C ZVEZA ZA TEHNIČN® KULTUR® SLOVENIJE NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Letnik • Volume 4 Številka • Number 1 Ljubljana 2002 NATURA SLOVENIAE Revija za terensko biologijo • Journal of Field Biology Izdaja • Published by Zveza za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6, SI-1111 Ljubljana Številka žiro računa: 50101-678-51259 Tel.: (01) 251 37 43, 425 07 69; Telefax: (01) 252 24 87 Glavna in odgovorna urednika • Editors in Chief Rok Kostanjšek, Aleksandra Lešnik Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Bedjanič (Slovenia), Nicola Bressi (Italy), Marjan Govedič (Slovenia), Nejc Jogan (Slovenia), Toni Nikolic (Croatia), Katja Poboljšaj (Slovenia), Chris Wan Swaay (Netherland), Peter Trontelj (Slovenia), Rudi Verovnik (Slovenia) Naslov uredništva • Address of the Editorial Office NATURA SLOVENIAE, Večna pot 111, SI-1111 Ljubljana, Slovenija Izvlečki prispevkov so zavedeni v zbirkah ASFA, AGRIS in COBBIS. ISSN: 1580-0814 UDK: 57/59(051)=863=20 Lektorji • Language Editors za angleščino (for English): Henrik Ciglič za slovenščino (for Slovene): Henrik Ciglič Oblikovanje naslovnice • Layout Daša Simčič akad. slikarka, Atelje T Natisnjeno • Printed in 2002 Tisk • Print Solidarnost d.d., Murska Sobota Naklada • Circulation 500 izvodov/copies Kazalo vsebine Lea ATANASOVA, Simona STRGULC KRAJŠEK & Nejc JOGAN: Podvrste navadne dobre misli (Origanum vu/gare L.) v Sloveniji / SUBSPECIES OF OREGANO (ORIGANUM VULGAREL.) IN SLOVENIA.............5 Gorazd URBANIČ: The impact of the light tube and the distance of the light trap from a stream on a caddisfly (Insecta: Trichoptera) catch / VPLIV VIRA SVETLOBE IN ODDALJENOSTI SVETLOBNE PASTI OD VODOTOKA NA ULOV MLADOLETNIC (INSECTA: TRICHOPTERA).............................................13 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Bele Krajine in vzhodnega dela Kočevske (jugovzhodna Slovenija) / A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE BUTTERFLY FAUNA (LEPIDOPTERA: RHOPALOCERA) OF BELA KRAJINA AND THE EASTERN PART OF THE KOČEVSKA REGION (SOUTHEASTERN SLOVENIA).............................21 Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju postranic iz skupine Gammaridea (Amphipoda, Gammaridea) slovenske morske obale / A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF AMPHIPODS OF THE GROUP GAMMARIDEA (AMPHIPODA, GAMMARIDEA) ON THE SLOVENE COAST.........................................33 POPRAVEK.....................................................................................................................................41 NATURA SLOVENIAE 4(1) Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 Podvrste navadne dobre misli (Origanum vuigare L.) v Sloveniji Lea ATANASOVA1, Simona STRGULC KRAJŠEK2 & Nejc JOGAN2 1 Tacenska 74, SI-1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija 2 Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: simona.strgulc@uni-lj.si, nejc.jogan@uni-lj.si Izvleček. Članek obravnava podvrste navadne dobre misli (Origanum vulgare) v Sloveniji. Na podlagi revizije herbarijskega materiala smo ugotovili, da v Sloveniji uspevata podvrsti O. vulgare subsp. vulgare in O. vulgare subsp. viride. Izdelali smo določevalni ključ in zemljevid znane razširjenosti obeh podvrst v Sloveniji. Ključne besede: Origanum vulgare, podvrste, določevalni ključ, razširjenost, Slovenija Abstract. SUBSPECIES OF OREGANO (ORIGANUM VULGARE L.) IN SLOVENIA - The article discusses the taxa O. vulgare subsp. vulgare and O. vulgare subsp. viride in Slovenia. After the herbarium material was revised, distribution maps and determination key were made. Key words: Origanum vulgare, subspecies, determination key, distribution, Slovenia Uvod Navadna dobra misel (Origanum vulgare) je ena najbolj znanih in uporabljanih začimb, ki jo bolj poznamo kot origano. Le redko kdo, ki jo skoraj vsak dan uporablja v kuhinji, pa ve, da gre za pogosto rastlino, ki jo srečamo skoraj po vsej Sloveniji. Kljub temu, da je navadna dobra misel zanimiva tudi z uporabnega stališča in bi pričakovali, da bo zato pritegnila raziskovalce, pri nas o njej vemo bolj malo. Vrsta Origanum vulgare spada v družino ustnatic (Lamiaceae). Je trajnica s pokončnim steblom in zraste od 20 do 100 cm visoko. Ponavadi je steblo razraslo in dlakavo (dolžina laskov 0,1 - 2,5 mm). Na steblu je do 12 parov vejic, ki so dolge od 0,5 do 25 cm. Listi so podolgasti do jajčasti, na vrhu priostreni, od 6 do 40 mm dolgi in od 5 do 30 mm široki. So NATURA SLOVENIAE 4(1): 5-11 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 6 Lea ATANASOVA, Simona STRGULC KRAJŠEK & Nejc JOGAN: Podvrste navadne dobre misli ... / ZNANSTVENI ČLANEK dlakavi (laski 0,1 do 2 mm dolgi) ali gladki in žleznati. Žlez na listu je od 100 do 2000 na cm2. Delna socvetja so do 35 mm dolga in od 2 do 8 mm široka. Podporni listi so jajčasti ali ovalni, od 2 do 11 mm dolgi in od 1 do 7 mm široki in jih je od 2 do 25 v delnem socvetju. So dlakavi ali gladki in žleznati, vijoličasti, zeleni ali zeleno-rumeni. Čaše so dolge od 2,5 do 4,5 mm, zunaj dlakave. Zobci na čaši so dolgi od 0,5 do 1 mm. Cvetni venec je vijoličast, rožnat ali bel, od 3 do 11 mm dolg. Cvetovi tvorijo štiriredne klaske, ki sestavljajo latasto socvetje (Ietswaart 1980). Na navadno dobro misel lahko naletimo po vsej Sloveniji od nižine do montanskega pasu; ob robovih gozda, ob grmičevju in poteh ter na travnikih (Ravnik 1999). Origanum vulgare je zelo variabilna vrsta, znotraj katere je bilo opisanih na desetine podvrst. Kot vrsto z dvema formama in vmesnimi prehodi jo je obravnaval že Pospichal v Flori Avstrijskega primorja (1899). Delitev vrste na več podvrst je obravnavana v Bolgarski flori (Velčev & Kuzmanov 1989), Monografiji o sistematiki rodu Origanum (Ietswaart 1980) in članku Stelle Kokkini s soavtorji (1991), ki se ukvarjajo s to problematiko v Grčiji. V vseh treh virih je delitev na podvrste enaka, razlikuje se le v poudarjenih uporabnih razlikovalnih znakih in poimenovanju nekaterih podvrst z drugimi sinonimi. V pred kratkim izdani novi izdaji četrtega zvezka Rothmalerjevega dela Exkursionsflora von Deutschland (2002) pa se koncept delitve na podvrste razlikuje od prej navedenih virov. V reviziji rodu Origanum (Ietswaart 1980) vrsto Origanum vulgare delijo na 6 podvrst: 1. O. vulgare subsp. vulgare, ki je razširjena od Velike Britanije in Skandinavije, čez Evropo do Azije in Tajvana. Zanešena je tudi v Severno Ameriko. 2. O. vulgaresubsp. viride, ki je razširjena od Korzike do vzhodne Kitajske. 3. O. vulgare subsp. hirtum, ki je vzhodno mediteranska podvrsta in poseljuje Balkanski polotok in Turčijo. 4. O. vulgare subsp. glandulosum, ki je razširjen v severnem delu Alžirije in Tunizije. 5. O. vulgare subsp. graciie, ki ga lahko najdemo v zahodni Turčiji, severnem Iraku, severnem Iranu in severnem Afganistanu. 6. O. vulgare subsp. virens, ki raste na Azorih, Kanarskih otokih, Madeiri, Iberskem polotoku, na zahodnem delu severne Afrike in na Balearih. Verjetno je, da na prvih treh skupinah otokov (Azori, Kanarski otoki, Madeira) ni avtohton. V zadnji obdelavi rodu Origanum v Sloveniji (Ravnik 1999) je vrsta Origanum vulgare, kot edina naša predstavnica rodu Origanum obravnavana kot enotna vrsta brez delitve na podvrste. Glede na splošno razširjenost in ekološke zahteve podvrst (Ietswaart 1980, Kokkini et al. 1991), lahko v Sloveniji pričakujemo tri: O. vulgare subsp. vulgare po celotni Sloveniji, NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 7 O. vuigare subsp. viride na Primorskem in O. vuigare subsp. hirtum v dinarskem območju Slovenije. V naši raziskavi smo želeli preveriti to hipotezo, poiskati najustreznejše razlikovalne znake med našimi podvrstami in izdelati zemljevid njihove razširjenosti v Sloveniji. Material in metode dela Po pregledu zgoraj navedene literature smo izdelali kombiniran ključ za razlikovanje med v Sloveniji pričakovanimi tremi podvrstami navadne dobre misli. S pomočjo tega ključa smo ponovno določili herbarijski material iz Herbarija LJU in osebnega herbarija Nejca Jogana. Pregledali smo 40 rastlin iz herbarijskih pol naslednjih avtorjev: J. Bavcon, F. Dolšak, D. Gilčvert, L. Godicl, N. Jogan, R. Justin, M. Kačičnik, Z. Keglevič, T. Knez, K. Korez, Kržan & Oprešnik, A. Martinčič, E. Mayer, D. Naglič, A. Paulin, S. Peterlin, Pichler, V. Plemelj, N. Praprotnik, M. Rogelj, F. Šuštar, D. Trpin, B. Vreš, T. Wraber in M. Zalokar. Na vsaki rastlini smo izmerili oziroma ugotovili stanja 15 potencialno uporabnih razlikovalnih znakov, ki so zbrani v tabeli 1. Poleg opisa znaka sta navedena tudi način in natančnost merjenja. Za meritev smo izbrali največji dobro razviti in nepoškodovani objekt v sredini stebla ali v sredini socvetja. Tabela 1: Stanja izbranih opisnih znakov ter natančnost in način meritve merjenih znakov. Table 1: Discrimination characters, their definitions and accuracy of measuring. opisni znaki stanja znakov 1 barva podpornih listov zelena vijoličasta 2 barva venca bela rožnata 3 kompaktnost socvetja ni kompaktno: socvetje, kjer se delna socvetja ne dotikajo, so redko razporejena kompaktno: socvetje, kjer se delna socvetja dotikajo, so razporejena skupaj merjeni znaki način meritve natančnost meritve 4 število vejic štetje 1 par 5 gostota žlez na listu štetje pod lupo pri 45-kratni povečavi 1 žleza 6 gostota žlez na čaši 7 širina stebelnega lista merjenje z milimetrskim ravnilom mm 8 dolžina stebelnega lista 9 dolžina listnega peclja 10 širina delnega socvetja merjenje z milimetrskim ravnilom mm 11 dolžina delnega socvetja 12 širina podpornih listov