Štev. 20. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številko dinar. — -Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa KaletidarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. 15. maja 1927. Leto XIV. Oglase sprejema' ured-ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30 % popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v *Poslanom 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava I da za vse oglase od 5% do 50% popüsta Rokopisi so ne vračajo. Kancelparagraf. Svobodomiselci ali kak njim z lückov rečjov pravijo framasoni se zadnji čas jake veselijo nad svojov zmagov, ar je Zakonodajni odbor 3. t. m. Sprijao takzvani kancelparagraf. Vladni predlog kagcelparagrafa, šteroga je Zakonodajni odbor S 17 proti 4 glasi Sprijao, se glasi: »Verski predstavniki, šteri v strankarske namene zlorabljajo Svojo dühovno oblast v verski molilnicaj ali Spisaj verskoga značaja, ali ovači pri zvršavanji svoje Slüžbe, se kaštigajo z vozov do dve leti ali s peneznov kaštigov." V razpravi pred glasanjom od toga predloga, sta govorila proti njemi oba zastopnika Slov. ljudske Stranke gg. dr. Gosar i dr. Hodžar, šteriva sta naglašala, da za takšo odredbo, čiravno bi mogoče bila tüdi potrebna, v zakoniki od kaštig sploj nega prostora i to tem menje, ar je paragraf preveč poprečno povedani i premalo določeni. Za vsakoga klantoša je v zakoniki za kaštige določeno, česa nesmi včiniti, Samo na dühovnika gledoč püšča zakon popunoma Sloboščino sodniki i državnomi pravdniki. Ocenitev kakšega dühovnikovoga dejanja za hüdodelstvo je po povedani rečaj kancelparagrafa prepüščeno Čisto osebnomi mišlenji sodniko-vomi. Ka naj pomenijo na priliko reči ,,v strankarske namene" ali „ ovači pri izvršavanji svoje slüžbe?* Zaistino, tü so stran-karskomi mišlenji od strani sod-nikov odprta šörka vrata. Ravno to bi morao zakonik onemogočiti. Jako bi bilo potrebno, da bi zakonik Čisto očivesno povedao, ka misli za kaštige vredna dejanja, da de Sodnik v vsakoj prigodi na čistom, kak naj sodi, ar se bo ovači te paragraf politično jako naopak tolmačo. Kancelparagraf pa nasprotü-je v ustavi zagvišanoj sloboščini cerkvi pri vrejüvanji njeni znotrašnji poslov. Opravlanje verske Slüžbe i dühovne oblasti posebno v cerkvi, kak pri podeljavati sveti Sakramentov pri razločni obredaj itd. je znotrašnja cerkvena zadeva, štero Cerkev vrejüje po svoji zakonaj. Kancelparagraf pa sega v velkoj meri na to vsestransko pripoznano neodvisno versko pole. Sploj pa stoji ves načrt (plan) zakonika za kaštige na stališči, da se zbirajo v dühovniškom stani vsej verovadlüvanj hüdodelni ljüdje, ar določüje za prestopke dühovnikov v njihovoj slüžbi najostrejše kaštige. Na drügoj Strani pa dühovnikov ne varje S posebnimi določbami pri zvršavanji njihove tüdi za srečo države tak važne slüžbe. Proti kancelparagrafi je glasao zvün poslancov z Jugoslos-lovanskopa kluba (naše stranke) ešče eden poslanec lemljoradniš-koga kluba g. Moskovljevič. Samostojni demokratje, šteri tüdi po našoj Slov. Krajini oznanjüjejo kak jako spoštüjejo vero i versko sloboščino, pa so se prav posebno navdüšüvali za kancelparagraf. Celo dr. Žerjav, šteri je inda nikdar ne prišeo k sejam zakonodajnoga odbora, je prišeo na to sejo. Tüdi »Domovina" i »Jutro« nemreta zdaj zadosta vöpovedati svojega veselja, nad sprijétim kancelparagrafom, ar vüpata, da so s tem zavezali dühovnikom jezik i so njim zadelali vüsta, da ne bodo mogli več karati ljüdstva pred brezverskimi i pohüjšlivimi listi, kak je to njihova sveta dužnost. Ali Jutro se z Domovi-nov vred bridko moti, či misli, da bo dühovščina ljüdi bole poslüšala kak Boga. To, ka vči, gledoč na čtenje i razširjavanje protiverski knig i listov katekizmuš, Šteri je tüdi od države pri-poznana Šolska kniga, bo včila dühovščina ešče na dale na su-prot vsem kancelparagrafom. Ob-čuvanje prave vere i nravnosti (živlenja po veri) je cil dühovniškoga dela i od toga Cila katoličanskoga dühovništva nihče i z ničim nede mogeo odvrnoti. Zgodovina to svedoči i ravno v zadnjem časi to vči tüdi Meksika. NEDELA. po vüzmi Štrta. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 16. poglavji od 5. do 14. vrste. „Za vas je dobro, da jaz idem. Zakaj či neidem, Tolažnik ne pride k vam; či pa bom Šo, vam ga pošlem." Poleg drügi božanski i zve-ličanski lastivnosii ma evangelijomi i sploj ves novi zakon to lastivnost, da nosi v sebi dosta tolažbe, kak to lepo pove sveti Paveo v svojem pismi do Rimljanov (15, 4.): „Ka je zapisano, je bilo zapisano za naše povčenje, da bi v potrplivosti i tolažbi iz pisem meli vüpanje." Nihče, ki je bio kda na sveti, je ne prineseo sveti telko tolažbe kak ravno Kristus. Vsa njegova dela, njegovi navuki, njegovi božanski vzgledi, posebno pa njegovo trplenje so v velko tolažbo vsem trpečim. Što bi ga mogeo gledati na križi vsega zbitoga oropanoga, tüdi svojega obleča, vsega ranjenoga, vsega trpečega, zapüščenoga, ošpotano-ga, ki je vse to po