Slovenska instrumentalna glasba
Literarni nokt urno
— Graheljšek: Crtica
Palet a popevk in plesnih ritmov Montreal 76
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Glasbeni drobiž
od tu in tam 14.00 Z vami in za vas 14.20 Otroci med seboj
in med nami 16.00 Okno v svet 16.10 Jazz v komornem
studiu 16.40 Zabavni zboki
na tekočem traku 17.40 Ob lahki glasbi 18.00 Panorama
slovenskih popevk 18.35 Z velikimi
zabavnimi orkestri
Tretji program
19.05 Teden radia
Ohrid 1976 20.05 Slovenska zborovska
kultura 20.35 M. Vodopivec: Dva
stavka
iz orkestralnih
pastelov »Jesenski
ognji« 20.45 Koncert z dne
29. decembra 1975
v narodni galeriji
v Ljubljani 21.50 Primož Ramovš:
Odgovori za kvintet
na pihala 22.00 Velike partiture 22.40 Mak žari — glasbeni
zapisi   na praznični
dan
23.55 Iz slovenske poezije
23
petek
5.00 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Slovenska umetna
zborovska pesem 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Po Tanjinih poteh
televizija
17
sobota
18.05 Obzornik
18.25 Veliki raziskovalci:
Aleksander
von Humboldt 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski
zunajepolitični
komentar 19.55 Montreal:
olimpijske igre 76
— prenos začetne slovesnosti, B (EVR-Lj)
22.30 TV dnevnik 22.45 625
Oddajniki II. TV mreže
18.45 7 dni
19.05 Grof Motite Crist o 19.30 TV dnevnik 20.00 Prva svetovna vojna 21.00 24 ur
21.10 Zabavno glasbena
oddaja 22.10 Glasbena oddaja
T V Zagreb — I. program
17.45 TV dnevnik 18.05 TV koledar 18.15 Predstava
s Festivala otroka
v Šibeniku 19.30 TV dnevnik 19.55 Montreal:
olimpijske igre 76 22.30 Poročila 22.35 Strokovnjak za
nerešene primere
— celovečerni film
18
nedelja
9.10 Poročila 9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori — Jesenice, B 9.40 625
10.00 H. de Balzac:
Teta L i za —
nadaljevanka, B 10.45 Otroška matineja:
Catch Kand.v,
Japonske lutke, B 11.30 Kmetijska oddaja
(Bg) 12.30 Poročila 15.35 Igre brez meja, B 17.00 Morda vas zanima:
Brata Bojovič 17.30 Okrogli svet 17.45 Poročila 1 7.50 Robinzonka —
celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.50 Tedenski
gospodarski
komentar 20.00 S. Karanović:
Na vrat na nos
— nadaljevanka
TV Beograd, B 21.00 Skrivnosti Jadrana:
Mreža, B 21.30 TV dnevnik 21.50 Montreal:
olimpijske igre 76
— prenos tekmovanj v plavanju, veslanju, gimnastiki, boksu
in kolesarstvu, B
(EVR-Lj) Opomba: Pričakujemo ponudbo za prenos košarkarske tekme Jugoslavija : Portorico iz Montreala; v tem primeru bi se popoldanski spored pričel ob 14.00 Igre brez meja, 15.25 Morda vas zanima, 15.55 Košarka Jugoslavija : Portorico in od 17.30 naprej nespremenjeno.
Oddajniki II. TV mreže
19.30 T V dnevnik 20.00 Zlate plošče 21.00 24 ur
21.10 Nenavadna Amerika
— dokumentarni film
TV Zagreb - I. program
9.50 Poročila I0.IM) Otroški spored 11.00 Narodna glasba 11.30 K met ijska oddaja 12.30 Jugoslavija,
dober dan 17.00 TV dnevnik 17.15 Veronika se vrača
— film
18.45 Olimpijska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.05 Beograjske zgodbe 21.25 Montreal:
olimpijske igre
— prenos
19E
15.10 Filmski pregled z olimpijskih iger
— posnetek iz Montreala, B
17.45 Obzornik
18.00 Štirje fantje in pes
— serijska oddaja, B 18.35 Odločamo
18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Nazor: Sjora
Nikoleta — drama
TV Zagreb 21.10 K uit urne diagonale 21.40 TV dnevnik 22.(M) Montreal: olimpijske
igre 76 — prenos
tekmovanj
v veslanju,
gimnastiki, boksu
in plavanju, B
(EVR-Lj)
Oddajniki II. TV mreže
17.30 Napoleon in ljubezen 18.30 Olimpijske igre 76
— posnetek 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20,30 Krich von Daniken
— feljton 21.10 Onadva
— celovečerni film TV Zagreb — L program 14.55 ()l roška oddaje 15.10 TV vrtec
15.30 Filmski pregled
z olimpijskih iger 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Branje 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Mrtve   oči   - TV
TV drama 21.(M) Montreal:
olimpijske igre 76
torek
15.20 Filmski pregled z olimpijskih iger
— posnetek, B 17.55 Obzornik
18.10 Morda vas zanima: Bojan Adamič
18.45 Narodna glasba (Bg)
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.(Ml Pogovor O...
(Spodbudni odziv)
20.55 H.Spring: Zanikrni tiger -
nadaljevanka, B 21.45 Poročila 21.50 Montreal:
olimpijske igre 76
— prenos tekmovanj v plavanju, kolesarstvu in gimnastiki, B
(KVR-Lj)
Oddajniki II. TV mreže
18.30 TV novice
18.45 Dokumentarni film
19.00 Nenavaden par —
humoristična oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Montreal: olimpijske
igre 21.00 24 ur
21.05 In pozdravite vse 21.35 Obzorje
T V Zagreb — I. program
14.55 Olimpijske igre
v preteklosti 15.30 Filmski pregled
z olimpijskih iger 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Na razstavi 18.45 Narodna glasba 19 30 TV dnevnik 20.00 Družina Boussardel
— serijski film 21.40 TV dnevnik 21.55 Montreal:
olimpijske igre
v gimnastiki, boksu,
Ceter oboj"., olesarst vu, plavanju in event.
Rado Časi vam
priporoča
košarka Jugoslavija : ZDA, vmes Poročila (EVR-Lj)
21
15.20
1 7.55 18.10
18.45
19.05
19.15 19.30 20.00
21.10
sreda
Filmski pregled z olimpijskih iger
— posnetek, B Obzornik
Naloga je opravljena
— reportaža, B Spomenik dražgoški bit ki, B Kam in kako
na oddih Risanka TV dnevnik Film tedna: Na suhi zemlji Montreal: olimpijske igre 76
— prenos tekmovanj
Ponedeljek
V ponedeljek, 19. julija, ob 20. uri boste lahko gledali TV dramo Vladimira Nazorja Sjora Nikoleta.
Ob 100-letnici rojstva Vladimira Nazorja je na sporedu TV drama Sjora Nikoleta. Posneta je po istoimenski noveli in po motivih drugih zgodb iz zbirke Zgodbe iz otroštva. Deček Mali, ki nas spominja na samega Nazorja v otroških letih, živi na samotnem otoku Braču. V njegovo otroško doživljanje sveta, polno igre in domišljije, se vpleta mračna zgodba Sjore Nikolete, gospe v črnem. Po srcu dobra in plemenita starka živi v razpadajoči hišici na obali, skriti med cvetje in spomine. Sedaj že pokojni mož jo je zapustil, ko je zaigral vse imetje in hišo na obali. Starka ne more preboleti izgube svojega doma in otrok, ki so jo zapustili. Zateka se v iluzije, pričakuje svojega že umrlega moža, sanja o otrokih, ki se bodo vrnili.
Iz prepletanja realnega otroškega sveta in umišljenega sveta Sjore Nikolete raste lirična podoba starke in njene usode Drobna in plemenita starka v črnem, ki umira v baraki, hrepeni po domu, izgubljeni hiši z balkonom nad morjem, preraste v simbol. Njena usoda je usoda premnogih žena na obali. Morje ni več samo pesem mandoline, temveč skriva v svoji romantičnosti premnoge usode ljudi.
Četrtek
V četrtek, 22. julija, torej na praznični dan, predvaja naša TV ob 21.15 prvi del nadaljevanke Jugoslavija v vojni.
TV Zagreb je lani posnela dokumentarno (Kidajo Jugoslavija v vojni, ki jo bomo posredovali v treh delih tudi v našem programu. Avtorji oddaje so poskušali orisati predvsem potek vojaških operacij osrednje skupine narodnoosvobodilne vojske, ki jo je neposredno vodil vrhovni štab, ob tem pa opozoriti na poglavitne politične in mednarodne dogodke.
Spričo časovne stiske oddaja seveda ni mogla zajeti vseh razmer v posameznih pokrajinah in tem ustreznim oblikam narodnoosvobodilnega gibanja in osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti Kljub temu pa oddaja vendarle opozarja na odločilne trenutke našega narodnoosvobodilnega boja, na izredno vlogo komunistične partije in tovariša Tita.
Prva oddaja prikazuje napadalnost fašističnih držav in njihova osvajanja, prizadevanja K P Jugoslavije, da bi okrepila obrambne sposobnosti dežele, odpor množic proti kapit ulariiim voditeljem, aprilsko vojno in razkosanje Jugoslavije, osnovne črte vstaje in njen razvoj v pomladi leta 1942, dotika pa se tudi narodnega izdajstva.
Petek
Odujniki II. T V mreže
18.35 Olimpijske igre 76
— posnetek 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko: Na klancu
T V Zagreb — I. program
14.55 Mali svet 15.30 Filmski pregled
z olimpijskih iger 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Znanost 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 T V dnevnik 20.00 Rezerviran čas 21.(K) Olimpijske igre 76
221
četrtek
V petek, 23. julija, ob 18.40 bomo lahko gledr.'i ročk koncert našega znanega ansambla Bjelo dugme. Naša najbolj popularna skupina Bjelo dugme nam bo v oddaji predstavila nekaj svojih najbolj znanih melodij. Oddaja jt i/, serije In pozdravite vse ter je barvna. Redaktorica je Nataša Karueluti
9.40 Poročila
9.45 Proslava 35-letnice vstaja slovenskega naroda — prenos iz Dražgoš 11.15 Po poteh spominov
— mladinska oddaja 11.45 Srečni metulj, B 12.30 Montreal: filmski
pregled z olimpijskih iger 76 — prenos, B (KVR-Lj)
16.20 Obzornik
17.40 Pričevanja —
Jetnice v italijanskih fašističnih zaporih
17.20 Tri četrtine sonca
— celovečerni film 18.55 Partizanski
samospevi:
Lirična koračnica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 A. Konic:
Najvažnejši dan
v življenju
— nadaljevanka, B 21.05 Jugoslavija v vojni
— L del 22.0.J TV dnevnik
22.20 Montreal: olimpijske igre 76 — prenos tekmovanja v veslanju, boksu, kolesarstvu, peteroboju, plavanju in gimnastiki in ev. ob 24.00 rokomet Jugoslavija : SZ (KVR-Lj)
Opomba: Pričakujemo
ponudbo za prenos
košarkarske' tekme
Jugoslavija : Italija
ob 20.55 iz Montreala
Oddajniki II. T V mreže
17.40 Animatorji
iz Bukarešte 1 7.55 M ladinska oddaja 18.30 Olimpijske igre 76 19.30 TV dnevnik 20.00 Partizani - TV
nadaljevanka 21.00 24 ur 21.10 Krog 22.00 Poezija
T V Zagreb — I. proifram
14.55 Na črko, na črko 15.30 Filmski pregled
12.10
12.30 12.40 13.30 14.05 14.30
15.30 15.30 15.45 16.45
17.00 18.00
19.40
19.50 20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05
Revija orkestrov in solistov
Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam M ladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Z ansamblom Francija Puharja Studio ob 17.00 M ladi solisti, instrumentalisti in pevci
M inute z ansamblom Toneta K met ca Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokt urno Jazz pred polnočjo Montreal Tli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel
ob mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Zabavni zvoki za vse
Tretji program
19.05 Radijska igra
— Christoper Fry: Feniks preveč
20.05 Pianist Radoslav
K vapi 1 in Dvorak o*"* klavirske miniature
20.35 Z jugoslovanskih koncertnih odrov
22.00 V nočnih urah
23.30 Iz jugoslovanske operne literature
23.55 Iz slovenske poezije
tržni pregled
JESENICE
Solata 7 din, cvetača 12 din, korenček 9 din, česen 20,36 din, čebula 11,10 din, stročji fi*0' 15,30 din, pesa 7,30 din, kumare 7,80 dm. paradižnik 13,30 din, paprika 24,80 din, slive H din, jabolka 18,80 din, hruške 16,90 din, pomaranče 9,70 din, limone 11,30 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 61,70 din, smetana 27,85 din 1. skuta 17,30 din, sladko zelje 5,40 din, klobase 61,20 din, orehi 155,30 din, jajčka 1,64 do 1,8' din, krompir 6 din
KRANJ
Solata 8 do 10 din, spinača 14 do 18 din, cvetača 16 din, korenček 16 din, česen 36 do 40 din, čebula 10 do 12 din, fižol 15 din, pesa 10 din, kumare 10 din, paradižnik 12 do 14 din, paprika 18 do 20 din, slive 12 do 20 din, hruške 14 din, breskve 14 din, marelice 18,20 din, češnje 14 din, med 50 din, žganje 55 din, limone 12 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 56 din, smetana 24 din, skuta 16 din, sladko zelje 6 do 8 din, orehi 90 din, jajčka 1,60 do 1,80 din, krompir 7 din
TR2IC
Solata 7 din, špinača 20 din, cvetača 15 din. korenček 12 din, česen 20 din, čebula 12 din. fižol 14 din, pesa 10 din, kumare 10 din. paradižnik 14 din, paprika 26 din, slive 12 dm. jabolka 14 do 15 din, hruške 13 din, breskve 1» din, pomaranče 14 din, limone 16 din, ajdova moka 25 din, koruzna moka 12 din, kaša 20 dm 1, surovo maslo 64 din, smetana 6 din mer-> skuta 5 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 8 dm. jajčka 1,70 din, krompir 7 din
poročili so se
V KRANJU
Kermelj Janko in Kocjan Dana, Mrak Franc in Perčič Valentina, Mravlje Rado in Begu* Irena
VTRŽlCU
Cerman Janez in Jenko Marinka
umrli so
V KRANJU
Maser Magdalena, roj. 1904, Božič Vinko, 1914, Klavčič Vekoslav, roj. 1890
VTRŽICU
Štefe Pavla, roj. 1893
z olimpijskih iger 18.00 Poročila 18.06 T V koledar 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Trimesečna bilanca
— celovečerni film 21.25 Montreal:
olimpijske igre 76
231
15.20
17.55 18.10
18.40
19.15 19.30 19.55
20.05 20.40 21.10
petek
Filmski pregled
z olimpijskih iger 76
— posnetek, B (EVR-Lj) Obzornik Catch Kandy
— serijski film, B Ročk koncert: Bijelo dugme, B Risanka
T V dnevnik
Tedenski
not ranjepolitični
komentar
Kapitan Mikula
Mali -
nadaljevanka, B Ruanda — dokumentarna oddaja, B
Montreal: olimpijske igre 76 — prenos
loterija
-I
tekmovanj v atletik.1' kolesarstvu, boksu gimnastiki (EVR-Lj), vmes Poročila
Oddajniki II. TV mreže
18.35 Olimpijske igre 76
— posnetek 19.30 TV dnevnik 20.00 Gost urednik:
Josip Kotnik 21.00 24 ur 21.15 J. S. Bach:
Orkestrske suite
TV Zagreb - I. progrs"1
13.25 Olimpijske igre 76
— posnetek 14.55 Tehtnica -
otroška oddaja 15.30 Filmski pregled
z olimpijskih iger 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Brigadirski
T V studio 18.45 Glasbeni studio
19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 19.55 Montreal:
olimpijske igre 76 22.00 Poročila 22.05 Ryan - serijski f'ln 22.55 Montreal:
olimpijske igre 76
c
'•S
3 S
ss
o o ■t. -a
80	20	854	60	09257
70200	600	5494	500	36277
44360	800	27494	1.000	32137
t Nil 670	10.000	33204	10.000	89547
59976	K).(KK)	ti 11344	10.000	95337
		584734	10.000	245637
41	30	75	20	J53247
491	100	345	60	
3151	300	(>4975	600	08
5151	300	24145	600	35948-
4061	500	96466	5.000	59698
48991	600		600	37608
51281	600	:15806		61008
78491	600	68016	600	15798
92771	l.(KN)	17066	800	183728
		75626	800	414078
2	10	;14056	1.000	532938
53	30	92616	1.000	018988
93	50	086476	10.000	619648
12643	800	187276	10.000	
157853	10.000	294956	10.000	29
				409
14	20	7	10	47449
34	20	«0627	600	4I67(W
6
t3
01 Z
U g*
800 800 1.000 1.000
10.000
io.ooo
20 600 800 800 800 5.OO0
10.022
1600$
30oaoo°
40 60 80° 10.00°
Prek Himalaje na Kitajsko
Ce vam je vroče,
nikar ne ostaxii-te doma
poletje je zaživelo. Marsikdo prav v teh dneh odhaja na zaslužene poče L^' nekateri 8e že vračajo, drugi spet vesele ob misli, da se bodo iz 2 * k. te.<*en al' dva že pridno namakali v morju in iskali sence pod in8«1 Dorovci orj kozarcu hladnega piva. Vsi pa si prav gotovo tu
tam zaželimo osvežitve na tem ali onem kopališču, pa morda tudi 0jezeru ali na bregovih naših rek.