merjenje na mm papirju pod lupo desetinka mm 13 dolžina podpornih listov 14 dolžina dlačic na listu merjenje pod lupo z okularnim merilcem pod 10-kratno povečavo desetinka mm 15 dolžina čaše 8 Lea ATANASOVA, Simona STRGULC KRAJŠEK & Nejc JOGAN: Podvrste navadne dobre misli ... / ZNANSTVENI ČLANEK Po pregledu porazdelitev posameznih stanj znakov na podlagi meritev smo lahko razbrali, na podlagi katerih znakov se podvrsti razlikujeta. Te znake smo upoštevali pri izdelavi ključa za določanje podvrst. Na podlagi izdelanega ključa smo ponovno določili material in v herbarijske pole vložili revizijske listke s popravki in dopolnjenimi določitvami. Te podatke smo uporabili za izdelavo zemljevida znane razširjenosti podvrst navadne dobre misli v Sloveniji. Zemljevid smo oblikovali s programom Kararas 3.0 (Jogan 2001). Rezultati Vrsta Origanum vulgare je v Sloveniji zastopana le z dvema podvrstama, in sicer O. vulgare subsp. vulgare in O. vugare subsp. viride. Podvrsti se razlikujeta že na podlagi barve venca in podpornih listov. Uporabni razlikovalni znaki med podvrstama so še širina in dolžina stebelnega lista, širina in dolžina podpornih listov, dolžina delnega socvetja, dolžina dlačic na listih in gostota žlez na čaši. Te znake smo uporabili pri izdelavi razlikovalnega ključa. Drugi uporabljeni znaki niso primerni za razlikovanje med podvrstama. Določevalni ključ 1. venec bele barve, podporni listi zeleni od 1 do 2,1 mm široki ter od 2,4 do 4,9 mm dolgi, stebelni listi široki med 11 in 12 mm ter dolgi od 18 do 20 mm, dolžina delnega socvetja od 5 do 7 mm, na čaši med dvema žilama od 8 do 19 žlez, dolžina dlačic na listu od 0,5 do 0,9 mm....................................................Origanum vulgare subsp. viride venec vijoličaste barve, podporni listi vijoličasti, od 1,2 do 4,9 mm široki ter od 2,6 do 7,5 mm dolgi, stebelni listi široki med 8 in 33 mm ter dolgi od 14 do 54 mm, dolžina delnega socvetja od 3 do 13 mm, na čaši med dvema žilama od 2 do 24 žlez, dolžina dlačic na listu od 0,3 do 1,4 mm..........................Origanum vulgare subsp. vulgare Opis podvrste Origanum vulgare subsp. hirtum, ki jo lahko pričakujemo na jugovzhodni meji Slovenije (povzeto po Ietswaart 1980). venec bel, podporni listi zeleni, včasih rahlo vijoličasti, od 1 do 3 mm široki ter od 1,5 do 5 mm dolgi, stebelni listi široki med 1 in 30 mm ter dolgi od 2 do 33 mm, dolžina delnega socvetja od 3 do 35 mm, dolžina dlačic na listu 0,5 mm..............................................................................................................Origanum vulgare subsp. hirtum NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 9 Razširjenost Vrsta Origanum vulgare subsp. vulgare je na podlagi v raziskavo vključenega materiala razširjena po vsej Sloveniji razen v Pomurju. Edino znano slovensko nahajališče podvrste O. vulgare subsp. viride je v Portorožu. Avtor herbarijske pole s to podvrsto je Nejc Jogan in je shranjena v njegovem osebnem herbariju. Slika 1: Zemljevid znane razširjenosti podvrst Origanum vulgarev Sloveniji na podlagi revidiranega materiala. Figure 1: Distribution of Origanum vulgare in Slovenia after the herbarium meterial was revised. Razprava in zaključek V literaturi zapisani podatki za tretjo podvrsto Origanum vuigare subsp. hirtum, ki naj bi se pojavljala tudi v Sloveniji (Ietswaart 1980), so verjetno le posledica nenatančnega izrisa arealov podvrst v zemljevid razširjenosti, saj so med obravnavanimi podatki v Ietswaartovi monografiji (1980) najbolj severozahodni podatki iz Dalmacije. Kljub temu bi bilo dobro postati pozoren na belo cvetoče primerke navadne dobre misli na dinarskem območju Slovenije in preveriti, ali le na gre za predstavnike te podvrste. 45 4 6 4 7 4 8 4 9 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 6 0 61 6 2 6 3 6 4 6 5 6 6 90 107 10 Lea ATANASOVA, Simona STRGULC KRAJŠEK & Nejc JOGAN: Podvrste navadne dobre misli ... / ZNANSTVENI ČLANEK Eden izmed naših ciljev je bil tudi dopolnitev zemljevida razširjenosti podvrst vrste Origanum vulgare v Sloveniji. Na podlagi zbranega in revidiranega materiala podvrste Origanum vulgare subsp. vulgare se pokaže razširjenosti po vsej Sloveniji. Med materialom ni bilo primerkov iz Pomurja, kar je predvsem posledica pomanjkanja herbarijskega materiala iz tega dela Slovenije. V zemljevidu razširjenosti, objavljenem v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001), ki vključuje tudi podatke, zajete v tej raziskavi, so namreč podatki tudi za Pomurje. Glede na redkost pojavljanja Origanum vulgare subsp. viride in glede na to, da je njeno edino znano nahajališče v urbanem okolju, je seveda vprašanje, ali je ta podvrsta na tem področju sploh avtohtona. Odgovor bi verjetno dobili, če bi bolj sistematično kartirali navadno dobro misel na Primorskem. Summary Despite the fact that Origanum vulgare, as one of the most popular spices widespread also in the territory of Slovenia, its variability at the sub specific level in the territory of Slovenia has not been accurately studied until recently. In his monograph of the genus, Ietswaart (1980) divided the species into 6 subspecies, and according to his generalised distribution maps, three of them (O. vulgare subsp. vulgare, O. v. subsp. viride and O. v. subsp. hirtum) could have been expected to occur also in Slovenia. The main objective of our study was thus to find out which of these subspecies really occur in the discussed territory, where precisely and what are the most reliable discriminative characters between them. For that particular purpose we revised all the material of that species deposited in the herbarium LJU and some personal herbaria, in each sheet one completely collected plant served as OTU (operative taxonomic unit) and in each OTU 15 potentially useful discriminative characters ((1) bract colour, (2) corolla colour, (3) compactness of inflorescence, (4) number of inflorescence branches, (5) glandular hair density on leaves, (6) glandular hair density on calyx, (7) leaf width, (8) leaf length, (9) petiole length, (10) spike width, (11) spike length, (12) bract width, (13) bract length, (14) leaf hair length and (15) calyx length) were measured or scored for. After the statistic and phenetic analyses of the results, we can say that in Slovenia O. vulgare is represented by the widespread type subspecies and the rare population of O. vulgare ssp. viride recorded only on the Coast. The occurrence of the third expected subspecies, namely O. vulgare ssp. hirtum, was not confirmed. The main differences between the two Slovenian representatives of Origanum are: 1. Corolla white, bracts 1-2,1 mm wide, green, cauline leaves up to 12 x 20 mm.... Corolla purple, bracts 1,2-4,9 mm wide, violet, cauline leaves up to 33 x 54 mm .. O. vulgare ssp. viride O. vulgare ssp. vulgare NATURA SLOVENIAE 3(2): 41-62 11 Literatura Ietswaart J.H. (1980): A Taxonomic Revision of the Genus Origanum (Labiatae). Leiden University Press, The Hague. Jogan N. (2001): KARARAS 3.0 (paket klišejev za KArtiranje RAzširjenosti RAstlin v Sloveniji). Jogan N. (Ed.) (2001): Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Kokkini S., Vokou D., Karousou R. (1991): Morphological and Chemical Variation of Organum vulgare L. in Greece. Bot. Chron 10: 337-346. Pospichal E. (1899): Flora des Österreichischen Küstenlandes. Franz Deu Ticke, Leipzig und Wien. Ravnik V. (1999): Origanum. In: A. Martinčič (Ed.), Mala flora Slovenije - Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, p. 523. Rothmaler W. (2002): Exkursionsflora von Deutschland, Bd. 4. Gefässpflanzen: Kritischer Band. 9. Aufl.. Spektrum Akademischer Verlag Heidelberg, Berlin. Velčev V., Kuzmanov B. (1989): Flora na Narodna republika Bulgarij. Bulgarskata akademij na naukite, Sofij. The impact of the light tube and the distance of the light trap from a stream on a caddisfly (Insecta: Trichoptera) catch Gorazd Urbanič Department of Biology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Večna pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenia, E-mail: gorazd.urbanic@uni-lj.si Abstract. The author studied the impact of the light tube and the distance of the light trap from the Poltarica stream on a caddisfly catch. Four light traps, containing blacklight and bluelight tubes, respectively, were placed at different distances from the stream bank. The most efficient was the light trap placed 10 m away, followed by the light trap at the stream bank and the light trap 50 m away. However, males of the most abundant species Potamophylax cingulatus, which belonged to two subspecies, showed different distributional pattern. Among the used light traps, the one containing bluelight tube was less efficient than those with blacklight tubes. Keywords: light trap, flight distance, Trichoptera, fauna, Slovenia Izvleček. VPLIV VIRA SVETLOBE IN ODDALJENOSTI SVETLOBNE PASTI OD VODOTOKA NA ULOV MLADOLETNIC (INSECTA: TRICHOPTERA) - Ob vodotoku Poltarica je avtor opazoval vpliv vira svetlobe in oddaljenosti svetlobne pasti od vodotoka na ulov mladoletnic. Štiri svetlobne pasti so bile postavljene na različnih oddaljenostih od brega vodotoka. Najučinkovitejša je bila past v oddaljenosti 10 metrov, sledili pa sta ji past na bregu in past v oddaljenosti 50 metrov. Drugačna razporeditev osebkov je bila opažena pri samcih najpogostejše vrste Potamophylax cingulatus, ki so pripadali dvema različnima podvrstama. Svetlobna past z modrim virom svetlobe je bila manj učinkovita kot tiste z ultravijoličnimi viri. Ključne besede: svetlobna past, letna razdalja, mladoletnice, favna, Slovenija