Protestni shodi $ nedeljo 9* t- **>• kodo v C0rkn6EQ ob 2. uri popoldne v gostilni Fi\ Makuca; v Kobaridu ob 2. uri popoldne v občinski vojašnici; v čmiČ8h *»b 2'g-un popoldne v Siamicevih prostorih; v DlltOVljah na "Krasu bo imel shod v nedeljo ob 4. uri popoldne v Tavčarjevih prostorih dr. 0. Gregorin. Ibupni položaj deželnih financ »Deželnih naklad ni mogoče več povišati«. — »Ni mogoče iztakniti drugih vire dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna«. K provizoričnemu proračunu za leto 1910. je bila sprejeta resolucija, ki obsega tri posebno važne točke. 1) Resolucija konštatuje »obupni p o I o ž a j, v k o j e m s ena h a j a i o deželne finance«; 2) konštatuje, da »n i ve č dalje mogoče povišati sedanjih d e-želnih na k lad«; 3) konštatuje, da »n i n i k a k o r m o-g o č e iztakniti drugih v i r ov dohodkov v kritje letnih p r i -ni a n j k I j a j e v deželnega p r o r a-č u n a«. Kaj se to pravi? Pač to, da je dežela na robu finančnega propada. Na ta rob sta jo spravila slavna finančnika dri Pajer in dr. Gregorčič z Berbučem vred. Kakor strela t jasnega so zadeli klerikalce članki proti koncu leta 1908. v »Soči« pod naslovom »O oris k a de ž e-I a n a robu finančnega propada«. Ta strela je posvetila v deželne finance, ta blisk je nagloma odkril mizerijo, v katero so pahnili našo ubogo deželo veliki laški liberalni in slovenski klerikalni ženiji. Številke so govorile določno besedo: Deželni izdatki so narasli dotlej, v 9 letih, za 1,332.000 K; upravni stroški od leta 1899— 1908.za 150.674 K; - deželne naklade pa tako, da so izjavili strokovnjaki, da se ne smejo več povišati; zlasti so narastle na užttnini od 20% na 120% od leta 1899. do 1908. Povedati strto, da n ep o k r i t j e za 19 0 8 znaša .186.236 K ter da kaže n e-pokritja za 190.9. 253.000 K. Kon-statirali smo, da okoli 40.000 K dovoljenih podpor deželna blagajna ni izplačala, vendar je bilo deficita okoli 200.000 K 19H8. Posebno pozornost je vzbudilo poglavje o dolgovih. Dotle je bilo letnega odplačevanja 106.326 K. Novih dolgov pa je kazalo okoli 37a milijona K. — Novih dolgov, katere se mora v smislu deželnozborskih sklepov najeti, je ka-. "v torej 3Va milijona K, novih dohod-!.ov pa nič! Lepa je ta! Krasna perspektiva za bodočnost, Razkrili srno ob oni priliki, kako ime; nitno skrbi Berbuč za vinogradnike. 50.000 K vinogradnikom namenjenih je zapadlo! — Potem pa tista norišnica. 9 5 0.0 0 0 K j e b i 1 o d o v o 1 j e n i h, i z-danih pa že do takrat lv/a mili-j o n a K. Svet drag, norišnica v mestu, da se bodo mogli okoriščati ž njo Lahi, in če se prekorači dovoljeno svoto, kaj to mar Pajerju in tudi kaj je mar Gregorčiču! Nastala je bila polemika. Klerikalci so se stiskali ter po dolgem času odgovorili. Berbuč se je blamiral. Pokazali so pa, kaki finančni veleumi so ti možje. Rekli so, da če kaže deficit, pa ne izplačajo' nič; zmanjšajo se krediti za izredna dela, trpijo potrebne reči, za manj ali nič potrebne pa je denar. Oni pravijo: Ljudstvo počakaj in molči! Tvoje nujne potrebe pridejo na vrsto pozneje, kadar se kaj »prihrani«. Deželnega zbora ni bilo, ko je pa bil, so delali obstrukcijo pa »hranili« deželi zneske za potrebna dela. Bliža se otvoritev nove norišnice; tioškov bo na leto več za 200.000 K nego doslej. — Ker so taki uzomi gospodarji, jih vprašamo, koliko so nahranili? Samo prejemati, je lepa reč, ali le prejemati in krpati, to ne velja vedno. Kaj poreče dežela, ki je potrebna podpor? — Kako naj izplačajo, kar imajo izplačati, ko pa ni denarja? Z vsem uzornim gospodarstvom in "z vsem hranjenjem so prišli do »obupnega p o 1 ož a j a......« Pohvalili so.se tudi, da ima naša dežela najmanjše doklade na iealni in obrtni davek, ali vendar niso mogli prikriti brit-ke resnice, ki je buknila pri tem na dan ter pokazala še le v pravi luči najboljše deželno gospodarstvo. Enketa za zboljšanje deželnih financ na Dunaju je bila dpgnala, da znaša povpreč-nica vseh doklad na državne davke po vseh deželah v Avstriji okroglo 120%. V naši deželi pa dosegajo vse do-klade grozno višino povprečnih 173%; torej celih 53% nad povprečnico cele države. Lepa reč! Klerikalci so se zvijali in pihali; mr-cvarili številke ter dokazovali v potu svojega obraza, da je deželno gospodarstvo u zorno, da takih deficitov ni, in če so že, da se pokrijejo, tako da bodo deželne blagajne še polne denarja....... Seveda le, če ostane uprava v dosedanjih rokah, tako so pomembno pristavljali. Zgodilo se je, da je ostala uprava v njihovih rokah. In sedaj so prišli pa sprejeli k provizoriju za 1910. resolucijo, ki jih bije po n e s r a m n i h, lazu jI vili us„tih ter potrjuje vse to, karsmopovedali mi že koncem leta 1908. ^Upoštevajo v resoluciji, katero smo priobčili. v torek, 1) »obupni položaj, v kojem se nahajajo deželne finance«; 2) »da ni več nadalje mogoče povišati sedanjih deželnih naklad«, ki so »med najvišjimi v vsej državi« (v resnici so najvišje!); 3) »da ni nikakor mogoče iztakniti drugih virov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna.....« No, torej! Tako daleč je privedlo deželo »uzorno« gospodarstvo Pajer-Gre-gorčičeve zveze. Sedaj so morali ti ljudje sami priznati, kako britko resnico je govorila »Soča« in kako so oni lagali in nesramno farbali ljudstvo. Ljudstvo, poglej si v teh številkah in v navedenih izjavah svoje »velike dobrotnike«! Protestni shod v Tolminu. V četrtek ob I. pop. je bila županova dvorana natlačena, ljudje so se gnetli tudi v veži in kuhinji ob koncu dvorane. Vseh je bilo nad 400, med temi kakih 150 kle-tikalnUi volilcev. Shod je otvoril g. Andrej Vrtove c, pozdravil presrčno vse došle zborovaice in omenil divji zakon med-Pajerjem in Gregorčičem, njiju že desetletno zvezo v nesrečo goriških Slovencev, omenjal žalostne sadove te zveze, — in na to povabil odstopivšega poslanca A. G a b r š č e k a, naj poroča o položaju v deželnem zboru. Gosp. Gabršček govori na to o zvezi P a j e r - G r e g o r č i č, ki traja že od decembra 1. 1900., ko je Pajer pomagal Gregorčiču v državni zbor z laškimi glasovi, — Gregorčič pa je napravil Pa-jerja za neomejenega gospodarja v deželni hiši. Lahi so pridno želi, imeli so dobra leta, v deželni hiši je zagospodovala laščina. — Ta zveza je lani razbila deželni zbor. Pojasni ravnanje predsedstva in obstrukcijo,kar je vzročilo, da je moral biti deželni zbor razpuščen. — V letošnjem deželnem zboru se je združil Gregorčič zopet z laškimi liberalci, — in ž njimi v družbi je počel v drugi seji 27, decembra sramotna nasilstva nad manjšino. Na to opisuje dogodke tiste seje. — Tolminski volilci so čudom slišali, da je Gregorčič spravil celo Gabrščekovo volitev v verifikacijski odsek edino zato, ker ga ni mogel voliti še g. Vrtove c, ker ni dobil izkaznice od glavarstva. Ali na predlog istega Gregorčiča so bile potrjene volitve iz trgovske zbornice, dasi je Gabršček dokazal nečuvene volilne sleparije in fabrikacije podpisov. Govoril je o velikanskem pomenu te zbornice za politični položaj goriških Slovencev. — Dalje je pripovedoval, iz kako ničevih razlogov so pa bile naravnost razveljavljene volitve treh slovenskih veleposestnikov in kako so potem volili — deželni odbor. Na to je govoril o obupnem finančnem položaju naše dežele, kar doslovno trdi sam deželni odbor v predloženi in sprejeti resoluciji. Tam.je tudi rečeno, da so naše deželne doklade med n a j v i S j -i m i v državi, da jih ni več mogoče višati, da novih virov za dohodke ni mogoče najti. In nekje drugod pravi deželni odbor, davsitidohodkine zadoščajo niti za redne izdatke n a š e d e ž e 1 e. — Govornik navaja ogromna števila letnih primanjkljajev in koliko je dežela dolžna na že dovoljenih izrednih potrebah. Podal je jasno sliko o — obupnem položaju, ki je nastal v dobi Pajer-Gregorčičeve zveze. — Poslušalci so zvesto poslušali, cesto prav živo pritrjevali in ob sklepu viharno zahvalili poročevalca g. Gabrščeka. Predsednik Vrtovec prečita resolucijo, enako oni, ki je bila sprejeta v nedeljo 2, t. m. v Gorici. Sprejeta je bila soglasno. — Na to predlaga, naj izreče shod polno zaupanje o'stopivšemu poslancu Gabrščeku, katerega prosi, naj še nadalje ostane na braniku za teptano slovensko ljudstvo. Shod je soglasno odobril zaupnico z viharnim ploskanjem in živio-klici. — Gosp. Gabršček zahvali volilce na izrečeni zaupnici in zagotavlja, da ni vrgel puške v koruzo, marveč bo še streljal škodljivce našega naroda. — Tako je končal ta lepi shod v našem prijaznem Tolminu. nar. - nap. stranke u Komnu dne 6. t. m. je bil slovesna manifestacija proti zvezi Gregorčič-Pajerjevi in proti nasilnemu postopanju te zveze v II. seji dež. zbora. Shoda se je udeležilo nad 600 mož in mladeničev iz Komna ter bližnje pa tudi daljnje okolice. Kot sklicatelj je v imenu stranke ot-varil shod državniposlanecAloj-z i j Š t r e k e 1 j, ki je na predlog bil so-, glasno potrjen tudi predsednikom