rav zaradi tega smo obiskali osrednja gorenjska kopališča z name-0|tt, da vam posredujemo delček njihovega poletnega utripa.
BREZ SONCA IN KOPALCEV
.Težki deževni oblaki nad Blejskim Jezerom so sicer nič kaj prijazno napovedovali vsaj skromen naliv, ven-đar dočakali ga nismo. Kopališče pod gradom je mirovalo, toda nas je
.°lj zanimalo, kako je na Bledu v 8'cer vročih julijskih dneh. Izvedeli 8rno, da je jezerska voda letos izredno topla, k čemur je nedvomno pripomoglo lepo in toplo vreme v drugi Polovici junija, ko je kopališče obokalo tudi prek pet tisoč kopalcev, £.ar je številka, ki je za ta mesec na ~ledu že zlepa''ne pomnijo. Sicer pa kopališče dnevno obišče od šeststo do tisoč petsto kopalcev, med katerimi m Pa^ naJveč tuJih turrstov- Odrasli V?°rajo za kopanje odšteti po sedem dinarjev, dijaki po pet, otroci pa po
r) dinarje. Za kabino morate odšteti
ri dinarje, za omarico dva dinarja, ^a pet dinarjev pa si lahko izposo-r'te tudi ležalni stol in senčnik. Za /8to ceno si lahko sposodite tudi *°palke, shranitev vrednostnih Predmetov pa vas velja dva dinarja, ^red vhodom v kopališče se lahko °skrbite tudi s sadjem, na kopališču Pa si lahko pogasite žejo v kopališkem bifeju. Prijatelja lahko pova-D,te na namizni tenis, če pa vam ni Preveč do kopanja, si lahko za dvaj-j*t'dinarjev najamete čoln in se nekoliko izurite v veslanju. Kopališče Ponuja tudi sezonsko oziroma te-**ensko karto. Prva velja dvesto di-^jev, tedenska karta s kabino pa
r^stdeset dinarjev. Ob vsem tem pa ^e gotovo zelo razveseljivo, da je je-
erska voda letos, poleg tega, da je
n°*aJ topla, v primerjavi z nekaj
Preteklimi leti tudi dokaj čista.
PRIŠLI SMO PREZGODAJ
Jesenicah v dopoldanskih urah /*ed tednom ni pretirano veliko ko-Palcev, toda zatrdili so nam, da je v Ropoldnevih    popolnoma drugače, opal išče ima lepo, umirjeno lego a°- niestom, pred letošnjo sezono so °a očistili in prebarvali, nedavno pa Postavili tudi stebre z lučmi za tre-£lnge plavalnega kluba. Voda v ba-erju je 0grevana, v primeru sile pa Jo lahko uporabi tudi Železarna. Od-asli   morajo   za   kopanje odšteti ^Set, študentje in dijaki po pet, troci pa po tri dinarje. Po nekoliko ,niŽani ceni pa si delavci Železarne ^.arte lahko preskrbijo prek svoje ^dikalne   organizacije. Posebnih , ^aric kopališče nima, so pa kabine, ^Jer se kopalci lahko preoblečejo. V Pasjih« dneh so na kopališču našteli ^"i že do tisoč obiskovalcev, največ
seveda ob koncu tedna. Kopališče ima tudi bife, za različno športno udejstvovanje kopalcev pa je igrišče nekaj metrov pod kopališčem.
ZA OBNOVITEV NI DENARJA
Tudi v Tržiču nam je sonce nekoliko ponagajalo, toda to niti nas niti najvztrajnejših kopalcev ni moglo premotiti. Bazen so za letošnjo sezono nekoliko prenovili, prav tako pa prijetno uredili tudi njegovo okolico. Tudi v Tržiču velja kopanje za odrasle deset dinarjev, za dijake in študente šest ter za otroke tri dinarje. Omarica velja dodatne tri dinarje, kabina deset dinarjev, za dinar pa si lahko sposodite ležalni stol. Lahko si preskrbite tudi mesečno karto, ki za že prej omenjene starostne kategorije velja sto oziroma šestdeset oziroma trideset dinarjev. Ura namiznega tenisa pa vas bo veljala šest dinarjev. Ob lepih dnevih, sobotah in nedeljah se zbere na kopališču tudi do osemsto kopalcev, med katerimi seveda prevladuje mladina, kakšna četrtina pa je odraslih. Potožili so nam še, da kopališče že petnajst let ni bilo prenovljeno, prenovljeno v pravem pomenu besede, ker, da za to enostavno ni denarja. Sicer pa se s tem problemom srečujejo skorajda vsa kopališča pri nas, ne zgolj na Gorenjskem. In zopet ne smemo pozabiti omeniti bifeja, najmlajši pa so gotovo najbolj veseli sladoleda.
TUDI V TEKOČI VODI LAHKO PLAVAŠ
Škofjeločani so si kopališče uredili kar ob Sori. Vstopnina je enotna — dva dinarja, Sora pa prijetno hladna in rezultat teh dejstev je na dlani, kopališče ima velik obisk. Kopalci so v glavnem mladi in ker je ob vodi dovolj prostora tudi za kakšno merjenje moči v nogometu, je na kopališču vedno živahno. Spet ne moremo mimo bifeja, ob njem pa je tudi dvo-stezno avtomatsko kegljišče, tako da zabave pravzaprav ne manjka.
AVTOKAMP BO KMALU POLN
Radovljiško kopališče je znano in priljubljeno, o čemer priča tudi letošnji obisk od srede junija sem, saj je kopališče v tem času obiskalo že prek šest tisoč kopalcev. Ob kopališču se razprostira avtokamp, ki v teh dneh še ni polno zaseden, toda v juniju so že zabeležili prek štiristo prenočitev, v večini nizozemskih gostov. Številka kopalcev na dan se nenehno giblje okoli tisoč, seveda je med
Lažje je doživeti kot napisati — posebno pisati o Kitajski, nam tako malo poznani deželi. Se zdaj se sprašujem, kako je prišlo do tega, da sem videl in delno tudi spoznal to prostrano čudovito deželo in te skromne in živahne Kitajce.
Mogoče je pri takem potovanju razen denarnih vprašanj najtežje slovo od domačih. Zame je morda to dobro, da so domači že več ali manj navajeni. Malo mi je bilo neprijetno, ker je sosedov prijatelj, t. j. pes Runo, začel nekam žalostno cviliti. Ker je pač žival zelo pametna, je bila prepričana, da bo za nekaj časa prikrajšana za kak priboljšek. Za potovanje na Kitajsko se je bilo tudi potrebno cepiti proti raznim boleznim, kar pa je bilo s pomočjo prijaznega zdravstvenega osebja nežno in hitro opravljeno.
Moj namen ni bil, da si ogledam Kitajsko in njene prebivalce, temveč himalajsko področje ter pri tem ugotovim možnosti za vzpon na Comolugmo oz. po naše na M t. E ;rest.
Vse misli in program sem začel dokončno urejevati šele na letalu ter se pri tem prebudil v stvarnost, ko se je začelo letalo dvigati. Kot bi pilot slutil mojo željo, je stroj usmeril tako, da sem si lahko še enkrat ogledal meni tako dobro poznani, mislim, da ne pretiravam, čudoviti svet. Pri tem pa sem se spomnil besede svoje mame, ki mi ob slovesu vedno reče: »Le kam te žene, ali nisi zadovoljen z našimi gorami.«
Let iz Kranja do Beograda traja tako dolgo kot vozi avtobus iz Kranja do Ljubljane z malo zamude. Ker smo v Beogradu imeli nekaj časa, sem izkoristil priliko, da si pobliže ogledam oz. da spoznam sopotnike. Predvsem sem želel spoznati, kdo je vodja oz. kdo je odgovoren tudi zame. Seveda me je tudi on že od daleč opazoval in si pri tem, saj je to trdil potem, mislil enako o meni kot jaz o njem — nič dobrega. Mogoče sem svoje mišljenje po končanem potovanju nekoliko spremenil.
Ker je čas druge etape poleta Beograd —Dubrovnik potekel, smo se vkrcali v letalo ter še v dokaj mirnem letu prileteli do morja, nato v krožnem spustu nad Dubrovnikom pristali tako rekoč tik nad morjem. Pri tem' pa smo imeli srečo, da je pilot našel pristajalno stezo, ker sem imel občutek, da jo je nekaj časa iskal. Ko sem o tem vprašal stevardeso, se mi je milo nasmehnila in si je gotovo mislila, da se prvič peljem z letalom in da sem gotovo doma s kmetov. No, eno stvar je gotovo ugotovila.
Na poti prek Himalaje
ATENE - KARACl
Po kratkih carinskih in policijskih formalnostih na letališču v Dubrovniku smo spet v zraku. Letimo proti Grčiji. Pod nami pa kar nenadoma megla in oblaki, le gora Olimp zasnežena. Saj meni se je zdelo, da se je vabljivo nasmihala kot kakšno čedno dekle, seveda v mojih mlajših letih. Tudi pristanek na grškem letališču v Atenah je bil dosti strokoven — tako so rekli moji sopotniki, ki so se na to razumeli. V Grčiji smo imeli nekaj časa do odhoda letala, ker pa je organizacija zelo dobro potekala, smo si po zaslugi našega vodje Dragota ogledali na hitro še mesto Atene in najbolj znamenito Akropolo.
Se danes ne vem, kaj sem videl v Atenah oz. v Akropoli, ker sem bil z mislijo že za kak dan naprej. Čas bivanja v Atenah je minil in že se pripravljamo na predzadnjo etapo Atene —Karači. Leteli smo razmeroma dolgo nad turškim ozemljem, če rečem dolgo — pri tem mislim nekaj ur. Ko sem pred leti imel priliko ogledati si Turčijo z avtomobilom, je to trajalo več dni. Kako dolgo so šele hodili peš! Iz letala smo imeli čudovit pogled na Egejsko morje, nato smo preleteli Marmorno morje, Ankaro, pri tem pa sem nestrpno čakal, kdaj se bo pokazala Noetova gora — Ararat.
Će sem čisto odkrit, sem se v letalu nekoliko boljše počutil kot pred leti, ko sem v snegu, vetru in mrazu sam prenočeval tik pod vrhom. Ko sem to pripovedoval svojemu prijatelju, mi je rekel, da sem bil za to sam kriv, kar je imel tudi prav. Ko smo preleteli jezero Van, ki je tako veliko kot malo morje, smo se posvetili obilnemu obroku. Ne vem, ali je bila večerja ali kosilo, le to vem, da sem zaradi
vsega doživetega v tako kratKen času začel izgubljati apetit. K< sem to omenil vodji, je dejal, di imajo v letalu dobro zdravilo /.; apetit, da si ga je on že preskrbel Ko mi ga je ponudil, sem ugotovil da je to alkohol. No, do neke men je alkohol res zdravilo, samo še d< danes ni nihče ugotovil, kje je tisti meja.
Po prijetnem zibanju letala mogoče včasih malo grobo, sen počasi malo zadremal. V polsni zaslišim ropot nekega mehanizmi in se naenkrat prebudim. Ko vidin zraven sebe mirno smrčečega prija telja, prvič ker mu zavidam mirn« spanje in ker me je nekoliko stral čudnega ropota, ga z roko dregnen pod rebra. Hitro se prebudi in k< mu razložim za kaj gre — pobled — in začne čudno momljati. I; potovalne torbe pod mojim sedežen privleče na dan budilko, ki je teh tala v tistem trenuku — vsaj men se je zdelo — nekaj čez 2 kg. Ja; pa sem mislil, da je peklenski stroj Ker sva imela tudi zdravilo prot strahu, sva ga v precejšnji količin zaužila in nato zadremala.