nedužnom trpo, i ne bi čüto olejšanja v svojem trplenji? Denešnji evangeljom pa prav na poseben način kaže, kak je naš Gospod tolažo žalostna srca apoštolov. Žalostni so bili, ar se je poslavlao od nji, pa on njim oblübi Tolažnika, Šteri de je včio vse istine. O velka lübezen Kris-tüsova! Slovo jemle od svoji, da bo Šo v trplenje, zgrabijo ga, bi-čüvani bo, s trnjom koronani, vlačili ga bodo kak nemo živinče, žmeten križ de mogeo nositi, križani bo, vse to vidi z svojov božanskov vseznajočnostjov, pa venda ne misli na sebe, nego na žalost apostolov i je tolaži. To je prava nesebična lübezen, štera ne misli na svoje trplenje, nego na trplenje svojega bližnjega. Tolažnik, šteroga oblübla Kristus v denešnjem evangeliji, je ne samo tolažo apostole, nego tolaži vernike vse čase od začetka svete matere Cerkvi pa do konca sveta. Tolaži je po svoji sredstvaj za naše zveličanje, toláži po veri, štera nam je v vsakojački verski prigodaj najza-neslivejša voditelica, tolaži nas po svoji svestvaj, da se po nji očistimo grehov, dobimo milošče i moč, da zmagamo nad lagojim Tolaži nas tüdi občestvo svetnikov, da mamo pomoč svetnikov i vsej tistih, ki so Kristušovi. Zato je pravo vüpanje na sveti zasijalo ešče komaj s Kristusom. Triglavski župnik i dühov: ni svetnik JAKOB ALJAŽ. V sredo 4. maja so mrli na Do Dovjem na Gorenjskom, dühovni svetnik i zlatomešnik g. Jakob Aljaž. Rojeni so bili 6. julija 1845 v vesi Zavrh pod Šmarnov go-rov v fari Smlednik. Osnovno šolo so obiskavali v Smledniki, 1. 1855 pa so Šli v ljubljanske šole, kde so bili vsikdar eden med prvimi. V gimnaziji so se ešče polek obvezni navukov včili srbski, italjanski i francoski i se zanimali tüdi za popevanje i giasbo. V počitnicaj pa so radi hodili s svojimi tovarišami po planinaj. Po zrelostnom izpiti so šli študirat na univerzo v Beč, sledkar pa so se odločili za dühovniški stan i so stopili na ljubljansko semenišče. V mešnika so bili posveče-zi 1. 1871. Düžno pastirstvo so najprlé zvršavali 9 let kak kaplan v Tržiči, nato so bili 9 let za plivanoša na Dobravi pri Kro- pi, K 1889 pa so prišli za plivanoša v prijazno gorenjsko faro Dovje, kde so Preživeli najlepša leta Svojega živlenja. Vseširom, kde So bili So zbirali okoli Sebe lüdi i je včili popevati, či je bilo potredno So tüdi sami zložni za to ali Ovo priliko kakšo pesem. Priredili So tüdi pesmarice Drüžbe Sv. Mohora i s tem dali podlago razširjavanji slovenskih pevskih drüštev, zasnovali so ino izdali 9 svezkov moških ino mešanih zborov. Ništerne njihove vile kak »Triglav moj dom", »Slovan na dan", „Oj Zbogom ti planinski svet“ so se posebno prilübile lüdem ino gratale narodne pesmi. Dosta so se trüdili na napredüvanji našega planinstva. Triglav je bio njihov lüblenec. Ovekivečili so ga v večih pesmaj ino se trüdili ka naj od vsej Stranej grata dostopen. Po njihovom zadevanji sta se postavili pod Trigiavom planinske kuče Kredarica pa Aljažev Dom, po njihovom plani se postavo na vrhi Triglava, toga 2864 m. ví-sokoge gorskoga orjaša, železen Aljažev tören. Vsigdar vse širom so Spodbüjali zanimanje za Triglav ino planinstvo. Pri njem so se zberali Slovenski planinari, šteri So obiskavali Julijske Alpe. Zadnja leta So Se vnogo trüdili ino poberali milodare za kapelo sv. Cirila i Metoda, štera naj bi Se postavila šče letos pri Aljaže-vom Domi v Vratih, šteroga veselja Se pa ne So včakali. Preminočo soboto So položili njihovo tejlo ob navzočnosti njihovih vernikov, dühovnikov ino cele radovljiške dekanije, zastopnikov Stolnoga kapitala, Slovenskoga ino Hrvatskoga planin-skoga društva, ljubljanskih pevskih drüštev, njihovih prijatelov ino znancov za nekaj časa v grob na dovškom cintori, odkec ji hojo pa prenesli po njihovoj lastnoj želi k Večnomi počinki v kapelico sv. Cirila i Metoda v Vratih, gda bo že ednok zozida-na, gde bodo v senci triglavske stene Čakali stajenje. Podpirajte i čtite »NOVINE"! 2. NOVINE 15. maja 1927. IZJAVA. V našem listi Štev. 12. z dne 20 marca 1927. smo pod naslovom »Re-šavlimo mladino« imenüvali Sokolska društva oziroma Sokole brezverske. Prepričali smo se, da je te očitek krivičen: Sokolstvo stoji .najmre gledoč na vero na stališči, da Je vera najin-timnejši i najsvetejši deo znotrašnjega živlenja vsakoga posamičnoga. I te bistveni deo človekovoga svetovnoga naziranja Sokolstvo ceni i ga spoštü-je. Ne je teda brezversko. Zato svoj neosnovani očitek obžalüjemo, ar smo delali z njim Sokolom krivico. Uredništvo. Spravišče načelstva i vodstva SLS. V nedelo 8. t. m. je zezvala Slovenska Lüdska Stranka v Ljubljano spravišče dve svoji inštanc: načelstva (ožji odbor) i vodstva (širši odbor). Spravišče ožjega odbora se je vršilo ob 9 vöri dopodne pod pred-sedanjom načelnika Dr. Korošca v Jugoslovanskoj tiskarni, spravišče širše-ga odbora pa ob 11 vöri dopodne v dvorani Rokodelskoga doma. Oboje spravišče je bilo jako dobro obiskano. Razpravlali so od denešnjega političnoga položaja i Važni notrašnji zadevaj