shodu. Zahvalivši se na krasni udeležbi je g. državni poslanec najprej poročal o svojem delovanju v državnem zboru. Obračali so se nanj pristaši vseh strank in vsakemu je rad ustregel po možnosti, brez razlike. Zavzemal se je za nadaljno pogozdovanje Krasa, za vodovod na Kras, ceste, železnico Vrhnika-Logatec-Štanjel, ki bi se imela podaljšati preko Komna do Tržiča. Deloval je; da prevzame država Ijudsko-šolske stroške, da se pomaga kmetu ž brezobrestnimi posojili in da se izvede akcija za razdolženje kmečkih posestev, da se odpravi zemljiški davek in.nadomesti ž davkom od dohodkov. Povdarjal je važnost, predlaganega starostnega zavarovanja, v katero naj še pritegne tudi kmeta; občine bi se s tem izdatno razbremenile. Potegoval se je pri vladi za podpiranje živinoreje, zboljšanje pašnikov, pomiiože-rije živinozdravniških mest, znižanje železniških tarifov za prevažanje gnojil itd. L. 1908 in 1909 se je potegoval za podporo za nakupjerme potrebnim kmetovalcem v deželi, ni pa on kriv, če je bilo seno slabo temVeč je to zakrivilo znano gospodarstvo v deželnem odboru. V vsakem slučaju škode po ujmah je predlagal podporo, ki so jo.prizadeti kraji njegovega volilnega okraja tudi dobivali Zavzel je stališče proti nameravanemu krivičnemu vinske m u d a v k u, vsled katerega bo trpel gotovo le kmet; predočil je žalostne posledice financ, min. Bilinskemii. Boji se pa, da bo odpor poslancev iz vinorodnih krajev prešibek proti pritisku zastopnikov s severnih dežel, ki od svoje strani odklanjajo višji davek na pivo. Pojasnjuje razmere med »Klubom jugoslovanskih poslancev« in klerikalnim. »Slovenskim Št. 2 Izhaja trikrat na toden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. viri popoldne ter stane po.posti preje-mana aii v Gorici na dom po&iljaim: vse leto.........1">J\ V „ .".¦'.......io", . V. m • • •. •...... * « ¦ Posamične Številko stanejo 10 vin. „S0i/A" ima naslednje, izredne priloge : Ob novem 1 »tu „SaHfbi'po^O?ttk||kin^afflteaiisfeei^n^v^&t.^ v letu , Vozni.red ieleinic, pa^nftbVltt taStntnzvez". Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štev, 7 I. nadstr. v rGoriški Tiskarni"'A. GabrSček. Na naročila brez do^oslane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo po Petit-vrstah če Vstetidt 1-kiat (Jv,-2-krat tt«'?,--3-krak 12-:v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbh Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 80 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XL . Uredništvo se'nahaja v Gosposki, ulici St. 7 v &>rioi y I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob aad«Kah"in' praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i Š t v o se nahajaj Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni, • , Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. v Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravuištvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „Sočetl vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld, 1-60. „Soca" in „Priinore:" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren "2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija 3regaut, Ponte Nuovo 9; Hen: Jsllersitz, Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Goriščeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. l ; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal. ulica; Iv. Prešel, L Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-L dagna, Gosposka ul.; Jos. Schvrarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarnj Lavrenfio' na trgu della Caserma. V Gorici, v soboto dne S.. januvarja 1910. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon M. 83. — nGor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. Protestni shod Drevi v aledališče v »Traovskem Domu"! klubom«, ki sta združena v »Narodni zvezi«, Glasoval je po nalogu svojih volilcev, danem niu na treh shodih, proti pooblastil-neir«j. zakonu z* sklepanje trgovinskih pogodb, daši ni popolnoma prepričan o škodljivosti tega zakona za svoje volilce; pri glasovanju pa ni bilo p os la ne a naših g o r, dasi se v gorah redi največ živine v deželi in bi mogli ti živinorejci prvi občutiti škodljive posledice sprejetega zakona, če bodo sploh kakšne. Konečno porabi priliko na tem shodu, da javno ožigosa zaničljiva, skrajno grda sredstva, ka-terh se poslužuje . nasprotna duh o v-n i š k a stranka v gonji proti njegovi osebi;'omenja, kako so najeli človeka in ga poslali v Dalmacijo, da bi proti njemu kaj iztaknil, zlasti da bi dobil spričevalo kake propadle ženske proti njemu! Tako se bore nasprotniki na sploh z obrekovanjem, z zasramovanjem, netenjem družinskih prepirov; zraven tega s kupovanjem pristašev potom posojilnic itd Varujejo naj se jih volilci, če hočejo ostati svobodni možje in da bodo lahko stopali z vedrim, čelom in odkritim pogledom po potu, ne pa, kakor klerikalci ki se jih spozna lahko že na hoji. Naj si zapomnijo to svarilo volilci tudi ob bližnjih občinskih volitvah v Komnu! — Govoru je sledilo groraovito odobravanje, . D r. L e v p u š č e k in za njim d r. Podgornik sta govorila o razmerah v deželnem zboru in nasilstvih Gregorčič-Pajerjeve zveze. Zborovalci so ogorčenjem protestirali proti tem nasilstvom, zlasti proti razveljavljenju treh slov. veleposestniških u.andatov, ki se je izvršilo v prvi vrsti iz strahu pred k o n t r o 1 o deželnega gospodarstva cd strani slov. manjšine. Sprejeta je bila sogla jno ob živahnem odobravanju enaka resolucija, kakor na shodu v »Trg. domu« v Gorici 2. t. m. 'odobrilo se je solidarno postopanje odsto-pivših poslancev Gabrščeka in Gregori-na in izrekla se je zaupnica državnemu poslancu Alojziju Strekelj-u. p* Shod na Cesti kdne 8. t m. je bi krasna demonstracija vipavskega ljudstva proti nasilstvom v deželnem zboru. .Udeležilo se ga je nad 5 00 1 j udi j iz Sv. Križa. Ajdovščine, Lo-kavca, Št. Tomaža in drugih krajev. Shodu je predsedoval Peter Med-vešček, šolski vodja v Sv. Križu. Poročal je imenom izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke dr. D i n k o Puc, ki je dra^ično naslikal pogubno delovanje naših klerikalnih poslancev v deželnem zboru in škodljivost zveze Gre-gorčič-Pajer. Zborovalci so z največjim zanimanjem poslušali izvajanja ter opeto-vano z ogorčenimi klici izražali svojo ne-voljo nad takimi »ljudskimi zastopniki.:. Soglasno se je odobril politični nastop Gabrščeka i ndr. Gregori na ter se je konečno sprejela z velikim navdušenjem protestna resolucija, na kar je predsednik zaključil shod. Z ži-vio-klici na narodno-naoredno stranko razšli so se zborovalci. 81 Moll-ov Seidlilz-prasek je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Cisti), kroglicami in grencicami. Cena o fig. škatlje K 2— Ponarejale se sodnijsko zasleduje. Rolol-ov Franc, žganje in sol za. ribanje života. — Bolečine ,, olajšujoče in okrepCujoie sta- --' roznano sredstvo proti trganja in preMajenja veake vrste. Origr.siekleDica K ieo Nt prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, - Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gircncoli. DOPiSI. Iz bloškega okraja. ' Iz Čezsoče. —' Dne 23. decembra pr. 1. je umrl v Čezsoči pri Bovcu trgovec, gostilničar ter bivši župan Ivan VulčV Poznan je bil daleč naokrog. Zupanoval je v svojih mlajših letih in tačas sta si bila z vikarjem Štrukljem, velika prijatelja. Štrukelj je skoraj vsak; dan obiskoval pokojnikovo gostilno in večkrat se je pripetilo, da je odhajal negotovih korakov domov. Ker se pa ob takih prilikah ni vselej zanesel na svoji nogi, naprosil je pokojnika, naj ga še on podpira. Če se je Štrirkelj kedaj- zahvalil za to dobro delo, liam ni znano. In "takrat je bilo življenje; kvartalo in pilo se je, da je bilo veselje. Pri tem se pa ni gledalo preveč na uro in če smo bili »ich«, niso pogledale ne naše navadne niti blagoslovljene oči na uro, ki je kazala že čez polnoč. Ko se že niso vedeli drugače zabavati, zmislil si je Štrukelj nov šport t. j. mietati kamenje z roko na daljavo, katero pa žalibog m dobilo posnemovalcev razven pokoj. Vulča. Takrat so videli ljudje, da je duhovnik lučal kamenje za stavo. Vrag pa je hotel, da je zgubil stavo in tisti dan seveda ni bilo veselja v Črni suknji, ki je poprej tako.veselo plapolala v zavesti, da odeva človeka, ki naj bi bil višek moči in. okretnostu — Da je v teh časih nastal pri kvartanju ali igranju na tisto imenitno Pajkovo »trotolo« kak prepir med domačini in duhovnikom in da je ta nastopal, kakor bi ne smel, vedo povedati še njegovi soigralci. — (Ne pišemo tega z namenom, očitati duhovnikom zabavo s kvartarnem, ampak zato, .da osvetlimo Strukljevo početje pozneje.) — Toda to veselo življenje se je končalo. — Štrukelj je bil takrat pomožni učitelj. Kako je opravljal to službo, vč vsak starejši domačin. Velike plače sicer ni dobival za to, a vendar nekaj je le bilo. Zgodilo se je nekaj, kar je pretreslo vse bitje veselega Štruklja. Njegov najboljši prijatelj, cerkveni pevec, njegova posojilnica, njegov soigralec pok. Vulč je uvidel, da se s takim poukom ne pride daleč; vložil je prošnjo za redno šolo in posvetnega učitelja. Pričela so se sovraštva — od katere strani, si lahko mislimo. Pristojna oblast je ugodila pokojnikovi prošnji, nakupila stavbo za šolo ter določila učitelja. To je Štruklja tako spravilo iz ravnotežja, da je udrihal ne le po pok. Vulču, ampak tudi po učitelju, katerega ni niti poznal. Samo šola je provz-ročila tako strašno sovraštvo. Od ,tega časa se je Štrukelj ogibal pokojnika in njegove hiše. Ob času procesij je naročii Voditi sprevod daleč od hiše. Na take" in enake načine je kazal Štrukelj svojo čed-< nost. Pokojnik pa si je mislil: Štrukelj še ogiba mene in moje hiše, ne da bi mu pravzaprav «aj napravil, jaz se bom pa cerkve. Od tedaj se ga je le redkokedaj videlo v čezsoški cerkvi, tem večkrat pa v bovški. Videli so ga Bovčani večkrat, ko je bil pri maši. On pa ni čutil takega sovraštva do Štruklja, kakor poslednji do njega, zato se je skušal sprijazniti ž njim. Povabljen k neki poroki je bil takoj pripravljen iti v cerkev, da se s tem nekako približa Štruklju. A ko je ta zvedel za to, je-,, takoj naznanil novoporočencema, da ne bo imel »ofra, če se udeleži poroke Vulč.