Introduction Many insects with night flight activity are attracted by light sources. Therefore light traps are frequently used in faunistic investigation. In aquatic insects, this method is especially useful for caddisflies (e.g. Chantaramongokol 1983, Malicky 1981, 1987, 1999, Waringer 1989, Urbanic 1999). Most caddisfly species are attracted by light, although some species do not NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 14 Gorazd URBANIČ: The impact of the light tube and the distance of the light trap from ... / ZNANSTVENI ČLANEK show preferences to light sources (Malicky 1987, Urbanic 1999). Moreover, Malicky (1987) observed differences in flight range and in the distance of direct attraction. In addition, it has been known that the wavelength of the light source has an impact on the quantity and quality of the catch. Study area The study site is located in the spring area of the Poltarica stream, the first tributary to the river Krka, southeasterly from Ljubljana (Figs. 1-2). A typical karst spring, 7 m wide, finds its source at an altitude of 290 m and is well saturated over the whole year (85-100 %). The stream is characteristic of relative low annual temperature fluctuations (9,4-10,4oC) and slightly alkaline pH (7,2-7,5). The dominating bottom substrate, mainly covered with mosses, consists of cobbles and rocks, with rare patches of pebble and sand in-between. Wooded riparian vegetation mainly of autumn-shed trees is present on the stream banks; therefore the stream is well shaded in the active vegetation period. Figure 1. Location of the study site in Slovenia. Slika 1. Lega vzorčnega mesta v Sloveniji. NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 15 i 1 • ► 10m Poltarica —^ 3 » . 50 m 4 . a 10 m Figure 2. Sketch of the study area with positions of the light-traps. Slika 2. Skica vzorčnega mesta in razporeditve svetlobnih pasti. Material and methods Adult caddisflies were collected using four light-traps including three black and one blue lamp, placed in different distances from the stream (Table 1). The positions of the light-traps are shown in Figure 2. Light-traps 1 and 2 were positioned on the left bank side of the stream at distances of 0 m and 10 m, respectively. Due to the dense riparian vegetation, it was impossible to detect light of other lamp at any of these traps. The last two traps were positioned on the opposite side of the stream at a distance of 50 m. In contrast to previous traps, they had a direct impact on each other, but were positioned 10 m in-between. All four traps were in continuous operation for four hours, from the sunset on 30th August 2000. The collected specimens were preserved in 70 % ethanol in the field, and identified in the laboratory using a SZH 10 stereomicroscope (Olympus, Japan) and the identification keys of various authors (Malicky 1983, Robert & Schmidt 1990, Pitsch 1993a, Moretti et al. 1994). The nomenclature follows Limnofauna Europaea (Botosaneanu & Malicky 1978). 16 Gorazd URBANIČ: The impact of the light tube and the distance of the light trap from ... / ZNANSTVENI ČLANEK Table 1. Characteristics of light-traps used at the Poltarica stream. Tabela 1. Značilnosti svetlobnih pasti, uporabljenih ob vodotoku Poltarica. Light-trap Light source Distance from the stream (m) 1 Blackliqht tube (Osram L 18W) 0 2 Blacklight tube (Osram L 18W) 10 3 Blacklight tube (Osram L 18W) 50 4 Bluelight tube (Osram L 18W) 50 Results and discussion A total of 314 specimens belonging to eight families and sixteen species were collected (Table 2). Potamophiylax cingulatus was predominant with 65 %, whereas each other species did not exceed 6 % (Fig. 3). The fact that P. cingulatus is common caddisfly in the Poltarica stream was also confirmed by larval samples. However, the question was raised as to which subspecies the specimens belonged. In Europe, Moretti et al. (1994) defined four subspecies of P. cingulatus. Those of special interest for Slovenia are P. cingulatus alpinus Tobias 1994, which was described from the Alps, and P. cingulatus depiiis Szczesny 1994 from the Carpathian Mountains. The latter was confirmed also for the Balkan Peninsula (Kumanski & Malicky 1999, Urbanic unpublished data). During the determination of the specimens from the light traps at the Poltarica stream both subspecies were recognised. Moreover, intermediary specimens, with spines present only on one of both paramera, were also found. Most abundant species collected at the Poltarica stream are characteristic of unpolluted stream reaches. However, Hydropsyche contubernaiis was the only species, which has a higher saprobic value and occurs mainly in large medium polluted rivers at elevations under 500 m (Botosaneanu & Malicky 1978, Pitsch 1993b, Waringer & Graf 1997). Larvae are common in the River Sava, but were not collected in the Poltarica stream or in the River Krka (Urbanic unpublished data). It seems that this species is capable of flying far away from emerging places. This could confirm also the only published finding of the species in Slovenia, i.e. from Pohorje, where few specimens were collected at altitudes between 700 and 800 m (Krusnik 1987). All collected species are included in the Preliminary list of Slovenian Trichoptera (Krusnik & Urbanic 2002). However, for many of them, very little is known about their distribution. Hydropsyche dinarica was previously known only from one location in northwest Slovenia NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 17 (Krusnik 1990), whereas Potamophylax rotundipennis was reported from northeast Slovenia (Urbanic et al. 2000, Urbanic 2001), but it seems that both species are much more wide distributed. The analysis of the distribution of specimens collected with all four light traps showed that most specimens (50 %) as well as species were caught by a light trap at a distance of 10 m, followed by a light trap at the riverbed edge (29 %) and those 50 m away (20 % and 1 %). The least efficient light traps showed great differences in the number of caught specimens. The light trap containing blacklight tube proved to be much more efficient than that with bluelight. Differences in the number of caught specimens were observed also between males and females of the most abundant species P. cingulatus. Male specimens showed almost no difference in attraction to blacklight tubes up to the distance of 50 m. In contrast, the majority of females, and almost one half of all specimens (94) of this species, were caught by light-trap 2 followed by light trap 1 and light-trap 3 with 35 and 16 specimens, respectively. This indicated that females were mainly concentrated at the stream bank, but the most efficient light-trap, which was placed at a distance of 10 m, was probably more visible from distant locations and therefore attracted more specimens. Table 2. Caddisfly species caught by light traps at the Poltarica stream. Tabela 2. Vrste mladoletnic, ujetih s svetlobnimi pastmi ob vodotoku Poltarica. Light trap i 2 3 4 Taxa a 2 Number of specimens a 2 a 2 a 2 RHYACOPHILIDAE Rhyacophila fasciata Hagen 1859 5 4 2 Rhyacophila vulgaris Pictet 1834 3 1 1 HYDROPTILIDAE Hydroptila forcipata (Eaton 1873) 1 1 Hydroptlla sparsa (Curtis 1834) 1 4 1 HYDROPSYCHIDAE Hydropsyche contubernalis McLachlan 1865 4 5 2 Hydropsyche dinarica Marinkovic-Gospodnetic 1979 1 1 Hydropsyche instabilis (Curtis 1834) 1 Hydropsyche spp. (22) 1 10 7 POLYCENTROPODIDAE Plectrocnemia conspersa (Curtis 1834) 1 Polycentropus flavomaculatus (Pictet 1834) 1 PSYCHOMYIIDAE Tinodes dives Pictet 1834 6 2 LIMNEPHILIDAE Glyphotaelius pellucidus (Retzius 1783) 1 1 Limnephilus flavicornis (Fabricius 1787) 1 Potamophylax cingulatus (Stephens 1837) 18 35 20 94 22 16 2 Potamophylax rotundipennis (Brauer 1857) 1 18 Gorazd URBANIČ: The impact of the light tube and the distance of the light trap from ... / ZNANSTVENI ČLANEK Light trap 1 2 3 4 Taxa Number of specimens S 2 S 2 S 2 S 2 LEPIDOSTOMATIDAE Lepidostoma hirtum (Fabricius 1775) 1 1 10 5 3 ODONTOCERIDAE Odontocerum albicorne (Scopoli 1763) 6 7 3 1 No. of specimens 43 47 33 126 33 29 2 1 No. of species 11 13 9 2 Figure 3. Percentages of more abundant taxa caught by light traps. Slika 3. Odstotki pogostejših taksonov, ujetih s svetlobnimi pastmi. Povzetek Mladoletnice so skupina vodnih žuželk. Odrasle osebke mnogih vrst privlačijo svetlobni viri, zato je lov s svetlobnimi pastmi ena izmed najpogostejših metod lova. Uspešnost ulova na izbranih vzorčnih mestih je odvisna tudi od vira svetlobe in oddaljenosti svetlobne pasti od mesta izletanja oz. vodnega okolja. Vodotok Poltarica, ob katerem je bilo izbrano vzorčno mesto, je neonesnažen, tipičen kraški izvir v povirju reke Krke. Ob robu struge ter v oddaljenosti 10 m in 50 m so bile postavljene štiri svetlobne pasti. Tri pasti so vsebovale vir ultravijolične, ena pa vir bele svetlobe. V času delovanja so bili ujeti osebki šestnajstih vrst. Najpogostejši so bili osebki vrste Potamophylax cingulatus, pripadali pa so dvema podvrstama. Med vrstami, ki ni značilna za neobremenjene izvirne predele, je bila relativno številčna vrsta Hydropsyche contubernalis, čeprav ličinke niso bile najdene v Poltarici ali v reki Krki. Avtor je to pripisal NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 19 sposobnosti vrste razširjanja na daljše razdalje, saj je vrsta v Sloveniji pogosta v večjih rekah, tudi v Savi. Med ujetimi vrstami sta zanimivi tudi najdbi vrst Hydropsyche dinarica, ki je bila pred tem v Sloveniji ulovljena le na eni lokaciji v severozahodni Sloveniji, in vrste Potamophylax rotundipennis, pred tem znane iz porečja reke Mure. Najdbi potrjujeta predvidevanja, da imata obe vrsti v Sloveniji širša areala. Analiza razporeditve osebkov med pastmi je pokazala, da je bilo največ osebkov in vrst ujetih v pasti na oddaljenosti 10 m od struge, najmanj pa v najbolj oddaljeni pasti. Drugačen vzorec razporeditve je bil zaznan pri samcih najpogostejše vrste, ki na razdalji krajši od 50 m niso kazali vpliva oddaljenosti pasti od vodotoka na število ulovljenih osebkov. Razlike pa so se pokazale pri uspešnosti lova, saj so bile pasti z viri ultravijolične svetlobe veliko učinkovitejše kot tiste z virom bele svetlobe. Acknowledgement The author thanks Matjaž Černila for his help at light trapping. References Botosaneanu L., Malicky H. (1978): Trichoptera. In: Illies J. (Ed.), Limnofauna Europaea, 2. Auflage. Gustav Fischer Verlag, Amsterdam, pp. 333-359. Chantaramongokol P. (1983): Light-trapped caddisflies (Trichoptera) as water quality indicators in large rivers: results from the Danube at Veroce, Hungary. Aquatic insects 5: 33-37. Krušnik C. (1987): Prispevek k poznavanju favne mladoletnic (Insecta, Trichoptera) Pohorja. BBiol. Vestn. 