UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 5t. 8 (tiskarna I. nadetr.). Uradne uro za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dam razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1"80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za j ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* •* ob pol 11. dopoldne. \ \ . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 1L, in Uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvratica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — l.is.ialt . niejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——— Reklamacije lista so poštnine proste. — ■ Štev. 387. V Ljubljani, v četrtek dne 19. septembra 1912. Leto II. Delavska zmaga v Gradcu. PORAZ NACIONALNE IN KLERIKALNE PIJ RG ARIJ E. Graško delavstvo je izvojevalo -častno ztnago nad združenimi sovražniki in po graških cestah odmeva vriskajoče veselje. Z volilno z,nago je končan dolgotrajen boj socialne demokracije zoper koruptno magistratno kliko v Gradcu, ki smo ga spremljali z zanimanjem in 2 velikim občudovanjem. Nacionalci, ki imajo komando na graškem Magistratu, so dospeli s svojim finančnim gospodarstvom v zagato in huda jim je predla, da se zaduše v naraščajočem deficitu. Da se otnio pretečega finančnega poloma, so segli po sredstvu, ki je pri vseli nesposobnih klikah v navadi: naložiti so nameravali pokoro za svoje grehe drugim; finančno nesposobnost magi-stratne klike naj bi drago plačevalo graško prebivalstvo. kateremu so nacionalci namenili — stanarinski vinar, Tej nakani so se z vso odločnostjo uprli socialni demokratje v graškem občinskem svetu: Začeli so s tehnično obstruk-c‘io zoper finančno predlogo in jo vodili ne-Ol'iahljivo in vztrajno do konca. Ko so se nacio-Mdci prepričali, da je socialno demokratična °Vstrukcija neupogljiva in da ne morejo zlomiti Mettega opravičenega odpora, so se zatekli k adi in izposlovali od nje razpust občinskega ' Veta. Pri novih volitvah so menili, da podero °eiahie demokrate in da odstranijo edino zapeko, ki je ovirala njihove protiliudske na-Kiepe. Ampak bolj ko so sc bližale volitve, bolj se je v magistratih kliki oglašala slaba vest, od-ocneje je kazalo graško prebivalstvo svojo nejevoljo nad njenim gospodarstvom. V tej stiski je Pljunila na svojo minulost in pohodila je svojo čast — zvezala se je s klerikalci, s katerimi je Mia do zadnjega v laseh, da bi sc znebila solarno demokratične kontrole. Nič čudnega bi ne bilo, da bi bila zmagala nemoralna koalicija. Pomisliti moramo, da Posega v tretji volilni razred le vrhnja plast najboljše plačanega delavstva, dočim so velike delavske množice v občini še vedno popolnoma brezpravne: zakaj tisti nacionalci, ki so z de-•avskirni groši nameravali zakrpati vsled slabega finančnega gospodarstva popolnoma opu-sfošeno mestno blagajno, se z Vso strastjo in z Vso trruo upirajo splošni in enaki volilni pra-nI«1" Za bkčino. V očigled zanikrnemu volil-b?oka ne mm Se zm^ "aciona!no-*Ierikalnega S&ie “°„S Da 50 de- iiemoralni zve?i dfi1?1'1"'1"" redu' vzl,<: volilni konmrif; • k'erikalci, vzlic nezaslišani delavskih volilcev l jC neP?štenemu beganju njem se zrmli 3 tem suajnejši uspeh. V dehvštvn x Ye,lka Politična zrelost graškega ki ga i-zvršm "c360-1 izraženo ogromno delo, cija v Gradcu a3n° demokratična organiza- stva^noa0 sf.xXese,iuio zmage graškega delav-značam p.°"tično breznačelnostjo in podlo nc-naset f^S Meščanskih strank, mislimo tudi ali.,; ~e se je pod silnim navalom graškega Vol i - Zruš'la meščanska trdnjava — in tretji mu razred je že po svoji sestavi torišče pur-Usf- — tudi nam ne m0rei0 °d>ti volilni . spehi, ako posnemamo živo delo graških so- Službena pragmatika v gosposki zbornici. Prve dni septembra je v gosposki zbornici pododsek, ki mu je bila odkazana službena pragmatika državnih nastavljencev, pričel razpravo o tistih točkah pragmatike, zaradi katerih vlada zakona noče predložiti cesarju v sankcijo. Vlada se spodtika v prvi vrsti nad časovno določitvijo, kdaj da stopi zakon v veljavo. Kakor znano, je poslanska zbornica ta termin določila s 1. julijem. Po vladinem mnenju se službena pragmatika sploh nima koledarično določati, ker pomeni ta zakon trajno obremenitev državnih financ..Vlada zahteva, da se ji imajo najprej potom državnega zbora dati na razpolago potrebna sredstva, potem šele zakon lahko pravo-močen postane. Torej najprej nove davke, potem šele pride službena pragmatika. To je že stara pesem. Izpolnitev najmanjše ljudske zahteve delajo vlade že od nekdaj odvisne od novih davkov. Seveda, če pa zahteva militarizem kar stotine novih miljonov, tedaj je stvar drugačna; tedaj vlado »potrebna sredstva« prav malo skrbijo. Zakaj pa vlada pri brambni reformi ni prav nič razmišljala o »potrebnih sredstvih«? Saj se vendar ogromni stroški brambnega zakona niti primerjati ne dado s stroški službene pragmatike. K § 1. se je na predlog socialno, demokra-, tičnega poslanca dr. Šmerala sprejel dodatek, po katerem, politični, konfesionalni in nacionalni oziri pri nastavljanju kakega uradnika ne bi smeli igrati nobene vloge. Ta dodatek je za avstrijsko uradništvo osobito velikega pomena, ker se ravno v Avstriji z uradniškimi mesti delajo take politične kupčije kakor malokje drugod. Tudi to določbo označuje vlada za nesprejemljivo, češ da si ne pusti jemati pravice, da presoja sama, če je kdo za državnega uradnika sposoben ali ne. Da se borniranost vlade prav spozna, pa je treba pomisliti, da člen 3. našega državnega osnovnega zakona prav tisto zahteva, kar je obseženo v šnieralovem dodatku. Torej je državni osnovni zakon naši vladi zapreka za sankcijo. Kaj takega je res samo v Avstriji mogoče. . Takisto izjavlja vlada, da se ne more sprijazniti s §§ 31 in 32, ki urejujeta vedenje uradnikov v službi in izven nje. in pa z istovrstnimi paragrafi glavnega dela o slugah. Kakor znano, je poslanska zbornica prvi odstavek § 32 vladne predloge črtala. Ta odstavek je namreč določal, da »uradnik ne sme biti član kakega društva, ako stremljenje društva ali pa način njegovega dejstvovanja nasprotujejo dolžnostim uradnika«. To določbo bi si seveda vsakokratna vlada lahko po svoje razlagala, tako da bi bili uradniki brez milosti izročeni njeni samovoljnosti. Taka določba bi pomenila brezvestno kršenje državnega osnovnega zakona, ki jamči slehernemu državljanu popolno društveno in zborovalno svobodo. Parlament je bil torej že svoji časti dolžan, da je ta famozni odstavek vladne predloge enostavno črtal. Vlada je sicer zagotavljala, da uradnikom društvene pravice noče popolnoma (!) ukratiti in da tega paragrafa v narodnem in političnem oziru ne bo veksatorično uporabljala, vendar pa označuje danes črtanje tega odstavka za sank-cijsko zapreko. A- K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) nnni^no61 t'6’ Prekl>nial ie svojo ženo in lastno soprogo Pa Sem misli,a’ da ljub' svojo ko jeVapustila lS? g°SP0 Va" Bllnla™'°. — Da, ravno ko je šla preko ceste “ Ali je šla proti kolodvoru? — Da, gospod. — V roki je imela torbico? pofrv-7~' ^a' prav *° ie značilno za duševni lan in*1 njene&a moža. Sicer je bil vedno ga-anten napram njej. nainove?' St° pogledaIi obleko gospe Van Bur-Da! To store ženske vselej! °PiScTi?AH SC Spominjate obleke’ da bi jo mogli — Mislim, da. Bum" Kako je biIa torej’ °blečena gospa Van urnamova, ko se je peljala v mesto? Crn Imela je bogato nališpano obleko iz 'o-beto karirane svile . . . ^ No? Pričakovali smo vse kaj druzega je Pripomnil korner. njtj Pda je zelo elegantnega kroja. Imela ni Se PoyršMka, pa tudi nobenega ogrinjala, kar V <. \je zdelo prav neprevidno, ker se vreme 'eptembru tako naglo izpreminja. k,obiik? 3 karirano obleko! In kakšen je bil ga klobuk sem pa dobro poznala, imela Sp £ večkrat na glavi. Kakor mavrica; včasih len°vali take klobuke neokusne. Dandanes * • . Sir^.majala je z glavo. Navzoči moški so se £r -enske pa so previdno molčale. Tudi msem smejala, ker sem se spomnila na klobuk, ki ga je bil našel gospod Gryce in ki je bil res kakor mavrica. — Ali bi klobuk spoznali? — Prav gotovo! Korner je povpraševal miss Fergusson še po rokavicah in čevljih jgospe Van Burnamove. Rokavic ni bila videla. Čevlji pa so po njenem mnenju bili elegantni, ozki, skoraj koničasti, ker se je gospa Van Burnamova oblačila vedno po najnovejši modi, in take čevlje so ravno v tem času nosili v New Yorku. S tem je bilo končano njeno zasliševanj'e. V dvorani je vladala splošna razburjenost, ker ni bila obleka mrtve ženske prav nič podobna njenemu opisu. Le korner se ni čudil. Enajsto poglavje. Nato je prišla na vrsto v newyorŠki družbi splošno znana dama. Bila je prijateljica Van Burnamove rodbine in je poznala Howarda že kot otroka. Njegov zakon ji ni bil po volji, in povspeševala je celo odtujenje med Howardom in rodbino. V pondeljek zvečer je prišla k njej mlada gospa Van Burnamova in jo prosila, če bi smela pri njej prenočiti; ni ji mogla odbiti prošnje. Noč od ponedeljka na torek je preživela torej gospa Van Burnamova v njeni hiši. Vprašali so damo, kako je bil razpoložen njen gost, in povedala je, da je bila mlada gospa nenavadno vesela; bila je zelo živahna in se je mnogo smejala; o vzrokih svojega veselega razpoloženja ni govorila, prav tako tudi ne o opravku, ki ga je imela v New Yorku. Videti je bilo, da se namenoma izogiblje razgovora o tem. — Koliko časa je ostala gospa Van