« S tem dejanjem je pokojnika naravnost zavrnil iz cerkve. Seveda se pok. Vulč ni udeležil poroke, pač pa se je jezil na Štruklja. Kdo je kriv, da se je nadaljevalo sovraštvo in da ni Šel pokojnik več v čezsoško cerkev? — Čegava dolžnost je bila, sprijaznili se? S tem pa, da ni obiskal več tuk. cerkve, še ni postal brezverec kakor bi ga sedaj radi razupili, ampak udeleževal se je maš v bovški cerkvi — seveda k Štrur, kiju ni šel več. Družino ie pošiljal v cerkev. V pogovorih ni nikoli tajil Boga: Dalje prispevek za zvonove in orgije. Bil pa ni nikoli tercijal. Živel je kakor živi na milijone katoličanov. A prišla je katastrofa! Pokojnik je bil malo časa bolan in je hodil še vedno okrog po svojih opravilih. 23. dec. 09. je pa na-gloma in nepričakovano umrl sede na stolici in dajajaje navodila družini in vozniku. Takoj, ko je zvedel Štrukelj o tej smrti, je prepovedal zvoniti. Na vprašanje, zakaj ne pusti zvoniti, je odgovoril: ker pokojni ni bil pri spovedi. Vikar Štrukelj misli menda, da je on edini duhovnik na svetu ter da mora vsak Čezšočan priti ravno k njemu k spovedi. Kdo mor** trditi, da ni bil pokojni pri spovedi kje drugje, saj je vendar veliko potoval? Ali obsodijo dušo že tu duhovniki ali je mogoče kdo drugi sodnik? AH velja izrek sv. pjsma: ne sodi, da ne boš sojen, samo za nas navadne ljudi, ali pa tudi za duhovnika? Sicer se izgovarja naš nune na izrek: kdor v življenju ne posluša in ni pokoren sv. cerkvi, cerkev za mrtvimi ne bo letala. Kdo ni poslušal sv. cerkve ali pokojnik, ki je hodil v bovško cerkev k maši, a ne tja, kjer mašuje Štrukelj, očitni sovražnik pokojnega? ali nune, ki ni poslušen sv. cerkvi, ki pravi: odpustite in odpuščeno vam bode; sicer pa bi v tem slučaju ne imel kaj odpuščati nune, ampak .pokojnik. Prvi dan toraj ni zvonilo. Ko pa tudi drugo jutro ni zvonilo, so se obrnili sorodniki brzojavno na ordinarijat, od koder so pričakovali zadoščenja. Kljub temu, da seje plačalo pristojbino za brzojavni odgovor, ni se istega prejelo še do danes. Zvonilo se je vendar popoldne istega dne. Težko je šlo z zvonenjern v tem slučaju, drugače pa je bilo v drugih vsem dobro znanih slučajih, o katerih pa nočemo tu govoriti, ker se nočemo dotikati mrtvih. Pogreb, katerega se je udeležilo nad 500 oseb, je vodil z vso tihoto bovški kaplan, ker trga našega Štruklja ob takih in enakih prilikah revma. Za to bolezen ni drugega zdravila iicu.> agitacija ob volitvah. Da bi ga takrat videli, s kako lahkoto je hodil po vasi, bi se čudili njegovemu zdravemu telesu. Istočasno, ko ni mogel voditi pogreba, je prehodil dvakrat tako daljavo, kakor bi jo prehodi! s sprevodom. Ah, ti presneta revma, kake šale zbijaš z ubogim Štrukljem, ali pa on s tabo! Ker nismo dobili nikake rešitve od ordinarijata, obračamo se do javnosti, katera naj sodi, v koliko je opravičeno tako postopanje duhovščine oziroma duhovske oblasti. Iz cerkljanskega okraja. Silvestrov večer v koči na Poreznu se je obnesel prav dobro. Čez dvajset slovenskih planincev in planink, je prispelo ob najlepšem vremenu čez dan in zvečer v kočo, kjer se je tekom večera razvila planinskemu razpoloženju odgovarjajoča neprisiljena zabava. Gosp. predsednik cerkljanske podružnice je pozdravil zbrane planince v imenu cerkljanske podružnice. O polnoči pa je povzel besedo predsednik tržaške podružnice gospod Pretnar ter želel mnogo uspeha slovenskemu planinstvu in srečno novo leto zbranim planincem. Nato se je razsvetlil vrh Po-rezna z velikim bengaličnim ognjem in rimskimi lučmi. Šele proti jutru je utihnho življenje v koči in dopoludne so se podali Tržačani in Tolminci ob najlepšem, zimskem razgledu proti Podbrdu, zadovoljni s krasno vspelo turo. Pot na Porezen je bila od cerkljanske strani popolnoma kopna, od podbrške pa je bila večinoma zasnežena in se je dalo doli grede izvrstno drsati po zmrzlem snegu. Iz ajdovskega okraja. ' Rihemberg. — Sitna muha je pihala in pika kri volu, ki je oral, pa je rekla: mi orjemo. Ravno tako je z dopisnikom v »Prismojencu«, ki pravi: mi kmetje in se podpisuje s »pristaši S. L. S.« Kaj pa pomeni ta podpis S. L. S.? Morda je to mo-rova noga! Majhen in sramežljiv junak je ta dopisnik, ki niti ne upa s svojim imenom na dan če tudi je od drugih zahteva-Strupeno in nizko kakor pravi izprijenec se. je zaletaval v nekega tujca, kateri edini — če ne prištevamo k tujcem tudi kaplana in župnika — živim kot tak s svojim delom v tej občini. Če ne mislite podpisanega, povejte, koga pa mislite in se torej podpišete s svojim imenom in ne z znamenjem morave noge: »S. L. S.«! Povem vam, da samo posvečeni oša-bnež more tako zaničljivo pisati o svojem nasprotniku kakor vi o meni, ki sem vendar le človek in si s svojim delom pošteno služim svoj kruh. Pri odkritju S. Gregorčičeve plošče pa je vsega škandala kriv neki drugi, požegnan človek, ki je potem moral tudi zato velike troške trpeti, da je nastala v njegovi kaši ena doga manj... j Če me naprednjaki radi imajo in v miru | puste, je znamenje, da so dobri in olikani j ljudje, a vi ki znate tako grdo zasramo- | vati in črtiti, ste pa sodrga brez časti in I poštenja. Prav pa imate in res je, da ne znam tako pisati in bi tudi ne hotel znati, kakor zmorete vi! I Obč. volitve v Rihembergu mene brigajo, a domačini .bodo že poskrbeli, da vam rožički preveliki ne zrasejo. Za zdaj naj bo. Dajte, kar preveč zaslužite denarja, kmetu nazaj, pustite vsakega in tudi tujca v miru, pa bo prav. Tujec, sodar. Iz rlhemberške občine. — Zadnji čas se kaj pogosto čita po klerikalnih listih o bližajočih se občinskih volitvah in preprir-Ijivi dopisnik daje z veliko pestjo poguma svojim pristašem. Mislili smo, naj bi ta zadeva lokalnega pomena ne. prišla v javnost, toda naši kavči ali bolje dopisnik »Gorice« in »Prim. lista dreza že ponovno v to ter na razne načine draži ljudstvo in kliče v svojo botego, kjer naj bi klerikalcem pomagalo, da bi mogli še nadalje poljubno naše platno striči s svojimi velikimi škarjami. Naprej naj bi ostal naš znani župan na svojem prestolu, gg. župnik in kaplan njemu ob boku, a znani kimavci za število in štafažo. Tako bi se res lepo živele in tobro bi se godilo — nekaterim. Mi pa bi plačevali in molčali, plačevali bi, da bi se nam omotica delala. Izkušnje kažejo, da gori omen.tni vladožejniki, če bi dobili vso oblast ' roke, bi nam naprtili nove velike davke. Dasi je župnik javno se odpovedal popravi farovža in sam priznal, da je on dober, je zdaj, — in javnost nič ne ve kako in zakaj — začel z velikim prezidavanjem in popravljanjem, ki traja že tedne in mesece. Naprtili so nam na ramena novega organista. Vse kaže, da je treba razumnih mož pri občinski upravi, mož, ki ne bodo vklonili tilnik pred nikomur, ki bodo gledali ne samo na dolžnosti, temveč tudi na pravice in potrebe našega občinstva. Možje morajo biti, ki se tudi, če ostane sedanji župan, mu potern slepo ne podvržejo. Sicer pa je sedanji župan že star in dovolj je zbogatel, da lahko živi brez občinskih služb. Občinske volitve naj bi se vendar že enkrat razpisale ker že štiri leta minula kar imamo to županstvo. Menda ne čakajo kakih čudežev, ki naj bi napreden ži-velj spreobrnili kar mahoma za klerikalce, ki se sedaj boje in tresejo, četudi smo mi naprednjaki — ali-kar smo že —.krotki, prizanesljivi in'prijazni ljudje. (Dalje v prilogi.) Priporočamo našim rodbinam Mali oglasi Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obseinej&il se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Kolifco je nianjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirnjo. Skoda ni majhna. HnPPmHpna *nta kr. namestništva~od T. ian. t. 1. vladni zakonski načrt, zadevajoč ureditev razmerja kolonov. Posl. Manfreda je utemeljeval svoj predlog o podaljšanju struge reke Idrijca, ki je bil sprejet Predlog o zgradbi delavskih stanovanj, katerega je utemeljeval posl. dr. Faidutti, se je izročil tehničnemu in finančnemu Qdseku. Predlog posl. Pic-cinini-ja o prodajanju zavrženih erarskih konj se je izročil tehnično-gospodarskemu . odseku. Posl. Piccinini zahteva, naj bi se zavrženi vojaški konji goriške posadke prodajah" na javni dražbi v Gorici, ne pa v Beljaku, kakor se to sedaj godi. Odobrile so se sledeče točke: Izplačilo 1000 K preostalim ponesrečencem z ulice Ponte nuovo; podpora, izplačana Josipu Kofol; izplačilo stroškov za dela, izvršena v hiši Hentschel, v kateri <,e nahajajo deželni uradi. Resolucija glede dvoletnega vojaškega službovanja se je odstopila pravnemu odseku. Posl. dr. Venier in tov. so stavili na drž. vojnega ministra interpelacijo, v kateri ga vprašujejo, če mu je poznato, da. je v Silvestrovi noči nek miren italijanski delavec, ki je italijanski podanik, bil težko ranjen z bajonetom od nekega vojaka pe§polka št. 47. tako, da je na posledicah ran tudi umrl. Dalje, če je pripraven odrediti, da se ustavi pogoste nasilne nastope vojakov in rabo orožja od strani istih. V interpelaciji se dalje izraža želja, da bi se dovolilo vojakom prost izhod brez orožja. Vladni zastopnik, dvorni svetnik grof Attems je izjavil, da bo odposlal interpelacijo dalje, da je pa že govoril z brigadirjem, generalnim majorjem Stogerjem, ki da je dal zagotovila, da je že odredil vse potrebno, da se kaj takega ne bo več ponavljalo. Posl Fon in tov. so stavili interpelacijo, v kateri vprašujejo, če se kmalu izvrši regulacija reke Vipave, ki je napravila ravno o pr.i.ki zadnje povodnji zopet toliko škode in zahtevajo, da se da brez druzega na razpolago potrebna sredstva. Seja včeraj. Na dnevnem redu je bilo 24 točk. Večina je šla v odseke. Zapisnika ne čitajo več. — Antonelli je utemeljeval svoj predlog, da se ima pozvati vlada, naj začne takoj z zgradbo novega mostu čez Sočo pri Zagraju. Sprejele so se resolucije: 1) Poživlja se vlado glede izvedbe zakona, ki preprečuje ponarejanje vina, in naj se v deželi imenuje še drugega kletarskega nadzornika, 2) naj vlada vpliva na ogrsko vlado, da se bo tudi tamkaj strogo uporabljal zakon o ponarejanju vina; 3) vlada naj podpira akcijo glede poviševanja trgovine z vinom in sicer z dovoljevanjem tarifnih znižanj na državnih železnicah, ko-nečno 3) naj vlada opusti protekcijonistično postopanje s pivom in naj vsaj glede piva in vina enako tarifno postopa, ker bi sicer mnogo trpela produkcija v deželi. Druga poročila podana od deželnega odbora, mej temi tudi ono radi prispevanja 200.000 K. izplačljivih v 10 letih za gradnjo obmorske ceste med Trstom in Tržičem, so bila odkazana posamičnim odsekom. Tako n. pr." poročilo o izboljšanju Kraških pašnikov, boj proti kobilicam na Krasu, ureditvene naprave ob Soči pri Volčah, oziroma Tolminu, uravnava hudournika Slatno, obrtno-nadaljevalna šola v Ajdovščini itd. Odobri se izplačilo 1000 K podpore za brambne naprave ob Soči pri Zdravščini, 2000 K podpore poškodovancem po požaru na Ponikvah in Še nekaj drugih rečij. Prihodnja seja 12. ob 4. pop. Družba sv. Cirila in Metoda. Na korist družbe sv. Cirila in Metoda prodaja tvrdka Hedžet & Koritnik: igle za ktavate, zagumbnice, gumbe, za okrogle maušete in ploščnate, priveske za ve-, rižice in broške za dame. Za družbo sv. C. in M. je nabral g. Josip Trampuš v Kanalu "med veselo dru-|???rro:*rJofieanTjxrin Kzrnateev K 6'40. Družbi sv. Cirila in Metoda v Gorici je .daroval g. Mihael Vošnjak, zasebnik v Gorici, mesto venca na grob gospe Co-tičeve v Dol Cerovem znesek 20 K. Dar prejel blagajnik." D r u Št v e n i nabiralnik v gostilni pri »P e t e 1 i n č k u« v Gorici dal zadnjikrat (20/12 09) znesek 6M0 K, Pri tomboli na sv. večer priigrala Boženka in Slavko Zajec 3 K 14 v za družbo sv. Cirila in Metoda. Poslano. »Primorski list« in »Gorica« sta si privoščila napad na volilno komisijo zadnje volitve slovenskega veleposestva in posebej na mojo osebo kot takratnega predsednika komisije, češ, da je ta komisija samooblastno, nepravilno in nezakonito postopala in s tem dala slav. deželnemu zboru povod za razveljavljenje treh mandatov slovenskega veleposestva. Nimam sicer na razpolago volilnega zapisnika, toda spominjam se še onih »krivic«, katere smo »zagrešili« in jih hočem tu našteti, da bode lahko javnost sodila, ali je komisija korektno in objektivno nastopala ali ne. Komisija je zavrnila štiri pooblaščence in sicer: N. N. je hotel pooblastiti »župnijski beneficijat v Renčali«, pooblastilo pa se je glasilo le na ime č.g. župnika, ki pa ni bil upisan kot volilec v imeniku veleposestnikov; N, N. je pooblastil g. Henrika MalniČa iz Kanala, ki tudi ni vpisan kot veleposestnik, ampak vpisan je Henrik Malnič in Oricla v Kanalu; tretji pooblaščenec je bil naprednjak, katerega se je iz enakih vzrokov zavrnilo; četrti zavrnjeni »pooblaščenec« je bil g. dr. Anton Gregorčič, ki je volil v prvo kot pooblaščenec »Vipavske železnice« in tozadevni § vol. reda imenuje izvrševatelja vol. pravice takih korporacij pooblaščenca, vsled tega ga ni pustila voliti komisija še z drugim pooblastilom. - Gori navedena lista pravita, da je komisija pustila voliti tudi m 1 a d o 1 e t-n e; t o pa ni res. Ako se ne motim, je volil ravno č. g. dr. Anton Gregorčič s takim neveljavnim pooblastilom volilno komisijo; to sem vedel pa nisem ugovarjal, ker takrat nisem še bil član volilne komisije in sem prepustil zadevo in odgovornost vladnemu zastopniku. Ko je dr. Gregorčič vzrojil vsled zavrnitve, potolažil sem ga: »Gospod doktor, ne jezite se, saj vdobite pač vse skupaj (ves volilni materijal) Vi v roke!« ~ Mislil sem si pri tem svoje in motil se nisem. Pod gor a, 7. jan. 1910. Fran Kocjančič. Domače vesti. Slovensko gledališče iz Trsta bo gostovalo danes v soboto 8. jan. v Trg. domu v Gorici. Igrali bodo sloveči igrokaz »Nora«, spisal Henrik Ibsen. Režiserka je gospa Danilova. — Tržaški gostje zaslužijo, da se odzove naše občinstvo njihovemu vabilu k predstavi v obilni meri. Igrali so to lepo igro v Trstu s polnim uspehom, zato je gotovo, da bo predstava drevi v Gorici lepa, umetniška ter ponudi občinstvu obilo užitka Prič e t ekob8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — SI. okrajni šolski svet v Tolminu je dovolil 100 K podpore; Občina Prvačina je darovala 20 K; županstvo v .biljah 20 K; županstvo v Kanalu 20 K; okrajna posojilnica v Bovcu 30 K; nabiralnik pri »Vrhovcu« v Kanalu je dal 20 K, doslej skupaj 54 K; nabiralnik pri Marušiču v Solkanu .10*20.K-..(med temi dar 5 K gospe Marušičeve), doslej skupaj 130'44 K; nabiralnik liri »Petelinčku« v Gorici 7'16 K; doslej skupaj 72*16 K; Vesela družba N. D. O, nabrala pri Štrosarju na Pokopališ- ki cesti 2'50 K; Učitel jiščniki nabrali v Podgori ob pogrebu voditelja vadnice 1*50 K; Gorjčani v veseli družbi v Kanalu dne 26. decembra 1'60 K; Fr. Lavrič, žel. revident v Gorici za december in januar 2 K; I. S. v Biljah 20 K; Neimenovan št. 7 za januar 5 K in Neimenovan št. 1 za isti mesec 2 K; Mihael Vošnjak v Gorici 20 K; Jos. Goljevšček, lesni trgovec v Gorici, za odkup otfiiovVm letu 10 K; P. M. daroval 5 K; Prof. Sokoli in soproga 3 K; Pet. Birsa (Purgarjev) je dal zlat cekin 5 rubljev. Na račun mesečnine je' prišlo 21620 K »Čip čap čorum« v zimskih večerih 5 K. — Igra »Marjanca« 4'10 K. Tvrdka Anderwald v Gorici je poslala ob novem letu 20 kg fižola in 5 kg makaronov. Prisrčna hvala vsem dobrotnikom in prijateljem mladine, zlasti pa še pridnim nabiralcem, zavednim občinam in javnim zastopom, Živeli! Iz pravosodne službe. — Deželno-sodni svetniki Josip Luciani in dr. Fr. A n d r i c h v Trstu, dr. Anton S b i s a v Rovinju in dr. Albreht grof Coronini v Gorici so imenovani za svetnike višega deželnega sodišča. Naši shodi po deželi so jako dobro obiskani. Na shode prihaja razsodno naše kmečko ljudstvo ter sledi govorom z velikim zanimanjem. Vidi se, da naši kmečki možje in mladina razumejo težo položaja ter sodijo prav škandalozne dogodke v goriškem deželnem zboru, katere je zakrivila zveza Gregorčiča s Pajerjetn. — Pričakujemo obilo udeležbo tudi na prihodnjih shodih! Pevskemu in glasb, društvu v Gorici je darovalo županstvo v Kanalu K 20'—-, okrajna posojilnica v Bovcu K 30'—. — Srčna hvala! Imenovanja. — Višjemu poštnemu komisarju dr. Ivanu S l e j k o t u je podeljeno mesto poštnega tajnika in poštni komisar Angelo Poj a ni je imenovan višjim poštnim komisarjem. Iz deželne službe. — Pomaknjeni so: v IX pl. razred računski revident Angelj Trojer ter pis. oficijal Emil Marinig; v 1. vrsto X. pl. razreda: računski oficijal Janko Tomaž Kalin ter pis. oficijala Karol Cigoj in Nikolaj Gall. Računskim Oficija-lom je imenovan asistent Viljem Klein. Naš deželni zbor. — Sedaj gre vse kot namazano. Mogočno sedi na prestolu stari dr. Pajer. Kakor da so ga vzeli iz kakega muzeja pa postavili na predsedniško mesto. Skoro preseneti človeka, ko spregovori. Slovenski poslanci sede po-, parjeni potuhnjeno na svojih stolicah, laški liberalci se zavedajo svoje moči ter gledajo ponosno okoli, češ, vse je nam pokorno, mi smo gospodarji. Laški klerikalci, ki so lani toliko povdarjali, da njihova delegacija ne velja nič brez deželno-od-borniškega mesta, so se udali v Pajerjevo voljo; srd kuhajo v srcu proti Pajerju; kadar pa jih razkači Pettarin, se ujezijo in nastane prepir na laški strani. Zmagovalci so vedno lašk; liberalci..... Dnevni redi zadnjih sej so obsegali skoro same take točke, ki so romale v razne odseke. Iz teh pridejo one, katerim pripuste Lahi, zopet na dnevni red zadnjih sej, ki bo dolg. Kakor po navadi! — Pripravlja pa se velika far barija. Po deželnem zboru strašijo z raznimi rečmi, ki se tičejo tudi Slovencev; morda sprejmejo to in ono tako-le navidezno, za pesek v oči! Tudi podpore bodo dovoljevali, pa najbrže zopet tako, da jih ne bo mogoče izplačati. V s t r a n k a r s k e namene pa bodo hoteli izkoristiti vse to tako, da bi morala cela dežela klečati pred njimi pa se jim zahvaljevati za velike dobrote!