35(2): 47-60. Krušnik C. (1990): Nove vrste mladoletnic (Insecta, Trichoptera) za favno Slovenije. BBiol. Vestn. 38(2): 39-44. Krušnik C., Urbanič G. (2002): Preliminary list of Slovenian Trichoptera. Nova Suppiementa Entomologica 15: 359-364. Kumanski K., Malicky H. (1999): A survey of the genus Potamophylax Wallengren 1891 in the Balkan Peninsula, with description of two new species (Trichoptera: Limnephilidae). Braueria 26: 27-30. Malicky H. (1981): Artificial illumination of a mountain stream in Lower Austria: effect of constant day length on the phenology of the caddisflies (Trichoptera). Aquatic insects3: 25-32. Malicky H. (1983): Atlas of European Trichoptera, Series entomologica. Dr. Junk Publishers, Hague, X + 298 pp. 20 Gorazd URBANIČ: The impact of the light tube and the distance of the light trap from ... / ZNANSTVENI ČLANEK Malicky H. (1987): Anflugdistanz und Fallenfangbarkeit von Köcherfliegen (Trichoptera) bei Lichtfallen. Jber. Bio/. Stn. Lunz 10: 140-157. Malicky H. (1999): Köcherfliegen (Trichoptera) von Marchfeldkanal (Niederösterreich). Z Arb. Gem. Öst. Ent. 51: 89-98. Moretti G., Szczeny B., Tobias W. (1994): Systematische Differenzierung inerhalb der Potamophylax cingulatusGruppe (Insecta: Trichoptera: Limnephilidae). Senkerbergianabiologica 74(1/2): 91102. Pitsch T. (1993a): Zur Kenntnis der Hydropsychepellucidula - Gruppe in Mitteleuropa (Trichoptera: Hydropsychidae). Braueria 20: 27-32. Pitsch T. (1993b): Zur Larvaltaxonomie, Faunistik und Ökologie mitteleuropäischer FliesswasserKöcherfliegen (Insecta: Trichoptera). Technische Universität Berlin, 316 pp. Robert R., Schmidt C. (1990): Zur Unterscheidung der Weibchen von Potamophylax cingulatus (Stephens 1837) und Potamophylax latipennis (Curtis 1834) (Trichoptera: Limnephilidae). Entomologische Zeitschrift (Stuttgart) 79(9): 96-100. Urbanič G. (1999): Taksonomske in ekološke značilnosti združbe mladoletnic (Insecta, Trichoptera) v reki Sčavnici. Diplomska naloga. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 69 pp. Urbanič G. (2001). Contribution to the knowledge of caddisflies (Trichoptera) of the reservoir Ledavsko jezero, NE Slovenia. ActaEntomologicaSlovenica 9(2): 129-134. Urbanič G., Krušnik C., Toman M.J. (2000): New Records for the Caddisfly Fauna of Slovenia (Insecta, Trichoptera). Acta Entomologica Slovenica 8: 43-48. Waringer J.A. (1989): The abundance and temporal distribution of caddisflies (Insecta: Trichoptera) caught by light traps on the Austrian Danube from 1986 to 1987. FreshwaterBiology21: 387399. Waringer J., Graf W. (1997): Atlas der österreichischen Köcherfliegenlarven unter Einschluß der angrenzenden Gebiete. Facultas Universitätsverlag, Wien, 286 pp. Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Bele Krajine in vzhodnega dela Kočevske (jugovzhodna Slovenija) Rudi Verovnik1 & Andreja Škvarč2 1 Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: rudi.verovnik@uni-lj.si 2 Dogoška 88, SI-2000 Maribor, Slovenija, E-mail: andreja.skvarc@guest.arnes.si Izvleček. Prispevek obravnava favno dnevnih metuljev, opaženih v Beli Krajini in vzhodni Kočevski v letih 1998 in 2001. To je prvi obsežnejši pregled favne metuljev tega območja, v katerem je bilo najdenih 95 vrst in pregledanih 69 lokalitet. Pojavljanje nekaterih v Sloveniji submediteransko razširjenih vrst, kot so na primer Pyronia tithonus, Artogea manniiin Hipparchia semele, je ena glavnih značilnosti favne obravnavanega območja. Presenetljive so tudi najdbe redkih selivcev Leptotes pirithous in Lampides boeticus. Po zbranih podatkih je bil slednji v Sloveniji nazadnje opažen leta 1947. Naravovarstveno najpomembnejši za ohranitev ogroženih vrst metuljev so vlažni travniki v širši okolici izvira Lahinje. Ključne besede: dnevni metulji, Rhopalocera, razširjenost, ogroženost, jugovzhodna Slovenija Abstract. A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE BUTTERFLY FAUNA (LEPIDOPTERA: RHOPALOCERA) OF BELA KRAJINA AND THE EASTERN PART OF THE KOČEVSKA REGION (SOUTHEASTERN SLOVENIA) - The article evaluates the butterfly fauna observed in Bela Krajina and the eastern Kočevska region during 1998-2001. This first report includes 95 species and 69 surveyed localities. The presence of some species with submediterranean distribution in Slovenia (such as Pyronia tithonius, Artogeia mannii, and Hipparchia semele) is one of the most striking characteristics of this region. The findings of some rare migrants, e.g. Leptotes pirithous and Lampides boeticus, are also surprising. According to the avaliable data, the latter has not been recorded in Slovenia since 1947. Wet grasslands around the source of the Lahinja are of the highest nature conservation value for the preservation of endangered butterflies. Keywords: butterflies, Rhopalocera, distribution, threat status, SE Slovenia Uvod Čeprav se je raziskovanje metuljev na Slovenskem začelo že več kot pred dvema stoletjema, je favna dnevnih metuljev Bele Krajine in jugovzhodne Slovenije nasploh zelo slabo raziskana. Edine podatke o metuljih, ki nakazujejo značilnosti favne obravnavane regije, sta objavila Lorkovic in Mladinov (1971) in Mladinov (1978), ki sta popisovala metulje v zgornjem delu reke Kolpe. Nekaj podatkov iz tega območja je razpršenih po zasebnih zbirkah, ki pa po NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, 2002 22 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK večini niso dostopni. Zaradi tega je bilo terensko raziskovalno delo usmerjeno v čim širši pregled območja, s poudarkom na ekstenzivno rabljenih vlažnih in suhih traviščih. Skupaj smo tako raziskali 69 lokalitet in zbrali 927 podatkov o razširjenosti metuljev. Tako je ta raziskava prvi obsežnejši pregled favne metuljev JV Slovenije in pomemben prispevek k nastajajočemu Atlasu dnevnih metuljev Slovenije. Pri omejenem času za pregled tako obsežnega območja je izbor lokalitet ključen za čim realnejšo oceno vrstne pestrosti in odkrivanja redkih in lokalno razširjenih vrst. Začetni izbor lokalitet poteka s pomočjo geografskih značilnosti, vidnih na razpoložljivih kartah (npr. Atlas Slovenije 1986). Večina lokalitet je nato izbrana na terenu glede na oceno raznolikosti in ohranjenosti za metulje primernih habitatnih tipov. Pomemben kriterij izbora lokalitet je tudi razpoložljivost hranilnih rastlin redkih in ogroženih vrst metuljev. Metulje smo ob ugodnih vremenskih razmerah opazovali ter lovili s pomočjo metuljnic. Večino vrst smo določili na terenu, nekatere težje določljive pa shranili za kasnejšo determinacijo. Kot določevalno literaturo smo uporabljali predvsem slikovni ključ (Tolman & Lewington 1997). Opis obravnavanega območja Bela Krajina leži na meji med subpanonsko in kraško zoogeografsko regijo (Carnelutti 1992). Tako pokrajino zaznamujeta panonski podnebni vpliv in geološka podlaga krednih apnencev. Večji del obravnavanega območja je nizki kras, zato so površinske vode in vlažni habitati zelo redki. Videz današnje pokrajine je oblikovala tudi dolgoletna kmetijska tradicija. Osrednja ravnica z nadmorskimi višinami med 160 in 190 m zajema Črnomeljski ravnik z Dragatuškim podoljem. To je vrtačast svet s plitvimi tlemi, kjer prevladujejo njive, travniki in pašniki s posameznimi skupinami drevesne in grmovne vegetacije. Ob rekah ravnika (Lahinja, Nerajčica, Dobličica) se raztezajo mokrotne površine na naplavnih obvodnih ravnicah, ki pa so večinoma intenzivno obdelane. Pobočja ob tektonski prelomnici z Gorjanci in Kočevskim Rogom kot tudi griči (prisojni deli Bukovja, pod Gorjanci, pod Poljansko goro) nadmorskih višin od 240 do 350 m so večinoma obdelani (vinogradi). Bukovje, obsežno gričevje v jugozahodnem delu Bele Krajine, je pretežno poraslo z bukovim gozdom, na obrobju pa se v postopnih terasah, ponekod tudi stenah, spušča proti Kolpi. Na območju Kočevskega Roga prevladuje bukovo-jelov gozd. Pokrajino tvorijo sklenjene gozdne površine z vrtačami, gozdnimi jasami in zapuščenimi naselji na krednih dolomitih in apnencih (Melik 1959). NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 23 Rezultati Seznam in opis lokalitet Natančna lega lokalitet je podana z Gauss-Krugerjevimi koordinatami. Poleg geografskega opisa je pri večini lokalitet naveden tudi opis habitatnega tipa. Vsem lokalitetam je pripisan tudi datum opazovanja. 