Burnamova pri Vas? — Do druzega jutra. : — Kako je bila oblečena? — Prav tako, kakor je povedala miss Fergusson. — Ali je prinesla ročno torbico s seboj?, Nadaljno zapreko tvori znižanje čakalnih terminov zaradi stroškov, ki iz tega nastanejo. Državni nastavljenci naj si le dobro zapomnijo, da vlada nima nikoli denarja zanje! Kot nadaljno sankcijsko zapreko smatra vlada § 73. prehodnih določb, po katerem se je zahteva zelo dobre kvalifikacije za obligato-rično oprostitev od polaganja višjega strokovnega izpita znižala na samo primerno kvalifikacijo, ker bi na ta način ta ugodnost prihajala v prilog ne samo posebno sposobnim in uporabnim, temveč skoraj vsem v poštev prihajajočim uradnikom in ker bi bilo to znižanje kvalifikacije za dobo petih let, za katero naj bi ta prehodna določba veljala, istovetno s popolno odpravo strokovnega izpita. Poslanska zbornica je pasus o »zelo dobri kvalifikaciji« črtala v opravičeni veri, da se s tem protekcionizem nekoliko omeji. Nadalje označuje vlada za nesprejemljivo dodatno določbo k § 199., ki daje državnim slugam zakonito pravico do odškodnine za delo čez čas. Pri tem se vlada ne obrača principi-jelno proti dovolitvi odškodnin, temveč samo noče, da bi se to kot zakonita pravica upcljalo in sicer izključno za eno skupino državnih uslužbencev. Vidi se, da se vlada pri tem obrača samo proti slugam. Vlada nasprotuje predvsem sklepu, ki je bil sprejet na predlog socialno demokratičnega poslanca Forstnerja, da se trieniji za sluge zvišajo od 70 na 100, za poduradnike pa od 80 do 120 kron. Seveda utemeljuje to nasprotovanje, kakor zmerom, kadar gre za ljudske zahteve, z državno-finančnimi oziri. * Iz istih ozirov nasprotuje vlada določbam, ki jih je sklenila poslanska zbornica glede starostne doklade uniformirane varnostne straže, civilne policije, jetniških paznikov in ostalih kategorij državnih slug. In naposled označuje vlada za sankcijsko zapreko tudi sklep, ki določa, da se sluga, ako je postal poduradnik, uvrsti v isti plačilni razred, v katerem je bil kot sluga. Vlada pravi, da bi se na ta način stroški povišali za miljone. Vsekakor mora človeka zelo čudno dimiti, da vlada proti plačam dobro plačanih višjih uradnikov nima nikakšnih pomislekov, da pa pri slabo plačanih slugah takoj iztakne, da je službena pragmatika veliko predraga. Radovedni smo lahko na delo gosposke zbornice, še bolj pa na to, kako se bodo vedle meščanske stranke, kadar bo o predlogi even-tuelno ponovno razpravljala zbornica poslancev. « Mirovna pogajanja. Pogajanja, ki jih vodijo v Švici zastopniki Italije in Turčije, so stopila v odločilni stadij, »lemps« prinaša že imena onih oseb, ki bodo v imenu svojih vlad podpisale mirovno pogodbo. Za I urke bo podpisal Zia paša, za Italijane pa senator Garroni, bivši prefekt v Genovi ki je bil julija meseca imenovan za poslanika v Carigradu, ki se pa potem vsled izbruha vojne ni podal na to mesto. Pogajanja so torej iz Stadija oficioznih prešla v štadij ofici-enih razgovorov. Ker so oficiozni razgovori po večini sporne točke že uredili in ker so se oficiozni zastopniki zlasti že zedinili o formuli glede Tripolitanije in Kircnaike, se, kakor vse kaže oficielna pogajanja ne bodo več predolgo zavlekla in bodo imela urediti samo še detajlna vprašanja. V predlogu, ki so ga turški zastopniki predložili, ko so italijanski zastopniki že prej tri turške predloge odklonili, so obsežene med drugim sledeče točke: Turčija vzame na znanje gotovo dejstvo, vsekakor samo pod pogojem, da Italija ne zahteva od nje, da bi tudi formalno priznala aneksijo Libije. Turčija zahteva od Italije, da ji odstopi nekaj točk ob Rdečem morju, ki bi bile v nadomestilo za izgubo Tripolitanije. Italija naj se zaveže, da iz dohodkov, ki jih bo dobivala iz Libije, prispeva letno k odplačevanju dolgov turške države. — Italija je baje pripravljena. da večino točk turškega predloga akceptira, tudi projekt turškega posojila, dasi delajo različne podrobnosti še težkoče. Turški ministrski svet pa je. kakor smo včeraj poročali. predloge, o katerih so se zedinili švicarski posredovalci, z malimi izjemami tudi sprejel. Po vseh okoliščinah smemo torej soditi, da je podlaga za mir že ustvarjena in da ni več daleč oni trenutek, ko zavlada med Italijo in Turčijo zopet redno razmerje. Enoletna vojna je končno obed v e državi tako upehala, da si ena kot druga nujno želi miru. Italija je izpre-videla, da si v Tripolitaniji nima nadejati boj-nh lavorik. Z vsem naporom svojih moči se vojskuje že eno leto. pa nima zaznamovati vojaškega uspeha razen tega, da je italijanska vojska pod zaščito mornariške artiljerije zasedla v primeri s celo deželo prav ozko Črto tripolitanskega obrežja. Kdo ve, koliko miljonov bi morala še potrošiti, preden bi si deželo popolnoma podvrgla. Za Italijo je bilo torej najboljše, da se je podala na pot pogajanj in skušala s koncesijami in kompenzacijami doseči to, česar ni mogla doseči z oboroženo silo. Isto je s Turčijo. Notranji boji so jo tako oslabili in desorganizirali. da sploh ne bi mogla več misliti na nadaljevanje vojne. Razen tega pa jo sili še drug, razmeroma še mnogo važnejši moment, da skuša pod častnimi pogoji čim prej skleniti mir. Turčiji manjka denarja. Njene blagajne so prazne, kredita pa tudi ni. Ako pa hoče v notranjosti izpeljati vse one reforme, ki jih obeta upornim narodom in. katerih izvršitev je nujno potrebna, ako se hoče država zrušiti pod težo notranjih homatij. potem potrebuje turška vlada pred vsem denarja* denarja in zopet denarja. Mir z Italijo ji daje v tem oziru najlepše izglede, omogočil bi ji pred vsem nov kredit. Tako z italijanskega kakor s turškega stališča kažejo torej vse okoliščine na to, da bo grmenje topv in prasketanje pušk med italijanskimi in turškimi četami kaj kmalu zopet utihnilo. Kaj bodo rekle arabske čete tudi po sklepu miru. to je pa vsekakor še vprašanje, ki ga ne bodo mogli rešiti niti oficiozni niti oficielni mirovni posredovalci Turčije in Italije... Pred glavno skupščino Ciril Metodove družbe. Trst, 18. septembra. V nedeljo 22. t. m. se bodo zbrali zastopniki podružnic Ciril - Metodove družbe na glavno družbino skupščino, ki se vrši topot v .— Da! Pustila jo je pri meni. Našla sem torbico v njeni sobi, ko je ona že odšla. — Kako si razlagate to? — Bila je pač raztresena. Nedvomno je bila v skrbeh; meni se je dozdevala njena živahnost takoj prisiljena. — Kje pa je sedaj torbica? — Gospod Van Burnam jo je vzel. — Ali ste spremili gospo Van Burnamovo do duri, ko je odhajala? — Spremila sem jo. — Ali ste pogledali njene roke? Se morda spominjate, kakšne barve so bile njene rokavice? v— Imela je rokavice v roki; bilo je zelo vroče. Pri odhodu se je še enkrat obrnila in opazila sem, kako so se ji lesketali prstani. — Torej ste videli njene prstane? — Prav razločno! — Torej gospa Van Burnamova je imela črno-belo križasto svileno obleko, klobuk okrašen s cvetlicami in prstane na roki. —- Da! Zasliševanje te dame je korner končal. Zdaj se je pripravljajo nekaj prav posebnega, ker je bil jako zadovoljen in obrazi zapisnikarjev so bili polni pričakovanja. Prav težko sem čakala izjave naslednje priče, mladega moža Cala-kana, ki je bil prokurist firme Altman. v Njegova izjava je bila kratka, toda izredno važna. 17. septembra je imela firma Altman oskrbeti gospe James Pope v hotelu D. na Broadway popolno damsko opremo proti takojšnjemu plačilu. To je bilo zabeleženo v poslovnih knjigah. Mere so bile natančno določene, poleg tega tudi nekaj postranskih podrobnosti. Ker je bilo naročilo označeno kot nujno, so pomagali vsi uslužbenci pri izberi blaga. Sel je zanesel vse te reči v hotel. — Ali imate tisto naročilo s seboj? — Da, prinesel sem ga s seboj. • — Ali bi spoznali odposlano blago? — Gotovo! Korner je dal policistu znamenje in ta je prinesel zavoj obleke, ki so jo pokazali priči. Razburjenje je bilo splošno. Vsak je spoznal — obleko umorjenke. Mladi mož je vzel kos za kosom v roke in ga natančno pregledal. Med tem so silili vsi navzoči naprej; sto radovednih oči je opazovalo njegove kretnje in njegov izraz v obrazu. — Ali je bila ta obleka odposlana od Vaše firme? — je vprašal korner. Brez obotavljanja je odgovoril priča: — To obleko smo poslali mi. Vendar nekaj sledu v tej zapleteni zagonetki! Glasen oddih je pričal o splošnem zadovoljstvu. Takoj nato smo zopet sledili pozorno kornerju; kazal je spodnja krila in perilo in vprašal, če je tudi to odposlala tvrdka Altman. Prokurist se tudi sedaj ni prav nič pomišljal. Spoznal je vsak kos posebej. — Lahko se prepričate — je rekel — da še ni bila nobena teh stvari oprana in da se še razločno vidijo znaki svinčnika. — Prav dobro — je odvrnil korner. — Pa l>oglejte prosim, ta kos je na hrbtu že zatrgan. Ali ste tako oddali? — Kar smo odposlali, je bilo brez hibe. — Torej popolnoma v redu? — Prav gotovo! — Dobro! Dobro! Opozarjam gospode porotnike, naj si natanko vtisnejo izjavo, ker bi utegnila vplivati na Vaše sklepe. In sedaj, gospod Calahan, ali manjka kak predmet, ki ste ga Vi odposlali? — Ne! — In vendar manjka nekaj zelo važnega. — Ali mislite na čevlje? Poslali smo tudi par čevljev, ker pa niso ugajali, so nam bili vrnjeni! — A tako! Razumem! Pokažite priči čevlje, ki jih je imela mrtva ženska. (Dalje.) iTrstu. Ako jemljemo v poštev resnično vazno, plemenito in kulturno delo, ki ga vrši ta ‘družba v obmejnih slovenski