— Nastavljene so pasti, v katere naj se* ujamejo votilci! Pa se ne bodo! Napredna stranka bo že skrbela, da bo ljudstvo prav podučeno o »delovanju« deželnega zbora ter da bo videlo farbarje v pravi luči. O volitvah v trgovsko in obrtno zbornico lažejo klerikalci kar se da. Perejo zamorca, pa je revež vedno jednako črn. »Gorica« in »Prim. list« se trudita dokazati, da je čisto v redu, če so bile volitve iz te zbornice potrjene ter da Slovenci pravzaprav ne moremo v tej zbornici nikjer zmagati; tako le milostno dovoljujejo klerikalni ljudje* da bi mogli Slovenci zmagati k večjemu v kategoriji male obrti ; in male trgovine. Drugače.pa zveni iz pisave »Gorice« .staro Gregorčičevo mne- nje, da Slovenci nimamo kaj iskati v tej zbornici. Ali res ne? Vsakokratne volitve ovržejo njegovo protislovensko stališče. Lani se je zgodila velika volilna sleparija. Slovenci smo spravili pri lanskih vo- . litvah 9 0 0 glasov skupaj od 1 a š k e strani pa ni prišlo skupaj 40 0 pravilnih glasov! Kdo bi bil torej moral zmagati ?Lahi menda n e, ker 900 je nekoliko več nego 400. To menda vedo tudi učenjaki okoli »Gorice«. Ko so vedeli Lahi, koliko .glasov je prišlo, so se ustrašili. Zakaj pa? Zato, ker so videli, da niso zmagali. Nafabrici-rali so od 4. do 12. jan. lani toliko glasov, da so zmagali. Na sleparski način so prišli, do te zmage. To je že dognala kazenska preiskava. Na tak način izvoljenim zborničnim svetovalcem odrekamo volilno pravico; zato je bilo treba neobhodno poslati izvolitev s takimi glasovi v veri-fikacijski odsek. Tu je šlo v glavnem , za to, da se dožene tudi v verifikacijskem odseku, kakih sleparij so se posluževali Lahi proti Slovencem. Ali kdo je bil proti temu? Dr. Gregorčič, zaveznik Pajerjev. On noče razkrivati sleparij Lahov proti Slovencem, marveč se je potegoval za to, da se te sleparije kolikor mogoče pokrijejo. Potuho je dajal Lahom — mesto da bi bil tako tankovesten, kakor v drugem slučaju ter bi bil rekel: vršile so se sleparije, ki so dokazane, ta volitev mora v verifikacijski odsek. To bi bilo pošteno. ¦ Ali Gregorčič se je prav ob tej priliki pokazal nizkega hlapca laških liberalcev ter je s svojim potezanjem za odobritev volitev iz trgovsko-obrtne zbornice zopet neizmerno Škodoval Slovencem. Pa »Gorica« se že od nekdaj veseli, če Lahi osleparijo Slovence pri volitvah iz trgovsko-obrtne zbornice. Saj je pred 4 leti tudi kričala pa zafrkovala, kako da so se zapackale volitve, ko je Bila zmaga naša, če ni bilo tu dobro nastavljene zvijače. Pred 4 leti bi bili zmagali, lani zopet — ali Lahi znajo take izvolitve preprečiti s sleparijo. To sleparijo odobru-jejo sedaj klerikalci, se zvijajo ter lovijo okoli drugih rečij, ki ne spadajo tu sem; »Gorica« naj rajši pove, kako se je izpuščalo slovenske volilce. V ajdovskem okraju niti ajdovski g. župan ni bil upisan. Kdo ve, koliko je bilo izpuščenih po raznih okrajih. Zavezniki bodo najbrže vedeli, kaka zahrbtna navodila so bila dana proti Slovencem glede" teh volitev!! Neumno je tudi sklicevanje »Gorice« na število 24 svetovalcev. Pettarin in Ve-nuti sta dobila 18, oziroma 17 glasov in slov. klerikalci so zmagali v splpšni kuriji z 10.000 glasovi pri 34.000 volilcih!------- Nihče ne ve izida volitev naprej. Klerikalci ne sperejo s sebe črnega madeža. Njihova pomoč Lahom kaže le, kako daleč so zagazili v izdajstvu in kako so podprli Lahe, da bodo ti v bodoče se bolj sleparili goriške Slovence! In Še lepo se bodo izgovarjali: saj so klerikalni S1 o v e n c i z nami, saj p ra«v»i j o, da delamo prav! — Mreno z očij ljudstvu! V pravi luči mora videti svoje ljube prijatelje v Stranki Ljudskih Sleparjev! To bo najboljši in najizdatnejši odgovor na razna klerikalna politična lo-povstva! Poreško-puljski škoi Flapp je slavil 4. t. m. 25-letnico svojega škofovanja. — Lahi so ga slavili v vznesenih besedah. Kdo je Flapp in kaj je storil proti SIp-vanom v svoji škofiji, vedo naši čitatelji. Zato jih mora. pogreti okoli srca dejstvo, da se je udeležil slavlja Flappove.ga .tudi naš nadškof in knezi! To v časih, ko se izganja na krut način slovanščino kZ istrskih . crkva. Pa ni čuda! Saj je te dni. našega nadškofa hvalil sam »Piccolo«. — Fran-cesco Borgia! Kam si- prišel? Bošnjaki pridejo! — Kam pa? Sem, v Gorico. O d k o d pa? Iz Trsta! Ne verjamem, Bošnjaki iz trsta, pomisli vendar, zdi se mi, kakor da bi trdil, da pridejo T>; žačani iz Bosne. Torej res? Kdaj pa pridejo? Jutri t. j. v nedeljo ob 4XA popoldne. Kaj pa bodo delali? Godli bodo na zabavni plesni vaji »Goriške slovenske mladine« do 10. ui?e zvečer* Ali si Še ra-i doveden? Ne več, samo še to mi povej, za k o 1 i k o se bo pa lahko videlo Bošnja-¦ ke? Če si dama, plačaš 60 v, če si pa go-:spod pa 1 K. Regulacija Vipave. — Včasih se je »brigal« za regulacijo Vipave posl. Ber-buč! Sedaj je pa odstopil »uravnavo« posl. Fonu. V dež. zboru je ta vprašal, kaj .je 53 z uravnavo Vipave? - Glejte* jih! Ber- i mu odseku. Morda pridejo na dan ž njo Se buČie že zdavnaj obljubil uravnavo, pred [v tem zasedanju. - Gregorčič bi se raa volitvami so obljubljali vedno, da se iz- '" "*"' vrši uravnava hitro, pred volitvami jeseni lani $o trdili po svojih listih -in ustmeno,-da se regulacija izvede prav gotovo ter da se začne z delom v kratkem. Pa še vedno ni nič! Videli smo pač lani dež. inženirja, kako je protestiral pri komisio-nelnem ogledu s Kranjske strani gledč regulacije namesto da bi se bil primerno pridružil in povedal, kar potreba za našo stran; sedaj vidimo pa Fona, ki "je postavil na laž klerikalne trditve, da je regulacija že gotova reč, ter se v kratkem začne izvrševati. Fon vprašuje še le, kaj in kako bo. Torej ne vedo še nič! Ubogi klerikalni volilci, kako se dajo voditi za nos, kako pa tudi škodujejo z izvolitvijo nepotrebnih in nemarnih poslancev spiošni dobri stvari. Če bi bili znali možje nastopiti in delati,, bi bila Vipava regulirana že najmanj do 3atuj! Brzovlaki južne železnice štev. 1005 (prih. v Gorico 10'05 predp.) in št. 1006 (odhod iz Gorice 6'50 zv.) se ustavljajo od 6. t. m. tudi v Gradišči - Zdravščini, dokler se ne popravi za prevažanje most pri Zagraju. »GabršČekovo kričanje — glas vpijočega v puščavi«. — »Gorica« bi rada omalovažila tako lepo uspeli protestni shod narodno-napredne stranke v Gorici v nedeljo Zato pa piše, da je bilo Ga-brščekovo »kričanje« le »glas vpijočega v puščavi«. — V puščavi vpije, kdor nima nikogar okoli sebe in njegov glas se izgublja.....nikdo ga ne čuje. Ali v Trgovskem Domu je bilo skoro 1000 ljudi j, katerim je govoril A. Gabršček pa tako prepričevalno, da so njegove besede izzvale gromko ogorčenje, da je zavladal opravičen srd na izdajalca goriških Slovencev. Sramota- in fej- klicev, ki so vejah' dr. Gregorčiču v glavnem in v drugi vrsti njegovim ponižnim hlapčkom, ni hotelo biti ne konca ne kraja. Gabrščekove besede je slišalo okoli 1000 ljudij, ki so jih raznesli potem po deželi. Prismoda v »Gorici« govori o »glasu vpijočega v puščavi«, poroča pa o tem »glasu vpijočega v puščavi« v članku, k i je dolg skoro tri predale! Gabršček bo že govoril in še bodo culi riegov glas. Se bodo pisali kilometrske članke o njem. Glas naprednjakov se bo čul nadalje, ta glas mora obodriti naše ljudstvo, da I pahne od sebe tisto debelo nesrečo, da za- J podi iz svoje srede izdajalca, katerega glas naj bo g 1 a s vpijočega v puščavi. Nečuven škandal je in ostane razve-ljavljenje volitev iz slov. veleposestva. Skrajno neumno je zavračanje krivde v »Gorici« na volilno komisijo, ki je postopala čisto korektno; nekorektno, škandalozno pa