stranke. Od znotrašnjega i zvünešnjega položaja je našerci poročao strankin načelnik Dr. Korošec. Na zvünešnjo politiko gledoč je pravo, ka so prilike z Italijov preci napete. Krivico niti najmenje ne nosimo mi. Tak daleč pa je vendar ne, ka bi se trbelo bojati bojne, kak to strašijo Vnogi po nepotrebnom naše ljüdstvo. Dokeč je Francuska naša verna prijatelica ino de stala Angleška na strani istine ino pravice, nega nevarnosti. SLS. obsodi svajüvanje Italije, štera Svaja kvari dozdajšnji mir, je vničila sosedstvo ino zanesla v medsebojne razmere nemir. SLS. odobrava trüd naših vlad rešiti svajo mirno V dogovori s prijatelskimi vladami ino se izjavi kak vsigdar v vsakšem časi tak tüdi zdaj zložna z našimi državnimi interesi. Na notrašnjo politiko gledoč je Dr. Korošec pribio, ka so bili z nove vlade 'namenoma izklüčeni prestavniki slovenskoga i hrvatskoga naroda, ka je v zdajšnjem notrašnjem ino zvünešnjem političkom položaji nikak ne v hasek države. Izklüčitev predstavnikov slovenskoga naroda se iz stvar ni razlogov, šteri bi se ozirali na dobrobit države ino miren razvitek parlamentarnoga živlenja, ne more razložiti, nego samo iz enostranski ino strankarski nagibov. Zdajšnja vlada pravi, ka prej ma Volilni mandat. Volitve bi se naj vršile tak, ka bi narodna sküpščina prišla vküp najkesnej 20. oktobra. Mogli bi teda volitve biti razpisane najkesnej do 20, junija, a izvršne pa do 20. septembra. V Volilni boj de šla SLS z svojim starim izprobanim programom, šteroga so tüdi pri zadnji volitvaj odobrili v tak ogromnom broji vsi zavedni Slovenci. Či gli ka je stranka v opozicijo potisnjena, v njeni vrstaj je batrivnost i vest moči. Poročilo Dr. Korošca je trpelo poldrügo vöro ino so je sprijali vsi navzoči z velkim navdüšenjom. Jugoslovanskomi klubi ino načelniki njegovomi je izrečena soglasno zavüpniica ino Zahvala. Nato so Obdelavali notrašnje strankine zadeve strankin pravilnik so v soglasje spravili z oblastniji samo-upravami ino se Zatoga volo spopu-no v ništerni točkaj. Nadale so sklenoli snovanja okrajni organizaci posamezni okrajov, štere naj bi vezale vse krajevne organizacije v edno celoto. Med drügim bi se naj vpelao strankin kongres, šteri bi se vršo vsako Ieto, s programom vodilni navukov. Gučalo se je tüdi od stanja bratske hrvatske pučke stranke. Samo posebi se razmi*, ka so se včinoli vsi potrebni stopaji za pogodbo volitev. Slovenska Krajina. — Konkurz ali kreda je razglašena nad imanjom trgovine A. Hirschl naslednik Evgen Haimoš, trgovine so v Soboti po bojni nastanjfivale kak gobe, zdaj pa se občüti prevelka oa-glošča. — Odhod č. sestre Rudolfine. Iz bolnice v Murskoj Saboti so šli. v pokoj č. sestra Rudolfina, štera so celi treseti let opravlali težavno bol- niško slüžbo. 15 let nepretrgoroa so bili v Soboti, kde so vršili ne lehki poseo bolniške küharice. Kelko dobroga so včinoli v svojoj slüžbi, zna sam Bog, ki bo plačnik za vse to delo iz krščanske lübezni do bližnjega. Posebno velko je bilo trplenje lani, kda se je bolnica prenapuntla z decov, ki so zbetežali v Škrlatinka Broj se je podvojo i z njim tüdi delo, tek je trbelo resan požrtvovalnoga dela, da so sestre i drügi bolniški službeniki zmogli to delo. Sestri, štera so celi treseti let darüvali krščanskoj lübezni do bližnjega, Želemo da bi dugo let srečno vživali svoj zaslüženi počinek. — Krava ji je bujla. V Lipovci so Kosov Štefan küpili nendri kravo. Sosid jo je prišeo gledat, ar je prej bila preci fal. Kda so. jo gnali s Štale, da jo sosidi pokažejo, se je krava na nji postavila, ji z roglami zadela i vrgla v zrak. Kda so dol prileteli, so se ne več genoli i bili na mesti mrtvi. Vrlomi moži dáj .Bog dobro, domačim pa naše sožalje I — Nesreča pri nakapanjl kamna. V Doliči na Goričkom so vozili kamen z edne jame, kde so breg podkopan. Že predpodne bi se skoro zgodila nesreča je malo menkalo ka je ne ednoga zasipalo. Zadvečera pa se je resan zgodilo. Breg se porüšo i pokopao Gredarovoga Janka do po-jasa. Kda so ga odkopali se je pokazalo, da ma edno nogo v golnici stre-to. edno pa preci poškodüvano. Ar pa je ešče nevarnost bila, da bi se bor, šteri je že tüdi viso v jamo, podro, so njemi vsi kričali naj beži, i Ponesrečeni se je resan zagnao pa skočo s potretov nogov prek kol. — Grozno nesreča. V Soboto so nekši ljüdje od Svete Jelene vozili minočo soboto mašin za mlatiti. Kda so prišli po Lendavskoj cesti v varaš, so rešeta naprej pri laolaj vö silila i je stopo eden, da je notrí popravi. Kak je stopo pred mašin, njemi je kolo zgrabijo za čreveo ga podrlo dol i njemi je šlo vdiljek po nogi i po levoj strani tela. Pogled je bio grozen. Rebra na levoj strani so spotreta tak, da stojijo reberski. Nosrečnik je dobo strašne Znotrašnje poškodbe, zavolo Šteri je morao v bolnico i je malo vüpanja na ozdravlenje. — Mrl) so v Rakičani Sčančar Marija, ki so bili stari 83 let. Ar so so se v drüžinaj rodile samo hčeri so z njihovoga potomstva bile že štiri matere po vrsti