1. J od Špeharjev, ob Kolpi; Špeharji; koordinate: 511559, 33273; 9.5.1998 2. Nad Dolom, ob Kolpi; Dol; koordinate: 504623, 39376; 9.5.1998 3. Ob cesti Balkovci-Preloka, 4 km od Preloke; Balkovci; koordinate: 525763, 35181; 9.5.1998 4. SZ od Malih Sel; Mala sela; koordinate: 524239, 41273; 9.5.1998 5. V od Rožič vrha, ob cesti Tušev dol-Naklo; Rožič vrh; koordinate: 512035, 49445; suhi travnik in grmičevje; 13.5.2001, 31.7.2001 6. Travnik SV od vasi Gaber; Gaber pri Semiču; koordinate: 512684, 55681; suhi in gojeni travnik; 13.5.2001 7. Travnik na hribu Hrastov vrh (337 m); Osojnik; koordinate: 517849, 59906; 13.5.2001 8. Travnik na pobočju SZ nad vasjo; Vrtača pri Semiču; koordinate: 514980, 57968; suhi in gojeni travnik; 13.5.2001 9. V od vasi Rožni dol; Rožni dol; koordinate: 511880, 59554; gojeni travnik, gozdni rob; 13.5.2001 10. Ob cesti S od vasi Dobidol; Dobindol; koordinate: 509297, 63991; gojeni travnik, 13.5.2001 11. Travnik na S strani ceste Talčji Vrh-Naklo, Z od odcepa k cerkvi Sveti Jakob; Naklo; koordinate: 511407, 49859; gozdni rob, suhi travnik, gojeni travnik; 26.7.2001 12. Travnik 500 m JV od cerkve Sveti Nikolaj; Tušev Dol; koordinate: 512174, 48214; suhi travnik, gojeni travnik; 26.7.2001 13. Travnik 250 m J od pokopališča V od Tuševega Dola; Tušev Dol; koordinate: 512635, 48548; gozdni rob, suhi travnik, gojeni travnik; 26.7.2001 14. Travnik na SZ robu vasi Desinec; Desinec; koordinate: 518875, 46383; suhi travnik; 26.7.2001 15. Vrtača 150 m SV od cerkve Sveti Mihael v vasi Desinec; Desinec; koordinate: 518968, 46354; gojeni travnik, suhi travnik; 26.7.2001 16. Gozd ob cesti 750 m SZ od vasi Zastava; Zastava; koordinate: 518193, 49277; mešani gozd, gozdna pot; 26.7.2001 17. Travnik 250 m Z od vasi Zastava; Zastava; koordinate: 518480, 48623; suhi travnik, gojeni travnik; 26.7.2001 18. Vrtača na Z strani ceste, 650 m J od Štrekljevca; Štrekljevec; koordinate: 516929, 57773; suhi travnik, gojeni travnik; 26.7.2001 19. Travnik na SZ pobočju 750 m JZ od vasi Maline; Maline pri Štrekljevcu; koordinate: 516984, 61293; suhi travnik, 26.7.2001 20. Travnik ob Selskem potoku 300 m SZ od Sel pri Dragatušu; Sela ob Dragatušu; koordinate: 513371, 43474; vlažni travnik, gojeni travnik; 27.7.2001 21. Travnik ob potoku V od ceste proti Obrhu; Obrh pri Dragatušu; koordinate: 513749, 41468; vlažni travnik, gojeni travnik; 27.7.2001 22. Travnik na pobočju 500 m J od Obrha pri Dragatušu; Obrh pri Dragatušu; koordinate: 513569, 40600; gozdni rob, suhi travnik; 27.7.2001 23. Travnik Z od izvira Lahinje; Mala Lahinja; koordinate: 516389, 39879; vlažni travnik; 27.7.2001 24. Travnik V od ceste 200 m S od vasi Draga pri Sinjem Vrhu; Draga pri Sinjem Vrhu; koordinate: 514017, 33573; suhi travnik, gojeni travnik; 27.7.2001 25. Ob kolovozu južno od kmetije Štale; Štale; koordinate: 505509, 57094; suhi travnik, gozdni rob; 27.7.2001 26. Travnik Z od ceste na V pobočju hriba Mala Plešivica; Gorenjci pri Adlešičih; koordinate: 525007, 41196; suhi travnik, gojeni travnik; 28.7.2001 27. Travnik ob mlaki Ribnik SZ od Gribelj; Griblje; koordinate: 522661, 47964; vlažni travnik, gojeni travnik; 28.7.2001 28. Travnik S od kanala in ceste v Logu; Metlika; koordinate: 526425, 55158; gojeni travnik; 28.7.2001 29. Gozd ob odcepu kolovoza za Markučev mlin; Radovica; koordinate: 527622, 61334; listopadni gozd, gozdna pot; 28.7.2001 30. Travnik V ob kolovozu 150 m od odcepa s ceste; Radovica; koordinate: 527688, 61385; suhi travnik, gozdni rob; 28.7.2001 31. Travnik S od cesti 1 km ZSZ od cerkve v Radovici; Radovica; koordinate: 526694, 60683; suhi travnik; 28.7.2001 32. Travnik J od ceste 400 m SV od vasi Gornje Dobravice; Gornje Dobravice; koordinate: 521856, 55355; gojeni travnik, gozdni rob; 28.7.2001 24 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK 33. Travnik ob cesti za Koprivnik 1 km S od s ceste Nemška Loka-Bistrica; Nemška Loka; koordinate: 504459, 47533; suhi travnik; 28.7.2001 34. Travniki in gozd na območju Ribnik; Črmošnjice; koordinate: 504540, 56787; gojeni travnik, suhi travnik, gozdni rob; 29.7.2001 35. Gozd 100 m J od križišča V od Ribnika, Z od hriba Pogorelec; Črmošnjice; koordinate: 504940, 56683; mešani gozd, gozdna pot; 29.7.2001 36. Travnik ob cesti med Ribnikom in Ponikvami, 850 m Z od hriba Suhi vrh; Komarna vas; koordinate: 505070, 55366; suhi travnik, gozdni rob; 29.7.2001 37. Gozd V od cesti Ribnik-Ponikve, 780 m JZ od hriba Suhi vrh; Komarna vas; koordinate: 505400, 54889; mešani gozd, gozdna pot; 29.7.2001 38. Travnik V od Ponikev, SZ od Trnovega hriba; Komarna vas; koordinate: 506011, 54417; suhi travnik, gozdni rob; 29.7.2001 39. Travnik S ob cesti 200 m JZ od koče Štale; Komarna vas; koordinate: 505509, 57356; suhi travnik, gojeni travnik; 29.7.2001 40. Cesta Semič-Uršna sela 100 m S od odcepa za vas Potoki; Preloge; koordinate: 512500, 57854; 29.7.2001 41. Cerkev Sveti Marko v Butoraju; Butoraj; koordinate: 516623, 44261; 30.7.2001 42. Travnik na pobočju na Z robu vasi Rožni Dol; Rožni Dol; koordinate: 511275, 59505; suhi travnik, gozdni rob; 30.7.2001 43. Travnik na JV robu vasi Dole; Dole; koordinate: 520424, 61905; suhi travnik; 30.7.2001 44. Travnik na pobočju S od ceste 400 m JV od vasi Drage; Drage; koordinate: 521086, 61917; suhi travnik, grmičevje; 30.7.2001 45. Travnik V od vasi, ob J cesti proti Dragatušu; Tanča gora; koordinate: 512883, 43293; suhi travnik, gojeni travnik; 31.7.2001 46. J od vasi Podgrad, V ob cesti Podgrad-Sela pri Jugorju; Podgrad; koordinate: 515972, 65079; gojeni travnik, kamnolom, grmičevje; 31.7.2001 47. Travnik V od vasi, pri odcepu z glavne ceste; Maline pri Štrekljevcu; koordinate: 518038, 61484; suhi travnik, gojeni travnik; 31.7.2001 48. Stene nad reko Kolpo, V od vasi Podklanec; Podklanec; koordinate: 522268, 35812; 9.5.1998, 1.8.2001 49. Križišče 2 km J od Tribuč in 800 m JZ od Pribincev; Pribinci; koordinate: 520070, 42652; 1.8.2001 50. Travnik SV od vasi Purga, na cesti proti gradu; Purga; koordinate: 524662, 42753; suhi travnik; 1.8.2001 51. Gozd ob cesti V od Gornje Loke; Nemška Loka; koordinate: 504356, 47683; 1.8.2001 52. JZ od vasi Griblje; Griblje; koordinate: 522297, 46586; gojeni travnik, gozdni rob; 1.8.2001 53. SV od vasi Marindol; Marindol; koordinate: 526709, 40331; suhi travnik, gozdni rob; 1.8.2001 54. Travnik J od kmetije Balkovci; Balkovci; koordinate: 524993, 35199; suhi travnik; 1.8.2001 55. 100 m S od vasi Gornje Zilje; Gornje Zilje; koordinate: 523550, 36011; suhi travnik, pašnik, gozdni rob; 1.8.2001 56. Polje V od vasi Perudina, pri križišču; Perudina; koordinate: 519477, 36634; 1.8.2001 57. S od vasi Dolnji Bojanci, Dolnji Bojanci; koordinate: 519436, 40093; suhi in gojeni travnik; gozdni rob; 1.8.2001 58. Polje JV od vrha hriba Pekičev vrh (227 m); Golek; koordinate: 519365, 43416; 1.8.2001 59. Travnik v dolini SZ od cerkve v vasi Tribuče; Tribuče; koordinate: 519488, 44948; gojeni travnik; 1.8.2001 60. v kleti hiše, Zagozdac (Črnomelj); Zagozdac; koordinate: 505130, 42340; 2.8.2001 61. okolica izvira reke Lahinje; Knežina; koordinate: 516356, 39790; vlažni travnik, grmičevje; 2.8.2001 62. Travnik S ob potoku Nerajčica (Nerajski lugi); Veliki Nerajec; koordinate: 515706, 40440; vlažni in močvirni travnik; 2.8.2001 63. V od Jelenje vasi, ob kolovozu; Jelenja vas; koordinate: 505490, 41103; pašnik, gozdni rob, gozdna pot; 2.8.2001 64. Travnik ob potoku Z od vasi Čeplje; Čeplje; koordinate: 503803, 43749; gojeni travnik; 2.8.2001 65. SZ od vasi Vimolj pri Predgradu; Vimolj pri Predgradu; koordinate: 503002, 44580; skalovje in gozdna pot ob cesti; 2.8.2001 66. SZ od vasi Koprivnik; Koprivnik; koordinate: 502503, 51138; suhi travnik, skalovje, grmičevje, gozdni rob; 2.8.2001 67. okolica kmetije Miklar; Miklarji; koordinate: 508141, 45931; gojeni travnik, gozdni rob; 2.8.2001 68. V od Bistrice, SZ od hriba Cerovec (467 m); Bistrica; koordinate: 509811, 47381; gojeni travnik, gozdna pot; 2.8.2001 69. JZ od vrha hriba Lipovec (813 m), pri odcepu z glavne ceste; Lipovec; koordinate: 519390, 65105; pašnik, gozdni rob; 3.8.2001 NATURA SLOVENIAE 4(1): 13-20 25 Seznam vrst Tabela 1: Razširjenost in ohranitveni status vrst dnevnih metuljev, popisanih v letih 1998 in 2001 na območju Bele Krajine in vzhodne Kočevske . Večji del podatkov je bil zbran med Raziskovalnim taborom študentov biologije Semič 2001. Nomenklatura je povzeta po Tolman & Lewington (1997). Oznake: RS = Pravilnik o uvrstitvi rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam (Ur. l. RS, MP 82/02): V - ranljiva, E - prizadeta; A = Atlas ogroženih dnevnih metuljev Slovenije (Čelik & Rebeušek 1996); BERN = Dodatek II Konvencije o varstvu evropskega prostoživečega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Ur. l. RS, MP 19/99); FHH = Direktiva evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živeče favne in flore (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora): II - Dodatek II, IV - Dodatek IV; RB = Red Data Book of European Butterflies (Rhopalocera) (Van Swaay & Warren 1999): V - ranljiva, E - prizadeta, CE - kritično prizadeta vrsta, SPEC 3 - vrsta s središči razširjenosti znotraj in zunaj Evrope, vendar velja za ogroženo vrsto v Evropi, SPEC 1 - vrsta živi le v Evropi in je globalno ogrožena. Table 1: Distribution and conservation status of butterflies observed in 1998 and 2001 in Bela Krajina and the E Kočevska region. Most of the data were collected during the Biology Student Research Camp Semič 2001. Nomenclature after Tolman & Lewington 1997. Legend: RS = Rules for classification of the plant and animal species in the Red List (Ur. l. RS, MP 82/02): V - vulnerable, E - endangered; A = Atlas of the threatened