je nastopala večina v dež. zboru, ki je razveljavila volitve brez vsakega opravičljivega vzroka. Za sestavo dež. odbora nista hotela imeti Gregorčič ii: Pajer več slovenskih veleposestnikov, marveč zagotovljeno mesto laškemu liberalnemu odborniku. Zato jih je Gregorčič pehal ven. V e n in ne v verifikacijski odsek! Kajti verifikacijski odsek bi bil moral dognati, da so volitve p r a v il n e. Tega pa ne! Tako se ne glasi pravica pri Gregorčiču in Pajer ju! Sramota nad sramoto. Ali tudi take vrste politične lum-parije se kaznujejo prej ali slej! — »Gorica« se pere radi teh volitev, ali ostaja jednako črna kakor gledč volitev iz tr. obrt. zbornice. Gregorčič služi v Škodo Slovencem Pajerju, da ta zadošča strankarski strasti njegovi! Fej! Nesramna Gregorčičeva »Gorica« je izpostavila 3 slov. trgovce oziroma obrtnike, ki so se udeležili protestnega shoda v nedeljo v Gorir' Namen je očiten: škodovati. Sramota« Naznanil jih je Gregorčiču njegov trabarit Lukežič, ki je prišel špijonirat; na shod za Gregorčiča. Ta Gregorčičev špijon hoče škodovati slovenskim trgovcem in obrtnikom! — No, seveda! Kdor se poteguje in zakriva laške sleparije v trgovsko-obrtni zbor-: j?ici, ne more biti prijatelj slovenskih trgovcev in obrtnikov. Tu- ga vidite Gregorčiča, zopet na delu proti slov. trgovcem in obrtnikom v Gorici! Tisočkratna sramota! Briška železnica. — Na dnevnem redu jedne zadnjih sej je bila tudi uloga za briško železnico. Izročili so jo železniške- maio prikupil veleposestnikom, katerih je največ v Brdih. Zato je prišel na dan z »briško železnico«. — Kadar so klerikalni matadorji lepo sami med seboj, pa brijejo norce z briško železnico in pravijo: ali vodimo za nos Brice! Veleposestniki pa se ne bodo dali vleči za nos klerikalnemu generalu! Niti z »briško železnico« jih ne pripelje v svoj tabor toliko, da bi zmagal! Vojak pod vlakom. — Včeraj ob 1. po polnoči se je vrgel neki vojak-dragonec, korporal pod vlak blizu mosta čez cesto v bližini gostilne »Pri zlati kaplji«. Vlak je vojaka strašno razmesaril. Kaj ga je gnalo v smrt, je neznano. Slovenska Čitalnica v Solkanu vabi k plesni veselici katero priredi dne 15. t. in. v dvorani gosp. Alojzija Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plesu svira polnoštevilni vojaški orkester. Licitacija časopisov v »Čitalnici« je prenesena na nedeljo, 9. t. m. ob IOV2 zjutraj. Ogenj. — Sinoči okoli 7. ure so zapazili ljudje, da se močno kadi iz Morpur-gove hiše na Travniku. Tamkaj se nahaja knjigoveznica g. Paternollija. Unelo se je nekaj papirja. Da niso ljudje koj opazili, bi bil lahko nastal velik požar. Škoda ni velika. Človeško nogo so našli vSolkanu pri Soči na dan 2. jan. 1.1. na kraju, imenovanem »na gruštarici«. Noga je bila že precej razjedena. Pokopali so jo hitro na Solkanskem pokopališču. Izginili uzorci. — 30. dec. prekleta je imel neki trgovec v Gorici na dvorišču »Pri črnem orlu« kočijo in na njej zbirko uzorcev v črni, valjasti škatlji. Pod noč so uzorci zginili. Kdor bi vedel kaj o tem povedati, naj se blagovoli oglasiti v našem upravništvu. Lastnik uzorcev, ako jih dobi, da primerno nagrado. Opozarjamo, sla v. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. lažba, ženski dvospev z orkestrom,; & L. Pahor: Slov. nar. pesmi, orkester; 3. i. Aljaž: Naša zvezda, moški 2bor z bariton-solo; 4. *** Valček, orkester; 5. L. Pahor: Veseli bratci — koračnica; 6. *** Slovanski potpouri — orkester; 7. Veseloigra: Poglavje h, II. in III. Vstopnina: Stojišče 40 vim, sedež I. vrste* 1 K 40 v, sedež If. vrste 1 K. Ples. Pleše se po listkih, plesni komad 20 vin. Začetek ob 3l/2 popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Čitalnica na Grahovem ob Bači vabi k rednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 16. prosinca t. L ob 4. uri popoludne v društveni sobi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Iz Nemškega Kuta. — Bralno društvo »Novi vrh« izreka srčno zahvalo vsem onim iz Granta, ki so darovali za novo Teto vsi po 1 K. Dovoljeno jim je vstopiti v društveno sobo, kjer so na razpolago knjige in časopisi vseh vrst. Vredni so posnemanja! — Odbor. goriška kolesarska zveza. Občni zbor kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi se vrši jutri dne 9. I. ob IV2 popoldne v društvenih prostorih: Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Volitev novega odbora; 5. Slučajnosti; K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. »Sokola« v Gorici redni letni občni zbor se je vršil dne 4. t; m. ob udeležbi 51 članov ter gosta br. Fona iz Solkana. Ob splošnem zanimanju sta poročala brat Podgornik p tajniškem in blagajniškem stanju društva, brat Kranjc pa o telovadbi v preteklem letu. Da je.bil odbor v preteklem letu zares delaven ter da zasluzi v popolni meri priznanje, katero mu je izrekel občni zbor, dokazuje dejstvo, da je reševal društvene zadeve v preteklem le-, tu v 24 sejah, ob enem je izvršil tudi poverjeno mu nalogo, ustanovil je »JPrimor-sko Sokolsko Župo«. Za starosto je bil izr voljen br. dr. Josip L ev p u š č e k, za podstarosto br. dr. Dinko P u c. Odbornikom so bili izvoljeni bratje: Andrej Podgornik, Alojzij B a š i n, Bruno Sau-n i g, Fran Ž b o n a, Avrelij B i s a i 1 in Josip M a 1 i k. Načelnikom je bil izvoljen br. Ljudevit Kranjc. Odb. nam. izvoljena sta br. Fran Bratuž in J. Ivančič, pregl. rač. br. dr. Karol Podgornik in Karoi Ci-goj. Izvoljeni so bili delegati za župni in za zvezni občni zbor. Nadalje se je sklenilo nabirati sklad za lastni »Sokolski dom«, v koji namen so telovadci izročili! odboru znesek 250. K. Po raznih debatah, katere so se,vnele pri točki slučajnosti, je zaključil brat starosta s pozivom k delu ta skoraj 4 ure trajajoči občni zbor. Za to leto je prevzel tajniške posle br. Fran Žbona, blagajniške pa br. Andrej Podgornik. Iveza narodnih društev. Sv. Lucija. — Dne 9. januarja 1910 priredi »Narodna Čitalnica« pri sv. Luciji svoj običajni ples v salonu gospoda Antona Mikuža, Pri veselici bo svi-ral oddelek vojaške godbe iz Gorice. Velikanske udeležbe prejšnih let so dokaz, da nudi ta prireditev mnogo zabave. Tamburaško in pevsko društvo, »Svoboda« v Renčah priredi dne 9. t. m. v dvorani g. I{. Žnidarčič veselico s plesom. Vspored: 1. A. Dvorak: a) Prstan, b) To- Razne vesti. Škof dr. Nagi — naslednik kardinala Grusche. — »VViener Zeitung« je priobčila imenovanje tržaškega škofa dr. Nagla za koadjutorja kardinala Grusche s pravico nasledstva- Pravične zahteve pisarniških oficijan-tov in pomočnikov. 6 1. jami varjeni 1910 je pričel izhajati v Trstu v slovenskem jeziku mesečnik: »Glas«, list državnih pogodbenih uradnikov (pisarniških oficijan-tov in pomočnikov). ' Samomor pisatelja. — V Vratislaviji se je ustrelil pisatelj Stanislav Lupas v 58. letu svoje starosti. Njegovi romani in njegove novele kažejo lep pisateljski talent, toda vkljub temu se je irnel vedno boriti s skrbjo za vsakdanji kruh. O cesarjeviču Rudolfu pišejo skoraj vsi listi. Pred kratkem je umrl namreč v Ameriki grof Večera, brat Rudolfove ljubice, kateri je baje zapustil pisane dokumente o celi tragični smrti cesarjeviča v gradu Meierlingu. Točnega o tem dogodku se ne ve ničesar. Eni pravijo, da se je sam ustrelil, med tem ko se je istočasno zastrupila njegova ljubica, drugi trde, da je padel kot žrtva nekega komplota, tretji zagotavljajo, da ga je ubil gozdar v Meierlingu. Kakor se sliši, je dal cesar svoj čas ves dogodek, pred 20 leti natančno in resnično zabilježiti ter pustil položiti ta popis o Meierlinški tragediji družinskemu arhivu z nalogom, naj se komaj po 50 letih vse objavi. V Atenah je zgorela kraljeva palača. Začelo je goreti ponoči. Škoda velikanska. Nesreča na Silvestrovem večeru. — V restavraciji Martin, najelegantnejšem hotelu v New-Jorku, se je zbrala, elitna družba, da praznuje Silvestrov večer. O polnoči, ko ni gorela električna luč, se je unela elegantna ob!