tak, da so imenüvana pred smrtjov varvali vnüka, svoje vnükice. Pokojnico so bili znan! kak jako dobra i blaga düša zato naj njim bo Bog smileni Sodnik. Domačin pa naše sožalje. Premestitev. Dne 10. V. so vzeli slovo od nas dobro Znani viš. sod. oficijal na okrajnom sodišči v Soboti g. Hu-mar Ivan. Premeščeni so k okrajnomi sodišči v Maribor. Gosp. Humar so bili prilüblen! zavolo svojega nadstrankarska, prAvicolübnosti ino jako dobre uradniške sposobnosti ne samo predpostavlenimi i svojimi tovariša nego tüdi pri prostom lüstvi. — Želemo njim na novom mesti v drüžbi svoje drüžine zadovolnost, mi jih pa bomo obdržali vsigdar v lepom spomini. — Majniški izleti. Gimnazijski dijak! so napravili v soboto i v nedelo majniške izlete. Zvün petošolcov, šteri so hodili k sv. Jüriji na Goričkom, so šli vsi v Slovenijo ovkraj Miite. L b) razred je šo v Ljutomer i Ormóž, I. a) i II a) v Ptuj, II b) v Celje, III. a) i III. b) na Krim, IV. na Po-horje. VI. pa v Maribor. Dijaki so prinesli domo najlepše spomine i dosta navdüšenja za kraje i gore na ovoj strani Müre. Prišli so tüdi vküper z mariborskim! i celjskimi dijaki, s šterimi so sklenoli itaki vnogo prijatelski zvez. Ar morejo le prijatelske zveze Prinesti medsebojno spoznanje, Želemo, da bi se tudi prišestno ešče napravili takši izleti, vűpamo pa tüdi, da nas dijaki ovkraj Müre pohodijo s svojimi izleti ali kakšimi poučnimi potüvanji. — Okrajno—glavarstvo v Dolnjoj Lendavi. Dneva HTpjriIa t. f sam telefonično pitao g. okrajnoga glavara v Dolnjoj Lendavi za moj orožni list. G. glavar mi je odgovoro, da je bio moj orožji list že 29. mar. ca odposlani na občinski urad v Bratonce. Občina mi ga je pa dosft-vila komaj 23. aprila 1927. — Ar se je moj orožni list za leto 1926 tűdi par mesecov nendri zadržavao i da se to nede vsako leto ponávlalo, prosim g. glavara, da ugotovi, kde i zakaj se moj orožni list zadržavle i naj proti krivici zakonito postople. — S spoštüvanjom! Člen Matjaš, posestnik Bratonci. — Opomin. Podpisana opominam vsakoga, da naj mojemi moži, Mesarič Jožefi nikaj ne da na porgo, niti Mihael Mihajlovič Fujsov. V življenje. Drügo poglavje. Mariča je stala s Škerecovov Anov pred Cerkvov. Pod njima po trgi (placi) i okoli njivi je volilo pisano živlenje se zlevalo od vsej strani po konikaj, kak voda v morje. Sam Bog zna, Odked se je vzelo telko lüdi. Pa ne čüdo, bilo je proščenje i prišlo ji je ednok telko kak po navadi i tüdi z delešnji krajov. Vedri obrazi so žareli v sunci, se smijali živlenji i se lovili z očmi, Deca so se poučavali okoli ba-lišov. Vsaki je stiskavao v prgišči peneze, šteri morajo biti pri takšoj priliki tüdi pri najsrmaškejšoj hiži, ar je proščenje samo ednok v leti. — Nekelko starejši, ki so ovoleto stopili s šole so se že k starejšim špičili. Poslüšali i na vüho vlekli vse, ka so pri starejši čüli. Vse to, ka so čüli se njim je vidilo tak lepo, tak mamlivo, da je vnogošteri pri svojem deli na drügi den, kda je premišlavao včerašnja spomine, zdejno v svojem srci: da bi že jes tüdi bio ednok velki. — Vse inači so bili starejši doraščeni dečki. Niti se neso zbrigaji za mlajši. Pod njihovo čast i poštenje bi bilo, či bi se vzeli ž njimi v guč. Misli so njim hodile, kde do dnes igrali, kde se postavijo, zato so njim rasle glave, delali so se prsasfe, krščak pa nankraj, da bi tak bole betjarsko zgledah. — Ali naj tüdi ženske opišemo ? Nezahvalao delo. Či poveš istino, te vsikdar naopak razmi. Hvaliti pa je nesmeš, ar postane jalaa. No pa nekaj dobroga je tüdi tam doma. Bogše so šle v cerkev, da si oglednejo kak so njihove tovarišice okinčale, da je ne prekosi^, drüge, šterim je bole moda na skrbi kak kaj drügo, pa so ostale vöni, da vidijo kak so edne ali ove oblečene. — Bole na strani so stale ženske i možki, ki so nagrbanimi čelarni od same skrbi kalali zdaj edno, zdaj drügo. Glavni pogovori so se sükali okoli verstva, dača, silje, belice, živad i takše reči, Štere ešče nje vlečejo, za mladi svet se ne brigajo dosta. Takši je bio svet okoli cerkvi, kda se godi-la naša pripovest. Pri cerkvi nekak na strani praha i kriče, štera se je zdigavala od bališki šatorov, je stala Mariča, poleg nje pa Škerecova Ana. Pogled se njima je vtaplao v vnožini lüdi. Ka bil gučali sta pa sodili: kak je štera oblečena. Joj Pogledni bar/" je namigno-la Ana Mariči, »kak se je Kovačova oblekla za cele tri prste njoj je Sobota dugša od nedele. V tjedni lekaj niti edne nema, v nedelo pa pet.* Sama pa je ne bila nikaj bogša. Mariči, Štera je ne Štela soditi drüge, je bilo to neprijetno. Misli so njoj blodile indri. Pa se je pokazao Študent i obr no vso pazlivost na sebe. Vse ga je sodilo. Edni so gledali kak je oblečeni, ali je zadosta gospodski, drügi kak stople, tretji kak se oponaša v cerkvi, nešterni pa to, ka bo z njega, ali bo dühovnik, ali mogoče kaj drügo. Franc je znao za vse to, zato so njegove oči ne iskale nikoga med lüdmi. Ponizno je stopao na strani staro- ga školnika, njemi nekaj mirno Pripovedavao. Le tű pa tam so njegove oči sprijalo kakši Pozdrav med vnožinov. ,,Meni se düri te Človik,« je djala Ana. »Siromak je pa se tak po gosposko oblači i obnaša.