krajih, in dejstvo, da imajo pravico do njenih sadov vsi sloji naroda brez razlike na politično in versko prepričanje, tedaj bi se smelo misliti, da je družba last vsega naroda in bi moralo biti podvrženo njeno delovanje javni sodbk Toda način, po katerem se agitira za to družbo, in dejstvo, da se skuša v njenem imenu škodovati inštitucijam, ki so glede na razmere 80 % Slovencev, ako že ne bolj vsaj tako važne in potrebne kakor Ciril-Metodova družba, izključuje že a pri-ori vsako možnost skupnega delovanja za stvar, ki objema resnično skupne interese. Proučevati vprašanje, koga zadene krivda, bi bilo na vsak način hvaležno delo. Lahko pa trdimo, da bi izšla socialna demokracija pri tem ne-omadeževana. Zakaj kakorkoli skušajo skušajo obložiti socialno demokracijo z različnimi grehi, je vendarle res, da se njenim nasprotnikom ni posrečilo do danes dokazati niti enega samega takega greha. Razmere, ki so vladale pri Slovencih v časih rojstva Ciril-Metodove družbe, se^ močno razlikujejo od sedanjih razmer. Poleg šolskega vprašanja, ki je še vedno enako pereče kakor v rojstnih dneh te šolske institucije, se je vsililo javnosti še marsikatero drugo važno vprašanje in naložilo prizadetim slojem delo v njega rešitev. Razvoj kapitalizma in njegovih ^posledic je izpremenil marsikaj tudi pri nas. Število onih, ki jim je postala bodočnost strašna uganka in ki jim je vzel kapitalizem pravico do vsakdanje hrane, se je znatno pomnožilo. Ta položaj vedno bolj naraščajočega števila slovenskih nemaničev je prisilil te nemaniče do dela za svoj obstanek. Egoizem je naravni zakon. je prirodna i"'”i!na sila, ki nalaga narodom in človeku boj za svoj obstanek. Ako pa imajo narodi dolžnost in pravico skrbeti, da se ohranijo pri življenju, so prisiljeni se posluževati te dolžnosti in te pravice še v večji meri ljudje in v prvi vrsti taki, ki jim je bodočnost najmanj gotova. Pravzaprav se sme trditi, da so podedovali narodi dolžnost do boja za svoj obstanek od svojih članov. In kakor se je razširila ta dolžnost od posameznika na ves narod glede vprašanj, ki so vsemu narodu skupne, tako se je morala razširiti ta dolžnost na vse člane enega in tistega družabnega razreda glede vprašanj, ki so skupne razredu. Vprašanje, ki je skupno razredu nemaničev, je z ozirom na današnje življenske pogoje važno za nemaniče in za narod bolj kakor vprašanje, ki je skupno vsemu narodu. Zakaj, trditev socialnih demokratov, da bo naroda kmalu konec, ako bomo puščali slovenske delavce gladu umirati, ni prazna fraza, marveč je fakt, preko katerega ne more nihče, kdor smatra za svojo dolžnost opazovati stvari kakršne so in ne kakor si jih želi. Socialna demokracija ni mogla in ni smela preslišati obupnega klica slovenskih proletarcev. katerim je pripravil kapitalizem grob, kamor bi bili padli, da ni bilo socialne demokracije. Ako pravijo vodje Ciril-Metodove družbe, da bi bilo brez nje že na tisoče Slovencev utonilo v morju tujinstva, sme jugoslovanska socialna demokracija trditi, da bi bilo brez nje uničenih za slovenski narod in za človeštvo na tisoče in tisoče dragocenih človeških ekzistenc. In sme tudi trditi, da je pripravila s svojim delom velikemu številu slovenskega proletariata bolj človeške življenke razmere, iz katerih se bo porodil rod, resnično sposoben za nadaljne kulturne in socialne boje. Nevarnost, v katero je spravil kapitalizem življenje slovenskega delavstva, je pie-važna stvar, da ne bi opravičila že sama na sebi manjšo pozornost za vprašanje manjšinskega šolstva. S tem, da skrbi naša stranka za življenski obstanek slovenskega delavstva, vrši tudi posel, ki zagotavlja obstanek slovenskemu narodu. Zato so njene gospodarske, strokovne, politične in kulturne organizacije najmanj toliko vredne in potrebne kakor Ciril-Metodova družba. In kdor onemogoča napredek in uspehe tem našim organizacijam, vrši protinarodno in protiljudsko delo, in je vseeno, v katerem imenu se bojuje proti tem našim institucijam. Iz vseh teh razlogov, vsled idej, za katere se bojujemo, je izključeno, da bi segali prijateljsko v roke onim. ki rušijo naše stavbe, o dobroti in potrebi katerih smo v dnu svoje duše prepričani. Neorganiziran, stanovsko ali razredno nezaveden delavec je podvržen veliko bolj upli-vom gospodarskega in moralnega značaja. Ne glede na to, da ustvarja razredna zavest v delavcu ponos in značaj, ki ne trpi nemoralnih uplivov, omogoča delavcu izvojevati si tudi boljši gospodarski in socialni položaj in vsled tega več odporne sile proti vsemu, kar se pro-tivi njegovim čutstvom in njegovemu prepričanju. Življenski pogoji delavca, ki je odtujen socialni demokraciji in njenim organizacijam, so izredno slabi in učinkujejo uničujoče na narodni razvoj. Malenkostno mezdo, ki mu tie nudi zdravega in prostornega stanovanja, ki ne zadošča njemu in njegovi družini, mnogo ur dela na dan, vsled česar nima ne volje, ne časa, da bi se posvečal vzgoji otrok, ki so navadno bolehavi fizično in vsled tega tudi duševno, zaradi slabe hrane in slabega stanovanja. Tak delavec se čuti srečnega, ako sme poslati svoje otroke v zavod, kjer dobe brezplačno hrano, obleko in drugo. Tako se iznebi velikih skrbi, ki jih delajo otroci. Pri tem pa tak delavec ne vpraša, le li tak zavod slovenski, nemški ali italijanski in kakšen pouk bodo dobili njegovi mali. In ker nimamo slovenskih zavodov, jih taki delavci pošiljajo navadno v nemške ali italijanske. Kakor pri tem vprašanju igra njegova mala mezda velikansko vlogo tudi pri drugih rečeh. Glede tega je razredno zaveden organiziran delavec znatno na boljšem. On se bojuje za večjo mezdo, ker hoče hraniti dobro sebe in družino, dobro vedoč, da je hrana zanj in za družino važna reč. Zdravo, zračno in prostorno stanovanje hoče imeti. Delati hoče toliko, (la mu ostane še yedno doyolj časa na razpo- lago za lastno izobrazbo in izobrazbo njegovih otrok, katerih ne pušča, da bi jih vzgajali njemu iuji ljudje v duhu, ki nasprotuje njegovemu prepričanju. Kdo bi mel pogum trditi, da to ni res? Kdo je izvojeval železničarjem zdrava stanovanja? Kdo je prisilil, recimo, tržaško občino, da gradi zdrava delavska stanovanja, v katera se bodo naselili tudi slovenski delavci? Kdo je poskrbel organiziranim kategorijam delavstva primerne plače? Kdo je delal, da se je znižal delovni urnik .v tovarnah, delavnicah in drugih podjetjih? Socialna demokracija s svojimi organizacijami! In to je resnično blagodejno vplivalo na razvoj slovenskega naroda povsod, kjer so bili in so slovenski delavci v stiku s socialno demokracijo, povsod, kjer so poverili svojo usodo sebi, svoji zavesti, svoji moči. katera obstoji le tedaj, ako so delavci med seboj solidarni. (Konec prih.) Sodrngi zaupniki, pozor! V zmisiu sklepa nedeljske konference »pri Levu« se vrše prihodnje dni agitacijski sestanki v sledečih okrajih: 1. Za Vodmat. Novi Vodmat, Zelena jama in Selo v četrtek 19. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Dimu«. 2. Za Vič-Glince in Rožno dolino v petek 20, t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Amerika«. 3. Za Spodnjo Šiško v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »pri Anžoku«. Na vseh treh sestankih poročata sodr. A. Kristan in Bartl. Sodrugi in odborniki vseh organizacij omenjenih krajev se pozivajo, da se teh sestankov zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Nihče naj ne manjka! Za Krakovo in Trnovo. Št, Jakobski okraj. Kolodvorski in Šolski okraj se določajo sestanki pozneje. Sodrugi zaupniki teh okrajev naj se čimprej oglasijo v našem upravništvu, da se potrebno ukrene. Ljubljana in Kranjsko. — Legitimacije in glasovnice za ljubljanske deželnozborske volitve je začela pošta vo-lilcem dostavljati. Kdor bi izmed volilcev ne dobil volilnih dokumentov do sobote, naj se zglasi v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici št. 6, II. nadstr., ali pa naj gre osebno po legitimacijo in glasovnico na deželno vlado, Simon Gregorčičeva ulica, I. nadstropje, soba št. 33. Opozarjamo volilce, naj si preskrbe volilne dokumente zanesljivo do ponedeljka, 23. t. m. zvečer, ker se na dan volitve ti dokumenti ne bodo več izdajali. — Klerikalna kandidata. Klerikalci so postavili za kandidata Kregarja in dr. Lovra Pogačnika. Vsaka stranka ima neskaljeno pravico, da kandidira. Ampak da se klerikalci po vseh teh političnih lopovščinah, ki so jih zagrešili zadnje čase v deželni zbornici, spuščajo v volilni boj in se poganjajo za ljubljanska mandata, je precejšnja predrznost. Naloga klerikalnih kandidatov je, da povesta, ali odobravata nasilstva klerikalne deželnozborske večine nad Ljubljano, če se skladata z njenim finančnim rokovnja-štvom, ki pomenja davčno oplenitev LjiTbljane in ljubljanskega delavstva. Klerikalna kandi data naj tudi razložita, če soglašata s straho vlado, ki so jo deželni oblastniki uvedli nad kranjskim šolstvom. — Ribnikarjev škandal. Naše včerajšnje sporočilo o nezaslišanem barantanju za ljubljanski mandat je vse, ki o zadevi še niso bili poučeni, naravnost konsterniralo; nekvalificirano obnašanje liberalnega kandidata Ribnikarja je napravilo tudi na pristaše narodno-napredne stranke najmučnejši vtisk, ki ga je molk »Sl. Naroda« le še povečal. Z nadaljno sodbo hočemo počakati, da izvrševalni odbor narodno-napredne stranke pojasni poprej javnosti svoje stališče. — Več znanja in več manir. Gospod Franc Keršnik, vpok. orožniški stražmojster