Šele prijeten dotik stevardese m« je predramil. Približevali smo s< letališču Karači v Pakistanu. P( razmeroma dobrem pristanku letali smo si tudi mi privoščili mah počitka na Zemlji. Med tem čason pa so uslužbenci letališča oskrbel letalo z novo količino goriva, sa zadnja etapa Karači —Peking b< zelo dolga.
Na letališču smo si ogledali 1« notranji del stavbe, ker je bil; zunaj, za naše pojme, velika vro čina — preko 30 stopinj Celzija No, tudi to je bilo hitro za nami ir zopet smo v letalu. Na zadnj etapi!
Roman Herlet
e*enice
njimi veliko število turistov, ob ko*n-cu tedna pa tudi večje število Kranjčanov in Ljubljančanov, vsaj tako so nam zatrdili. Odrasli morajo za kopanje odšteti sedem, otroci pa pet dinarjev, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa po dinar več. Kabina velja deset, omarica tri dinarje, za ležalnik pa je treba odšteti pet di-dinarjev. Tudi v Radovljici si lahko preskrbite sezonsko karto za dvesto petdeset dinarjev, mesečna karta velja stodeset dinarjev, turistična sedemdnevna karta pa petinštirideset dinarjev za odrasle in petindvajset dinarjev za otroke. Vedno čista voda ter skrbno urejena okolica bazena torej resnično potrjujeta »ime«, ki si ga je kopališče ustvarilo z leti.
KAKO PA V KRANJU?
Pravzaprav nič kaj drugače kot na ostalih gorenjskih kopališčih. Tudi tu se število kopalcev v lepih dneh giblje okoli številke tisoč, športni park, oddaljen od kopališča le nekaj korakov, pa omogoča najrazličnejše oblike športne rekreacije. Odrasli morajo za kopanje odšteti osem, dijaki šest, otroci pa štiri dinarje, kabina pa velja deset dinarjev. Za zimsko kopališče pa je treba zapisati, da je v teh dneh zaprto.
Ob koncu našega bežnega zapisa o potepanju po gorenjskih kopališčih naj še zapišemo, da ima vsako od omenjenih kopališč tudi bazene za najmlajše kopalce. In če bi se spustili še nekoliko dlje, v okvirno primerjanje, je treba povedati, da kopališča v turistično bolj razvitih krajih omogočajo kopalcu nekoliko več, čeprav kopalec za to odšteje kakšen dinar manj. Vsekakor pa se boste na slehernem kopališču lahko naplavali, ohladili na zunaj pa tudi na znotraj do take mere, ki vam pač najbolj ustreza. Zato nikar ne ostajajte doma, če vam je vroče.
Boris Bogataj
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
skupščine občine Kranj
objavlja prosta delovna mesta
V davčni upravi:
- REFERENT ZA ODMERO PRISPEVKOV OD KMETIJSTVA IN ZGRADB II.,
srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
- REFERENT ZA EVIDENCO, OBRAČUN IN ZBIRANJE PODATKOV,
srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
V oddelku za finance:
- MATERIALNI KNJIGOVODJA IN LIKVIDATOR RAČUNOV,
srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
V oddelku za občo upravo in družbene službe:
- 2 STROJEPISKI,
2-Ietna administrativna šola (v poštev pridejo izurjene strojepiske — plačilo po normi)
- 2 VRATARJA - ČUVAJA,
nižja izobrazba, delo v izmenah
Za vsa delovna mesta je tudi pogoj moralno-politična neoporečenost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi, razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Graditelji
Komunalno, obrtno
in gradbeno podjetje z n. sol. o.
TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5
in Opekarna Maribor -Radvanje p. o., Maribor, Streliška 16/a
Vam v kooperaciji nudita na enem mestu kompleten asorti-ment opečnih in betonskih izdelkov ter montažnih stropov »NORMA«.
Prednosti »NORMA« stropa so:
— je montažen, čas gradnje minimalen;
— je lahek in enostaven za montažo;
— je v modularnih merah;
— je kakovosten in cenen;
— dobra toplotna in zvočna Na    izbiro    so   naslednji izolacija;
opeeni in betonski izdelki:   " ^So^T *tr°P",e
— navadni in dimniški zidaki;
— modularni in pregradni bloki;
— porolit 8 in 5 cm;
— vogalniki in dimniške tuljave;
— betonski zidaki za temelje in izdelki iz marmorja. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste. Prodajno mesto in informacije:
— TOZD Opekarne Kranj, b. o., Na Skali 5 tel. 22763 in 22764
Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom.
Dupljanski gasilci slavijo
Letošnje praznovanje krajevnega praznika KS Duplje so združili s praznovanjem 70. obletnice gasilstva v Dupljah, ki poteka pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja Murka Lesce. Do sedaj so že imeli več kulturnih in športnih prireditev. Jutri zvečer bo slavnostna seja s kulturnim programom in podelitvijo gasilskih priznanj in diplom, nato pa bo ob 20. uri za šolo v Dupljah kresovanje. Sklepna prireditev vseh praznovanj v Dupljah bo v nedeljo, ko bo ob 14.30 velika parada gasilskih enot in sprejem gostov, nato pa bo velika vrtna veselica z bogatim srečelovom in kegljanje za jarca. Za ples pa bo poskrbel ansambel Nautilus. Dobiček s te prireditve bo namenjen za nabavo nove gasilske opreme. Iz kronike GD Duplje povzemamo, da je bilo društvo ustanovljeno 25. februarja 1906. leta. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 42 fantov in mož, katerim je narekovala misel po potrebi ustanovitve PGD Duplje. V društvu je bilo v 70 letih veliko narejenega. 7 članov GD Duplje je dalo svoja življenja v NOB. J. Kuhar
Kmetovalci!
Ko boste kupovali stroje za svojo kmetijo, si oglejte naš prodajni prostor traktorjev, kmetijske mehanizacije in rezervnih delov v prodajalni Planina pred mlekarno v Čirčah.
Gorenjska kmetijska zadruga TZE
Kranj, tel. prodajalne 21-545, telefon kometciale 22-616, 26-171
Nov gasilski dom
Gasilci iz Sore so po štirih letih priprav začeli graditi nov gasilski dom. V tem času so zbrali gradbeni material v vrednosti 500 tisoč dinarjev, vaščani so se obvezali, da bodo opravili za 280 tisoč dinarjev prostovoljnih delovnih ur, občinska skupščina Ljubljana-Šiška je prispevala 190 tisoč, občinska gasilska zveza 30 tisoč, tovarna Color iz Medvod pa 15 tisoč dinarjev. jr
Pogumni jamarji
Skupina medvoških jamarjev se je pred dnevi spustila v brezno pri Kompoljah nedaleč od Vidma Do-brepolje. Čeprav z nepopolno opremo, so se spustili 115 metrov globoko in si nabrali novih izkušenj pri raziskovanju podzemeljskega sveta. Čeprav osamljeni pri svojih prizadevanjih, počasi dopolnjujejo opremo in že načrtujejo nove spuste v podzemeljski svet, tokrat na področju Krasa. -fr
Hotel Bor -Grad Hrib
Preddvor
vabi na veliko teraso ob jezeru Črnava
vsak PETEK ob 19.30 pleše in zabava FOLKLORNA SKUPINA Preddvor
vsako SOBOTO ob 20. uri PLESNA GLASBA -igra ansambel Modrina vsako NEDELJO popoldne žar.
V vročih poletnih dneh je ob obali jezera še posebno prijetno.
l( nflnir-HD
2
> *
Z £
->«
<£ 1
z z I
si i
\
Dimenzije mm
višina
širina debelina
miza	820	737	55
Wop	820	487	55
polica	820	487	55
klop prosta	820	487	55
dekorativni			
element	820	387. 487. 587	55
Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju.
Miko garniture lahko kupite v naslednjih pošlo valnicah:
LIP Bled na Rečici • LIP Bled na zagrebškem ve lesejmu • SLOVENIJALES — Kranj • GLOBUS - Kranj • MERCATOR - Vrhnika • NAPRE* DE'K — Domžale • ZARJA — Jesenice • LESNINA — Ljubljana • LESNINA — Maribor • LESNINA — Murska Sobota • METALKA — Ljubljana • SLOVENIJALES — Maribor
MIKO SISTEM GARNITURE MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO
lip bled
lesna industrija
64 260 bled ljubljanska c 32 telefon 064 77384 . trgovino 77944 telegram lip bled  telex 34 525 yu lipex
Priporočilo kmetovalcem za ublažitev posledic suše
Letošnje pomanjkanje vlage je gorenjskemu kmetijstvu že doslej napravilo ogromno in nepopravljivo škodo, izgledov za padavine pa j vedno ni. Kljub temu pa menimo, da z nekaterimi ukrepi zlasti gle(! pomanjkanja živinske krme lahko to škodo vsaj delno omilimo. Resno sej6 namreč treba zavedati da je že letošnja košnja sena pri večini kmetovalc^ bila za 20—30% manjša od normalne, pridelek otave pa bo po sedanji izgledih sodeč neznaten. Posledice tega je, da bo večina kmetovalce morala zmanjšati število živine za 20—30% pa tudi več, kar bo imelo Z8 posledico zmanjšanje dohodkov kmetov zlasti v naslednjem letu. Str0* kovna služba Gorenjske kmetijske zadruge je skupno z
Kmetijski?
inštitutom Slovenije in Živinorejsko veterinarskim zavodom iz Rran^ pripravila nekatere ukrepe za odpravo hudih posledic suše, katere van> posredujemo.
Vsem kmetovalcem predlagamo naslednje ukrepe:
a) Setev strniščnih in naknadnih posevkov:
Poletne dosevke lahko pridelujemo po strnem žitu ter za zgodnjim 1 semenskim krompirjem.
Pri nas še zmeraj največ pridelujemo strniščno repo in pa pitni (koruza za klajo). Ker pa pridelovanje in spravilo repe zahteva dos roj ga dela, hranilna vrednost pridelka pa je majhna, se jo komaj splac pri<i I ivati. ,
v>\o pa priporočamo kot poletni dosevek listnati ohrovt, ker " veliko količino zelo kakovostne krme, ki jo lahko krmimo svežo (do 25 Ks dnevno) od jeseni do začetka zime, pridelovanje in spravilo pa sta en^ stavna. Po spravilu zgodnjega krompirja in žita posejemo na do o' pripravljeno zemljo proti koncu julija 1 — 2 cm globoko na medvrstn razdaljo 20 —25 cm 10 kg/ha semena listnatega ohrovta. Posevek zelo & datno gnojimo z dušikom, 400 —500 kg/ha KAN, deloma ob setvi, delo111 med rastjo, ko je posevek visok 10—15 cm. Pred setvijo lahko uporabu1) gnojevko ali gnojnico. Ker pa posevek zelo radi napadajo bolhaČi ! gosenice, moramo posevek dnevno opazovati, ker ga gosenice lahko uniciJ praktično v enem do dveh dneh. Posevek zaščitimo s pravočasno upora0 insekticidov: škropiva sevin WP 1 — 2 kg/ha ali elokron WP 1-2 kg/«1*' prašivo sevin P-5 20—30 kg/ha ali elokron P-2 20—25 kg/ha.
Če smo s setvijo zapozneli (začetek avgusta), se lahko odločimo 1> pridelovanje jare ogrščice (sorti lihoraps in petranova). Pridelovanje J enako kot za listnati ohrovt. j
Poleti posejana mnogocvetna ljulka (40—50 kg/ha), ki jo Vx^ setvijo izdatno pognojimo z dušikom, da pomemben pridelek krme . jeseni, če pa jo rano spomladi dognojimo z dušikom, bo tudi spomladans odkos ran in obilen. . ^
Prav tako lahko pri kar najranejši setvi dobimo prav dober Pr'^ve krme z ovsigo, t. j. mešanica ovsa (100 kg/ha semena) in jare gra*' (50 kg/ha semena). .
Količinsko da precej pridelka tudi pitnik (koruza za klajo), katere^ moramo spraviti pred prvo slano. Seme za pridelovanje je razmero"^ poceni pa tudi agrotehnika je enostavna. Zato ga v letošnjih razmer vsekakor priporočamo.
n*0
Prezimni posevki
Najranejšo  spomladansko svežo  krmo si  zagotovimo z ozi: repico ozimno ogrščico in listnatim ohrovtom. Ogrščico poseje^ v drugi polovici avgusta, listnati ohrovt pa konec avgusta, repico pa »e, g prvi polovici septembra, pri vseh teh rastlinah potrebujemo 10—14 kg' % semena. Se pred začetkom spomladanske rasti posevke močno pognojim0^ dušikom. Pridelek pokrmimo svež še preden rastline vzcvetejo. Pr° koncu septembra posejana rž (navadne sorte 150—190 kg/ha ali tetr ploidne sorte  190—230 kg/ha semena), ki jo zgodaj spomladi izdat" pognojimo z dušikom, je primerna za klajo že pred koncem aprila. . j
Rži primešana ozimna grašica (120 kg/ha rži in 40 kg/ha £ra^L izboljšata kakovost krme, vendar pa je posevek goden za klajo neko" kasneje. Setev opravimo sredi septembra.
V drugi polovici avgusta posejana mešanica inkarnatke (25 kg/"^ in mnogocvetne ljulke (20 kg/ha) da sredi maja izdaten odkos ze kakovostne krme. „ Pomembno je, da lahko za prezimnimi dosevki uspešno pr idelujf^ predvsem tele glavne posevke: koruzo za zrnje in silažo, za posevki, zgodaj spomladi zapustijo njivo, pa tudi še krompir. Glede na pomanjka™ krme, ki bo zagotovo sledilo sedanji dolgotrajni suši, priporočamo ^ j kmetovalcev, da sejejo čim več prej omenjenih strniščnih dosevkov prezimnih posevkov za krmo. Po žetvi naj ne bi ostala nobena nj1 prazna. e
b) Kolikor bodo v doglednem času padavine, vam svetujemo, da ' travniške površine zagnojite z nadpovprečnimi količinami dušika, t0 ' KANA, in sicer od 250-300 kg/ha. ^
c) Za krmo zadržite vso količino slame, ki vam bo prav prišla ne g'e na njeno nizko krmsko vrednost. .■•
d) Posevke koruze, namenjene za zrnje, v primerni zrelosti raje s rajte, da boste tudi na ta način imeli večjo količino osruovne ^rTfl*e Pričakovati je namreč  da bo tudi pridelek silažne koruze zaradi su manjši od običajnega. Ce boste imeli zaradi tega pomanjkanje prostora siliranje, koruzo lahko silirate v zasilnem silosu, ki si ga sami zgradite primernem mestu. .
e) Svetujemo vam, da se takoj po prejemu teh navodil odločite nakup večje količine koruze za krmo, saj je zanjo trenutno še zelo ugoo cena, in sicer ca. 2,90 din. Na ta način boste skupno s slabšim senom slamo in pozneje z dodatki raznih vrst tropin govedu nudili dovolj krI?0. nih snovi. Gorenjska kmetijska zadruga bo na vseh svojih upravah, o* liših in v skladiščih zbirala naročila za koruzo, ki bi vam jo dobavili la{\.p tudi direktno iz vagonov oziroma pripeljali cel kamion na dom. Za n3*^ oziroma naročilo koruze se odločite takoj, ker bo cena gotovo zara^j povečanega povpraševanja občutno narasla. Pri tem je pomembno t" dejstvo, da vi že sedaj kupujete koruzo tudi za naslednje leto, ko bodo.j£ pričakovanju za mleko in meso določene višje odkupne cene od sedanj Zadruga bo vsem kmetom, ki sami nimajo sredstev za nakup koruze, zae tovila kredit z ugodno obrestno mero. q
Nabaviti bomo poskušali tudi večje količine suhih pesnih rezance^' čemer vas bomo tudi pravočasno obvestili.