butterflies of Slovenia (Čelik & Rebeušek 1996); BERN = Annex II of Bern Convention; FHH = EU Habitat Directive (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora): II - Annex II, IV - Annex IV; RB = Red Data Book of European Butterflies (Rhopalocera) (Van Swaay & Warren 1999): V - vulnerable, E - endangered, CE - critically endangered species, SPEC 3 - species with headquarters within and outside Europe, but considered threatened in Europe, SPEC 1 - species of global conservation concern because restricted to Europe and considered globally threatened. St./ No. Družina in vrsta/ Family and species Zaporedna številka lokalitete/Locality Varstveni status/ Conservation status PAPILIONIDAE 1. Papilio machaon 1, 32, ■ 48, 57, 63, 67 2. Iphiclides podaiirius 2, 7, 10, 12, 15, 19, 22, 23, 24, 28, 30, 34, 44, 46, 48, 50, 52, 57, 61, 64, 66, 67 PIERIDAE 3. Aporia crataegi 34 4. Pieris brassicae 14, 16, 17, 19, 22, 26, 29, 46, 48, 52, 57, 69 6, 11, 12, 13, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 26, 27, 28, 29, 5. Artogeia rapae 30, 31, 59, 64, 34, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 53, 55, 56, 58, 66, 67, 69 6. Artogeia mannii 52, 54, 59 RS (V) 7. Artogeia napi 9, 29, 39, 48, 52, 61, 62, 66, 67, 69 8. Pontia edusa 5, 12, 45 9. Anthocharis cardamines 2, 9, 48 5, 12, 13, 14, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 26, 27, 10. Coiias crocea 28, 31, 52, 54, 32, 34, 36, 39, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 50, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 62, 63, 66, 67, 68 11. Coiias aifacariensis 26, 46 12. Gonepteryx rhamni 1, 2, 3 37, 39, , 4, 5, 9, 16, 17, 18, 19, 22, 23, 26, 27, 34, 42, 43, 48, 55, 56, 61, 63, 66 1, 2, 3 , 4, 5, 7, 8, 9, 11, 12, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 13. Leptidea sinapis/reaii 21, 22, 45, 46, 62, 63, 23, 24, 26, 27, 28, 31, 34, 38, 42, 43, 44, 47, 48, 50, 52, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 64, 66, 67 14. Leptidea morsei 4 RDB (CE, SPEC 3); FHH: II; RS (V) LYCAENIDAE 15. Thecia betuiae 52 16. Quercusia quercus 57, 62 17. Satyrium spini 54, 55, 63, 65, 66 18. Satyrium w-aibum 30, 63, 64, 66, 67 19. Caiiophrys rubi 1, 4, 8 26 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK St./ No. Družina in vrsta/ Family and species Zaporedna številka lokalitete/Locality Varstveni status/ Conservation status 20. Lycaena phlaeas 4, 22, 52, 59, 62 21. Lycaena dispar 57, 59, 62 BERN; FHH: II/IV; A; RS (V) 22. Lycaena vigaureae 34, 38, 66 23. Lycaena tityrus 3, 4, 7, 8, 11, 15, 19, 21, 22, 23, 26, 30, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 59, 62, 63, 64, 65, 68 24. Lycaena hippothoe 3, 17, 18, 19, 21, 26, 28, 31, 39, 42, 50, 52, 53, 56, 59, 61, 62, 67 A, RS (V) 25. Lampides boeticus 15, 59 26. Leptotes pirithous 21, 23, 34, 61, 64, 66, 67, 68 27. Everes argiades 5, 7, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 30, 31, 34, 42, 44, 45, 47, 48, 50, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 62, 64, 65, 66, 67, 68, 69 28. Cupido minimus 1, 2, 4, 5, 8, 47 29. Celastrína argiolus 5, 7, 29, 34, 48, 52, 55, 62, 69 30. Glaucopsyche alexis 5, 48 RDB (V, SPEC 3) 31. Maculinea alcon 20, 22, 23, 61, 62 A, RDB (V, SPEC 3), RS (E) 32. Maculinea rebeli 66 A, RDB (V ,SPEC 1), RS (V) 33. Maculinea arion 26, 43, 44, 55 BERN, FHH: IV, A, RDB (E, SPEC 3), RS (V) 34. Scolitantides orion 19, 22, 48 A, RDB (V, SPEC 3), RS (V) 35. Plebejus argus 5, 14, 18, 22, 23, 26, 27, 43, 45, 50, 53, 54, 55, 57, 58, 59, 61, 63 36. Plebejus idas 55 RS (V) 37. Aricia agestis 4, 5, 11, 12, 15, 22, 23, 46, 54, 57 38. Plebicula dorylas 43 A 39. Lysandra coridon 23, 46, 63, 65 40. Lysandra bellargus 5, 26, 42, 44, 48, 50, 53, 57 41. Polyommatus icarus 1, 2, 3, 4, 5, 8, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 28, 30, 31, 32, 39, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 50, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67 RIODINIDAE 42. Hamearis lucina 9, 19, 42, 43, 63, 69 NYMPHALIDAE 43. Apatura iris 37 44. Apatura ilia 68 RS (V) 45. Limenitis reducta 26 46. Limenitis camllla 35, 69 47. Neptis sappho 22, 23, 29, 48, 49, 52, 68 48. Nymphalis antiopa 25, 33 49. Nymphaiis polychloros 41, 60 50. Inachis io 19, 21, 26, 34, 48, 52 51. Vanessa atalanta 5, 28, 34, 37, 48, 52, 56, 58, 64 52. Vanessa cardui 4, 5, 12, 18, 19, 28, 34, 38, 42, 55, 59 53. Aglais urticae 2, 4, 28, 48, 69 54. Polygonum c-album 29, 39, 48, 52, 66, 69 55. Araschnia levana 52 56. Argynnis paphia 16, 29, 37, 52, 65, 66, 67, 69 57. Argynnis aglaja 17, 38 58. Argynnis adippe 36, 39, 66, 69 59. Issoria lathonia 12, 22, 34, 36, 38, 39, 59, 62, 63 60. Brenthis hecate 42 NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 27 St./ No. Druzina in vrsta/ Family and species Zaporedna številka lokalitete/Locality Varstveni status/ Conservation status 61. Brenthis daphne 66 62. Brenthis ino 34, 38 63. Clossiana selene 62 A, RS (V) 64. Clossiana dia 4, 5, 8, 59, 61, 18, 23, 68 26, 43, 46, 48, 50, 53, 55, 56, 57, 65. Meiitaea cinxia 3 66. Meiitaea phoebe 4, 6, 7, 11, 45, 52, 54, 55, 57, 59, 62 67. Meiitaea didyma 34 68. Meiitaea trivia 26, 44, 48, 55, 56, 59, 61, 62 A, RS (V) 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 69. Mellicta athaiia 20, 21, 22, 23, 24, 26, 27, 31, 34, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 64, 66, 48, 50, 67, 68 52, 53, 54, 55, 57, 58, 59, 62, 63, SATYRIDAE 70. Melanargia galathea 13, 15, 42, 43, 17, 18, 44, 46, 19, 54, 22, 66, 24, 67, 26, 68, 31, 69 34, 36, 38, 39, 71. Hipparchia semele 40 72. Minois dryas 5, 18, 57, 58, 19, 22, 23, 61, 63, 65, 24, : 66, 26, 42, 43, 44, 45, 47, 68 54, 55, 73. Kanetisa circe 51 74. Erebia aethiops 38 5, 11, 12, 13, 4, 15, : 16, 7, 18, 19, 21, 22, 23, 24, 75. Manioia jurtina 26, 27, 46, 47, 63, 64, 29, 30, 48, 50, 65, 66, 31, 52, 67, 32, 53, 68, 34, 54, 69 36, 55, 38, 56, 39, 42, 43, 57, 58, 59, 44, 62, 76. Aphantopus hyperantus 11, 19, 34, 39, 42, 43, 44, 55, 57, 66, 69 77. Pyronia tithonus 14, 15, 22, 26, 52, 54, 58, 65 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 , 11 , 12 , 13 , 14, 15, 17 , 18, 78. Coenonympha pamphiius 19, 20, 44, 45, 59, 61, 21, 22, 46, 47, 62, 63, 23, 48, 64, 24, 50, 66, 26, 52, 67, 27, 53, 68 28, 54, 30, 31, 42, 55, 56, 57, 43, 58, 79. Coenonympha arcania 22, 63 80. Coenonympha glycerion 19 81. Pararge aegeria 26, 48, 69 82. Lasiommata megera 55 83. Lasiommata maera 3, 4 HESPERIIDAE 84. Pyrgus maivae 1, 3, 4, 5, 7, 9, 26 , 58, 61 85. Pyrgus armoricanus 5, 21, 26, 45, 53, 55, ! 57, 63 RS (V) 86. Spiaiia sertorius 7, 46 RS (V) 87. Carcharodus alceae 17, 31, 59, 63, 67 RS (V) 88. Carcharodus fiocciferus 20, 23, 61 RS (E) 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 , 11 , 12 , 18 , 22, 23, 24 , 30, 89. Erynnis tages 42, 43, 63, 64, 44, 45, 65, 66, 46, 68 48, 54, 55, 56, 57, 59, 61, 62, 90. Heteropterus morpheus 19, 23, 26, 43, 44 91. Carterocephaius paiaemon 1, 3, 7, 48 92. Thymeiicus iineoia 14, 19, 34, 39 93. Thymeiicus syivestris 19, 23, 34, 38 94. Hesperia comma 13, 19, 23, 42, 45, 46, 47, 50, 52, 53, 55, 63, 64, 66 95. Ochiodes venatus 16, 19, 22, 23, 24, 26, 27, 31, 34, 36, 38, 39, 43, 44, 52, 61, 63, 66, 67, 68 28 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Razprava Glavno pomanjkljivost te raziskave nam pokaže že bežen pregled seznama lokalitet, kjer so navedeni tudi datumi. Časovno so namreč v celoti izpuščeni termini od konca maja do sredine julija, ko so številne vrste metuljev v odraslem stadiju. Zato ni mogoče realno oceniti skupnega števila vrst dnevnih metuljev na obravnavanem območju, vsekakor pa 95 opaženih vrst nakazuje veliko vrstno pestrost. Iz Atlasa ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije (Čelik & Rebeušek 1996) je razvidno, da so bile na obravnavanem območju opažene še Zerynthia polyxena RS (V), Parnassius mnemosyne RS (V), Meiitaea diamina RS (V), Lopinga achine in Eurodryas aurinia RS (V). Glede na primerjavo s sosednjimi območji Hrvaške (Lorkovic & Mladinov 1971, Mladinov 1978) lahko pričakujemo najdbe še nadaljnjih deset do petnajst vrst, katerih pojavljanje odraslih osebkov se ujema z manjkajočim časovnim intervalom. Za favno dnevnih metuljev Bele Krajine in V dela Kočevske je značilno pojavljanje nekaterih toploljubnih vrst, ki so v Sloveniji bolj splošno razširjene v Primorju (Verovnik 2000a). Tako je bila na več lokalitetah najdena Pyronia ttthonus, ki je iz vzhodnega dela Slovenije znana le po starejših najdbah (Hofmann & Kloss 1914). Zanimiva vrsta je tudi Melitaea trivia, ki je v Beli Krajini bolj pogosta kot v Sloveniji splošno razširjena sorodna vrsta Meiitaea didyma. To lahko delno pojasnimo s časovno nepopolnim vzorčenjem. Meiitaea trivia smo našli tudi v zanjo netipičnih habitatnih tipih, kot so na primer travniki lucerne. Na teh poljih smo ponekod opazili tudi vrsto Artogea manni, za katero je iz osrednje Slovenije zelo malo podatkov. V skupino vrst z enakim vzorcem razširjenosti sodita še Brenthis hecate in Hipparchia semele. Nekoliko v neskladju z opisanim vzorcem pa je dejstvo, da v Beli Krajini tako rekoč ni velikih okarjev (rodovi Hipparchia, Chazara, Arethusana, Kanetisa). Edina opažanja Kanetisa circe in Hipparchia semele so namreč iz vzhodne Kočevske. Glede na ustreznost habitatnih tipov bi te vrste lahko pričakovali predvsem na travnikih z ametistasto možino (Eryngium amethystinum) na JV Bele Krajine. Med najpogostejše vrste obravnavanega območja sodijo Leptidea sinapis/reaii, Everes argiades, Poiyommatus icarus, Maniola jurtina, Coenonympha pamphHus in Mellicta athaia. Predvsem slednja je v nekaterih