« .Dijak je«, ga je zagovarjala Mariča, »v varaši je bio v šolaj i šolani lüdje morajo meti svoje posebnosti.: »Kuk pa ne bi !< ,,Qospod bo.« »Ze kakši škric ali žakutur.« ,,Pravijo, da dühovnik." »Že vidim Mariča, da ga vögu-čiš, pa tüdi znam zakoj, o vse znam, nikaj mi ne vujde. Z Vančorn je dober prijateo, fii je pes zakopani. Ka pa Vanč, kda ta Šla k pisanji?" Mariča je postanola rdeča se je zasüknola i Šla v cerkev. Tam je zbrala svoje misli f je naravnavala k Bogi. Tistoga hipa pa je stala pri šatori Levarova Klara, mela oči vprete proti dijaki, — povedala njegovo ime i se zamislila nekam daleč, daleč . . . 15. maja 1927. NOVINE 3. od njega kaj küpi, ar on svojega nikaj nema. jaz pa sam ne plačnik za njegove duge. Marija Mesarič roj. Žižek. — Kako smo zvedili Dr. Josip Brünner Zdravnik v Dol. Lendavi bo na ta način nadaljevat zobarstvo, da bo znameniti zobar Dr. Adolf Heitzler iz Čakovca 2 krat na teden posloval v ordinaciji Dr. Brünner v D. Lendavi. Pacienti se vsaki tjeden lahko zglasijo pri gori imenüvanom v D. Lendavi; zdravniške posle bo opravljal Dr. Brünner. Tjedenske novine — Čüden Zdravnik. Nendri pri Čakovci v Novom Seli je prej eden čüdoviti Zdravnik, šteri zna zvráčiti vsakefele'betege? Tüdi celo z naši krajov hodijo Vnogi k njemi iskat zdravja. Malo čüden je način, po Šterom vrači te mazač lüdi. V roke najmre vzeme nekše glažke z vodov i je obrača tak dugo v rokaj, dokeč Betežnik ne pove, ka njemi je. Kda betežnih začne praviti, ka ga boli, pa hitro dene tüdi on: »No, ipak sam kazao, da je ovo.< Dobro bi bilo, ka bi ga oblasti v roke vzele, pa preiskala njegovo znanost. Svetovna politika. Magjari so se malo streznili, kda so vidli, čiravno majo pogodbo z Italijov, nemrejo brezi pristanka države dosegnoti naše morje. Italijanje toti prigovarjal, da bi napravili železnico s Celovca v Gradec po”Avstriskoj zemli, da bi bilo tak mogoče priti po ovin-kaj iz Budimpešta na morje. Ali Magjari pa vendar nemajo tak kratke pameti, da nebi znan, da je od govorjenja pa do dejanj ešče jako daleč i da bi prevoz tam blagi ceno ne samo pomenšao, nego povekšao i da bi bilo s Celovca nespametno blago voziti na Reko, či je pa Trst dosta bliže. Zato pa zadnje čase kaple celi dežč izjav razločni imenitni vogrski oseb, ki vsi govorijo za kem tesnejše zbližanje med vogrskov i našov državov. Mi ta prizadevanja pozdravlamo, samo telko Želemo, da bi naši sosidje pokazali vsigdar telko dobre vole, kelko je je na našoj strani Belgrajski župan Kumanudi odide naskori na pozvanje v Budapešto, kde de gos t varaša. Od obiska grofa Bethlena v Belgrad pa je zdaj sve tiho. Svája z Italijov ešče izda trbi, venda pa se je znemirjenje po listaj nelko pomirilo. Anglija i Francija delata z vsemi močmi za to, da se zadeva neposredno vredi med našov državov pa Italijov. Brščas pa de trbelo zavolo trdokornosti i samovolnosti Italije stopiti z vs "»v zadevov pred Drüštvo narodov v Ženevi. Nevarnosti za obroženi spopád nega nikše. Francoski predsednik Dou-merg. odide te dneve v London. Govorili bodo pri toj priliki od vsej Važni dogodkov, od jugoslovanske-itatalijanske svaje, od zmešnjav na Kitajskom, od razorožüvanja itd. Volitvi predsednika češkoslovaške republike se vršijo 27 maja, teda za nekaj dni. Dozdajšnji predsednik Masaryk se je odpravo z države i potüje po Egiptomi i Grčiji pa indri tam doli na jugi, da ne bi ka-koli v plavao na izid volitev. Po njihovoj ustavi se vršijo volitvi vsako sedme leto. Kak vse kaže, de zebráni dozdajšnji predsednik Masaryik. Razno. Pred dobrim letom so zgrabili na turinskom pokopališči moškoga, šteri je kradno na cintori z grobov posode za rože. Kda so ga prijali, je začeo z glavov biti v zid i gučati, kak je nesrečen, ar nema nikoga na sveti i ka so ga v bojni vsega vničili. Gučao je tüdi od Macedonije, da je bio tam zgrableni i da je mogeo dosta trpeti. Kda pa so ga pitali za ime i stauüvanje, je pravo, ka neve kak se piše i tüdi neve, Odked je, rekši, da je v ujetništvi zavolo trplenja vse pozabo. Dali so ga z zdravnikami preiskati i najšli, da je siromak resan zgübo špomin. Nato so ga poslali v edno bolnico, kde so ga ešče naprej opaziivali. Letos januara pa so dali njegovo fotografijo .kratek popis vsega, ka so zvedeli od njega v liste s pozvanjom, da se naj oglasi, što ga pozna. Zdaj pa pride ^zanimivejše. Proglasili sta se dve drüžini. Edna s Turina, štera ga je spoznala za svojega sina, ki je bio zavolo kraje že večkrat zaprti i ga je ravno te Policija iskala. Či je resan sin te drüžine, te se piše Brunero. Drüga drüžina, štera ga je spoznala za svojega, pa se je oglasila z Verone. Od te drüžine je prišla v Turin najprle žena profesora Canella, šteri je bio med svetovnov bojnov kapitan i je bio zavzeti v Makedoniji. No, i ta ga je