Strokovna služba Gorenjske kmetijske zadrug6
Na Hrušici praznujejo
Hrušica — na Hrušici pri Jesenicah bodo tudi letos s številnimi prireditvami počastili 27. julij — praznik krajevne skupnosti. Krajani so ta dan izbrali za svoj krajevni praznik v spomin na 27. julij 1942, ko so na Belem polju pri Hrušici Nemci ustrelili 45 talcev, med njimi največ domačinov iz tega kraja, in sicer zaradi tega, ker so partizani napadli nemški avtomobil.
Člani krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev so  pripravili  za  praznik  pester in
obširen program.
2. julija so člani prostovoljnega gasilskega društva že izvedli udarniško akcijo, naslednji dan pa so se strelci pomerili za prehodni pokal talcev. Tega dne so člani TVD Partizan tudi udarniško urejali športna igrišča na H ru^ču n -1 ; • ' A
rt-
najbolj aktivnimi so bili prav ŠP0^
niki, ki so pripravili tudi turnir v
bojki in turnir v balinanju za me tf. rial Antona Gaserja. V soboto julija,   bo   v   okviru kraje
j—j—i    ~~    ■    ~.....-
praznika turnir v malem nogom" promenadni koncert pihalnega °r $ stra   DPD   Hrušica   pred doj»J0i družbenih   organizacij.   V   ne deL 18. julija, pa bo mokra vaja gaSl čete.
Osrednja proslava v P°^aS!^o< krajevnega praznika pa bo v sob 24. julija, ob 17. uri, v nedeljo, 25-^j lija, bodo ob 11. uri na Hru&& tfo planini odkrili spominsko P1^, žrtvam okupatorja. V ponedeU.^ 26. julija, bo osnovna organij^?, ZSMS pripravila kres, v torek, julija, pa bo žalna komemoracija grobovih talcev v Begunjah. «.*
mali oglasi • mali oglasi
^ali oglas lahko oddaste pri nafti malo-°Klasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena *alega oglasa je 20 din za 10 besed, na*ka nadaljnja beseda pa stane 3 din.
Pfav tako lahko oddajate osmrtnice in *ahvale. Po želji te objavljamo za do-jja£n«h 60 din tudi s fotografijo. Naročiti imajo pri malih oglasih, osmrtnica in zahvalah 25 % popust. Letna na-'°*nina znafta 140 din, polletna 70 din. j'* informacije dobite na telefon stežka 23-341.
turistično društvo Škofja Loka 8Prejema male oglase vsak delovnik °d 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Prodam
Prodam KRAVO, dobro mlekari-°'friziJk°. Britof 34 4420
Prodam TELICO, eno leto staro, 'a rejo ali zakol. Trstenik 33, Golnik
4429
. Prodam 6 mesecev brejo KRAVO "Jentalko. Tenetiše 6, Golnik 4449 y prodam IZRUVAČ za krompir na Preg0 a[j traktorski priključek in faktorski OBRAČANIK za seno -pjK- Cajhen Peter, P.šata 32, Dol pri pijani 4450 prodam nove suhe SMREKOVE n{l°HE 1,6 kub. m. Pri Martink, U|*vek 23, Preddvor 4451 Plodno prodam OJAČEVALEC 0 120 W, primeren za kitaro ali ^.gle. Gogala Matija, Rupa 36, Kr«nj 4452 podani KRAVO simentalko, dru-P devet mesecev brejo, in TELICO t,l2lJko, staro 7 mesecev. Spodnji Br7n»k.št.6() 4453 T^elo poceni progam KAVČ, 2 FO-PntJA' MIZICO in OTROŠKO [u.sTELJIC0. Virmaše 54, Šk. ^ 4454
podani KRAVO po teletu ter mado TELIČKO za rejo, simental-
°-ViSelnica 15 Zg. Gorje 4455 a Prodam PEC na olje, električni JEDILNIK, trofazni ŠTEVEC, ^"Ibinirano PEČ za kopalnico. """•Bela 33, Preddvor 4456
prodam SLAMOREZNICO z ve-, i^o in puhalnikom. Komenska Do-
rava 1, Komenda 4457 T Prodam takoj PLEMENSKO s^yCO,   staro   1   leto. Vprašati
p-Plavž 8, Jesenice 4458 prodam SLAMOREZNICO s pu-K nikom in motorjem. Podreča 26, DrV 4459 Dr UPEc RIBEZ, vsako količino, podani.   Cena   12  din/kg. Rotar,
^»karjeva 26, Tržič 4460 ^Prodam DESKE za napušč. Ba-
^"•lna OKNA, masivno ročno delo
ima tarega 4466
!,p20 4461 jjj, Jjr°dam   popolnoma   nova dvo-•Ina OKNA, masivno ročno delo f malo rabljena VHODNA VRA-Hl ,.°kro8'a» steber iz sivega kamna, »adnik Andrej. Pristava 7, Tržič
it 4462 jUp>dno   prodam HLADILNIK.
aslov v oglasnem oddelku 4463
prodam mlado dobro KRAVO rj^etom ali brez. Šolar Rudi, Sp.
^brava, Kropa 4464 k0 Pdarn KRAVO, čisto simental-Za'ri no avgusta četrtič teletila. *5raga 14, Duplje 4465 l0 ,r°dam JALOVO KRAVO, ki
bik .ov mleka- ter 6 tednov sta pea za pleme. Mošnje 7
*aW ?dam 380 k8 težko kravo za p01- Sp. Duplje 76 4467
M(?nni prodam novo kro2no H|fw^s poravnalko za 4000 din, nov
60nnED  (brez  izpita)   APN-4 za
CSS   din   >n   "ovo POTOPNO
*i? t> LKo za r,00° din- Joža Kav-
p^etljeva 15, Čirče, Kranj 4468 ali '°dam mlado KRAVO s teletom
pP° izbiri. Tenetiše 28 4469
•eto am. 2 KRAVI Bohinjki s te-Pnitri   ali   pred   telitvijo. Markič,
^Peliška l.Kokrica ' 4470 tornr°dam KRAVO s tretjim tele-Kni a,i Drez- Cesta na Brdo 66,
pKrica, Kranj 4471 krko»dam dobro ohranjeno motorno ^SILNICO  AEBI, p
primerno za r^*0v^ teren. Resman Anton, Pra-^ L Podnart 4472 llOr°darn   16  mesecev  staro TE-Podbrezje 106 4473
pf5?dam  večJe GOSPODARSKO de: ^"OPJE, primerno za obrtniško i»iJa,Vno8t-  Stular  Marija, Prezre-p4. Podnart 4474 skBr°darn  400 kg težkega plemenih VOLA. Zg. Bela 7 4475 hli§2?no     prodam     BAN K INE, NTE in 5 ŠPIROVCEV 16 X 14
L2.daja CP Glas, Kranj, Ulica M ose JjUadeja 1. Stavek: GP Gorenjski Kranj, tisk: Združeno podjetje HUdska pravica, Ljubljana, Kopi-apjeva 2. — Naslov uredništva in ■•Prava lista: Kranj, Mofte Pijadeja i* ~ Tekoči račun pri SDK v Krajcu številka 51500-601-12594 - Te-'efoni: glavni urednik, odgovorni !?pednik in uprava 23-341, urednico 21-835, novinarji 21-860, malo-JHtUsni in naročniški oddelek *3-341. _ Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 Številko * dinarja. — Oproščeno prometne-*a davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
X 7. Majer Dušan, Ljubljanska la, Kranj 4476
Prodam KRAVO po izbiri. Zg. Bela 21 4477
Mladiče, škotske OVČARJE, z rodovnikom, prodam. Mlinar Franc, Dobračevo 15, Ziri 4478
Prodam: ZAPRAVLJIVČEK, OSLICO, SAMAR, OVCO, JAG-NJE. Soklič, Grajska 19, Bled 4479
Prodam starinsko KREDENCO, zrezljano, iz trdega lesa. Selo 28, Bled 4522
Prodam KRAVO s teletom ali brez  po  izbiri. Jane,  Begunje 62
Poceni prodam SPALNICO z vložki. Rebolj Ana, Valjavčeva 11, Kranj 4524
Prodam BIKCA, starega 3 tedne. Podbrezje 77 4525
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zemlja, Selo 32, Žirovnica 4526
Prodam SEME RDEČE DETELJE. H rastje 55, Kranj 4527
Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Tonja Ivan, Sv. Duh 49, Šk. Loka 4528
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
Prodam lahkega KONJA in bukove BUTARE. Zg. Besnica 14 4542
Prodam KRAVO v 9 mesecu bre-josti, zelo dobre pasme in bo tretjič telila ali po izbiri ter 2 PRAŠIČKA 40-60 kg težka. Ljubno 76
Prodam dnevno OPRAVO, Če-mas, Kidričeva 18 4f)i8
Oddam opremljeno SOBO moškemu - nealkoholiku. Ogled dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku
Prodam dva simentalska BIKCA težkih krav — stara tri tedne. Naklo 39 4520
Prodam novejši šotor POREČ za 4 osebe. Jezerska c. 114 4521
Novejšo šotor prikolico BRAKO in gumi čoln z motorjem 4 KS prodam. Križnarjeva pot 5, Kranj 4513
Prodam lahkega KONJA, starega 6 let, vajen vseh del. Sr. Bitnje 10
Ugodno prodam 160 kv. m TER-VOL plošč, debeline 5 cm. Pintar, Naklo 61 4515
Prodam dve KRAVI s teleti ali po izbiri in semensko ajdo. Šenčur, Pipa nova 40 4516
kupim
Kupim rabljena VRATCA za krušno peč. Velesovo 10 4491
Kupim tri PROPELERJE za ventilatorje premera 55-60 cm. Telefon 69-016 4537
vozila
Prodam AVTO NSU 1200 C. Sv. Duh 99, Šk. Loka 4480
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, tudi na ček in ZASTAVO 1965 po delih. Stroj zelo dober. Zg. Bitnje 34, Zabnica 4481
Prodam VW 1200 v voznem stanju in registriran. Rabič Drago, Šenčur, Kranjska c. 33 4482
Prodam SIMCO RALLY 1 po delih.  Ovsenek,  Breg  5, Žirovnica
Ugodno prodani R-8. Dolina) Tone, Zg. Senica 15, Medvode 4484
Prodam ŠKODO, letnik 1968, po delih. Šenčur, Kuraltova 10 4485
Poceni prodam MOPED T-12 na 3 prestave, dobro ohranjen. Sajevic, Valjavčeva 5, Kranj 4486
Prodani po delih AVTO NSU 1200. Pogačnik Miro, Sp. Gorje 149
CAMP PRIKOLICO adria »450«, skoraj novo, prodam. Ogled Avto-camp Sirena Novigrad. Informacije v recepciji 4488
Prodam dobro ohranjen MOPED na 3 prestave. Zadraga 16, Duplje
Ugodno prodam MOTORNO KOLO puch 175. Rozman Alojz, Trg T. Čufarja 3, Jesenice 4490
Prodam ŠKODO po delih. Sp. Brnik 42, Cerklje 4529
Prodam R 8 po delih. C. kokrškega odreda 26, Kranj 4275
Ugodno prodam VW barman 1500 florida, letnik 1968 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Klemene Vinko, G linje 1, Cerklje 4530
Kupim ŠPORTNO ŠKODO, letnik   1976.  Prodam  ZASTAVO 750
lux. Šink, Delnice 10, Poljane 4531
Kupim avto ZASTAVA 750 od prvega lastnika za odplačilo. Mesec* ni obroki 1000 din. Milic Miloš, Križe 7 4532
Prodam ZASTAVO 750. Britof 285, Grašič Peter 4533
Prodam nemški AVTORADIO, PRIKLJUČEK za zastavo 750 m 5 kg JEKLENKO za plin. Snediče-va 2, Kokrica 4534
Ugodno prodam malo karamboli-rana, sicer nova leva VRATA za /a stavo 750, novejši tip. Rotar, Srednja vas 6, Gorice 4535
stanovanja
Študentka išče SOBO v Kranju ali okolici.   Kuret   Andreja, Kidriče vo 15, 62325 Kidričevo 4226
ŠTUDENTA iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Dobnik Drago, Kungota 38, Kidričevo 4227
Študentka iz Celja išče SOBO v Kranju. Jelen Branka, Prebold 145
4444
V opremljeno sobo sprejmem SOSTANOVALCA - fanta. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 4492
Stanovanje, enosobno ali garsonjero, iščem v Kranju. Župan Zdenka, Študentsko naselje 3, 61000 Ljubljana 4493
Dekle, Slovenka, ves dan odsotna, nujno išče sobo s saouporabo kopalnice v Kranju. Oddati ponudbe pod Hvala 4494
V bližnji okolici Kranja išče upokojenka ENOSOBNO STANOVANJE ali gre za sostanovalko. Do-linar Emilija, Kolodvorska 9, Kranj
4495
SOBO oddam starejši ženski ali upokojenki za varstvo otroka. Stani-šejevič, Planina 9, Kranj 4496
Kdor mi da ali preskrbi PRAZNO SOBO, dam 10.000.00 din NAGRADE. Oddati ponudbe pod Reden plačnik 4497
posesti
Kupim PARCELO v Kranju ali okolici, primerno za gostinski lokal, do 1000 kv. m. Zaželeno gradbeno dovoljenje. Plačam v gotovini — lahko tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 4517
ZAZIDLJIVO PARCELO kupim v okolici Kranja. Plačam delno v devizah. Naslov v oglasnem oddelku
4536
Lepa priložnost za astmatike — za manjšo hišo, lahko nekoliko starejšo, le da je dobro ohranjena in v bližini glavne ceste, na Bledu — Radovljici, Kranju in okolici, zamenjamo novo vrstno hišo z garažo in vrtom na lepi točki v bližini morja v Kopru. Ponudbe pod »menjava konec avgusta« 4498
Prodani komunalno opremljeno PARCELO 620 kv. m v Preddvoru. Zemljišče je »plomba«, zato možnost poljudne gradnje. Oddati ponudbe pod »7 M«
Prodani večje STANOVANJE v Tržiču. Naslov v oglasnem oddelku
4499
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v k. o. Britof v izmeri 740 kv. m. Informacije telefonično 24-670 interno 22 od 6. do 8. ure 4435
Takoj vseljivo TROSOBNO STANOVANJE s centralnim ogrevanjem prodani. Verbič Ruda, Moša Pijade 48, Kranj 4538
Ne pozabite na DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE
Kozmetika Šinkovec, Kranj, Prešernova 19.