v Zagorju ob Savi, nas nadleguje že zopet s popravkom po § 19. Pri popravkih navadno pogledamo skozi prste in se ne kapriciramo na vse določbe zakona; tudi popravek vpok. orožniškega straž-mojstra. ki bi ga bil kajpakda lehko napisal tudi kak abecedarček, bi bili milostno sprejeli, če bi gospod poznal dobre manire. G. Keršniku priporočamo ali več manir ali pa več znanja, če noče, da bodo njegovi izdelki romali v uredniški koš! — Zahvala. Moščanski »Vzajemnosti« se srčno zahvaljujem za podporo 10 kron, ki mi jo je bila naklonila. — Seničar Josip, Selo 52. Kranjska »Vzajemnost« ima v nedeljo 22. septembra* ob 9. dopoldne v prostorih gostilne Fider važen razgovor. Vabijo se vsi člani, posebno pa odborniki na polnoštevilno udeležbo. — Ženska ubijalka. Strašen uboj je izvršila Reza Božič od Sv. Križa pri Kostanjevici na Starem gradu, občina Sv. Križ, dne 17. t. m. dopoldne nad istotam živečo užitkarico Uršo Žibert. S peterimi težkimi udarci s krampom po glavi jo je pobila do smrti. Vzrok so bili najbrž hišni spori radi preužitka. Ubijavka je sama javila svoj zločin pri sodniji v Kostanjevici — S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev in 100 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 30 Slovencev in 80 Hrvatov. Iz Solnograda je prišlo 60, iz Nemčije pa 40 Hrvatov. V Rudolfovo je šlo 40 Hrvatov, 8 Slovencev pa v Švico. V torek je šlo v Ameriko 74 Macedoncev, 40 Hrvatov in 90 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Buchs 17, v Inomost 27, na Dolenjsko pa 29 Hrvatov. 19 Kočevarjev je šlo na Dunaj kostanj peč. — Kolo ukradeno je bilo včeraj dopoldne g Franu Raveneggu iz veže na 1 urjaškem trgu št. 4. Kolo je »Kinta«, znamke M III. št. 255727. Je črno emailirano, ima polno ploščo, ravno valovito balanco. kolesi pa imata rdeče obroče. Kolo je skoraj popolnoma novo. Pred nakupom se svari! — Pogreša se od pondeljka popoldne dijak III. gimnazije Jožef Lavrič iz Št. Vida na Dolenjskem. Lavrič je šibke postave, bledoličen, kostanjevih las, oblečen je bil v rjavo obleko, je imel rjav klobuk in pelerino. — Komur je o njem kaj zanega, naj čimpreje sporoči mestni policiji. — Izgubljeno in najdeno. Frančiška Hriber-nikova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavka v tobačni tovarni Marija Je-šetova je našla listnico s srednjo vsoto denarja, katero dobi lastnik nazaj na Sv. Petra nasipu 67. — Neki elektromonter je našel baržunasto žensko ročno torbico. — Neža Potokarjeva je našla črno denarnico z malo vsoto denarja in srebrno ovratno verižico. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda. Detektivska zgodba Železna roka« vzbuja veliko zanimanje. Slika je polna krasnih scen. V soboto »Velika cirkuška privlačnost« t. j. ena najboljših do sedaj kazanih Nordiskfilmov. Pripravlja se »Bosonoga plesalka«. Idrija. — Zavrnjene rudarske zahteve. Dne 21 ega aprila 1.1. se je vršil v pivarni pri »Črnem orlu« javen rudarski shod. Ta shod je bil soglasno sprejel po županu sodr. J. Štrausu kot poročevalcu shoda stavljeno resolucijo, ki se glasi: Visoko c. kr. ministrstvo za javna dela blagovoli dostaviti k novemu plačilniku c. kr. erar. delavcev v Idriji, izdanem dne 18. prosinca 1912, št. 2396/4—XVII a 1911 še sledeče določbe: 1. Temeljna plača delavca veljaj za 8 ur dela; za 10 ur dela se plača proporcionalno zveča. 2. Doslej zapostavljeni delavci naj se takoj uvrste po njih službenih letih v višje stopnje tako, da se jim šteje triletno stopnjevanje od dneva vstopa v službo. 3. Pravilno uvr-ščenje po službenih letih naj se brez ozira na družino delavca tako izvrši, da ne bo v nobenem slučaju prikrajšan. 4. Redna premikanja na tri leta naj se tako vrše, da bo vsak delavec po 27 letih svoje službe prestopil v II. plačilnik, stopnja 5 s temeljno plačo 3 K 80 vin., če že ni do te dobe v tej ali višji stopnji. 5. K zaslužku delavca naj se mesečno prišteje na vsacega otroka do 14. leta po 3 K doklade. 6. Bolniške dnine naj se odmerjajo s 75 odstotki temeljnih plač. 7. Kurivo, premog ali drva naj dobivajo delavci po polovični režijski ceni od rudnika. 8. Akordno delo obojestransko le tedaj velja, če delavec akordno pogodbo prostovoljno prevzame. V nasprotnem slučaju pa velja le njegova dnevna mezda. 9. Pri enakem akordnem delu je delavce enako plačati ne glede na razliko njih normalne mezde. 10. Izbira množine in vrste žita je delavcem na prosto dana in se jim sme. računati le po režijski ceni rudnika. Ta resolucija se je bila dne 30. maja t. 1. osebno predložila ministrsvu javnih del o priliki državne konference rudarskih zadrug na Dunaju. Ker ni bilo tozadevne rešitve do 27. avgusta t. 1. še od nobene strani, šla je zopet delavska deputacija k ministru dr. Trnki, ki se je ta mudil dan v Idriji, da ga na zahteve delavstva opozori. In res že 13. septembra t. 1. je sprejel krajevni delavski odbor rud. zadruge od c. kr. rudarskega ravnateljstva v Idriji sledečo rešitev: Št. 5399. Delavstvu eraričnega rudnika v Idriji. C. kr. ministrstvo za javna dela je rudniškemu ravnateljstvu zaukazalo, na spomenico javnega s£oda z dne 21. malega travna t. I., ki se je ministrstvu neposredno predložila, točke 1 do vštevši 9 odkloniti. Glede točke 10 stavljenih zahtev pa se naznanja, da se bodo želje delavstva, v kolikor se tičejo izbire žitnih vrst v gotovih mejah, pri ohranitvi enake množine in vrste ter ne prepogostem menjava nju upoštevale. C. kr. rud. ravnateljstvo, Pfed stojnik Billek, c. kr. dvorni svetnik. Izmed desetih točk se je torej komaj zadnji ugodilo. Kes ni ta točka brez pomena, če bo imel delavec priliko poseči samo po onem žitu, ki ga po -buje z ozirom na svojo družino Vendar pa nismo pričakovali, da bo kar deset drugih točk zavrnjenih. Kje'ie iskati vzrok. I o našem dobrem prepričanju samo v tem. da so gotovi ljudje delali zgago iz cisto sebičnih m strankarskih namenov proti solidarnosti večine na vseh koncih in krajih. Delavstvu naj bo to za zgled, koliko škoduje desorganizacija v mezdnem gibanju. Delavstvo nima druzega kot svojo lastno moč, če je tista združena v solidarnosti vseh. Delavstvo ima sedaj svoj novi plačilni opravilnik enak vsem državnim rudnikom Ta se ne bo izboljšal, pač pa le poslabšal če delavstvo ne bo trdno združeno v svoji stro kovni rudarski organizaciji vseh avstrijskih rudarjev. Delavstvo naj se torej organizira in zavrnjene točke se morajo uresničiti, preje ne smemo mirovati. — Predavanje o socialističnemu programu se bo v soboto nadaljevalo. Minulo soboto je bila diskuzija zelo živahna in precej dobro obiskana. Sodrugu predavatelju smo bili vse zelo hvaležni za njegov trud. Upamo, da bo nadaljevanje še v večjem številu obiskano. — Skorajšnja katastrofa bi se bila dne 14, t. m. kmalu pripetila na mostu pri pokopališču Erarični vozniki so peljali dva voza dinamita Ravno na mostu se je srečalo več vozov in med tem je pripeljala na most še električna že leznica. Enemu vozniku dinamita so se konji splašili in le trudu voznikovemu se je zahvaliti, da so nevarnost preprečili; kajti lahko bi se bi- lo prepetilo, da bi bil voz z dinamitom prišel pod vlak električne železnice ali pa med druge vozove in ne bi bila izključena eksplozija, ki bi bila lahko povzročila katastrofo, usodno za veliko število ljudi in celemu mestu. Že par let obetajo od raznih merodajnih strani, da se bo ta most, ki je glavni v našem mestu, razširil in da se bo železnica prestavila, pa še vedno ni nikjer nič. Kaj delajo naše politične in druge oblasti, da mirno trpe take nevarnosti? Kaj mislijo, da še vedno puste erar ju prevažati dinamit skozi mesto? Drugje delajo oblasti za odstranitev smodnišnic na oddaljene samotne kraje, pri nas pa vozijo smodnik meni nič tebi nič meni nič skozi mesto in dalje po komaj 'dva metra široki poti na določen kraj. Kaj ce bi se na tej poti splašili konji in zdrčali po strmem bregu navzdol, ali bi ne bila vsa okolica Zagrada, Sekirice in ob Nikavi v nevarnosti zaradi eksplozije dinamita? O tem bo treba govoriti odločno besedo v mestnem občinskem svetu. — Članom podružnice »Unije« avstrij-skih rudarjev se tem potom naznanja, da se po predavanju v soboto 21. t. m. zvečer vršila udi volitev delegata na unijski zbor na Dunaj, ti bo 21. do 23. oktobra t. 1. Dolžnost članov je, da se za to delegacijo zanimajo. — Pouk obrtno nadaljevalne šole se prične za 1. 