spoznala za svojega moža i njemi je vsa srečna pripovedavala od veseloga i lepoga živlenja, štero sta mela dokeč jiva je ne ločila vojska. No i možakar se je začeo nekaj malo spominati, spoznao je gospo za svojo ženo i se špoto, da se je resan pisao Canella i da je bio profesor. Profesor Canella je bio dober katoličan i je jako prilüblena oseba i kda se je zvedilo za njega, so začeli k njemi v bolnico prihajali Vnogi prijatelje, med tem tüdi tisti, s šteri-rimi je on slüžo pri vojakaj. Med njimi je bio celo eden, šteri je bio s profesorom Canellom v zavzetništvi i je svedočo, da je profesor že tüdi tam kazao znamenja betega pozabli-vosti i se je ne mogeo ničesa več Spomniti. Vsi tej prijatelje so njemi pripovedavali razločna dugovanja s pretečenoge živlenja, pa se je ničesa ne mogeo spotiti. Med temi prijatelji pa so nešterni tüdi, ki pravijo, da je to ne Canella. Pozvali so ešče tiste, ki poznajo tovaja Brunerro, pa tüdi tej so razdvojeni s svojimi mišlenji: edni pravijo, da je on, drügi pa da je ne. Začeli so preiskavati na vsemogoče forme, pa so ešče do dnes ne mogli dognati, šteri je od dvej imenüvani. Škoda, da nemamo kakšega Salamj-na, da bi s svojov modrostjov raz-sodo, Čidi je. Profesorova žena i njena deca so za trdno osvedočeni, da je to njihov papan. Nesrečna drüžina! Zadnje dneve pa jjpišeio taljanski listi, da je ne že več daleč čas, ka se posreči spoznati, što je te Skrivnosten moški. Čüdno pa je to, da se te mož brezi spomina, nešče priznati za Brunerro, nego se trdo drži toga, da je on profesor i da je mož nesrečne dovice. Canellovi gospe piše lepa pisma kak svojoj ženi i jo v pismaj prav lepo toláži, tekši, naj zavüpa v Boga, ki Zagvüšno ne dopüsti, da bi ljüdje razdrli njidva srečo, štera njima je zaspala te, j kda ga je ona spoznala za svojega moža i kda je tüdi njemi pravilo srce, da stoji pri njem njegova verna žena s svojov decov. Javno mišlenje je že skoro popunoma osvedočeno, da je to Brunero, šterive zdaj pali potegno javnost. Novi manterniki. Razločni listi pišejo, kak so skončali dne 3. januarja letošnjega leta v varaši Leon v Meksiki več mladi lüdi zavolo njiho-ga verskoga osvedočenja. Na določeni den so pripelali na morišče brezverski Mehikanci Jožefa Valencia Gallardo, Salvatora Vargaša, Ezekiela Gomeza i Nikolaja Navarro. Vsi so bili kotrige Zveze mehikanske katoličanske mladine i so nevstrašeno bojüvali za pravice preganjane svete Materecerkvi. Prle kak so šli na morišče so pristopili vsi k prečiščavanji. Jožef Gallardo se je prvejšnji celi den posto i je šo v v smrt z blagoslovom svojega očo* Svojoj mladoj ženi, štera je prišla od njega slovo jemat, je pravo: »Tüdi či bi meo deset sinov, bi vse darüvao Bogi«. Prle kak so ga mantrali, so njemi odrezali jezik, ar je skričao. »Naj žive Kristus Krao U Kda so drügoga mantrali nesmilene, je mro z rečmi: »Vse za Boga i za njegovo diko!« Navzoči je bila tüdi njegova sedemdeset let stara mati i je, kda so njoj nej šteli dati tela njenoga sina, pravila. »Neščejo mi dati tela mrtvoga sina, pa ka je telo, vej sam njegovo düšo že dnes zajtra zročila Jezuši.« Tretji se je posebno odlikiivao po svojoj čistosti i lübezni do bližnjega. Od svoje matere se je poslovo s sledečimi rečmi: »Mati želem si smrti, ar znam, da de moja krv pomagala rešiti mojo lübo domovino.« Kda se' je oča zgledno na njegovo mrtvo telo, je zdehno: .Sin moli za nas pri Bogi, da bomo nasledilvli tvoj zgled, Vej Znamo, da si že v nebesaj." Zadnji le bio na vrsti Nikola Navarro, šteri je junaško šo nasproti smrti. Njegove zadnje reči so bile to: »Merjem, pa merjem za Jezuša Kristuša, ki vekivečno žive." Ves izobraženi svet se zgraža nad takšim preganjanjom svete Materecerkvi v Meksiki, le listi Slovenske demokratarije »Domovina" i »Jutro« si prizadevleta, da bi olepšalala preganjanje i je postavila v ščista drügo svetlobo. Gliha vküper štriha. DARI. Dari na Martinišče. Sebeščanska fara dala dvakrat pri ofri v cerkvi 340 din., Bencak Treza Satahovci 30, Matjašec Ivan Lipa 10, Bakan Roza Gradišče 28, N N. 10, dr. Škerlak M. Sobota iz sodnijske razprave 50 din., Bakovci 115 bilic, 9 i pol litra olija pa poldrügo kilo masti; Tropovci 30 bilic pa 1 kg. masti; Gradišče 50 bilic. Vsem darovnikom i nabirafelom Bog povrni 1 Turnišče: Da se povzdigne cerkv. petje, se je pred ednim letom ustanovil novi cerkv. pevski zbor, ki šteje sedaj nid 40 članov. Velike teškoče pa nam je delalo posebno to, da nesmo meli lastnoga harmonija za vaje. Prosili smo na več strani za pomoč — a zaman. Poslednjič so vzeli zadevo v roke naši rojaki v Ameriki, ki so nam v te namen poslali vsoto 95 dolarov. Nabiranje je prevzela in denar poslala ga. Bara Rajtar z doma v Gomilici, sedaj v Chicagi. Darovali pa so: po 5 dol.: Franc Horvat, Štefan Draškovič, Ivan Špilak z ženov, Jožef Toplak, Ivan Toplak, vsi iz Nedelice ; Ivan Denša iz Brezovice; po 3 dol.. Jožef Šömen in Jožef Gjörköš iz Gomilice p po 2 dol,: Martin Škafar iz