zaposlitve
Pridno delovno moč do 50 let iščemo za pomoč v lahki obrti in v gospodinjstvu. Plača do 3.500 din. Zavarovanje in hrana. Ostalo po dogovoru. Telefon 50-048 4500
obvestila
ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite pri ŠPILER-jevih, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 75-610 2417
IZREDNA PRILOŽNOST! Kvalitetno, poceni dobite v enem dnevu fotografije za vse legitimacije. Razvijam vse vrste filmov in izdelujem fotografije. FOTO ZlVULOVIČ, 1. avgusta 5, Kranj tel. 22-091 3924
GRADITELJI! Za gradnjo vaše hiše vam preskrbim vse vrste zidne opeke Ljubljanskih opekarn in strešnik NOVOTEKS. Andrej Smo-lej, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu) tel. 25-579 3982
Sedaj je pravi čas za OGLED in NAROČANJE VRTNIC, ki cvetijo v Podbrezjah. Odprto vsak dan razen ob nedeljah. Vrtnar! ja-dre-vesnica, Tušek, Podbrezje 4447
Cenjene stranke obveščamo da bo LOKAL zaradi dopusta ZAPRT od 26. 7. do 15. 8. 1976. FOTOSTUDIO MAJHENIČ, Domžale 4503
Cenjene stranke obveščani, da bo DELAVNICA od 22. do 31. julija
ZAPRTA zaradi letnega dopusta. Prosim, da vzamete SLIKE, OGLEDALA. STEKLA in ostalo, ker ce/. pol leta za prineseno ne odgovarjam več. ČOLNAR ANDREJ, steklarni vo. K ran j 4504
Sporočani vsem svojim cenjenim strankam, da bo FRIZERSKI LOKAL zaradi kolektivnega dopusta ZAPRT od 23. do 29. julija. Se priporočam za nadaljnji obisk. PIRC SLAVKA. Iri/.eiski salon. Kranj, Cankarjeva H 4505
Cenjene goste obveščamo, da bo
GOSTILNA NA LA BORAH ZAPRTA zaradi letnega dopusta od 17. 7. do 5. h. l!)7li 4506
prireditve
Gasilsko društvo Visoko prireja
17. julija ob 20. uri PROSLAVO in DRUŽABNI   VEČER,   v nedeljo.
18. julija, ob Ki. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel Korali. Vabijo gasilci 1507
GD   Trboje   prireja    v nedeljo,
13, julija, VELIKO VRTNO VESELICO s prevzemom novega gasilskega avtomobila in kegljanjem za prašiča. Pričetek ob II. uri. Za ples igra ansambel Rudija -levška. Vljudno vabljeni! 4508
Gasilsko društvo St razišče prireja v nedeljo, 18. julija, ob 15.30 VELIKO VRTNO VESELICO pred gasilskim domom na Pantab. Kegljanje za koštruna. Za ples igra priznani ansambel Trgovci. Vljudno vabljeni! 4509
Gasilsko društvo Dobračeva pri Zireh priredi v nedeljo, 18. julija 1970, ob 14. uri pri gasilskem domu na Dobračevi PROSLAVO ob 75-letnici ustanovitve društva Z VELIKO PARADO IN ODPRTJEM POŽARNEGA BAZENA. Po končani paradi in slavnostnem delu bo VELIKA VRTNA VESELICA. Za ples igra priznani ansambel VESELI HMELJARJI 4510
OO ZSMS Šenčur prireja v nedeljo, 18. julija, VELIKO VRTNO VESELICO »pri Jožu«. Zabaval vas bo ansambel Modrina 4511
Gostilna Angelca v Hlebcah priredi v nedeljo, 18. julija, VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim sre-čelovoni z več kot 400 dobitki, med
kaiciiiiH pa so glavni: športno kolo Rog. pon\ kolo. žensko in moško kolo. Za ples in veselje bodo skrbeli VESELI PLANŠARJi s pričetkom ob 16. uri. V primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 24. julija, ob 18. uri /. enakim programom. Vljudno vabljeni! 4512 Gasilsko društvo Štefanja gora priredi V nedeljo, 18. julija, ob 14. uri VRTNO VESELICO s SRE-ČELOVOM in kegljanjem za jarca. Za jedačo in pijačo preskrbljeno. Igia ansambel Planinšek iz Tuhinja. V SOBOTO, 17. julija, ob 20. uri pa bo KRESNA  NOČ. Vabijo gasilci
4539
VIA TURISTI vas zabavajo vsako soboto ob 20. uri v hotelu TRANSTURIST Šk. Loka, v nedeljo, 18. julija, ob 15. uri na VRTNI VESELICI v Križu pri Komendi, v četrtek. 22. julija, ob 15. uri na ZBILJSKEM JEZERU 4540
najdeno
Poročni prstan najden na Šobcu 11. julija 1970, dobite v Šorlijevi 10, stanovanje 10 4501
ostalo
Pozivamo osebo, ki je v soboto, 10. julija, zvečer v Cerkljah pomotoma zamenjala ŠPORTNO KOLO modre barve za športno kolo zelene barve, da se javi na naslov Bobnar Jure, Cerklje 00, zaradi zamenjave
4541
dežurni veterinarji
OD 16. DO 23. JULIJA 1976:
RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj;
PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka;
PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, tel. 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica.
Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
Zavarovalnice Sava — poslovna enota Kranj
objavlja naslednje prosto delovno mesto:
1. zavarovalnega zastopnika
v zastopu 03-312 Žiri za zavarovanje oseb
s polovičnim delovnim časom za določen čas.
Posebni pogoji: zaključena srednja šola oz. osemletka. Starost najmanj 18 let. Kandidati morajo imeti veselje do dela z ljudmi in za terensko delo, zaželeno je, da kandidat stanuje v zastopu.
K prošnji za pridobitev lastnosti delavca je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. Prošnje sprejema v 8 dneh po objavi sektor za splošne kadrovske in pravne zadeve Zavarovalnice Sava PE Kranj, Oldhamska c. 2.
lip bled
LIP, lesna industrija Bled n. sol. o. Bled
Svet za izobraževanje
razpisuje v šolskem letu 1976/77 naslednja učna mesta vajencev:
1. TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica
strojni mizarji 2 brusilci orodja in rezil 2
2. TOZD Lesna predelava Rečica
strojni mizarji strojni ključavničarji električarji
3. TOZD Lesna predelava Podnart
brusilci orodja in rezil 1 strojni mizarji 1 Pogoj: dokončana popolna osnovna šola.
4. več vajencev za poklic ozkega profila
(lesni delavec, Žagar) za vse TOZD
Pogoj: dokončanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Vloge s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije do 31. julija 1976.
Sladoled v higienskem postopku
Kakšen naj bi bil dober, užitni sladoled in kako naj bi ga najbolje pripravljali — Bakteriološka kvaliteta sladoleda je predpisana z zakonom, ki določa, katerih bakterij sladoled nikakor ne sme vsebovati — Najvažnejša je higiena, surovine, ki zagotavljajo, da je sladoled enakomerne barve, osvežujočega okusa, prijetnega vonja, brez kepic
in kristalov
KRANJ — Zaradi nedavne zastrupitve s sladoledom v Kranju smo se oglasili na Zavodu za socialno medicino in higieno in se pogovarjali o sladoledu nasploh, o sladoledu, ki ne predstavlja le osvežila v vročih poletnih dneh, temveč vsebolj upoštevamo tudi njegovo hranilno vrednost, ko nam prav dobro tekne tudi v mrzlem decembru. Pogovarjali smo se o nekaterih higienskih problemih pri sami izdelavi sladoleda, saj v preteklosti beležijo že nekaj obolenj in zastrupljanj s sladoledom.
Bakteriološko kvaliteto sladoleda predpisuje zakon, ki določa, da sladoled ne sme vsebovati vseh tistih bakterij, ki povzročajo zastrupljanje s hrano, črevesna nalezljiva obolenja ter nekatere druge škodljive bakterije. Poznamo več vrst sladoleda, tudi takšnega, ki ga izdelujejo iz praškov za sladoled. Pri njegovi proizvodnji pa se ne smejo uporabljati nekatere sestavine, ki bi lahko ogrožale njegovo higiensko kvaliteto ah da bi privedla potrošnike v zmoto glede njegove sestave. Za proizvodnjo sladoleda nasploh je prepovedano uporabljati račja jajca, kon-servirana, zmrznjena ali ubita jajca, skisano mleko, skisano smetano, stopljeni sladoled in škrob. Prav tako je prepovedano uporabljati umetne arome in barvila, sladoled pa mora vsebovati 2,8 odstotka, maščob, 18 odstotkov sladkorja, suhih snovi v sladoledu pa mora biti skupaj za 32 odstotkov.
Zelo pomembno je tudi, da pri proizvodnji uporabljamo zgolj sveža, čista kokošja jajca, pri ubijanju jajc pa se notranjščina ne sme postrgati s prsti.
Dober sladoled je tisti, ki je enakomerne barve, ima svojstven in prijeteti vonj, osvežujoč okus, je nežen in brez kepic in kristalov ledu. Ce hočemo doseči kvaliteto, moramo zares dobro poznati organoleptične lastnosti. Okus, na primer, je treba poizkušati toliko časa, da se sladoled v ustih popolnoma razstopi, saj le tako zaznamo okus v celoti. Napake pri sladoledu pa so predvsem v vonju, okusu in barvi, ko ima lahko sladoled kovinski okus, okus po stari smetani, žarek ali grenak okus in tudi vonj ne sme biti ne prešibak in ne preoster. Sladoledna masa ni lahko slaba le zaradi neustreznih surovin, ampak tudi zaradi tehnološkega procesa, nepravilnega procesa, ki povzroča vlažnost lepljivost, rezkost, drobi j i voh t in peskovitost.
Sladoled prodajajo v trgovinah, slaščičarnah in drugod, prepovedana pa je »ambulantna« prodaja sladoleda. Sladoled se lahko na raznih prireditvah in drugih prostorih lahko prodaja le s posebnim dovoljenjem.
Najvažnejši pa je seveda sam tehnološki proces izdelave, posebno higienska načela, ki se morajo dosledno upoštevati. Ne le, da mora biti sama surovina neoporečna (tudi voda!), čista mora biti posoda, ki jo uporabljamo zgolj za te namene. Pri proizvodnji mora biti prostor ločen od ostalih, človek pa čistih rok in zdrav. Pri izdelavi sladoleda je nujna dosledna higiena.
PROMETNO PODJETJE ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ
obvešča cenjene potnike,
da bo v času od 17. 7. 1976 do vštetega 22. 8. 1976 ukinilo vse odhodne avtobuse, ki vozijo na relaciji KRANJ - H RASTJE PRE-BAČEVO in obratno ter imajo odhode iz Kranja ob 0.10 min. in 0.40 min. čez uro, medtem ko imajo pov-ratek iz Prebačeva ob 0.25 min. oziroma ob 0.55 min. čez uro. Od 23. 8. 1976 dalje bomo opravljali prevoze po obstoječem voznem redu.
ALPETOUR
TOZD Potniški promet
Pri nas ugotavljajo, da se bakteriološka kvaliteta sladoleda izboljšuje in da le redkokdaj prihaja do zastrupitve s sladoledom. Ob množični proizvodnji in potrošnji pa se seveda tudi lahko zgodi, da je v sladoledu preveč škodljivih bakterij. Sladoled je precej občutljivo živilo, še posebno, če je v masi in če se ne upošteva le enega izmed neštetih higienskih in drugih pravil pri izdelavi, postane sladoled odlično hranilo za razne škodljive bakterije, ki povzročajo razna obolenja.
D. S.
nesreče
Nezgoda na prehodu za pešce
V ponedeljek, 12. julija, ob 19. uri se je na Cesti maršala Tita na Jesenicah pripetila lažja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Vretic Francois (roj.. 1935), francoski državljan, je vozil proti Kranjski gori. Ko se je po mokri in spolzki cesti približal prehodu za pešce, ni zmanjšal hitrosti. Skupina pešcev je prav tedaj prečkala cesto, voznik pa je kljub zaviranju zadel Miro Bibianko (roj. 1935) z Breznice, ostali pešci pa so pravočasno odskočili. Bibiankova je bila v nesreči le ležje ranjena.
Obležal v nezavesti
V ponedeljek, 12. julija, nekaj pred 22. uro se je na cesti med Skofjo Loko in Soro pripetila prometna nezgoda. Voznik pony ekspresa Marjan Grohar (roj. 1956) iz Škofje Loke je na mostu čez Soro padel, udaril z glavo ob rob pločnika in nezavesten obležal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Sopotnica umrla
V ponedeljek, 12. julija, ob 18.30 se je na cesti med Hrušico in Jesenicami pripetila huda prometna nesreča. Voznica osebnega avtomobila švicarske registracije Darinka Koren (roj. 1950) je vozila proti Jesenicam. Zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti jo je začelo zanašati, avtomobil je bočno zdrsel po klancu navzdol in trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno po svoji desni pripeljal Ahmed Telalović (roj. 1949) iz Mojstrane. V nesreči je bil voznik Telalović huje ranjen, prav tako njegova žena Elizabeta, voznikova mati Dika Telalović pa je še istega dne za poškodbami umrla v jeseniški bolnišnici; lažje je bila ranjena le voznikova hčerka Alma. Škode na vozilih je za 60.000 din.
Olje na cesti
V torek, 13. julija, nekaj pred 14. uro se je na Železniški ulici v Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Marjan Avguštinčič (roj. 1949) iz Lesc je vozil od Radovljice proti Lescam. V ostrem levem ovinku je iz odprtega rezervoarja steklo na cesto nekaj plinskega olja. Na oljni madež je zapeljal voznik motornega kolesa Anton Zorko (roj. 1929) iz Smokuča in padel; za njim je prav tako z motornim kolesom zapeljal na olje Janez. Beravs (roj. 1941) iz Radovljice, hotel se je izogniti ležečemu Zorku in je prav tako padel. V nesreči se je lažje ranil voznik Beravs. L. M.