1912/13 s 1. oktobrom t. 1. Ce bo deželni odbor voljan kriti vse stroške primanjkljaja. se vpelje na tej šoli tudi verouk, ki ga doslei v tej šoli ni bilo. — Kilo je dobil pri delu v rudniku dne 6. t. m. 191eten mladenič Vincenc Mrak iz Sp. drije in sicer tako luido, da so ga morali prepeljati domu. Kako je s povodnijo na Barju? (Dopis z Barja.) Zadnja povodenj na Barju je povzročila udi v listih precej prerekanja in očitanja. Prejšnje čase so listi samo konstatirali, da je povodenj poplavila Barje in da je odšla reševalna ekspedicija, za zaključek pa, da je župan in potem tudi državni poslanec mesta Ljubljane brzojavno prosil ministrstvo podpore. Nato so popisovali škodo, par mesecev pozneje je prišel denar, potem je bilo parkrat v gostilni pri »Mokarju« bolj živahno, in potem je bilo spet mirno, do prihodnje povodnji. To pot je bilo malo več senzacije. Nanovo izkopani Gruberjev kanal se je predstavil občinstvu — prvikrat. In obnesel se je — vsaj navidezno — zelo slabo. V Ljub-jani so zavračali krivdo vsenavskrižem drug na drugega, Barjani pa so kleli gospodo, osuševanje in vse skupaj. V glavnem so dolžili zatvornice v Gruber-evem kanalu, oziroma upravo in oskrbovanje teh zatvornic. Resnica je, da je bilo v začetku povodnji usodnega pomena, da so bile zatvornice premalo odprte; po Barju je voda takoj zastala, tako da je izstopila še hitreje kakor prejšnja leta pred poglobljenjem kanala. To se je zgodilo posebno v zgorenjem teku Ljubljanice, od Podpeči proti Vrhniki. Ni mi natančneje znano, kdo ima v oskrbi zatvornice v Gruberjevem kanalu, bržkone pa je resnična govorica, da nimajo še pravega o-skrbovatelja in da bodo potemtakem prebivalci Barja še nadalje izročeni milosti in nemilosti sedanje upraive. Zatvornice bodo odprli namesto zvečer — zjutraj, in po Barju bo na tisoče škode. Ce pa je škarpa pod zatvornicami faktično prenizka, in se torej zatvornice ne smejo popolnoma odpreti, potem morajo pač Barjani mirno čakati in trpeti škodo, dokler ni še poglobljena Ljubljanica. Kot drugi vzrok tako močne poplave kljub kanalu je navajal močvirski odbor dejstvo, da so odvajalni potoki po Barju zaraščeni z vodil® travo, ki ovira odtok. To je resnica, toda le Py nekaterih, posebno pri Iščici. Ta je v celem jem teku od ižanskega polja do izliva v Ljubljanico tako zarasla, da skoro en meter globoko voda sploh seči ne more; če se hoče s pridom odsekati, se mora dvigniti za toliko, in šele v tej višini odvajati vodo. S tem pa je seveda Barje že poplavljeno čez in čez. To je bil vzrok polave po polju od Iga oziroma Škofljice pa mimo Grmeza čez Havptmanice proti Ljubljanici, kjer razlije IšČica svoje vode. So pa tudi potoki po Barju, ki so bili še pred nedavnim iztrebljeni in vodna trava odstranjena, ki pa so kljub temu poplavili obrežje daleč na okrog ter povzročili silno škodo. Teh strokovnjaki po listih niso omenili, dasiravno so povzročili Barjanom že največ škode. Ko so bile zatvornice odprte in je kanal požiral ogromno vode, je bil velik del polja po Ilovici in Crni vasi pod vodo; voda je stala tu par dni. In vendar so potoki, ki tu odvajajo vodo, Proščica m pritoki. Farjevec in Zidarjev graben, razmeroma zelo blizu kanala in bi morali, ker so po-trebljeni in brez trave, odvajati vodo. Vzrok je bil tale: Vzporedno z Ljubljanico gre ižan- [' ska in potem črnovaška cesta. Imenovani poto- I ki teko vsevprek čez cesto v Ljubljanico; mostovi čez to cesto pa so tako ozki, da zadostujejo sicer za normalno množino vode, ob povodnji pa zapro vodo. To pot je bil n. pr. na razpolago tale zanimiv prizor: na eni strani ceste proti Ljubljanici — vode malo nad normalo, na drugi strani pa vse preplavljeno; in pod mostom je grgrala, divjala in šumela voda, ki je imela na kratki poti treh, štirih metrov skoro pol metra strmca. Voda je stala na eni strani ceste za pol metra višje kakor na drugi in kaj pomeni to na popolnoma ravnem Barju, si ni težko predstavljati. Istega usodnega pomena so bile vse ceste in poti, ki gredo z Ljubljanico vzporedno; dočim je Ljubljanica odvajala zadostno množino vode, so preozki predori pod mostovi, ozi-noma ceste zadrževale vodo ter povzročile o-gromno škodo. Vse to pove, da se Gruberjev kanal sam P° sebi ni obnesel tako slabo; treba je le odstraniti usodne ovire. Vsak Barjan vam bo ' da bi bilo vzpričo tolikšne množine padlcg* dežja povodenj še vse hujša, ako bi ne bil ka nal že poglobljen. Ali škoda ta je pa približn ista, če stoji voda četrt metra na debelo ali Pa en meter. In razlika je tudi ta, da so to pot trpeli tisti kraji, ki so bili ob prejšnjih povodnji« na najfilabšem, najmanj, in narobe. Merodajni so bile nastale okolnosti zatvornice in ovire v odvajalnih potokih. Ni nam žalibog znano, kako je v načrt« osuševanja s temi potoki; zdi se mi pa, da s® misli tu ali tam kaj popraviti šele po dokončanem delu v Ljubljanici. To je še okroglo pet >e( in ta čas naj bi si pustili Barjani pustošiti P°lji*j V sedanjem stanju obdelovati Barje se pra^ toliko, kakor staviti v loterijo; sejemo ze mogoče ne bo povodnji, in bomo morda n$*L. pridelali; mogoče pa pride voda ravno poletja (leta 1909. ravno o Malem Šmarnu), in vse je uničeno — nič nismo zadeli, zato je tudi na Barju zadnjih 20 let vse tako nazadovalo; število liiš se je skrčilo v najbolj prizadetih krajih (Črna vas, Lipe, Havptmanice) za tretjino. Iz vsega naštetega je jasno, da je treba takojšnje odpomoči. Treba je nemudoma potrobiti potoke (Iščica, Volar, Borovniščica) in treba ie razširiti mostove ob cestah (predvsem Ploščica, Farjevec, Volar, Zidarjev graben) in pa urediti stvar glede zatvornic v Gruberjevem kanalu. Namesto malenkostnih državnih podpor naj se temeljito odpomore nesreči tam, kjer bo izdatnejše in trajnejše. Zahteve in želje Barjanov so zanimale testne očete le tedaj, kadar so prišli razkazovat svoje kandidate »k Mokarju« ali »Zidarju«. ‘•J te želje so prišle navadno le do kandidatskih ušes, dalje niso prodrle. V tem oziru si klerikalci in liberalci prav složno lehko sklenejo r°ke; klerikalci kot deželni gospodarji, libe-ralci kot mestni poglavarji. Na Barju je ogromno stvari, ki kriče po rešitvi in ureditvi. Pa se merodajni krogi prav nič ne zmenijo zanje. Zdaj ko se obetajo boljši časi, bo ob začetku še celo več dela, drugače bo uspeh samo delen, minimalen. Mestni patriarhi seveda ne razumejo ■Veliko o zadevah na Barju, domačinov pa ne Vprašajo. V občinskem svetu ljubljanskem bi moral sedeti izkušen Barjan, saj so vendar barjanske razmere nekaj čisto posebnega in se popolnoma ločijo od ljubljanskih. Svoj čas so imele barske vasi nekakšno delno avtonomijo, danes bi se to lahko izražalo v specialnem lastnem zastopstvu. Liberalna stranka se pri zadnjih občinskih volitvah ni spomnila tega; samo »nameravala« je baje kandidirati domačina Barjana. Klerikalci so kandidirali in tudi izvalili domačina Jevca, posestnika iz Črne vasi. ^npak potem je klub klerikalnih občinskih svetnikov srečno prišel do tega, da je Jevc izstopi; njegov naslednik pa je Ljubljančan. In tako 80 Barjani brez zastopnika. Gospoda, zdaj je prilika. Pokažite, ali Vam le v resnici do napredka Barja. Mi Barjani čakamo. Štajersko. — Žrtve alkohola. V gostilni v Žiherskem ,vrfiu pri Sevnici se je bila v nedeljo vršila veselica. Pri tej veselici sta bila navzoča tudi brata Franc in Jože Vouk. Vsled malenkosti sta pričela z delavcema Matijem Kozincem in Antonom Klinaričem prepir, iz katerega je kmalu nastal pretep. Klinarič in Kozinc sta od obeh •Voukov dobila z nožem nevarne poškodbe. ‘Vouka sta v svoji besnosti pobila v gostilni tudi Veliko steklenic in iztrgala iz stropa svetilke ter jih razbila na tleh. Orožniki so oba prete-Pača aretovali. —Neznan utopljenec. Neznanega utopljenca ie našel posestnik Simon Hovnik na dravskem ttrodu blizu Ostrovice v boroveljskem okraju. Utopljenec je približno 30 do 35 let star, čedno oblečen. Pri njem so dobili samo denarnico, v kateri ie bilo 95 vinarjev. Utopljenec je bil že aclj časa v vodi. V Jereshavcu, oMina^V?*'"1* ^anC Pš.enlčnik zelo grdo raCi v obova’ s SV°J° zeno grozil da ii h?^ ,V zadniem času ji je celo ostro 'mhr išpnn i6- noge in roke in ji kazal noč nnnival se^"'o. Te dni je Pšeničnik celo trai K 2 P0 raznih gostilnah. Ko se je zju-aj vrnil domov, se je hotel vreči na ženo. Zetenv m- 1 pa sta zbežali. Pšeničnik jima hotJi ? le zen° došel, jo je zgrabil in jo uitiin1^01’1!1 I nožem. Zeni pa se je posrečilo nikV 11C+ ? iezala k sosedu Kramerju. Pšenič-nili ; ,notel za njo v hišo, kar pa so mu zabra-da so zaprli vrata. Nato je zlezel v •s" s,kozi okno. Hotel se je znova spraviti nad ' .°» kar pa mu je Kramer zabranil. Uboga že-'a le nato zbežala v gozd in tam v deževju pre-Jma en dan in eno noč. Domov se je vrnila šele, Ko so suroveža aretovali. Izročili so ga okrajni sodniji v Brežicah. Goriško. ~~ Okrajna organizacija v Gorici sklicuje ea nedeljo dne 22. septembra t. 1. ob 10. zjutraj okrajno konferenco s sledečim dnevnim redom* pl‘e^edstva. 2. Poročila: a) virti.1 cino, b) blagajniško; poroča sodr. Al. Štolfa 3 Gospodarski m politični položaj v deželi, poroča sodr. dr. H. I uma. 4. Volitev izvrševalnega odbora. 5. Raznoterosti. Konferenca bo v De-avskem domu v Gorici. Vstop na konferenco imajo vsi politic. organizirani sodrugi okraj, or-kamzacije v Gorici proti izkaznici. Premembo evnega reda smejo predlagati krajne organi-ac,ie do 18. septembra t. 1. V slučaju deževnega remena se konferenca odloži na nedeljo dne oktobra t. 1. Zborovanje bo po § 2. zborovalca zakona. Istra. — Naš grob. V Pulju je umrl v sredo po- v bolnici sodrug Josip Zlobec, star 45 let. ^vilni pogreb bo danes v četrtek ob 6. zvečer. ^drugj naj se udeleže polnoštevilno. Trst. i, Društvo »Ljudski oder« v Trstu. V pe- ob 8. in pol zvečer predava v »Delavskem , omu«, ulica Madonnina 15, prof. dr. Ivan Mer-lF o predmetu »Naša narodna kriza«. Vstopna 20 vin. Agitacijski sklad dež. organlzac je na Kranjskem. II. izkaz: I ŠrvH *lalHcvsaK aKUpaj /o oU K. ^ °Sfugi. spominjajte se pri vsaki priliki agitacijskega h.eh n a "eske sprejema biag. dež. organizacije sodr. Stefan mer, Ljubljana, Frančiškanska ulica št 8. Vestnik organizacij. Osrednji odbor „Vza]emnosti“ v Ljubljani ima v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v zvezini pisarni zelo važno izredno sejo, na katero so vabljeni tudi nadzorniki. Zadnje vesti. KABINETNE ZADEVE. Dunaj, 19. septembra. Ministrski predsednik Stiirgkh se je zaradi imenovanja trgovinskega in poljedelskega ministra pogajal z nemškimi in slovanskimi parlamentarci. Zlasti z nekim nemškim nacionalcem se je delj časa pogajal. Popolnoma gotovo je, da prevzame guverner poštne hranilnice dr. Schuster pl. Bon-nott trgovinsko ministrstvo. Njegov naslednik pri poštni hranilnici bo dr. Leth. Ko se cesar vrne iz \Vallseeja, mu bo Stiirgkh takoj poročal in v soboto bosta oba ministra najbrže že imenovana. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 19. septembra. Živahna debata se je razvila zaradi prepira med zdravniki in trgovskimi nastavljenci o mezdni meji, čez katero ni treba bolniškim blagajnma skrbeti za zdravniško pomoč. Socialni demokratje so predlagali, da se mezdna meja črta. Sodrug dr. Winter je ponovil svoj predlog glede zavarovanja samostojnih. Predlog je bil sprejet z 8 proti 7 glasovi. Zaradi sprejema tega predloga so bili vladni zastopnik in člani večine silno presenečeni. Popoldne je bila razprava o §§ 5 in 6. Vsi spreminjevalni predlogi so bili odklonjeni, § 5 je bil sprejet po vladni predlogi. Pri § 6 je bil sprejet en spreminjevalni predlog, vsi drugi odklonjeni. Seja se nadaljuje danes ob devetih dopoldne. OGRSKI PARLAMENT. Kravali se nadaljujejo. — Minister, ki pretepa In je pretepen. Budimpešta, 19. septembra. Opozicionalne stranke so se zbrale pred deveto uro v klubu ljudske stranke, od koder so odšli poslanci V sklenjeni vrsti v zbornico. Velika množica jih je pozdravljala z navdušenimi eljen-klici. Pred parlamentom so se delili med občinstvo listki, ki so pozivali na udeležbo delavske demonstracije zvečer. Ob 9. je zasedel ojačen oddelek policije stopnice in hodnike parlamenta. Pripravljen je bil tudi ambulančni voz rešilne družbe. Ko je stopil grof Tisza v dvigalo, da bi se odpeljal v svojo pisarno v prvo nadstropje, so bili v dvigalu že nekateri opozicionalni poslanci, ki so ga takoj začeli psovati, nakar mu je zabrusil eden poslancev v obraz, da se noče z njim peljati; nato so vsi opozicionalni poslanci zapustili dvigalo. Pod vodstvom grofa Apponyja so prišli v zbornico opozicionalni poslanci, 80 po številu. Voditelji opozicije so se sešli na konferenco, kjer so sklenili, da se ne udeleže volitev v delegacijo. Medtem se je bil sešel imunitetni odsek in je izključil 44 poslancev za trideset sej, štiri pa je obsodil, da morajo prositi zbornico odpuščanja. Ob pol 10. so prišli člani delavske stranke v dvorano. Del opozicije je takoj pričel z oglušnhn hrupom, drugi del je psoval ministra grofa Serenyja in Ladislava Beothyja. V tem hipu je planil trgovski minister Beothy s svojega sedeža In se z dvignjenimi pestmi vrgel na opozicionalne poslance. Obenem planejo tudi opozicionalni poslanci proti ministru in ga bijejo s pestmi. Nastal je nepopisen hrup. Videl se je klopčič pretepajočih se ljudi. Več poslancev je prihitelo in so mirili; minulo pa je precej časa, preden so se pretepajoči ločili. Ob 10. in 40 minut je stopil Tisza na tribuno. V tem hipu se je vnovič dvignil še silnejši hrup. Tisza si je zapisoval imena opozicionalnih poslancev. Slednjič je tri četrt na enajst , prekini! sejo za 10 minut ter zapustil svoje mesto, dočim ga je opozicija psovala; vladni mameluki pa so mu ploskali. Poslanci so v velikem številu ostali v zbornici, Tisza se je posvetoval s policijskim nadlnšpektorjem Pavlikom. Točno ob 11. stopi v dvorano Pavlik v spremstvu več kakor 100 policajev. Policija je napravila kordon med opozicijo in vladno stranko; opozicionalni poslanci so z ironičnimi klici proti vladni stranki zapustili zbornico in odšli v klubsko sobo Kossuthove stranke na posvetovanje. Ob 11. uri 20 minut je stopil tepeni trgovski minister Beothy v zbornico, kmalu za njim Tisza, ki je otvoril sejo s pobalinskim govorom. Nato je govoril Beothy, ki je obžaloval, da se je dal premagati od razburjenosti in se spustil v bitko z opozicionalci, ki so ga tako neusmiljeno pretepli in je prosil zbornico odpuščanja za svoje neministrsko postopanje. Vladni mameluki so mu seveda odpustili. Nato je sklenila zbornica, da se izključi 50 poslancev za 30 naslednjih sej in 10 poslancev za naslednjih 15 sej. Nezakonita volitev v delegacijo. Potem se je izvršila v poimenskem glasovanju volitev v delegacijo. Vsi člani delegacije so pristaši vladne stranke razen nekaj Hrvatov, ki korteširajo zakonolomstvom vladne stranke. Zbornica je nato sklenila, da za dobo delegacijskih posvetovanj ne bo sej. Predsedstvo se je pooblastilo, da skliče prihodnjo sejo, nakar se je seja zaključila. Opozicija. Budimpešta, 19. septembra. Vodilni odsek združene opozicije je izjavil, da je volitev v. delegacijo nezakonita in neveljavna. Dvoboja. Budimpešta, 19. septembra. Poslanec vladne stranke baron Boru je pozval Justhovca Csuho na dvoboj, ker ga je imenoval brez- častnega lopova. Tudi vladni poslanec Szasz je pozval poslanca Smerecsanija. Socialno demokratična demonstracija. Budimpešta, 19. septembra. Socialno demokratična stranka je včeraj zjutraj razdelila 200.000 letakov med delavstvom in ga pozvala, da gre zvečer na ulico pred parlament. Že ob pol 7. so bile ulice nabasane z delavstvom. Na kritičnih točkah so bili inočni vojaški oddelki, vsega skupaj 5000 mož. Razentega je kar mrgolelo policije in žandarmov. Ob 7. zvečer se je zgodil prvi spopad, ko je hotelo 2000 delavcev v Rakoczyjevo ulico. Pred klavnim kolodvorom se je postavil množici policijski kordon nasproti. Vendar se je demonstrantom posrečilo, da so po stranskih potih prišli v Rakoczyjevo ulico. Klicali so: »Živela splošna volilna pravica! Dol z Lukacsem! Dol z lopovom! Živela socialna demokracija!« Policija je skušala delavce razkropiti, pri čemer je prišlo do spopadov; več oseb je bilo ranjenih. •Policija je nastopala z vso brutalnostjo. Brez vzroka je naskakovala pasante. Doslej je v bolnici 25 ranjencev, izmed teh trije umirajo, trije pa so sinrtnonevarno ranjeni. Eden izmed ranjencev ni dobil nič manj kakor 11 ran, drugi 5 ran. Policaji so udrihali s sabljami kakor obsedeni. Demonstracija študentov. Budimpešta, 19. septembra. Okolo 300 do 400 visokošolcev je priredilo po mestu demonstracijo in so prirejali ovacije opoziciji prav tako tudi policaju, ki je bil odpovedal v zbornici pokorščino. K ATENTATU NA ČUVAJA. Zader, 19. septembra. Državno pravdni-štvo je predvčerajšnjem dvignilo obtožbo proti 19letnemu učiteljiščniku Ivanu Alfireviču, da se je odpeljal 3. junija v Zagreb in da se je tam sešel s Jukičem in drugimi dijaki, da je Jukiča podžigal k atentatu na Čuvaja in da je s tem pripomogel, da je Jukič izvršil 8. junija res atentat in usmrtil banskega svetnika Hervoiča. Državni pravdnik obtožuje zato Alfireviča sokrivde zavratnega umora. Obravnava bo pred zadrskim porotnim sodiščem. Porotne obravnave se bodo pričele 2. decembra. Pri obravnavi bodo prečitali akte iz zagrebškega procesa. Po vsej Dalmaciji je veliko zanimanja za to obravnavo. NEMŠKI STRANKIN ZBOR. Chemnitz, 19. septembra. Pri debati o dra-ginjskem vprašanju je bila sprejeta naslednja resolucija: Odstranitev varstvene carine m Sistema uvoznih listov, odstranitev carine na žito in krmo, odprtje mej za živino in meso, uvoz svežega in pripravljenega mesa. V izvršitev teh zahtev je treba temeljito reformirati davčni Sistem, predvsem je odpraviti vse indirektne davke na vse potrebščine širokih ljudskih mas. Indirektne davke je nadomestiti z direktnimi premoženjskimi in dohodninskimi davki ter davki na dedščino. Dalje je treba razširiti in utrditi koalicijsko pravico. Za izvedbo tega reformnega programa naj se takoj skliče državni zbor. MEDPARLAMENTARNA UNIJA. Ženeva, 19. septembra. Včeraj je bila ot-vorjena 17. konsferenca medparlament. unije. Otvoril jo je belgijski državni minister Beer-nert. Za predsednika je bil izvoljen Gobat, predsednik švicarskega odseka unije. Iz 18 držav je dospelo nad 300 parlamentarcev. Spored konference obsega važna mednarodna vprašanja. BALKANSKA ZVEZA. Belgrad, 19. septembra. Za slučaj vojne na Balkanu sta sklenili Bolgarija in Srbija zvezo, ki je bila formalno sklenjena že po smrti Milo-vanovičevi. Bolgarska in Srbija sta sklenili tudi s Črno goro in Grško enako zvezo. TURČIJA. Carigrad, 19. septembra. Avstrijsko-ogr-ski poslanik Pallavicini je imel daljši razgovor s turškim ministrom za zunanje zadeve. Opozoril ga je na posledice, ki bi nastale lehko zaradi nemirov ob meji Crne gore in Bosne, ako bi še dolgo trajali. Ruski poslanik Giers je v isti zadevi posredovat pri ministru. ALBANIJA. Solun, 18. septembra. Oddelek orožnikov, ki je šel v Vazkovo po nekega morilca, so napadli kmetje, med katerimi so bili tudi Črnogorci. Kmetje so ustrelili dva orožnika. VfVazkovo so poslali en bataljon vojaštva. Cetinje, 19. septembra. Pri Berani se je doslej sešlo 20 turških bataljonov. Imajo mnogo municije in orožja. GROZNA ŽELEZNIŠKA NEZGODA. London, 19. septembra. Na postaji Ditton je skočil stroj iz tira, se zadel ob obok pri mostu in'padel v globino. Stroj je potegnil več voz za seboj, ki so se popolnoma razbili. En voz se je vnel in bila je nevarnost, da se vnamejo še ostali. Doslej so dobili izpod razvalin 18 mrtvih in nad 60 težko ranjenih, ki imajo pa take rane, da najbrže ne bodo okrevali. Ob svitu bakelj so delali celo noč, da rešijo še ostale ponesrečence. Novice. * Spolna revolucija na Angleškem. »New-York American« objavlja razgovor z znanim londonskim specialistom za živčne