Žižkov, Jožef Zver iz Nedelice, Ivan Turner, Štefan Žapčič iz Vel. Polane, Štefan Lutar, Ignac Hozjan iz Trnja, Ignac Krampač iz Trnja, Matjaž Cipot, Matjaš Györek (Tompa), Bara Rajtar iz Gomilice in Peter Hozjan ; po 1 dol.: Martin Lebar iz Bistrice, Štefan Prša, Martin Radoha iZ Dol. Bistrice, Štefan Spiclin, Ivan Kolenko iz Trnja, Ivan Raduha iz Dol. Bistrice, Marija Žalik iz Gomilic, Ana Zver, Štefan Pücko, Marija Vori, Ivan Gjörköš, Štefan Vagner, Jožef Tratnjek, Štefan Kohek, Štefan Kozlar, družina Kolenko iz Črensovec, Martin Cigan iz Dol. Bistrice, Ana Graj iz Bistrice, Magda Tompa, Jakob Marg-din, Ivan Horvat, Bara Horvat, Ana Halaš, Franc Maučec iz Nedelice, Štefan Horvat iz Trnja, Ivan Balažic iz Hotize, Bara Maučec iz Nedelice, Ivan Tkalec iz Trnja, Štefan Radoha iz Odranec, Ivan Kustec iz Hotize, Verona Žalik iz Črensovec, Anton Pivar iz Gančan, Roza Gruškovnjak iz Žižkov, Ana Marinič, Štefan Perša; po Va dol.: Marija Gyuran, Marija Lutar, Štefan Ritlop, Ivan Zadravec iz Odranec. — Vsem 'blagim darovnikom posebno še požrtvovalni nabiralki prav iskreni: .Bog plačaj!“ — Cerkveni pevski zbor Turnišče. OBRTNIK. — Dopüstno število vajencov. Na občnom zbori Skupne obrtne zadruge v M. Soboti, šteri se vršo 25. marca 1937. se sklenilo določanje število vajencov, ki jih sme zaposlovati obrtnik sledeče: 1. Obrtnikom, ki delajo sami brez pomočnika, je dovoljeno zaposlovati \ ednoga Vajenca (inaša); 2. Obrtniki, ki delajo z pomočniki, smejo zaposlovati za vsakoga pomočnika še ednoga Vajenca. Sedanja števila zaposleni vajencov so bila prevelka. Potrebno je, da se ta nezdrava števila vajencov prepreči. Povsod se čujejo pritožbe, da obrtniki delajo samo z vajenci brez pomočnikov, pomočniki pa nemrejo priti do mesta. Iz teh razlogov se je moralo določiti število za-poslovanih vajencov, da se prepreči ta nezdrava prekoštevilnost obrtniškoga naraščaja. Na konci Opomina zadrüžno načeistvo vse člane, da bodo redno priglasi svoje učence pri obrtni zádrug. — Samopomoč za obrtnike. Samo-pomoč je ustanova, ki ma namen dati po članov! smrti njegovim preostali podporo, da se obvarjejo morebitnoga pomanjkanja. Pristopiti more samo samostojen obrtnik in njegova žena. Oni, ki ščejo pristopiti k toj ustanovi, plača ob stopu vpisnino in letnino za upravne stroške prispevek za prvi slučaj smrti, štero bi znašaio skupno 15 Din. in či med člani Šteri umerje vpla-jo vsi ostali člani po 5 Din. Či je na primer 500 članov, dobi družina umrlega Člana 2500 Din. itaki plačano kak hitro predloži mrtveški list. Pobira se vedno za en primer naprej, tak da dobi družina znesek itaki izplačan. Kakši drugi plačil se pa ne pobira. Ta ustanova je ne zvezana z nikšimi velikimi izdatki, pomoč v primeni smrti pa je ti velika, cilo či ma drüštvo dosta članov. Vsaki obrtnik svoj pristop priglasi pri načelstvi zadruge od 11 do 12 vöre vsaki den. 4 NOVINE 15. maja 1927. GOSPODARSTVO. Kompost. Znamenje modroga i napredno ga gospodara je, či si napravi v svojem dvorišči po dve ali ešče več kom-postni kapov. Pri nas pravimo kom-postnim küpom tüdi plevnjeki. Vendar pa se kompost i plevnjek nekelko ločite. Plevnjek Je samo graba, kama se vse smeti i pleve nosijo i se to niha brezi vsega nadaljnoga prhneti. Kompost pa se mora oskrblavati. Na kompost se rayno tak kak na plev-njek nosijo Vsefele smeti i odpadki, samo ka se zmes med to nasipavle zemla, štera včini, da se tej odpadki kemprle razkrojijo i sprimejo. Zato pa kompost potrebüje dosta več časa, da postane zreli kak pa plevnjek. Kompost mora ležati dve leti na küpi, plevnjek bi v takšem časi spre-pmeo. Kompost se dela sledeče: Najprle vzememo nekelko zemle, na njo nasiplemo nekaj smeti i dračja, kak paČ pride pri gospodarstvi. Na dračje pride pali zemla i tak se vrsti naprej dokeč je küp ne zadosta visiki. Kda je že nekelko preprhnelo, te celi küp prekopana i to na leto parkrat ponovimo., Za dve leti je kompost pripraven za gnojiti. S komposom je najbogše gnojiti travnike. Z dračjom pride v kom-postni küp vnogo razločnoga semenja od rbfida, štero bi znalo na njivi tüdi skliti. Na travniki pa je naravnoč dobro, či pride kakše Semenje, da se trava vgosti. Ešče edno dobro stran ma gnojenje s komposom, najmre, to, da ostane vse gnojilo na travniki, či gnojimo z navadnim gnojom, nam isti ne sprhne telko, da bi ga dežč mogeo popunoma zaprati v zemlo, či pa ostane vöni, ga moramo pograb-lati, ar ovači ne bi mogli kositi. S tem zgübimo dosta na gnoji. Kompost pa je Ze telko sreprhneo i je vso moč gnojá potegnola zemla na sebe, štero dežč hitro razmoči i notrí zapora i tak gnojne moči nikaj ne zgübimo. Vinogradnikom I Našim goricam proti velka nevarnost od strani takzvanoga grozdnoga sükača ali kak njemi tüdi pravijo tram mok Do lanskoga leta je pri nas ne ravno preveč nastopo, lani se je'pa pokazao v vekšoj vnožini. Lehko ščista mirno Povemo, da je lani pred bratvov vničo do edno petino grozdja. Letos nam pa prihajajo z Nemčije glasi, da