Rop
V sredo, 14. julija, nekaj po polnoči se je Erik Jeglič s Trate (roj. 1916) vračal domov. V bližini vratarnice tovarne Jelovica v Škofji Loki se mu je od zadaj približal neznanec, mu z majico stisnil vrat ter istočasno vzel iz žepa denarnico, nato pa zbežal. V denarnici je bilo 1320 din, osebna izkaznica in hranilna knjižica. Jeglič je rop takoj prijavil; miličniki so s pomočjo slednega psa storilca odkrili, vendar pa zaradi nadaljnje preiskave ime še ni znano. Našli so tudi denar, medtem ko je osebno izkaznico in hranilno knjižico verjetno med begom odvrgel.
Grafično podjetje
Gorenjski tisk Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
čistilke
Delo je samo v popoldanski izmeni od 14. do 22. ure. Prijave oddajte v tajništvo podjetja do vključno 23. julija 1976.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla v 76. letu starosti
Marta Cerar
roj. Čolnar
Pogreb drage tete bo 17. julija 1976 ob 16. uri izpred mrliških vežic na pokopališče v Kranju.
Žalujoči: sestra, brat, nečaki in ostalo sorodstvo.
Kranj, 15. julija 1976
Prva potrdila pridobljena
Po določbah novega republiškega zakona o varnosti cestnega prometa morajo vozniki traktorjev opraviti preizkus znanja. Vozniško dovoljenje za vožnjo kmetijskega traktorja lahko pridobi kandidat z dopolnjenimi 15. leti starosti, pravico vožnje v javnem prometu pa daje tudi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije.
Na te novosti so se v kmetijski zadrugi Medvode dobro pripravili. V sodelovanju s kmetijsko tehnično komisijo pri mestni zvezi organizacij za tehnično kulturo iz Ljubljane so pripravili več tečajev v Medvodah in Vodicah, kjer je 120 kandidatov pridobilo teoretično in praktično znanje, 61 med njimi pa je že pridobilo ustrezno potrdilo. -fr
V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama in stara mama
Antonija Jelene
Jelenčeva mama
Na zadnjo pot jo bomo spremili v Kranj 16. julija 1976 ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Kranju
Žalujoči: sin Lojze, hčerki Iva in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi ljubega očeta, starega očeta, strica, brata starega očeta
Lovrenca Benedičiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za tolažbo in pomoč v težkih trenutkih ter za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala šoferju Zdravstvenega doma iz Radovljice storjene usluge kakor tudi dr. Praprotnikovi za nudeno prvo pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred kakor tudi organizaciji ZB iz Dobrave za spremstvo na njegovi i zadnji poti. Prav lepa hvala kolektivoma Plamen in Iskra Lipnica za izkazano pomoč, darovane vence in spremstvo.
Žalujoči: sinova Jože in Franci in hčerka Anica por. Zun z družinami in ostalo sorodstvo
Kamna gorica, 12. 7. 1976
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega nepozabnega moža, očeta ter starega očeta
Franca Roglja
upokojenca s Kokrice, Cesta na Belo 25
vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa se še zahvaljujemo družini Dremelj s Kokrice, ki so nam veliko pomagali v najtežjih trenutkih ter družini Vodnik iz Ankarana. Najlepša hvala župniku Kovačiču Ladislavu iz Predoselj za pogrebni obred, tov. Arnežu Francu za poslovilne besede ter pevcem iz Kranja. Iskrena hvala delovnim kolektivom: Planika, Sava in Iskra, prav tako tudi upokojencem in zvezi borcev ter Varnosti iz Kranja za podarjene vence, denarno pomoč in
spremstvo na njegovi zadnji poti
Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerka Francka in Anica ter Martina z družino
Kokrica, 15. julija 1976
ZAHVALA
Ob nepričakovani in prerani izgubi moje drage žene, matere mojih otrok
Minke Kokalj
roj. Okorn
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem ostalim, ki ste v težkih trenutkih stali ob naši strani, nam prišli pomagat, izrazili ustna in pismena sožalja, ji poklonili vence in toliko cvetja ter jo spremili v tako velikem številu v njen prerani grob. Še posebna zahvala velja za naslednje delovne organizacije, katere so se v enaki meri pridružile nam žalujočim in vsestransko nudile pomoč ter utehe ter ohranile pokojnico v tako lepem spominu ter jo obilno spremile na njeni zadnji poti, in sicer: sindikat in uprava EGP Šk. Loka, Termika iz Sk. Loke, Veletrgovina Živila Kranj in njihova poslovalnica v Zg. Bitnjah, Ljubljanska banka, podružnica Kranj, AMD Šk. Loka ter pogrebnemu zavodu oziroma Komunali v Škofji Loki.
Prav tako se zahvaljujemo dr. Zrimšku za izkazano zdravniško pomoč, pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke, častiti duhovščini za opravljen verski odred kakor tudi cerkvenim pevcem in govorniku pri odprtem grobu za izrečene čuteče besede.
Lepa hvala našim najbližjim sosedom oziroma vsem sosedam katere so tako plemenito počastile našo mamo in jo obložile s cvetjem ter ob smrti prve pritekle v pomoč ter sodelovale z nami v težkih
trenutkih.
Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: mož, sin, hčerka ter ostalo sorodstvo
Šk. Loka, Loka, Kranj, Javorje, Švica, 7. julija 1976
Uprava javne varnosti iz Kranja opozarja
Supančič
Tatici in zmikavti     že Prvak
Pn 11  bolu. to if dva kola ured
ue poznajo dopusta
£e za daljši čas zapuščate domove ali ste odsotni za urico ali dve, dobro preverite, če je vse, kar J*gne zamikati tatice in zmikavte, na varnem — utvine v garderobah, telovadnicah in na avtobusih — Tudi osebna vozila niso varna
.Uprava javne varnosti iz Kranja ki ^nJe ^ase zabeležila več vlomov, j. Jih zanesljivo ne bi bilo, če bi bili bolj pazljivi na svoje imetje in Drii- tatičem »ponujali« njim tako do ].D'Jeno blago. Primeri, ki so jih .8*ej obravnavali miličniki in kri-^alisti, govore tem ugotovitvam v
Prid
začnimo pri Rodinah. Vsi domači J? odfili od doma, doslej neugotov-jJ?ni zmikavt pa se je splazil v hišo, Jer 8o mu vsa notranja nezakle-J.ena vrata omogočala prosto giba-Je. Dovolj  časa je  imel, da je r^taknil stanovanje in pobral naš j n«kaj tujega denarja, šatuljo z atrdno in drugim nakitom, drago-®n  cekin,   uhane   itd. Vrednost ^et.ega blaga znaša okrog 900.000 anh dinarjev. Ob spoznanju kraje si H08H°dovani uničili marsikatero in  s tem preiskovalcem ter 8j^nikom   zabrisali marsikatero
Naslednji   primeri   kraj   so se 8°dili  v  Kranju.  Zena je odšla JUtraj v službo, mož pa se je odločil ,Imiti kokoši Jn zajce. Menda se je vatnudil  največ  50 minut, zadnja ata stanovanja pa pustil odprta! V ^novanju je slišal ropot. Pregledal JL J®» vendar sprva ni opazil nič ^mijivega. Kasneje je ugotovil, da 8  zginili neznanokam zlatnino in nPorninki, vredni 530.000 starih di-^fjev. Drugi Kranjčan se je po ^nodu zdoma spomnil, da je pustil ma na vidnem mestu suknjič z de-, na   !co- Vrnil se je, vendar o de-^arnici ni bilo ne duha ne sluha. ep°mnil se je moškega, ki je bil Sn at   ze   na   njegovem domu.
8trk^eva' Je za roze *n 86 zarnma' za ^eho, fje mogoče pušča. Mogoče je
j::,znanec ob prvem obisku teme-
f;r^.Pregledal in ocenil »teren«...
2gj .J,ernu   je   med   obiskom šole
iz V    denarnica, ki jo je po vrnitvi
Vj,trgovine pustil v stanovanju na
at)em mestu, nesrečna Kranjčanka
nalJe mef* obiskom prijateljic spoz-
ti!! v' da Je ostala brez 160 starih
lls°čakov.
Tatvine v telovadnicah in na avtobusih
• fcrez denarja sta ostala tudi dva HW8ka ljubitelja športa. Prvi je
°dšel
na   trening   v telovadnico
osnovne šole Simona Jenka. Obleko je pustil v garderobi, denarnico rdeče barve pa celo v žepu srajce. Ko se je vrnil, denarja ni bilo. Drugi nesrečnež pa je obiskal telovadnico Prešernove osnovne šole v Kranju. Po vrnitvi s tekme ni našel drugega kot razmetano obleko.
Uprava javne varnosti je bila obveščena tudi o tatvinah na avtobusih. Občanka je v Ljubljani vstopila v avtobus za Bohinj. Na prazen sedež je položila torbico, v kateri je bila tudi denarnica. Na kranjski avtobusni postaji je brskala za denarjem, pa je žal ugotovila, da je zginil z dokumenti vred. Tatvina se je pojavila tudi na avtobusu Kranj —Stražišče. Na dno prazne pletene košare je položila denarnico. Doma jo je zaman iskala. Med avtobusno vožnjo je denarnica, ki jo v prazni torbici ni bilo težko opaziti, zamenjala lastnika.
Pozornost tudi v tovarniških garderobah in samskih domovih
Nepričakovana in težko ugotovljiva tatvina se je pripetila v garderobi kranjske Save. Zmikavt je prefinjeno odvil vijake na garderobnih vratih, vzel, kar je iskal, in vrata privil nazaj. Primer takšne tatvine se je v Savi ponovil. Kraja denarja je bila zabeležena tudi v samskem domu v Stražišču. Stanovalec je opazil, da so bila običajno zaprta vrata sobe priprta. Po natančnejšem pregledu je žal spoznal, da o njegovem denarju ni ne duha ne sluha!
S kamnon nad avtomobil
Oči ljudi, ki jih privablja tuja lastnina, so pogosto uprte tudi v osebne avtomobile. Ženska druščina se je odpravila na Ovčana na veseli piknik. V stoenki so ženske pustile kot na razstavi prometno in vozniško dovoljenje, zdravstvene in bančne knjižice, dokumente in druge vredne predmete. Neznanec je to izkoristil, s kamnom razbil zadnje okno ter brez težav pobral vse, kar je bilo na sedežu. Presenečen je bil tudi neki Nemec, ki je parkiral taunusa pred hotelom Evropa. V kovčku je pustil 1000 nemških mark in pri nas kupljene predmete, vredne 40 starih tisočakov. Tat je s strešno opeko razbil trikotno okence in pokradel predmete in denar s kovčkom vred.
Omenjeni primeri še niso raziskani. Pot do krivcev ni lahka.- Tatovi, usposobljeni za tovrstna dejanja, se po navadi selijo iz kraja v kraj. Njihovo početje je prefinjeno in jih je težko izslediti. Njim pride prav vsaka priložnost. Med zmikavte pa se radi »vpišejo« tudi ljudje, ki hipoma zagledajo na vidnem mestu zanimiv predmet.
Takšni primeri, ki so vsako leto na višku turistične sezone, ko gredo ljudje iz kraja v kraj, odhajajo po opravkih ali za dalj časa zapuščajo stanovanje, pogostejši, lahko prepreči le naša večja pozornost in previdnost! J. Košnjek
Po 11. kolu, to je dva kola pred zaključkom republiškega mladinskega prvenstva v šahu. še vedno vodi Supančič, ki ga ne more prehiteti nihče več.
Vil. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Supančič : Zeleznik 1:0; Polajžet : Deželak 1:0; Godec : Mencinger 0:1; Osolin : Mejak 0:1; Kirasič Zilevski remi; Bumbar : Pirnat 1:0; Rakovec : Jerič remi; Novak : Kos 0:1; Gajšek : Zganec 0:1; Prepon : Vreček 1:0; Osolin B. Božič remi; Malnar : Klopčič 1:0; Kerluga Klun 0:1; Vukan : Golobic remi; l'avlin : Ivančič 1:0.
Vodi Supančič z 10,5 točke, Polajžer. Deželak 7,5, Mejak, Mikac, Godec, Mencinger. Bizjak, Mazi (1)7 točk. Bumbar, Zeleznik, Orel (1), Zganec 6,5 točke, Kos, Zilevski, Kirasič, Rakovec 6 točk, Jerič, Osolin B., Crepon. 1'irnat 5,5 točke, Osolin M., Božič, Klun, Malner. Novak 5 točk. Vreček, Klopčič, l'avlin. Zaje, Jeras (1), Gajšek 4,5 točke itd.
V petek imajo igralci prost dan. Dopoldne si bodo ogledali Iskro, popoldne pa odigrali brzo-turnir.
Na zaključku prvenstva, ki bo v soboto, bodo najboljši dobili pokale ter praktične nagrade, ki so jih prispevale delovne organizacije.
N. Pavlin
r
Alpinistične novice
PRVI JUGOSLOVANSKI PONOVITVI
Poseben uspeh v alpinizmu predstavljajo težke ponovitve naših alpinistov v tujih gorstvih. Pogoji plezanja se precej razlikujejo od tistih v naših stenah. Pa tudi psihična obremenitev na tujem terenu je veliko večja. Tržiškim alpinistom sta 3. julija uspeli dve pomembni — prvi jugoslovanski ponovitvi v severni steni Vevnice (Italija). Borut Bergant in Filip Bence sta preplezala smer Via diretta da Nori pilastro oecidentale, — VI, Al. Dušan Srečnik in Slavko Fratitar pa sta plezala direktno smer imenovano Perla parete Nord VI, A2, 800 m.
ČLANI AO TRŽIČ V JULIJCIH
8. julija sta Dušan Markič in Iztok Tomazin ponovila Čopov steber (V, VI) v severni steni Triglava. Smer sicer ne spada več med najtežje pri nas, še vedno pa predstavlja simbol slovenskega alpinizma in enkraten spomenik legendarnemu Jožu Copu. V Sfingi — prav tako, SS Triglava pa sta Dušan Srečnik in Marjan Manfreda (AO Matica) v osmih urah kot četrta naveza ponovila smer Kuna ver-Drašler VI, A3, e. Višina stene 400 m. 2. ponovitev Poldačeve smeri (V, VI, 600 m) v Frdamanih policah sta opravila Slavko Frantar in Dušan Markič. V 900 m visoki, vseskozi napeti steni Špika pa sta Borut Bergant in Janez Lončar ponovila še Skalaško smer V + , V. Plezala sta 6 ur.
SKALAfiKA V ŠKRLATICI
Precej članov AO Kranj je že odpotovalo na tuje poligone, predvsem v Centralne Alpe, nekaj pa jih je v soboto in nedeljo sodelovalo tudi na izpitih za planinske vodnike na Kališču, zato je število vzponov nekoliko upadlo.