bolezni, dr. Henri Headom o modernih feminističnih stremljenjih na Angleškem. Na vprašanje, če bo razvoj moderne angleške žene kaj doprinesel k izboljšanju rase, je dr. Head odgovoril: Skoraj me obhaja skušnjava, da bi rekel, da nam človeška rodbina, ako bodo mlade žene tako na- daljevale. ne bo delala več skrbi, ker je sploh več ne bo. Mislim zlasti angleške žene in dekleta srednjega sloja, ki vzrastejo v okolici, v kateri ne manjka inteligence, vzgoje in več ali manj kulture, in ki prihajajo na visoke šole iz rodbin, ki so veljale vedno za najboljšo kri v deželi. To so žene,'ki ne morejo živeti brezdelnega življenja in ga tudi ne živijo, ki pa s,voj dom zamenjavajo z vnanjimi cilji, ker sta jim neodvisnost in gospodarska svoboda več nego vse drugo. Te žene so telesno in duševno sijajno obdarjene, toda ljubše jim je, da zaslužijo 200 funtov na leto in da neodvisno žive, nego pa, da bi poročile moža. katerega zmož-n(M ie v zaslužku jedva večja od njihove. To, ne^^ zakonu omejeno življenje moderne mlade Angležinje je iz njenega novega stališča, ki se na bistvo rase niti najmanj ne ozira, idealno. Ker je chaperoinski sistem iz prejšnjih časov popolnoma izginil, ne ovira mlade dame nič, da žive svoje življenje tako, kakor se njim najboljše zdi. Imajo svoja lastna stanovanja in prihajajo in odhajajo, kakor se .jim ljubi. Služijo si in izdajajo svoj denar po lastni volji in živijo svoje lastno življenje in nihče jih ne vprašuje, kako in kaj. Doživljajo svoje nemotene romane; z moškimi vzdržujejo mnogo prijetnejša in nemotenejša razmerja, kakor so to zamogle njihove matere, ni jim pa nič na tem, da bi jemale nase ženine in materinske dolžnosti.. Občevanje s to sijajno, lepo. somozavestno, moderno ženo daje možu neko uglajenost in neko ravnovesje, ki ju moški kake prejšnje generacije niso imeli. Moderni Anglež je čisto drugačen nego divje, polnokrvno bitje, kakršen je bil njegov praded. Moderni Anglež stopi s kako mlado damo v razmerje, ne da bi se le najma-nje za to brigal, kam bi lahko to razmerje dovedlo, ker ga nobena gardedama ne vprašuje po njegovih namenih. Dekle pa sploh ne vpraša in se ne briga za njegove namene, temveč živi v njegovi kongenialni družbi tjavendan. Samo ob eni priliki se valovi tega brezskrbnega življenja nekoliko vznemirijo, kadar se izve. da je Frank, Etelin »mladi mož« na tem, da se poroči. »To je vendar prehudo, ko sta bila enkrat že toliko let prijatelja,« se glasi komentar in Etel si poišče enostavno drugega ,kongenialnega prijatelja«. Dr. Head pravi, da pomeni to občevanje spolov na Angleškem v tem oziru revolucijo, ki je za svetovno zgodovino ravno tako važna kakor francoska revolucija. »Angležinja se nahaja v raztopilniku. Kakšna bo njena bodčnost, se ne da prerokovati.« * Okrasek baronese Vanghau. Kralj Leopold II. belgijski, ki ni baronesi Vanghau ničesar mogel odreči, ji je nekega dne podaril krasen 25karaten smaragd. Baronesa je kamen dalje časa opazovala in je nato jokaje dejala.* Enega samega? To je simbol nestanovitnosti. Zaljubljeni monarh je željo svoje morga-natične soproge razumel in je takoj šel iskat drugi smaragd ter ga je tudi kmalu našel. Znamenit juvelir je napravil iz njega, pridejavši še velik diamant 20 karatov, dvanajst ISkaratnih in 500 manjših briljantov, prsen okrasek, ki je prekašal vse zaklade belgijske krone. Kmalu nato je kralj Leopold umrl in je bil pozabljen. Baronesa se je poročila vdrugič, toda dala se je po kratkem času zopet ločiti. Juveli in spomini so se prodali, omenjeni okrasek pa je kupila neka njujorška firma... Ta firma ga je hotela za nekaj miljonov dolarjev prodati polkovniku Astorju, ki se je pa se »Titanicom« potopil. Sedaj ga je kupila znamenita Diwa Hattie Williams, ena prvih zvezd amerikanske opere. * Strupene krastače. Žabe in krastače imajo malo prijateljev med ljudmi, ali pravzaprav ne zaslužijo tega sovraštva. Večinoma so še prav koristne živali, ker uničujejo škodljive žuželke in že zaraditega bi jim morali ljudje prizanašati. V vročih delih Amerike pa živi krastača, ki ima hud strup. Domačini jo imenujejo aga. Njena zunanjost je tako grda. kakor bi li#tela narava vsa druga bitja varovati pred njo. Glava je čudno zverižena, barve je nedoločne, telo je pokrito z bradavicami in roženimi zobci. Dolga je približno 20 centimetrov. Kdor razdraži ago. v tega brizgne mlečnato tekočino iz žleze, ki jo ima ob strani glave. Dr. Abel in dr. Mackt sta preiskala tekočino te krastače in našla, da je silno strupena. Poldrug miligram strupa je povzročil smrt mačke. Žabo sta umorila še z manjšo množino. Oba sta mnenja, da bi bi! strup uporaben pri nekaterih boleznih. * Varstvo teletom. Italijanska vlada je iznašla nov način boja proti draginji; ublaževati jo hoče z — novim davkom. Od 10. t. m. se od vsakega teleta, ki ga zakoljejo brez sekav-cev, pobira poseben davek dveh lir. Davek pobirajo občine, toda denar se staka večinoma zopet v državno blagajno, v korist posebnega sklada za pospeševanje živinoreje. Svrha tega davka je. da klanje majhnih telet, ki je v interesu mlekrstva, nikakor pa ne v interesu mesne produkcije, kolikor mogoče omeji. V Milanu n. pr. zakoljejo vsako leto po 80.000 mlečnih telet. Ako bi ta teleta tudi samo par mesecev še redili, bi ponudba klavne živine znatno poskočila. Seveda bi se našla enostavnejša sredstva proti pomanjkanju mesa. Ako bi se znižala ali pa odpravila carina, bi bilo precej mnogo pomagano. Toda take odredbe vladi ne prihajajo na misel. * Duhovnik v — hiši nečistosti. Iz Rima poročajo: V Padovi, ki ga upravljajo klerikalci, se škof odlikuje s posebno nravstveno strogostjo, ki se izraža predvsem v tem, da hoče z duhovniškimi čednostmi svoje duhovščine reformirati celo mesto. Pod temi okoliščinami je bilo na vsak način zelo neprijetno, da je 13. t. m. nekaj žensk videlo oficielnega nositelja teh čednosti smukniti v nič manj oficielen bor-del.Ženske so napravile velik hrup in naenkrat je bila cela množica radovednega ljudstva zbrana pred bordelom, da je bila policija pri-morna s sabljami braniti te nesvete prostore. Končno se je posestnica »hiše radosti« odločila, da je zalotenemu pobožnemu grešniku ponudila civilno obleko. Toda joj! Obleka, v katero so za silo vtaknili duhovniškega go- spoda, je bila za njegovo tolsto telo veliko pretesna. Na vseh koncili je duhovniško izobilje prav neestetično sililo .na dan, kar je zbrano občinstvo seveda še bolj zabavalo. Pod zaščito policije je ta duhovniški zaščitnik morale kar najhitreje popihal, toda množica ga je spremljala še precejšnjo pot in je neprestano klicala: »K’škofu ga peljite!« Namesto, da bi ga spravili k njegovemu višjemu pastirju, so zasledovanega duhovnika skrili raje na rotovžu. In nesrečen slučaj je hotel, da je mestni svet ravno tisti dan razpravljal o predlogu, da bi se v interesu mladinske vzgoje dalo duhovščini zopet več vpliva v šoli! * Sežiganje mrličev z elektriko. Arneri-kanci so uporabljali prvi električno moč za usmrtitev zločincev in sedaj so tudi pred vsemi drugimi narodi upeljali električno sežiganje mrličev. V Pasadeni je en električen krematorij. v Oaklandu celo trije. Prostor za sežiganje je majhno, z opeko izzidano poslopje. Glavna priprava v poslopju so tri vrste ogljenih palčic, dolgih po 3 metre 60 centimetrov, v premeru pa imajo poldrug centimeter. Čez eno uro po upeljavi toka. se segreje zrak v prostoru za sežiganje na 1100 stopinj. Sežiganje z elektriko ima to prednost, da pogrebci ne slišijo ne prasketanja, ne pokanja, kakor je to običajno pri navadnem sežiganju. Sežiganje v električnih kremetorijah stane 240 kron. Duhovnik, ki se ne prodaja. John D. Rockefeller, znan bolj kot miljardar nego kot pobožen kristjan, je ustanovil v Njujorku babti-stično cerkev,^ v kateri se sam redno udeležuje božje službe. Pred nekaj leti je nastavil v tej cerkvi kot glavnega duhovnika škofa Rev. Ch. F. Akeda. katerega plača znaša s postranskimi dohodki 35.000 dolarjev ( v našem denarju približno 90.000 kron). Gospod Aked bi imel torej vzroka dovolj, da bi bil z obstoječim redom kar najbolj zadovoljen, če ne bi bilo pri njem neke malenkosti, ki je pri veliki večini njegovih sobratov že davno zamrla, če namreč ne bi imel — krščanske vesti. Razširjala se je o njem govorica, da nastopa za socialističnega predsedniškega kandidata. Ko so ga nekateri časnikarji zaradi te govorice iritervjuvali in ga vprašali, koliko je na njej resnice, je Aked izjavil: »Cerkveni vpliv je danes mrtev, cerkev formalnega verstva umira. V celi Evropi nahajamo cerkve in božje hrame, mnogo duhovščine in zgolj formalno službo božjo; toda ljudje ne prihajajo več k božji službi, ker so prenehali verovati. Celo pobožnih žensk je tam zmerom manj. Istočasno pa prešinja evropske narode hrepenenje po solidarnosti, bratstvu, po ljubezni do bližnjega in resnice bolj nego v kateremkoli prejšnjem času. Mogočno socialistično gibanje s svojo rdečo zastavo, ki simbolizira kri mučenikov, je izraz upanja človeštva in njegovega stremljenja po vse obsegajočem bratstvu. Socialistična pesem: »Rdeča zastava« je pesem, ki kliče narode k mednarodni solidarnosti za mir in pravico. Če pa hoče kdo imenovati rdečo zastavo simbol krvavega prevrata, kal pa poreče potem o starem nauku cerkve, da je kri mučenikov semensko zrno vere? Do danes še nisem bil član socialistične Stranke in nisem še nikoli govoril raz njeno tribuno. Vidim pa v tem novem gibanju človeštva izraz novega duševnega življenja človeštva, ki ne zahteva nič manj kakor solidarnost človeštva in medsebojno pravičnost med ljudmi. Iz tega socialističnega stremljenja se poraja nova gorečnost za resnično krščanstvo, ki je bilo toliko časa zakopano pod težo puhlega besedovanja cerkvenega verstva.