°ka soproge milijonarja Ellis. Najbrže je vrgel kak gost še gorečo žveplenko pri prižiganju srnodke v stran." Vsi so gasili z vodo iz posod, v katerih so se hladile šampanjske steklenice, toda Vkljub temu je dobila gospa opekline, da bo težko okrevala. V Aleksandriji je divjal v colninskih skladiščih velikansk požar, ki je uničil ogromno tobaka. Škode je približno 300.000 funtov šterlingov (t funt šterlinga približno 25 K). Hči milijonarja in natakar. — Iz Phi-ladelphtje je ubežala 16 letna hči milijonarja s 50 letnim poročenim natakarjem (jovan-om. Neizkušena deklica se je zaljubila vanj. Govana so že zaprli. O deklici se še ničesar ne ve. Novi roman gospe Steinheil. — Ta gospa, ki je bila še pred nadavnim časom pred porotniki oproščena obtožbe umora svojega moža in svoje matere, se je pri- I1 šla zdravit v zdravilišče v Verey. Tu se je neki zdravnik tako zaljubil vanjo, da je zapustil svojo mlado ženo, pretrgal svojo lepo karijero in Šel s Steinheilovo v London. " Drama v Silvestrov! noči. — V neki predstavi v Lyonu na Francoskem je ustrelil veletržec Descotes svojo svakinjo, katero je težko ranil, sebe pa prav dobro pogodil v sence. Vzrok: svakinja ga ni hotela vslišati." , Delagrange, precej znani francoski zrakopiovec, je padel iz svojega zrakoplova in se ubil. Bil je znan kot precej spreten in trezen zrakopiovec, v zadnjem času je pa postal predrznejši in vzletaval vkljub megli. Njegova smelost ga je sama pogubila.. . Cook v muzeju. — Komisija v Koda-nju je dognala pred časom na podlagi listin, izročenih jej od »odkritelja« severnega tečaja, da je Cook slepar. Ker se pa sedaj ne ve, kje se mudi Cook, in ker so vsled tega postale listine brez pravega gospodarja, je sklenila komisija, da izroči vse Gookove listine kriminalnem muzeju in sicer bodo shranjene v onem oddelku, kjer se nahajajo pisma in rokopisni dokumenti najznamenitejših danskih sleparjev in lopovov. Stoletna starčka, ki nista rabila v svojem življenju ne zdravnika in ne zdravila, sta umrla te dneve na Angleškem. Rihard Sniith je zbolel par dni pred smrtjo. Živel je v Lincolnu. 103 letni Hen-ry Jobuson v Granthamu pri Londonu tudi ni bil nikdar bolan. Že petdeset let sem je kadil vsak dan svojo pipico tobaka. V svoji mladosti je bil žongler, in kazal svojo umetnost v posebni predstavi kralju Viljemu IV. in kraljici Viktoriji. Papež Pij poklican kot priča. — Nadškof Adami je zapustil pred 4 leti papežu 4 milijone lir. Adamijevi sorodniki izpod-bivajo testament s tem, da je ostal Adami otročji. Prav lahko se je dalo starčka na-farbati. Sodišče v Lancianu je sedaj povabilo papeža kot pričo k razpravi in.ga pozvalo, naj pride osebno tekom 60 dnij. Bomo videli, če pojde. Ruski milijonar Morosov v Moskvi je prišel pod kuratelo, ker se je bilo bati, da zapravi v najkrajšem času celo premoženje. Njegovi varuhi so pa zapravili v par mesecih velikansko premoženje Mo-rosovo, tako da je sedaj Morosov revež, kakoršen bi bil morda tudi brez kuratele in brez varuhov, samo s'* tem razločkom, da bi imel v tem slučaju vsaj mnogo spominov na lepe urice in zavest, da je sam svoj denar pojedel. Milijoni pri samomorilcu. — V brzo-vlaku Oderberg-Leutschau so našli lepo oblečenega gospoda obešenega na ventilacijskem aparatu v prvem razredu. Pri tem samomorilcu se je našlo poldrugi milijon rubljev v gotovini in vrednostnih papirjih, vsled česar se sklepa da je samomorilec kak ruski bankir. Ljubitnska drama. — V Berolinu je ustrelil 30 letni študent Sven Pehlet v nekem hotelu najprej svojo ljubico gospo Margareto Lessingham in potem še sebe. Oba sta mrtva. Pehlet je študiral matematiko na vseučilišču v Kodanju. Njegova ljubica se je prišla v Berolin operirat, in ker je bila bolna in ker ni bilo upanja, da se kedaj združita, sta sklenila skupno smrt. Santos Dumont, znameniti zrakopiovec, je padel iz visočine 30 metrov, ko je poizkušal svoj novi model Hudega si ni storil, ker se je k sreči zapletel v žice svojega zrakoplova. Ivan Kravos na Komi it. II. GSRiSS na Komu šl. II sedlarska s delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko * ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ' itd. — Izvršuje in sprejma v LJ5HE|^ popra', razlifine koleseljne in ^11111111 ::, .....— Očijek. -~ ¦ r Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne. SIROTI llciiri Lav«'<1 jih. — Prevel l'astrtLkin. Mili™ Mul o ur, II K*. .Kmifji Hc miiT, 13 lot. V f.roviiicij.-iliitfin .suiiDstauu, v lopi touminsUi pokrajini TAoA veiVrulin mtniomni, poli*ti. OtTukn nudila na 'ciimi-ijiti samostanski khpi, govorita potiho in si; držita m-žim za roke M i lica svetlo-, E m J <*a tunino lasn, ""*" /iMc**"*-^*1- *¦L*-: -' ^*" Glej, polovica počitnic je že minila. Milka. Da. Jaz že nestrpno čakam začetka. In ti? _*«..'¦ ¦*¦ ¦ Krnica?*"'*' ""*"" Ne. Ker preživim mesec, ki nama še ostaja, pri teti v Pithiviers-u. Pojutrišnjem odpotujem. Milka. Ali! Torej ostanem čisto sama? Emica. Srček moj, revica! Milka. '.,'. Res ni bilo bogve kako pametno,, da sem ostala z dobrimi sestrami v praznem samostanu, medtem ko se vse druge zabavajo med svojci... Toda konečno sem imela- tebe, razumeli sva se dobro... A sedaj ko tebe več ne bo, kako bo to žalostno! Emica. Ko bi te mogla odvesti! Milka. In ni nobene poti? Emica.- *-Nobene. Milka. Potem me obžaluj. Ali veš, da nimam nikogar? Emica. Da, povedala si mi že. Milka. Povedala, res, toda slabo. Emica. -Ne, dobro se še spominjam. Sirota si, z dvema letoma si izgubila očeta. Ostala ti je samo še mati in tudi ona ti je umrla... Milka. Pred tremi leti. V letu mojega prvega sv. obhajila. Pogrezala sem se v glqboko žalost radi nje in ko sem se videla oni dan I vso v belem, me je kar pretreslo. Ali si me ! moreš predstavljati? Kakor božji rop se mi je zazdelo. Da, trpela sem, zatrjujem ti. Vse druge so imele svoje mamice, stare matere in očete, bratov, sester, ki so jih kar obsipali z darovi!... jaz pa sem imela samo podobice. Ah, komai sem se premagala, da nisem jokala po svetem opravilu na vrtu, ko me je monsignor, ki nam je imel podeliti zvečer sv. birmo, posebej blagoslovil. Emica. Kakšen monsignor? Milka. Neki nadškof iz Afrike. Ime sem pozabila. Zdela sem zamišljeno v nekem kotu. Prišla je prednica, me prijela za roko in me povedla k njemu: — »Lejte, monsignor, naša mala sirota tako sameva; zaman jo skušamo rj/vedriti!« — »Res! No, smeh mora venaar tudi biti! V tak dan, kakor je današnji, Bog zaukazuje veselje.« Tedaj, ko je govoril o smehu, moj Bog, tedaj je v resnici prekipelo in šla sem, da se izjočem. — »Solze! To si lepa, mala Milica — saj ji je ime Milka, kaj ne, sestra?« — »Da, monsignor.« — »Da vidimo, da vidimo...« Imei je zvonek glas, črno brado in modro sive oči. Nagnil se je nadme in vzel mojo glavico v svoje velike roke: — »Zakaj jočeš, ti mali angeli-ček, povej mi, zakaj?« Emica. In ti mu nisi povedala? Milka. Da. — »Ker nimam koga objeti, zato jočem.« Tedaj je zaklical: — »Radi tega! Pa me objemi, drago dete, takoj me objemi, kolikor hočeš! In našo mamico Evan-gelino tudi! Ves samostan!« Emica. In ti si ga objela? Milka. / Seveda. Sicer pa me je, preden sem se mogla oddaljiti, dvignil na rokah kakor monštran-o! Emica. To mora biti močan, kaj? Milka. Pravtako kakor dober. Podaril mi je Marijino svetitijico in mi pokazal napis: — »LeJ tu svojo mamico: Ecce Mater.« Potem sem objela mamico Evangelino. ] Ona, škof... imela sem že četvero lic; ' tudi nisem bila več tako žalostna. Ko sem se povrnila k družicam, sem opazila takoj, da me zavidajo. Kakor nore so me obsule, Rozahja Gauby, Ksaverija Char-ves, Anetta Monteux, skratka vse: — V Jej, dragica, taka sreča! Nadškof te objema! Nas poljubljajo samo stariši, tebe pa, tebe — monsignor!« Poslušala sem jih, >rfj&tttsem-rekla, -gteboko v srcu pa sem si misiila, da bi srčno rada menjala z njimi! Emica. Razumem te. Milka. Da ne b'brn videla mamice nikoli več, to, glej, je tako žalostno, da se kar ne morem utolažiti. Da ni več očeta, moj Bog, je grozno, ne r-čem, toda to bi še bilo; polagoma-se človek privadi... Saj tudi če živijo, so moški itak vedno zdoma, vedno v skrbeh... zdaj sem, zdaj tje. Emica. Ker nisi poznala svojega, zato govoriš tako. A nekateri očetje veljajo za dve mamici, veruj mi. Milka. Za dve hudobni, misliš? Emica. Milka. Ne odgovoriš? Mučno ti je, kaj? Muči te tudi spomin na mrtvo mamico? Emica. (Molči zamišljeno. Obraz se ji zresni, telo se ji skrivi.) Milka. Kaj ti je, govori! Emica. (Odločno.) Ni mrtva, da veš! Milka. Tvoja mati ni mrtva? In vendar si mi pravila, kar te poznam.., Emica. Lagala sem. Ona živi, imam jo Še vedno. Milka. A zakaj...? Emica. Ah, zakaj! Zakaj!... Ker — Milka. Ker — no? Emica. Nič. Milka. Zaupaj mi svoje skrivnosti, svoje težave. Ti veš, da te ljubim kakor življenje. Emica. Jaz tebe tudi, glej Milka. Zaobljubili sva se v Marijinem mesecu, da se nikoli ne poročive, da bi ostali deJj časa skupaj. Stanovali bova v mali mahagonijevi hišici ob Loirinenem bregu s kožico in z malim, bolim, krotkim jan-čkom, ki bo imel zvonček na vratu, kaj ne? (Objameta se). In potem bova srečni. Pili bova sladkega mleka z vaniljo kakor v bolezni. Emica. Da, srček, da. Milka. Torej povej, razloži. Kakor bi vame zakopavala skrivnost; si lahko mirna. Dej, govori! Emica. Ne ... Ne upam se. Kaj si boš mislila potem? Milka. Nič. Nič več ne bom mislila in nič manj kakor dozdaj. Mislila bom, da si mi najboljša in edina prijateljica, ki jo obožujem iz celega srca. Emica. Bodi. Moja mati je ničvrednica. Mnogo žalosti je napravila očetu nekoč in od tega je tudi umrl v Parizu, že pred osmimi leti. Milka. Ah! Emica. Postava ju je ločila. Nista se videla več. Nista prebivala več pod isto streho. Milka. In če sta se srečala na cesti, v omni-busu? Emica. Nista se srečala. Milka. A če bi se srečala, bi si rekla: dober dan? Emica. Kako si nespametna! MHka. /Niti malega znamenja? Nič? Mahljaj.s klobukom? Emica. Čisto nič. Tujca, človeka, ki se ne poznata. Milka. Sovražnika torej? Emica. Da; malo manj. "Milka. ' Ah! A kaj se je zgodilo s tabo, ko sta se tvoj oče in tvoja mati ločila? | Emica. i Pravica me je izročila očetu. Imela sem dve leti. • Milka. I To se pravi, da je imel on prav? Emica. Da. To je šlo tako do mojega petega leta, Milka. Ali si videla kedaj mater? Emica. Skoro nikoli Milka. In te nič ni bolelo? Emica. O, čisto nič! Nisem je videla nikoli drugače kakor o počitnicah, ko ima en mesec pravice do mene. , MHka. j To je dolgo, trideset dnij! | Emica. , Da, dolgo zanjo in zame. . Milka. j Če je pravica spoznala, da to ni bila dobra mati in da bi se tebe ne smelo pu- ( stiti pri njej, kako je prišlo potem, da te ' izročajo vkljub temu po ves mesec njenim • rokam ? I Emica. j Tako veleva razsodba. — Glasi se: »Otrok naj se izroči materi od prvega av- j glista do prvega septembra.