V soboto, 10. 6., sta navezi Drago Segre-gur in Oman Pavle (trenutno v JLA( ter Tone Perčič in Matjaž Dolenc ponovili Skalaški steber v SZ steni Skrlatice. Za smer so značilni zelo lepi naravni prehodi in zanimivo kaminsko plezanje. Skala je mestoma krušljiva. Po mnenju ponavljavcev je ocena IV, V nekoliko previsoka. Za 550 m stene so potrebovali 5 ur. Nande Kern pa je v petek, 9. 7., sam preplezal Tržaško smer v zahodnem delu severne triglavske stene. Nekaj lažjih vzponov so alpinisti AO Kranj opravili tudi s tečajniki — člani plezalne šole.
MOJSTRANCANI V ANDE
Alpinisti iz Mojstrane pripravljajo za naslednje leto alpinistično odpravo v Ande v Južni Ameriki (skupina Yirishanca). Andi spadajo po divji vertikalnosti sten in težkih pogojih plezanja v njih eno najbolj za nimivih področij za alpiniste z vsega sveta Odprava pa je povezana tudi z velikim stroški, zato so že začeli z zbiranjem denarja. Z delom v globinskih pečeh jese niške Železarne so že zaslužili 20.000 din Izdelali pa so tudi serijo petih značk po 10 din, ki jih je mogoče dobiti na PD Moj strana in v Vratih. F. Ster
Jutri se bo v delavskem domu v Kranju končalo letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije v šahu. Na prvenstvu je dokaj uspešno nastopil tudi Kranjčan Leon Mazi. — Foto: F. Perdan
Prvi del Plamenu
J
V Lescah državno prvenstvo v padalskih skokih
Alpski letalski center Lesce bo letošnji organizator državnega prvenstva v padalskih skokih, ki bo od 24. julija do I. avgusta na letališču v Lescah. J. J.
Zadnje kolo spomladanskega dela košarkarskega prvenstva za člane ni bilo odigrano v celoti, saj sta kar dve srečanji prestavljeni na jesen.
V preostalih dveh srečanjih pa je Kladivar v Tržiču brez težav premagal domačo ekipo. Kranj 75 pa je na domačem igrišču prepričljivo premagal    sicer   borbene    in požrtvovalne Cerkljane.
Izida: Tržič : Kladivar 52:92 (27:40). Kranj 75 : Krvavec 69:46(28:27).
Plamen 7    7   0   516:386 14
Kladivar 8   6   2   658:503 12
Gor. vas 7    5    2    479:465 10
Sava 7   5   2   476:458 10
Kranj 75 8   4   4    509:496 8
Šenčur 7    2    5    384:448 4
Slovan in Kladivar
S tekmovanjem so v prvem delu končali tudi mladinci. V predzanjem kolu so Medvode premagale Gorenjo vas, Kroj pa Jesenice, v zadnjem kolu pa so Medvode doma klonile s Slovanom. Tekma med Krojem in Kladivarjem pa je preložena na jesen.
Izidi: Medvode : Gor. vas 94:8,1 (46:32), Kroj : Jesenice 83:64 (44:35), Medvode : Slovan 72:88(27:43).
Slovan 7   6    1    482:342 12
Kladivar 6   5    1    390:325 10
Kroj 6   4   2   379:361 8
Medvode 7   3   4    501:493 6
Gor. vas 6    3    3    336:346 6
Jesenice 6    1    5   285:385 2
-bb
Pri mlajših pionirjih Triglav A
V zadnjem kolu košarkarskega prvenstva za mlajše pionirje v spomladanskem delu je Krvavec presenetljivo premagal Kroj B, Triglav A ni dopustil presenečenja v srečanju s Krojem A, Šenčur je brez težav premagal Tirglav B, Triglav C pa je doma klonil v srečanju s Savo. Tako ima Triglav A pred pričet kom jesenskega dela prvenstva Ari t i točke naskoka pred Savo in Krojem B.
Izidi: Kroj B : Krvavec 38:53 (16.24), Kroj A : Triglav A 31:48 ( 16:26), Šenčur : Triglav B 47:26 (21:20), Triglav C : Sava 15:34(5:10). Triglav A 8   8   0   413:176 16
Sava 8   6   2   346:194 12
Kroj B 8   6   2    364:219 12
Krvavec 8   4   4    190:419 8
Triglav C 8   2   6    199:254 4
Triglav B 8   2   6    196:298 4
Šenčur 8   2   6    215:322 4
Kroj A 8   2   6    207:252 4
-bh
Jesenice še neporažene
Tudi kadeti so končali prvi del prvenstva v GKL. V finišu so bili doseženi pričakovani izidi. Se najzanimiveje pa je bilo v Cerkljah, kjer so gostje i/. Škofje Loke šele v drugem delu srečanja nadigrali borbene domačine
Izidi: 7. kolo. Kroj : Triglav 66:76 (35:38), Krvavec : Tržič 67:80 (36:39). Jesenice : Radovljica 64:49 (34:18), Veriga : S+va 20:0 h. h.; 8. kolo: Triglav : Sava 57:43 (34:22), Veriga : Radovljica 0:20 b. b., Jesenice : Tržič 103:47 (47:24), Krvavec : Kroj 58:67 (37:28). Lestvica:
Jesenice 8   8   0   658:295 16
Triglav 8   6   2    506:408 12
Radovljica 8   6   2   410:343 12
Kroj 7   5   2   513:405 10
Tržič 7   2   5   380:530 4
Sava(-l) 8    2    6    343:478 3
Veriga (- 1) 8   2   6   303:477 3
Krvavec (- 1) 8   0   8   396:574 0
-bb
Krvavec Tržič
1 7 0 8
MATERIAL ISKE STROJE O (zavese, preproge itd.)
419:521 2 391:575 0
-bb
r
V soboto otvoritev olimpijskih iger
Jutri bodo v kanadskem Montre-alu prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel do 31. julija. Največje kanadsko mesto bo v drugi polovici julija gostitelj najboljših športnikov sveta, ki se bodo pomerili na XXI. letnih olimpijskih igrah. Tu se bodo kar petnajst dni borili športniki za olimpijska odličja v 21 športnih panogah, kolikor jih je zdaj na sporedu iger. Olimpijsko srečanje mladine z vseh petih celin — kar simbolično prikazuje pet med seboj povezanih krogov v petih različnih barvah — bi moralo biti kot primer, kako naj bi bili ljudje med seboj povezani tudi potem, ko bo olimpijski ogenj ugasnil.
Nase olimpijsko zastopstvo tokrat ni preveč številno. V Montreal so odleteli samo najboljši, tisti, ki so mesto v olimpijski ekipi povsem zaslužili. Norme so bile dokaj ostre, tako da so prišli skozi olimpijsko rešeto resnično najboljši, za katere bomo v naslednjih dneh držali pesti. Od jugoslovanskih Športnikov lahko največ pričakujemo v rokometu, košarki in vaterpolu, nekaj vidnih uvrstitev pa bo nedvomno tudi v invidualnih športih, tako da upravičeno računamo, da se bodo nekateri naši športniki poleg že omenjenih ekip vrnili domov z olimpijskimi kolajnami.
Jugoslavija bo nastopila s svojimi športniki v naslednjih panogah: atletika (največ pričakujemo od evropskega rekorderja v daljavo Nenada Stekiča, evropskega prvaka Sušnja), boksu, jadranju, judu, kolesarstvu, košarki, lokostrelstvu plavanju, rokometu, streljanju, veslanju in vaterpolu.
Kranj je lahko ponosen, da je dal v olimpijsko elito kar tri športnike (plavalec Borut Petrič, kolesar Bojan Kopret in strelec Franc Peternel). To je izmed slovenskih mest največje število. Sicer pa je delež slovenskih športnikov v jugoslovanski vrsti na letošnjem letnih olimpijskih igrah dokaj skromen, verjetno najmanjši v zgodovini letnih iger. Pred leti smo imeli Slovenci odlične posameznike v atletiki in gimnastiki. Letos se nihče izmed atletov Slovenije ni uvrstil v izbrano vrsto. Na dosedanjih olimpijskih smo vidno vlogo imeli Slovenci predvsem v gimnastiki. Kvaliteta v tej športni panogi pa je po odhodu Cerarja in njegove generacije močno padla in zdaj ni več telovadca, ki bi bil vsaj malo podoben Cerarju, Brodniku ...
Ob startu v Montrealu želimo našim športnikom čim več uspeha, da bi pokazali zvrhano mero borbenosti in zavesti, saj bodo hkrati branili tudi ugled svoje domovine.
J. Javornik
Planinski tabor
V planinskem domu v Tamarju bo planinsko društvo Medvode pripravilo od 2. do 9. avgusta planinsko šolo oziroma planinski tahor. Namen šole je spoznati mlade planince i bivanjem V planinah, plezanjem, hojo ter družbeno samozaščito, obenem pa jim omogočiti ceneno letovanje, saj prispevek na udeleženca velja le 100 dinarjev. Udeleženci tabora bodo stanovali v planinskem domu. -fr
V letnem bazenu v Kranju so se pričele priprave mladinske slovenske reprezentance v vaterpolu, ki bo nastopila na drugem turnirju bratstva in enotnosti, ki bo letos od 21. do 23. julija v Kranju. Priprave vodita T. Balder man in Podveršček. - Foto: M. Živulovič
Najmlajši za republiške naslove
Kranj — V letnem bazenu bo v soboto spet živahno. Za letošnje republiške naslove se bodo v njem potegovali najmlajši plavalci iz vse Slovenije. Na startu letošnjega slovenskega prvenstva za mlajše pionirje C bo nastopilo okrog 60 mladih plavalnih narasčajni-kov.
Cep.av so to res najmlajši naši plavalni nadebudneži, se vsekakor obetajo zanimivi obračuni, saj so le-ti porok za še boljši dvig kvalitete slovenskega plavanja. Start tekmovanja je ob 16. uri. -dh
Ma mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju
°d 6. avgusta
do 16. avgusta1976
izstavljamo
'n prodajamo:
sejemske cene • potrošniški krediti
Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A 'n se priporočamo za nakup!
murlia
Študentje na vojaških vajah
Velike Bloke, Tolmin, Pokljuka — Študentje prvih letnikov slovenskih fakultet ter višjih šol so te dni prvič v življenju oblekli »sive« vojaške uniforme. Pred dnevi so namreč odšli na 16-dnevno vojaško urjenje na Velike Bloke, v Tolmin in na Pokljuko. Na Pokljuki so se /.brali študentje medicine in farmacije, v Tolminu bodoči veterinarji,« na Velikih Blokah pa vsi ostali študentje prvih letnikov visokošolskih zavodov.
Tako se je pred nedavnim v celoti začel tudi v praksi izvajati nov medrepubliški dogovor o novem sistemu izobraževanja in vzgoje, ki predvideva tudi urjenje študentov in srednješolcev v posebnih vojaških centrih. Vsak študent bo moral to obvezo opraviti le enkrat, za to pa bo dobil tudi posebno potrdilo. 0 mladih »vojaških obveznikih« bodo vodile posebno kontrolo tudi pristojne občinske službe. Le-te pa bodo imele istočasno tudi možnost, da zaradi morebitnih posebnih razlogov posameznim študentom obvezo tudi preložijo za kako leto.
Počitka v teh šestnajstih dnevih zares ne bo veliko. Študentje imajo vsak dan po osem ur pouka, pa tudi prostih dni ni! To pomeni, da imajo mladi v vojašnicah kar 7-dnevni delovni teden. Prosti čas, čas ki še preostane po dokaj zahtevnem vojaškem urjenju, pa študentje izkoristijo za svobodne aktivnosti. Med temi sta na prvem mestu kultura in šport. Tako so se povsod odločili, da bodo pripravili literarne večere, nanje bodo povabili tudi znane slovenske književnike, glasbenike in umetnike, ter športna srečanja in tekmovanja z mladino i/, bližnje okolice.
Starešine JLA v teh dneh že ocenjujejo, da so se »mladi vojaki« že v prvih dneh znašli izredno dobro.
So skrajno disciplinirani in z veliko vnemo izpolnjujejo vse zastavljene jim naloge. Predvsem pa je pomembno, da so že v prvih urah med sabo, prav tako pa tudi s starešinami, navezali tople in prijateljske stike. V teh dneh se bodo mladi tako spoznali z osnovnim vojaško strokovnim znanjem, ki jim bo mnogo koristilo v prihodnjih letih študija in pri služenju kadrovskega roka v .JLA. obenem pa je to tudi pomembna priprava na razumevanje koncepcii' našega splošnega ljudskega odpora.
Tudi družbenopolitično ".vljenje v vseh treh Studentskih vojaških vežbališčih je izredno živo. Ustanovljeni so že aktivi" /K ter osnovne organizacije ZSMS.
Nekatere enote Studentov«vojakov je te dni obiskal tudi komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tav-čar-Rok. Mladi vojaki so ga z navdušenjem pozdravili.       . _
J. Govekar
1
Na   .sejah   zborov   občinskih j skupščin so večinoma ob zadnji \ točki dnevnega reda tudi delegatska vprašanja, ki odkrivajo
najbolj pereče probleme krajanoi in občanov. Po navadi so zelo jasna in konkretna, včasih obrobna, nejasna, izmikajoča, skratka, vseh mogočih formula eij, razumljivih in nerazumljivih.
Tudi to se zgodi
Ko se je na eni izmed zadnjih sej pojavilo takšno vprašanje, zelo zapleteno v svojem začetku, skrajno nerazumljivo, je pred sedujočt vprašal: »Kakšno je to t pra ša nje f De lega tsk i I (i
Vročina je že pritiskala skozi okna, utrujajoče je že bilo sedeti, razpravljavec pa je skomignil z rameni in dejal: »Malo mešano.«
Predsedujoči:   »Menda  ja ni smo v oštariji!«
Delegatsko ozadje, potiho, hrepeneče: »Še ne . . .«
D. S.
Vse je pripravljeno za dražgoško slavje
Prispevki naših rojakov za Posočje
ŠKOFJA LOKA - Kot smo že poročali so naši rojaki iz evropskih in prekomorskih dežel na XXI. tradicionalnem slovenskem izseljenskem pikniku predstavnikom republiškega rdečega križa in Slovenske izseljenske matice izročili denarne prispevke, ki so jih na svojo pobudo zbrali za prizadete prebivalce na potresnem področju v Posočju. Člani slovenskega kluba »Triglav« iz Svdneja v Avstraliji so zbrali 5000 ameriških dolarjev, učenci jugoslovanske šole v tem mestu 400 dolarjev, denar so namenili za učence osnovne šole
Sergej Kraigher obiskal tudi
Cerklje
Nadaljevanje s 1. strani
je dal za delo v hribovitih predelih, s posebnim poudarkom, da je treba storiti vse, da se preneha izseljevati prebivalstvo iz hribovitih vasi v dolino in mesta ter o tem, da jim je treba zagotoviti take pogoje dela in življenja, da bodo tudi v visokogorskih krajih živeli srečno in zadovoljno in, da se vsaj delno izenačijo s standardom ostalih delovnih ljudi in občanov, ki živijo v nižinskih predelih. Nekaj koristnih napotkov je dal tudi za delo mladih v hribovitih krajevnih skupnostih.