« Delavsko gibanje. — Stavka v Zillingdorfu je končana, ker je dobila dunajska občina stavkokaze v okolici. Stavkujoči delavci so deloma odpotovali, deloma so dobili v bližini delo. Rudniški vodja Wabin je naznanil odhajajočim delavcem, da je najel italijanske delavce, ki pridejo v najkrajšem času. Organizirani rudarji in organizirani delavci drugih strok se ogibljejo še vedno rudnika dunajske občine! = Mladinske organizacije v Italiji. V najkrajšem času bo zborovanje italijanskih mladinskih organizacij v Bologni. Pripravljalni odbor je prosil upravo državnih železnic za znižano vožnjo. Državna železnica dovoljuje vsem bodisi klerikalcem ali pa anarhistom, če le pri-rede sestanek z mnogoštevilno udeležbo, znižano vožnjo po železnici. Ali mladinskim organizacijam jo je odrekla, ker so postavile na dnevni red točko: Militarizem in vojaški soldo. Uprava državne železnice je naznanila pripravljalnemu odboru, da kakor hitro odstavijo to točko z dnevnega reda, dobe znižano vožnjo. Mladinske organizacije v Italiji hočejo namreč nabirati sklad, ki ga bodo uporabili za socialistično propagando med vojaštvom. Vojno ministrstvo je izvedelo za ta načrt in je zapovedalo vsem divizijskim poveljnikom, naj pozovejo vse častnike, da posvečajo največjo pažnjo zasebnemu dopisovanju vojakov in njihovemu čtivu. V tem odloku so tudi sledeče besede: »Posebno je paziti na one vojake, ki ne dobivajo nobene podpore od doma. ker ravno te hočejo pridobiti socialisti z denarnimi podporami. Karabinjeri bodo vojaškim oblastim naznanili one osebe, ki jih vidijo v družbi oseb, ki so pristaši revolucionarnih društev m društev s protimilitaristično propagando.« S takimi ostrimi sredstvi skuša torej vojaška oblast zadušiti socialistično propagando med vojaštvom. Izprehod po Mehiki. 4 Nekaj črtic o zadnjih dogodkih.* I. Sedanji in lanski dogodki so obrnili splošno pozornost na Mehiko, o kateri se je drugače le redkokdaj slišalo ali bralo. Koncem predlanskega leta pa je naenkrat buknila v svet vest: »v Mehiki krvava revolucija... na stotine in tisoče mrtvih ... prestol starega diktatorja, ki je skoro trideset le strahoval deželo z železno pestjo, se maje ... se je zrušil...; bratomorna, krvava državljanska vojna se nadaljuje!« Tako in enako so poročali listi; ti so zmerjali, strašili, zabavljali, slikali vstaše kot krvave roparje, ki more in požigajo brez usmiljenja vse. kar najdejo ob potu; oni so bili v svojih sodbah zopet milejši, tolmačili so ne-vednežem vzroke, predstavljajoč revolucijo kot pravično stvar, ki maščuje neštete, po osveti kričeče krivice, ki jih je prizadejal kapitalizem in njega izrodki ogorčenim ljudskim masam. Toda ne meneč se za ves časniški vrišč, je šla revolucija svojo ostro zarisano pot, pridobivala si vedno novih pristašev, zmagala — a ne ona, revolucija, le njen tačasni vodja, kateremu se je posrečilo zasesti po raznih ravnih in krivih potih predsedniški stolec. a ki ga je revolucija zopet zavrgla kot Efijalta. ki pa je izdal njene principe, ki so bili v temelju socialistični. Ki pa hočemo razumeti ves ta bojni vir-var. se moramo zatopiti malo globlje v živelj in dušo mehikanskega naroda in ta namen sva skusila doseči z najinim dopisom iz daljne, tro-pične Meksike, ki naj bo nekako malo ogledalce o splošnih tukajšnjih razmerah, ker sva menda edina v'celi prostrani zemlji mehikati-ski, ki moreva podati rojakom ta skromni opis iz neposrednega opazovanja. Republika mehikanska leži kot znano na jugu Združenih držav severne Amerike in njena velikost je približno za tri in pol Avstro-Ogr-ske. Jezik, ki se govori tu, je španski; izmed tujih narodnosti je največ Angležev, oziroma Amerikancev, a tudi Francoza in Nemca dobiš po vsei deželi; ne manjka se tudi Kitajcev, Japoncev, Arabcev, Italijanov, Ogrov, črncev in drugih, a vsi ti ne prihajajo v javnosti v poštev. Slovana nisva zapazila še nobenega razen par Rusov pri poslaništvu; Slovencev že celo ne. Avstrijcev je tu sploh zelo malo in vsi Nemci so po večini iz »Rajha«. Avstrija ima sicer tu svoje veliko poslaništvo in svojega konzula, ki se pa vsi po svoji lepi navadi prav malo brigajo za avstrijske državljane, če so v kaki zadregi. — Toliko torej o prebivalstvu. Omenim naj končno samo še to, da španski jezik Slovencem vobče ne bi delal toliko preglavic kakor angleški, ker je čisto podoben laškemu in imamo Slovani veliko več talenta za latinske jezike kot pa za germanske, ob katerih votli in trdi izgovarjavi si moramo tako lomiti grla in jezike. Glede na prirodni značaj dežele mislim, da bi ji težko našel par, kar se tiče golosti, zapuščenosti in samote (centralne in severne države), a zopet težko ali pa sploh ne kraje, ki bi se dali primerjati z bajnolepimi pokrajinami južnih ter vseh obmorskih držav kot Varacruz, Tabasco. Campeche. Chapas, Oaxaca, Guer-rero i. dr. Bujno tropično rastlinstvo, pisane rože. gosti, neprodirni gozdi, v katerih še ni nikdar pela sekira gozdarjeva, lepo barvene papige vitke opice, drzni janguarji. ostrozobi krokodili ter ne vem, kaj naj bi še navedel, se bo še dolgo upiralo prodirajoči kulturi današnjega časa. Ga ni sadja in skoro ne živali, ne rastline, ki bi je ne dobili v Mehiki, če ne na severu, tedaj pa gotovo na jugu. Za poljedelstvo v našem kranjskem zmislu so najpriprav-nejše osrednje države (Mehiko, Pueblo, Mi-choacan, Guanajuato itd.), ker tu raste vse ono kot v stari domovini, z živinorejo, (posebno s konji in mulami) se peča predvsem Ta-maulipas, od koder jih izvažajo največ v Združene države, medtem ko se pečajo na jugu pred vsem z finim lesom ter najrazličnejšim tropič-nim sadjem (pomaranče, banane, mangi, ahua-kati itd.) Tako torej, da najde tu lahko kmetijo vsak po svojem okusu. Neljuba nedostatka tukajšnjega poljedelstva sta predvsem na severu pomanjkanje vode, na jugu pa slabe prometne zveze, razen če ni farma ob plavni reki, kakoršnih je pa vendar precej, ali blizu kakega večjega mesta. Kar se tiče vročine, ni nikjer tolika, da bi se je ne dalo prenesti, pač pa je podnebje ob nekaterih primorskih krajih precej nezdravo in mrzličasto. Vinoreja je tu slaba. Mehikanska industrija je v primeri z ame-rikansko še precej neznatna; največ se še pečajo v južnih državah s predilstvom in taba-kom, na severu je tudi nekaj železarskih središč (Monterrey.) Rudokopov je tu precej, posebno po severovzhodnih državah (Durango, Sinaloa), a ker o teh nisem dosti poučen, zato tudi nočem pisati več o njih. Skoro vsi so last ameriških družb. * V amerikanskem »Proletarcu« sta napisala sodruga Zebre in Žnidaršič interesantne črtice o Mehiki, ki je bila dolgo časa plen je-zuitskh spletk in je v zadnjem času prizorišče ljutih državljanskih vojn in krvavih revolucij. Živahni opisi, ki se naslanjajo na neposredna osebna opazovanja, bodo nedvomno zanimali tudi čitatelje »Zarje«. Raj bi bila lahko Mehika. Ali kakor povsod. tako je izpremenilo tudi tu prekletstvo kapitalizma deželo iz raja v pekel. Neznosen je položaj mezdnega delavca dandanes po vsem svetu, a kmalu bi dejal, da je najneznosnejši ravno tukaj, kljub vsem naravnim bogastvom in rodovitnosti ter obsežnosti te zemlje. Tolikega nasprotja med bogatim in revežem, med dandanes javnim in nekaznovanim roparjem in po današnjih postavah »postavno« oropanim, ni nikjer, tudi ne v Združenih državah, ker ondi so ljudje vsaj toliko na boljšem, da se večina zaveda krivic, ki se jim gode in se jim upirajo tako ali tako, tu pa misli revež — hvala farju za njegove »božje« nauke — da je bilo tako že od nekdaj in da mora biti za vedno, ker tako veleva božja in papeževa postava, ter sc iz svojega obupnega položaja niti ne poskuša dosti rešiti, razen kadar vzkipi obup že do vrhunca in ga žene v revolucijo. (Dalje prihodnjič.) Odgovorni urednik Fran BartL Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »UčifeP -ka Tiskarna« v Ljubljani. Ali ste pokusili posebno specialiteto likerja Najnovejše! Najnovejše! Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi *Zarje“ v Ljubljani, ki je — knjigo založila in izdala. 30 mizarjev za stavbč in pohištvo sprejme takoj tvrdka 649 Bothe & Ehrmann v Zagrebu. Vpraša se pri M. F. Doberlet v Ljubljani, Sodna ulica št. 1. M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocesljonlran pokončevtlec pod* gan, miši ln mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa* stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Gl i n c e, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. Bioglobin zdravniško priporočeno dijettlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. S Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 41 r. z. z n. z. 01 v Ljubljani 2 O brez vsakršnega odbitka. obrestuje hranil, vloge po Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000 Produktivna zadruga ljubljanskih mizaijev v Ljubljani z o. z. ===== se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. •• •• • • • • Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. •• •• m ,SLAVIJA‘ preskrbfjenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto'Otrokom, i^^]“n|^8lQr^*2^^1%spwaaktnaro