« In otrok se izroča, glej! ' Milka. Ta razsodba se mi vidi smešna. Torej... pojutrišnjem... ko odpotuješ... sem že uganila... ne greš k teti? ¦ Emica. Nikakor. H gospe. Milka. Kako ravna s teboj? Emica. Kakor je. Te ljubi? Milka. Emica. Ne verujem. Mati je tudi vseeno. Milka. In ti jo ljubiš? Emica. Ne. Milka. ' Jo preklinjaš? Emica. Tako daleč ne grem. A vendar: žalila je ubogega očeta, da je umrl. Hudobna Je skozinskozi. Oko jo izdaja. Milka. Kako ga je žalila? Emica. Jaz ne vem. Milka. Bi bilo treba vprašati. Emica. Prvič sem prašala svojo staro služabnico^ Drugič prednico. Tretjič gospoda Plaateau, uradnika in svojega varuha. Milka. Kaj so ti rekli? Emica. Da izvem, ko bom mislim... po besedah... StK.. Milka. : Ah! In kaj misliš? Emica. Mislim, da je bila nekoč na potovanju s prepovedano osebo. Milka. Torej te nič ne veseli, da greš k materi? Emica. H gospe? Reci raje, da me to mori! To ti je lisica! Poljublja me samo na skrajni rob ustnic; pravi, da ji to uropa njeno rdečico. Milka. In kaj deiaš pri njej? velika. A si že iz nepvevidno- . . ¦ ¦ . Mca. ' Kar1 hočem. Ne briga se zame? Svoj čas prebijem v kuhinji % žensko, ki ji je ime Gertruda. Stara Truda me gledr s svojimi velikimi, dobrimi očmi, ki se 'žši, da razumejo vse.,. Milka. In tudi brata -imaš, si rekla? Emica. Da. Pripravlja se, da postane admiral. Pri jezuitih je, na Angleškem. Gospa ne gre nikoli tja. Predaleč je in razen tega škodi vožnja po morju njenemu srcu. Le jaz sem obžalovanja vredna, srček. Nisem ti še povedala; a ko bi te razsodbe ne bilo, jaz bi ostala mnogo raje pri tebi, kakor da grem in se dolgočasim od jutra do večera. MHka. In kam greš? Kje stanuje?, Emica. Za sedaj v Villecresne blizu Pariza, na letovišče. " ' , Milka. * Lepo? . • - Emica, - Da; toda zoprno, ker se čuti venomer celo pred drevesi smrad s postaje. (Se je oklene z rokami). Daj, da te ljubim, dragica. Ti si srečnejša izmed naju, mala ' moja smrečica. Kaj če si zgubila mamico v nebo, saj imaš spomin nanjo, dobro misel imaš, samo napol je mrtva, razumeš! Moja živi na zemlji, pa je stokrat bolj mrtva kakor tvoja. Skratka, ti nimaš več mamice, a je, kakor da bi jo imela. Milka. Da. In ti, ti jo imaš, a kakor bi je ne imela. Emica. Res. Milka. Siroti sva; to je kaj priprosto. Josip Patek naslednik Karola Čufer prva in edina slovenska kleparska delavnica in trgovina v Gorici, uliea Križna štev. 8 izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča vsem kme-tovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. — Novost • ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe so. C. in. m.! Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici Tržaška ulic^ LfeV. 16 == v lastni hiši. =* Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-uokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz austrijskih in *angležkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. V vsem občinekem uradoranju izurjen občinski tajnik" išče službe. Ponudbe na upravništvo „Soee'. g ..= 5500 = | not. potrjenih zdraviliških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe prsne karamele — z inamko treh smrek — hripavost, zasiižecost, katar, krču! in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «0 vin. I Dobi so v lekarnah A. de Gironcoli — Gorica, I. Criatofoletti — Gorica, Hug-giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. Gliubieh — Gorica, -inirodilnici E. Mazzoli Gorica, v ] karni J. Hus — Vipava, Maks Kozover Ajdovščina, L, Jursche — Ajel. zahvala. Marija — Magdalena vdova Justin roj. Kaiičič izrekam iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi na kakoršenkoli način izkazali svoje sočutje povodom nenadomestne izgube mojega soproga Ivana. Zlasti se toplo zahvaljujem preč. kuratu g. Cirilu Vuga za tolažbo v najbridkejših trenutkih, za krasni venec in lepi nagrobni govor; nadalje zahvaljujem preč. o:o. Kapucine in Frančiškane, preč. usmiljene brate pevce in pevke HMarijine družbe", »Kat. izobraževalnega društva" v Podgori, okraj. Šolsk. nadz. prebfag. g. Finžger, gg. ravnatelja in profesorje učiteljišča ter ag. učiteijiščnike, županstvo v Podgori, gg. učitelje iz okolice, deputacijo deželnih uradnikov, ravnateljstvo in uradnike tovarne i. t. d. — Bog povrni stotero! V PODGORI, dne 5. januarja 1910. Odlikovana pekarija In sladdiiarna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni bi«) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, .odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in fik«r|e na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za 'mnogo? brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Sir- po jako zmernih cenah. ¦"^•1. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer ie največja Izbera časnikov in pristnih pijač. Ugodna prilika za nakup posebno zn trgovec s krojnim blagom, in za kroS-njurje, — rn/.pošilja pa se tndi zasebnikom. 40-45 mtr. za 15 kron. Različno blago kakor: platnen eefir za bluze, ob loke, srajce in posteljnino zajamčeno priiluo blapo rdečo.ali višnjevo črtasto: oksford za moške srajce ; ubeljeno platno in tiskano višnjevo .platno za kuhinjske predpasnik«? iu obleke. Dolžino ostankov 6-10 mtr. Blago je popolnoma brez hib, barvodržno in najboljše kakovosti. Denar se takoj vrne, ako bi blago ne ugajalo. Najmanjša pošiljate? 1 zavoj 40-45 mtr. Razpošilja se proti povzetju. S. Steili, tkalnica platna Kacliod (kko). A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga oljkinega olja prve vrste ajbiljših tvrdk iz Istre, Dalmacija flilfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 1*12 1-20, 128 1'36, P44, 160, P80, 2-, 240, za luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ug-odne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zamen? s polno. Pravi vinski kis iti navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.----------------- Cene zmerne« Jtgr o - Merkur v Ijubljani. (jpadoi pfosfOFi |}ai)ezJ$i*dfi)o$a ulica šfe^. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. Xr* Skladišče fn kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam,, društvom itd. najboljši vir za hakupo- '•' " """ "'""" vanje"blaga-----------.- -.;-- POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POKOR \ Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sip, masi«. Žita, moka olje. itd. Agro-Berkar preskrbi sploh vsaso blago; — Agro-Merkar kupuje vse pridelke . ;------ in izdelke. == Cene najugodnejše! Postrežba točna! . Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! Včeraj nahod, danes kašelj, da Te v pretih vse boli. Nisi še zdravila našel? To „0110* so čeveljčki! Za posku>njo i \xd& &f.^V '- Nagnenje k pit *».. * t* i x -t t — Snžnji te strasti >i (< >s •''/ ' ¦ iv % J. Medved. Gorica Tekališče, Josipa Verdi it 32. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe 5u. C in Iti. bodi Dam suela dolžnost! nm............. Kemt... . i zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v družni, ost-1 roma med znanci osebe, ki so uriane pijance* listju. " naj narofi takoj 1 prašek za poškilijo. - ZENENTO se pošlje v pismu. Priložite je znamko m i!0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 7«. Wni<1oui> Street, .LOSD O i\ 25;* (Eiijjland). Pisma je 1'rankirati v, znamko za 2~> vin: oojnsnicio M Varstvena znamka: „SWro" liniment Capsici comp. Nadomestek za I Anker-Pain-Expeiler je povsod prlpoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajonju itd. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2 — se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravita, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno anamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA , npri „ ilatem levu" v Pragi EliBabethgasse štev. 5 nova. On*Tao razpošiljanj*. I MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, m m,- . tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. j fjJi Lasten Železniški tir . r^ag-" >3^&e<=~ ' ^age v Sotestt^ Gorica drž. kol. - Solkan ^^išc^ig^sšr-'- ^ast vers|