so se treni moli tam {pokazali v velkoj vnožini i vničili vnogo goric. Znamenje, da se moremo tüdi mi pripravlati na boj proti njemi, ka nam ne pride nepričakano kak svojčas korenska vüš ali filoksera. Ravnateo Srednje kmetijske šole g. Andraš Žmavc je napisao od toga Škodlivca malo knigico, 'v šteroj opi-šüje i tüdi na slika] pokaže njegovo razvijanje pa tüdi način, kak se bojüjemo proti njemi. Kniga je pisana tak, ka jo vsaki priprosti vinogradnik zarazmi. Dobi se ista v Dolnjoj Lendavi pri Podružnici kmetijske drüžbe, lehko pa jo tűdi naročite pri imenüvanom g. ravnateli Srednje kmetijske Šole v Maribori. Denarni promet in bilanca KMEČKE POSOJILNICE v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. Prejemki (Debet) Deleži — vplačani Hranilne vloge: vloženo Din. 874.20250 kapitalizovane obresti Din 38.034'34 Vrnjena posojila Tekoči račun z zvezo Plačane obresti od posojil Upravni in uradni prispevki Pristopnine Zamudne obresti Gotovina Začetkom leta 1926. Din. 945 907236 73231 159 84753 13612 1890 119 25133 1107079 P- 84 25 25 25 59 Izdatki (Kredit) Vzdignene hranilne vloge Obresti hranilnih Vlog izplačane Obresti hranilnih Vlog kapitalizovane Dana posojila Inventar premični Obresti posojil povrnjeno Upravni in uradni stroški Delež pri Zadružni zvezi Nagrade in podpore Gotovina 31. decembra 1926. Din. 111024 120 33034 878935 3260 177 11648 1000 29253 38626 1107079 P- 34 75 50 50 50 59 Bilanca. Imetje (Aktiva) Posojila Inventar premični Zaostale obresti posojil Delež pri »Zadružni zvezi« Gotovina 31. decembra 1926. Din. 863304 3000 818 1500 38626 907249 p. 50 50 Dolgovi (Pasiva) Deleži Hran. vloge s kapitaliznimi obrestmi Tekoči račun z zvezo Predplačane obresti posojil Rezervni Zaklad Čisti dobiček Din. 1390 878376 159 25762 732 828 907249 p. 75 20 21 Murska Sobota, dne 10. maja 1927. Načelstvo. Kmetijska razstava. Kmetijska drüžba za Slovenijo nameravle v zvezi z upravov Ljubljanskoga velesejma pripraviti na jesen od 10 do 19 septembra kmelijsko razstavo, s šterov bi Zednim tüdi obslüžavali 160 letnico, ka ta drüžba obstoji. Razstava naj bi pokazala, kelko smo v tom časi napredüvali v kmetijstva Vsi drügi stani so že meli ta leta svoje razstave i to ne z malim haskom, nešterni so celo prinesli odlikovanja z lücki držav. Ali naj bi bili ravno polodelavci, ki so v našoj državi najvažnejši stan, najzadnji? Oblasti so naročile občinskim predstojništvom i kmetijskim drüžbam naj včinijo vse, ka se ta razstava bole posreči, posebno pa, da se naj tüdi naši polodelavci pokažejo i izkažejo s svojimi pridelki na razstavi. Program na drogno, kak se bo cela razstava vršila, je razviden v kmetovalci", šteroga že skoro v vsakoj občini majo. Vsem, ki bodo šli na razstavo, je na železnici dovoljena Polovična vožnja. den®; Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—11 Din., teoci 10’— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Boriša : 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*90 D. Mali oglasi. „MAJALA“ mást in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, ostranjüje vso nečistoče, piščajce, zdečico, jetike in sončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdelüje in z poštov razpošila: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava. K odaji le edna trüdna Žaga i edna cirkularka na ročni pogon. Več se Zvedi pri ZÁLIG LUDVIKI, strojnom ključavničari v Murskoj Soboti. Na prodaj je vino od 3 Din. naprej ter sadovno vino slabše po 1‘50 Din. bolše po 2 Din. Več se zve pri JOSIP BUDJA županu v Moravi v Moravi pri Mali Nedelji. ODDA SE PO dobra ‘oštarija, vse zidano z tremi plügami zemlje, pa lepi sadovnjak, ograd, njiva i šuma. Sto šče küpiti, naj se zglasi pri lastnik! JANKO CVETKO v Cilo boki p. Ljutomer. FAL CEN Naročnina ino oglesi se sprejemalo za ..Novine" pri ■t HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Hiša s krčmov, na Šteroj je gostilničarsko dovoljenje v Štrigovskoj fari (nekda Branilovičov, sledkar Mikulekov grünt) z poldrügim plügom pred tremi letami zasajeno goric k tomi pole, njive košelina, šume, k hiži pa štale se oda s proste roke. Trgovska hiža na edno nadstropje v Štrigoovi, prek od cerkvi, v šteroj je bila prek 40 let jako dobro idoča trgovina se da zarende. Bunta je velika pa se da zmenšati, k njoj pripadajo potrebna skladišča, pivnica i lepo Stanovanje. Lehko Se itaki naseli. Oboje Se Zvedi pri MAKS ŠTERN Čakovec. POSESTVO: 8 oralov zemlje izvrstne, 1 oral gozda, hiša in gospodarsko poslopje, zidano in z opeko krito, z gospodarskim inventarjom vred, poleg farne cerkve in okrajne ceste v Ljutomeru na najlepšem kraji, primerno za kmetijo trgovino in obrt se takoj proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. JANKO STUHEC posestnik v Ljutomeru Štev. 80. Sühi jepjedov les, nalaga ni za čakatur in tüdi za roženice, je k odaji od dnes naprej vsaki den, pri CIGAN JOŽEFI na marofi v ČRENSOVCI. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