Za cerkljansko območje je značilno tudi povezovanje med krajevnimi skupnostmi zato so tudi verjetno najdlje glede formiranja skupnosti krajevnih skupnosti. O tem je bilo že veliko govora tudi pred dvema letoma, ko je bil v Cerkljah del kongresa ob dnevu samoupravljavcev Jugoslavije. Sergej Kraigher je pohvalil
tako povezovanje za reševanje skupnih problemov in zadev, poudaril pa je, da je potrebno paziti na to, da posamezna krajevna skupnost ne bi želela podrediti drugih, pri tem je mislil predvsem na tiste, ki so v središču dogajanj kot so v tem območju na primer Cerklje. Odločno se je zavzel za to, da se manjše krajevne skupnosti zaradi morebitnih trenutnih težav ne smejo združevati z močnejšimi, ampak da se morajo le-te utrditi in ustvariti take pogoje dela, da bodo lahko same reševale svoje naloge, kajti le tako bodo postale resnična temeljna samoupravna skupnost, v kateri bo občan in krajan lahko uresničeval svoje vsakodnevne potrebe. Krajevna skupnost s svojimi organizacijami in organiziranostjo mora voditi skrb nad slehernim gospodinjstvom in tudi nad vsakim krajanom, je ob koncu poudaril Sergej Kraigher.
-an
»Peter Skalar« v Bovcu, člani slovenskega društva iz Svdneja so prispevali 1000 funtov šterlin-gov, člani glasbenega ansambla — kvinteta — »Mavrica«, ki so pripravili koncert in čisti izkupiček namenili za prizadete prebivalce, 200 funtov šterlingov, zraven pa so primaknili še 20 avstralskih dolarjev, kanadsko slovenska skupina za kulturne izmenjave iz Toronta v Kanadi je iz svojega sklada za Posočje namenila 200 kanadskih dolarjev, člani slovenskega kulturnega in športnega društva »Bled« iz Essna v ZR Nemčiji pa 500 nemških mark. To pomeni, da so naši rojaki že doslej zbrali za Posočje prek 160.000 din. Akcije zbiranja denarja po posameznih društvih pa še vedno trajajo. Tako so, denimo, člani slovenskega planinskega društva iz Zuricha že preispevali 1400 švicarskih frankov, zbrana vsota pa se še iz dneva v dan veča.
-j g
Nadaljevanje s 1. strani
tudi iz občin Metlika, Ormož, Murska Sobota, Celje, iz občin, ki so sosede škofjeloške občine, in od drugod. Samo iz ljubljanskih občin je mogoče pričakovati najmanj 3(KX) obiskovalcev.
Zato bo na dan proslave, v četrtek, 22. julija, na nekaterih cestnih odsekih v neposredni bližini Dražgoš veljal poseben prometni režim. Ze od zjutraj bo v celoti zaprt za ves promet odsek ceste Rudno —Draž-goše. Dostop do Dražgoš po tej cesti bodo imela le vozila s posebnimi oznakami prireditvenega odbora za pripravo proslave. Za obiskovalce, ki se bodo na prireditev pripeljali iz Škofje Loke po Selški dolini, ali iz Bohinjske Bistrice prek Soriške pla-nihe in Sorice, so prireditelji za njihova vozila pripravili dovolj parkirnih prostorov na Rudnem. Tu bodo parkirali tudi vsi avtobusi. Za invalide in tiste, ki bi le težko zmogli pot do prireditvenega prostora, bo zagotovljen do prireditvenega prostora prevoz s kombiji. Nekateri obiskovalci iz Bohinjske Bistrice bodo lahko svoja vozila parkirali tudi v neposredni bližini dražgoške cerkve, obiskovalci i/, smeri Krope, Besnice, Selc in Lajš pa ob »prometni žili«, ki pelje z Jamnika proti Dražgošam. Delavci UJV i/. K ranja opozarjajo, naj obiskovalci pridejo v Dražgoše pravočasno, da ne bo nepotrebnih zastojev. Prav tako pa vse obiskovalce prosijo, da upoštevajo do potankosti vsa navodila miličnikov, ki bodo usmerjali promet in skrbeli za varnost.
Kot smo že poročali bo na proslavi v Dražgošah tudi VIII. zbor gorenjskih aktivistov. Na krajši svečanosti bo predsednik škofjeloške občinske konference SZDL Jože Šubic predal prapor gorenjskih aktivistov, le-tega bodo v Dražgošah tudi razvili, predstavnikom občine Radovljica, kjer bo prihodnje tradicionalno IX. srečanje. Predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič pa bo predal zastavo pohodni brigadi Avnoja. Brigado sestavlja 210 mladih iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin.
Na svečani proslavi v Dražgošah bo govoril predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher.   Prireditelji   pa pričaku-
jejo,    da    se    bodo slovesneg odkritja   veličastnega dražgoskef>. spomenika    udeležili    tudi rnTi0^-. družbenopolitični  in  javni de-aV federacije in republike ter predsta niki vseh slovenskih občin.
J. Govekar
PREVOZ V DRAŽGOSE
Kranj - Ker bo na dan osrednJ;
slovenske proslave v počastitev dn va vstaje slovenskega naroda, v Čet tek, 22. julija, veljal na nekateflji »prometnih žilah«, ki peljejo P'° Dražgošam poseben prometni.r -J so se družbenopolitične organ izac'J, in skupščina občine Kranj odi oči' da bodo za vse udeležence s tef\ področja pripravile brezplačen av1 i busni prevoz iz Kranja do Podbl>c. Avtobusi bodo odpeljali ob 6., 8. uri izpred kina Center v KranL potniki pa se bodo lahko vanje »v* cali« tudi pred samopostrežno trgjf vino v Stražišču. Organizatorji Pr poročajo vsem, ki žele priti PraV. časno  v  Dražgoše,  da  pridejo n zborna mesta čimprej in ne ^le zadnje avtobuse ob 8. uri. Pose" avtobus pa bo invalide in S^&re)-J borce, take, ki težko hodijo, pel). kar do Dražgoš. Povratek z avtobu proti Kranju je iz Nemilj predvid«? ob 14. uri, iz Podblice pa ob 16., in 18. uri. .
Še to! Odhod posebnega avtobU^ za invalide bo izpred hotela Crei" ob 7. uri.
POVABILO VSEM BORCEM
DRAŽGOŠE   - Odbori karjevega bataljona, Gorenja" ga odreda, Prešernove brigade . drugih enot, ki so se med i**f0. vojno  borile  na  področju ^ renjske in po drugih slovenj krajih, vabijo vse preživele "° ce, da se udeležijo veličastne *l. venske proslave ob dnevu vs^ slovenskega  naroda,  22. ju"^ v Dražgošah, v vasici, kjer borci Cankarjevega bataljon* ,j v prvih mesecih vojne izvojev*0 veliko zmago. Vse informacije v možnostih prevoza in dohodk* Dražgoše lahko dobijo na ob«1 skih odborih ZZB NOV. -J*
Sezona v Kranjski gori
Kranjska gora — V teh vročih poletnih dneh je v krajih zgornje savske doline precej gostov, največ jih je v turistični Kranjski gori, kjer so hoteli polni, precej domačih gostov pa je tudi v zasebnih turističnih sobah. Ocenjujejo, da je 3.000 gostov, večinoma tujih, ki se v Kranjski gori dobro počutijo. Poletna sezona v Kranjski gori je letos po obisku podobna lanski, le da je v hotelih znatno več gostov kot prejšnja leta.
V Gozd-Martuljku je v hotelu Špik ter njegovi depandansi, v počitniških domovih in v kampu zasede-
no, vendar se še vedno najde prosto mesto. V kampu je 200 gostov, ki preživljajo dopust v prijetni senci ali v bazenu poleg kampa. V Gozd-Martuljku so zadovoljni, saj je letos več gostov kot lani.
Nekaj gostov se zadržuje tudi na Jesenicah, vendar pa v hotelih in gostiščih beležijo manj prometa, saj se zaradi obvoznice večina tujih turistov odpelje mimo Jesenic. Precej gostov pa je sprejela tudi letos prijazna Mojstrana. Dovje in Mojstrano posebno v poletnih mesecih obišče veliko gostov iz drugih republik. D. S.
Borci kokrškega odreda
Odbor kokrškega  odreda P°Z.'V* vse borce svojih enot, da se v čJl" večjem številu  udeleže pn>slav ob 22. juliju, dnevu vstaje slove^ skega  ljudstva.  Zbrali  se bon1 v Dražgošah na zbornem mest domicilnih enot ob svojem ru.
Odbor kokrškega odreda pri 00 ZZB NOV Tržič
Dan tankistov JLA
»V jeklu in ognju smo se kalili...«
Tankisti JLA imajo danes svoj praznik — Prva večja tankovska enota naše armade je bila ustanovljena pred dvaintridesetimi leti — Urjenje v Egiptu in Sovjetski zvezi — Preboj sremske fronte in veliki uspehi fantov oklopnih enot na drugih bojiščih — Tankovske enote pomembne tudi danes
Danes imajo tankisti JLA svoj praznik. Fantje v sivih uniformah in njihovi vojaški starešine, izkušeni strategi, pripadniki oklepnih enot, se spominjajo dogodkov pred dvaintridesetimi leti, ko je bila sredi poletja, 16. julija, takrat, ko so sovražniku, nemškim zavojevalcem in drugim mračnjaškim silam že pohajale moči, na naših tleh, ustanovljena prva večja tankovska enota. Manjše enote so sicer obstajale tudi prej. Ze prvi dve leti vojne vihre. Vedeti pa je tudi treba, da so bile v sestavi partizanskih enot v Sloveniji m na Hrvatskem tankovski odredi usta novi jeni že leta 1943. Iz teh pa je bila po osvoboditvi takoj leta 1945 ustanovljena tudi III tankovska brigada.
»Istočasno, ko so se na jugoslovanskih tleh v zadnji vojni odvijale hude borbe s sovražnikom, ko so se partizanski borci
borili za vsak košček zemlje, za vsako ped svoje domovine, tudi .novopečeni' tankisti, pripadniki oklepnih enot, nismo počivali,« se spominja Ivan Orehek-Janez iz Kranja. »Prekomorci — tankisti I. tankovske brigade — so bili na urjenju v Egiptu, mi, borci I.
jugoslovanske brigade pa že od aprila leta 1944 v samostojni tankovski enoti v Kalomni v Sovjetski zvezi. Komandant naše enote je bil Nikola Rukavina-Ličan, španski borec, po činu kapetan, ki je do vstopa v vrste naših partizanskih enot živel v Sovjestki zvezi kot politični emigrant. Konec junija leta 1944 je I. jugoslovanska brigada krenila na pot v Jugoslavijo, na .svoje položaj«-', tankisti pa smo še vedno ostali v Kalomni na tečaju,« pravi Ivan. »V Kalomni smo bili  vse do konca avgusta.
Urili so nas ruski inštruktorji na tankih T 34. Sodelovali smo na različnih taktičnih vajah, učili smo se čimbolj natančno zadevati cilje, izpopolnjevali pa smo se tudi v drugih vojaških veščinah.«
V začetku septembra pa so v Kalomno začeli prihajati tudi tankisti I. tankovske brigade, ki so bili pred tem na urjenju v Egiptu. Med njimi je bilo tudi nekaj tankistov nekdanjega kraljevega bataljona. Takoj po prihodu »Egipčanov« je bila Ustanovljena tankovska brigada.
»Nekaj dni po ustanovitvi brigade so nas iz Kalomne prepeljali z vlaki do tankovskega vežba-lišča v kraju Tesničeskaja pri Tuli,« pripoveduje Ivan Orehek. »Tu so se tudi fantje, ki so bili prej v Egiptu, z angleških tankov .stuart' morali preseliti na nam tedaj že dobro znane in priljubljene T 34. Naše .šolanje' v Tesničeskaji je trajalo še kar pet mesecev. To je bilo za nas tudi najtežje obdobje v času 10-me-sečnega urjenja. V decembru in januarju je bil namreč izredno hud mraz. Temperatura je bila velikokrat prek 40 stopinj Celzija pod ničlo. Med sabo smo si delili zmrznjen kruh. Če smo ga hoteli jesti, smo ga morali prepeči na ognju. Kar sedem dni pa smo morali v/držati s tanki na poligonu na zaključnih vajah.«
Končno je prišel tudi dan odhoda \ domo\ ino. V JugoslaN ij<>.
»Čeprav smo odhajali na fronto, so nam srca kipela od navdušenja,«   se   opominja   Ivan »Vso
pot, vso dolgo pot prek prostrane Sovjetske zveze, Romunije in Bolgarije smo prepevali. Posebno srečni pa smo bili, ko smo prispeli v Beograd. Tu se je slavna pot II. tankovske brigade, tako se je poimenovala naša enota po prihodu v domovino, tudi začela. Nekaj dni smo se pripravljali za bitko na sremski fronti. Mesece in mesece močno utrjena linija sremske fronte je bila prebita v nekaj dneh, popolnoma razbita pa po dobrem tednu krvavih bojev. Sovražnika smo tolkli še s toliko večjo moralo, ker smo želeli čimprej priti v Slovenijo. V naši enoti je bilo namreč kar dve tretjini Slovencev. Pot do Slovenije pa je bila seveda še dolga . . .«
Kasneje so junaški borci tan* ^
skih enot vse do konca vojne bil' * hude borbe v Srbiji, na HrvaŠke1**! drugod. Napadalci so bili vse «'i zdesetkani, vse več orožja so ""^ uničenega. Tudi nekaj tankov J1 jjj
partizanov je bilo resda uni^JJ zato pa so izkušeni in prekaU ^ borci v drugih tankih napada" bolj zagrizeno.
. V
»Škoda je, da se tankist'j^ smo bili na urjenju v Egiptn j Sovjetski zvezi, ne srec j večkrat. Vsaj ob večjih nicah bi se morali,« Pvx.y^fi Ivan Orehek-Janez, prekaljeni 0 naših tankovskih enot.
Po zapisu Ivana Orehka-Janez* pripravil J. Govekar