delih Slovenije redka in lokalno razširjena (Verovnik 2000b). Leto 2001 je bilo izjemno po številu najdb redkih selivcev v Sloveniji. Najzanimivejše so najdbe Lampides boeticus, ki je bil glede na dostopne podatke (zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije) pri nas nazadnje opažen v letu 1947. Da gre za pravi selitveni val, dokazujejo opažanja iz okolice Novega mesta, Ljubljane in njene okolice ter obalnega dela Primorske (Verovnik, lastna opažanja). V zadnjih treh letih se je povečalo tudi število opazovanj Leptotes NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 29 pirithous v osrednji Sloveniji. To vrsto smo v Beli Krajini in obrobju Kočevske našli v zelo različnih habitatnih tipih in ponekod tudi v večjem številu. Naravovarstveni pomen Bele Krajine in V dela Kočevske Od skupaj 59 vrst dnevnih metuljev, uvrščenih v Rdeči seznam (Ur. l. RS, MP 82/02), jih je bilo med raziskavo najdenih 16, kar je razmeroma malo glede na velikost obravnavanega območja. K temu lahko dodamo še štiri vrste iz Atlasa ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije (Čelik & Rebeušek 1996), katerih razširjenost na tem območju nismo mogli preveriti. Glavni razlog majhnega števila ogroženih vrst je predvsem pomanjkanje ekstremno suhih travišč in redkost vlažnih habitatov. Tako je bila večina ogroženih vrst v Beli Krajini in v vzhodnem delu Kočevske opažena le na majhnem številu lokalitet. Izjema so le že omenjene Meittaea trivia, Pyrgus armoricanus in Lycaena hippothoe. Slednja je tudi drugod po Sloveniji splošno razširjena, ogrožene so le nižinske populacije v območjih z intenzivnim kmetijstvom. Z naravovarstvenega vidika so za ohranitev ogroženih vrst metuljev prav gotovo najpomembnejši vlažni travniki pri izviru Lahinje, ob Nerajčici in Selskem potoku. Čeprav je vidno, da so to le manjši ostanki nekdaj obsežnejših vlažnih travišč, smo tu na nekaterih travnikih našli visoke gostote Macuiinea a/con ter posamič vrste Lycaena dispar, Ciossiana se/ene in Carcharodus fioccfferus. Suha travišča so žal na obravnavanem območju preveč fragmentirana in premalo raziskana, da bi lahko katero od območij posebej izpostavili. Vsekakor so suhi travniki v širši okolici Adlešičev vredni nadaljnjih raziskav. Glede na starejše najdbe iz tega in sosednjih območij (Lorkovic & Mladinov 1971, Lasan Mojmir, ustno) smo pričakovali, da je Bela Krajina eden izmed centrov razširjenosti vzhodnoevropske vrste Leptidea morsei v Sloveniji. To je vrsta odprtih gozdov, predvsem združbe Lathyreto-quercetum petraeae (Lorkovic 1993), in gozdnih robov, kjer uspeva njena hranilna rastlina črni grahor (Lathyrus nigei). Čeprav je tak tip habitata prisoten še marsikje v Beli Krajini, je bil opažen le en osebek te vrste na robu gozda SZ od Malih sel dne 9.5.1998. Zaradi splošnega pomanjkanja podatkov ne moremo trditi, da se areal vrste pri nas krči, so pa takšni trendi opazni v večini evropskih držav (Van Swaay & Warren 1999). Možno je, da so ti trendi zgolj posledica naravnih ciklov zmanjševanja areala na zahodni meji razširjenosti, saj habitati za to vrsto niso med najbolj ogroženimi. Kljub našim prizadevanjem je ta del Slovenije še vedno med najslabše raziskanimi. Poleg obiskov območja v manjkajočih terminih bo treba bolj načrtno raziskati razširjenost nekaterih 30 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK redkih in ogroženih vrst ter na tej podlagi postaviti smernice za njihovo varovanje. Na podlagi ugotovljene vrstne pestrosti in pretežno ekstenzivnega kmetijstva ocenjujeva, da sta Bela Krajina in vzhodno Kočevsko potencialno pomembno območje za varovanje metuljev v Sloveniji. Zahvala Avtorja se zahvaljujeva vsem članom lepidopterološke skupine, ki so s svojim zavzetim delom pripomogli k popisovanju. Zahvaljujeva se tudi Centru za kartografijo favne in flore za obdelavo podatkov. Tomiju Trilarju se zahvaljujeva za možnost ogleda zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Recenzentu se zahvaljujeva za pripombe in nasvete s katerimi sva izboljšala članek. Summary Bela Krajina and the E Kočevska region are amongst the least explored regions in Slovenia in view of the available faunistic data. The present paper is therefore the first report on the butterfly fauna of this region. Due to the large temporal gaps and the rather extensive survey area, the data are far from complete, so any conclusions about overall diversity and distribution of some rare and endangered species would not be justifiable. Nevertheless, 95 species were recorded in 1998 and 2001. The majority of the 927 data were recorded during the Biology Student Research Camp Semič 2001. Bela Krajina is a lowland, mainly hilly, shallow karst region with scarce surface water and wet grasslands. The climate is subpannonic with low levels of precipitation, warm summers and cold winters. The landscape has been mainly shaped by extensive farming, but large forested areas still exist. The Kočevska is a higher karst plateau mainly covered with mixed forest. The slopes connecting these two regions are warm and mainly covered with vineyards. The similarity to the butterfly fauna of the Slovenian Primorje (Verovnik 2000a) is one of the most striking characteristics of this region. Species like Pyronia tithonius have been known outside the Primorje region only from the old records (Hofmann & Klos 1914). The presence of Artogeia mannii, Melitaea trivia, Brenthis hecate and Hipparchia semele has the same implications. It was therefore surprising that almost no large satyrids (genus Chazara, Arethusana, Hipparchia, Kanetisa) were found, despite suitable habitats scattered throughout the region. The year 2001 was exceptional regarding the presence of rare migrants, such as Lampides boeticus and Leptotes pirithous. According to the material in the collection of the Slovenian Natural History Museum, Lampidesboeticushas not been observed in Slovenia after 1947. Only small proportion (20 out of 59) of the species observed are included in the Red List of Slovenia (Uradni list RS, MP82/02) and most of them were observed at single or only few localities. The highest conservation priorities should be given to the region including wet grasslands around the streams of Nerajčica and Selski potok and the source of the Lahinja, where high densities of Maculinea alcon and single specimens of Lycaena dispar, Clossiana selene and Carcharodus flocciferus were observed. NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 31 According to the old records (Lorkovic & Mladinov 1971, Lasan Mojmir, personal comment.), the presence of Leptidea morsei and the importance of this part of Slovenia for the conservation of this species were expected. Despite the active search and the presence of suitable habitats (see Lorkovic 1993), only a single female was discovered at the forest edge SW of Mala sela on 9.5.1998. Due to the lack of data, we cannot conclude that the range of this species is declining, but such trends have been noted in most of the European countries where the species occurs (Van Swaay & Warren 1999). Since the habitats of Leptidea morsei are not highly threatened, one can explain such a decline with natural cycles of range expansions and retraction at the boundaries of the species' distribution. Further effort should be placed in the investigation of this part of Slovenia to get more information about distribution of the threatened species and to secure their survival in the future. Literatura Carnelutti J. (1992): Rdeči seznam ogroženih metuljev (Macrolepidoptera) v Sloveniji. Varstvo narave 17: 61-104 Čelik T., Rebeušek F. (1996): Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije. Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Ljubljana, 100 pp. Direktiva evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živeče favne in flore (Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora). http://europa.eu.int/comm/environment/nature/habdir.htm (16.2.2002) Geodetski zavod SR Slovenije (1986): Atlas Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana, 367 pp. Hofmann F., Klos R. (1914): Die Schmetterlinge Steiermarks, Teil 1. Mitt. naturw. Ver. Steiermark 50: 184-323. Lorkovic Z. (1993): Ecological association of Leptidea morseimajor(Grund 1905) (Lepidoptera, Pieridae) with oak forest Lathyreto-quercetum petraeae HR-T. 1957 in Croatia. Per. Biolgorum Zagreb95(4): 455-457. Lorkovic Z., Mladinov L. (1971): Lepidoptera iz doline gornjeg toka rijeke Kupe: I. Rhopalocera i Hesperiidae. A. ent. Jug. 7(2): 65-70. Melik A. (1959): Slovenija, geografski opis: Posavska Slovenija. Slovenska matica, Ljubljana, pp. 483-495. Mladinov L. (1978): Prvi dodatak poznavanju faune Macrolepidoptera gornjeg toka rijeke Kupe. A. ent. Jug. 14 (1-2): 63-67. Tolman T., Lewington R. (1997): Butterflies of Britain and Europe. Collins field guide. HarperCollins pub., London. 104 pl. 320 pp. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči seznam. Ur. l. RS, MP82/02: 88938975. Van Swaay C.A.M., Warren M.S. (1999): Red Data book of European Butterflies (Rhopalocera). Nature and Enviroment No. 99. Council of Europe Publishing, Strasbourg, 260 pp. 32 Rudi VEROVNIK & Andreja ŠKVARČ: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev ... / ZNANSTVENI ČLANEK Verovnik R. (2000a): Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Vipavske doline s širšo okolico (jugozahodna Slovenjia). Natura Sloveniae 2(1): 29-40. Verovnik R. (2000b): A contribution to the knowledge of the butterfly fauna (Lepidoptera: Rhopalocera) of the Cerkljansko-Idrijsko region, west Slovenia, with notes on their vertical distribution. Natura Sloveniae 2(2): 47-59. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih življenjskih prostorov (MKVERZ). Ur. l RS, MP17/99. Prispevek k poznavanju postranic iz skupine Gammaridea (Amphipoda, Gammaridea) slovenske morske obale Cene Fišer Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: cene.fiser@uni-lj.si Izvleček. V prispevku je podan kratek pregled vrst postranic, priložnostno nabranih med nadomestnim služenjem vojaškega roka ob obali slovenskega morja. Med 46 zabeleženimi vrstami so bile vrste Microdeutopus sporadhi, Microdeutopus obtusatus, Gammarus subtypicus in Orchestia stephenseni prvič najdene v severnem Jadranu. Ključne besede: morske postranice, obala slovenskega morja Abstract. A CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF AMPHIPODS OF THE GROUP GAMMARIDEA (AMPHIPODA, GAMMARIDEA) ON THE SLOVENE COAST - Among 46 amphipod species found along slovenian sea-coast, Microdeutopus sporadhi, Microdeutopus obtusatus, GSammarus subtypicus and Orchestia stephenseni were recorded for the first time in the northern Adriatic. Keywords: marine amphipods, Slovenian sea-coast Uvod Jadran je, kar se tiče postranic, razmeroma dobro raziskano območje Sredozemlja. Zelo dobro je poznana favna v okolici Rovinja, dobro raziskana pa sta tudi Beneška laguna in Tržaški zaliv (Ruffo 1982). Podatke o severnojadranski favni je v svojem pregledu sredozemskih postranic zbral Ruffo (1982, 1989, 1993). Izpopolnjeni novejši seznam za območje Tržaškega zaliva in morje vzdolž istrske obale pa sta leta 1996 objavila Krapp-Schickel in Zavodnik. V njem je navedenih 140 vrst iz skupine Gammaridea, 9 vrst iz skupine Caprellida in 6 vrst iz skupine Hyperiida. NATURA SLOVENIAE 4(1): 33-39 ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana, 2002 34 Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju postranic iz skupine Gammaridea (Amphipoda, ... / KRATKA NOTICA Med služenjem civilnega vojaškega roka v Fiesi sem imel nekaj priložnosti za nabiranje vzorcev mediolitorala in zgornjega infralitorala vzdolž naše obale in čas, da sem pregledal živali iz skupine Gammaridea. Nastali seznam obsega le 46 vrst, vendar sem ga sklenil objaviti kot eno prvih poročil o favni postranic slovenske obale. Med vrstami so bile vrste Microdeutopus sporadhi, Microdeutopus obtusatus, Gammarus subtypccus in Orchestia stephenseni prvič najdene v severnem Jadranu. Material in metode Vzorčenje Z vodno mrežo sem vzorčil v mediolitoralu in zgornjem infralitoralu (do globine 50 cm). Čas posameznega vzorčenja je variiral od 10 do 45 minut. Material sem shranil v 4 % formalinu in ga določil s pomočjo ključev (Ruffo 1982, 1989, 1993). Mesta vzorčenja: opis mesta in datum odvzema 1. Fiesa: luža, ki nastane med oseko. Dno je mestoma iz drobnega peska (premer 2-5 mm) in debelejših kamnov (premer nekaj centimetrov), prevladujejo pa veliki kamni (20-40 cm) in obrasle skale. Pobiral sem tudi naplavljeno cistoziro. 15.7.2001, 15.8.2001, 11.9.2001 (terenske vaje študentov 2. letnika), 9.10.2001, 10.11.2001, 15.12.2001, 20.1.2002. 2. Rt Madona, Piran: alge, ki jih je morje naplavilo ob burji. 15.12.2001 3. Sečoveljske soline: kosi preperelega lesa v praznih bazenih, kanal Giassi, ki vodi v soline, in obalno morje pred čelnimi nasipi. V kanalu je bilo dno blatno, poraslo z nitastimi algami. Nasipi so iz obraslih skalnih kleči, pomemben del te obrasti tvori bračič. 15.12.2001 4. Sv. Katarina pri Ankaranu: iztok iz lagune, ki jo zapira umeten nasip iz lupin školjk in polžev, in z morsko travo poraslo blatno dno. Žal sem vzorca združil zaradi pomanjkanja posod za shranjevanje materiala. 1.11.2001 5. Zaliv Sv. Jerneja: obrasle skale in kamenje. 1.11.2001 6. Iztok iz Bonifike v Razbremenilnik: verjetno nekoliko somorna voda. Dno je blatno, pojavljajo se nitaste alge. 1.11.2001 7. Kanal ob rafineriji severozahodno od Bonifike: blatno dno, kanal je ob bregovih porasel s trsom. 1.11.2001 NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 35 Rezultati Med vzorčenji sem zbral 46 vrst iz 15 družin. Krepko tiskane vrste so bile prvič najdene v Severnem Jadranu. AMPHILOCIDAE 1. Amphilocus neapolttanus Della Valle, 1893 Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Atlantik, Sredozemlje in Indo-Pacifik 2. Peltocoxamarioni Catta, 1875 Lokaliteta: zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): verjetno sredozemski endemit AMPITHOIDAE 3. Ampithoeramondi Krapp-Schnickel, 1978 Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001, 9.10.2001, 15.12.2001; Sv. Katarina, 1.11.2001; zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001, kanal in pred nasipi Sečoveljskih solin, 15.12. 2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Atlantik, Sredozemlje, Črno in Rdeče morje in Indijski ocean AORIDAE 4. Aoraspinicornis Afonso 1976 Lokaliteta: pred Sečoveljskimi solinami, 15.12.2001; Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982):Atlantik od Biskajskega zaliva proti Azorskim otokom, vključno s Kanarskimi otoki, in Sredozemlje 5. Microdeutopus anomalus (Rathke,1843) Lokaliteta: Fiesa, 15.10.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Črno morje, Sredozemlje in obale Atlantika od severne Afrike do Norveške, vključno z Novo Anglijo 6. Microdeutopus gryllotalpa Costa, 1853 Lokaliteta: Sečoveljske soline, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje, Črno morje in obale Atlantika od Portugalske do Norveške in Nove Anglije. Vrsta se je verjetno razširila z ladjami. 7. Microdeutopus obtusatus Myers 1973 Lokaliteta: Fiesa, 15.10.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): sredozemski endemit 8. Microdeutopus versiculatus (Bate, 1856) Lokaliteta: pred nasipi Sečoveljskih solin, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): ob obalah Atlantika od Anglije do Senegala in Sredozemlje 9. Microdeutopus sporadhi Myers, 1969 Lokaliteta: Fiesa 20.1.2002 Razširjenost (Ruffo 1982): sredozemski endemit CALLIOPIIDAE 10. Apherusa alacaris Krapp-Shickel, 1969 Lokaliteta: Sv. Katarina, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): sredozemski endemit 36 Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju postranic iz skupine Gammaridea (Amphipoda, ... / KRATKA NOTICA 11. Apherusa chiereghiniiGiordani-Soika, 1950 Lokaliteta: zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001; Sv. Katarina, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): sredozemski endemit COROPHIIDAE 12. Corophium insidiosum Crawford, 1937 Lokaliteta: kanal Sečoveljskih solin, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje, ob vzhodnih in zahodnih obalah Atlantika in ob zahodnih pacifiških obalah 13. Corophium sextonae Crawford, 1937 Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001, 9.10.2001, 15.12.2001; zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001; kanal Sečoveljskih solin, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): atlantske obale Holandije, Francije in Anglije in Nova Zelandija 14. Ericthonius punctatus (Bate, 1875) Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001, zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje, Črno morje in evropske atlantske obale DEXAMINIDAE 15. Dexamine spiniventris (Costa, 1853) Lokaliteta: Fiesa, vsi vzorci; Sv. Katarina, 1.11.2001; zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): sredozemski endemit 16. Dexaminespinosa (Montagu, 1813) Lokaliteta: Fiesa, vsi vzorci; Sv. Katarina, 1. 11. 2001 Razširjenost (Ruffo 1982): severovzhodne atlantske obale, Rokavski preliv in Sredozemlje GAMMARIDAE (s. lat.) 17. Echinogammarus olivii(Milne-Edwards, 1830) Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001., 11.9.2001, 10.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje, Črno morje in evropske atlantske obale 18. E/asmopus pocillimanus (Bate,1862) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): kozmopolit toplih morij: Sredozemlje, Rdeče morje, tudi Indijski in Atlantski ocean 19. E/asmopus rapax Costa, 1853 Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001; zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): kozmopolit v toplih in zmernih morjih: Atlantik, Sredozemlje, Rdeče morje, Indijski ocean in Pacifik (Avstralija) 20. Gammarellafucicola (Leach, 1814) Lokaliteta: Fiesa, 11.9.2001, 9.10.2001, 10.11.2001, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje, Črno morje, severni Atlantik 21. Gammarus aequicauda (Martyinov, 1931) Lokaliteta: Sv. Katarina, 1.11.2001; kanali ob rafineriji pri Bonifiki in iztok iz Bonifike, 1.11.2001; kanal Giassi v Sečoveljskih solinah, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje in Črno morje 22. Gammarus subtypicus Stock, 1966 Lokaliteta: Sv. Katarina, 1.11.2001; iztok iz Bonifike in kanali ob rafineriji, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Sredozemlje in Črno morje 23. Maera grossimana (Montagu, 1808) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Črno morje, Sredozemlje in atlantske obale vzdolž Evrope in Afrike NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32 37 24. Maera inaequipes (Costa, 1857) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Atlantik, Sredozemlje, Rdeče morje, Indijski ocean in Pacifik 25. Meitta hergensis Reid, 1939 Lokaliteta: Fiesa, vsi vzorci Razširjenost (Ruffo 1982): Atlantik, obale od Portugalske do Anglije in Sredozemlje 26. Meitta palmata (Montagu, 1804) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001; kanal Giassi v Sečoveljskih solinah, 15.12.2001; zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1982): Črno morje, vzhodne atlantske obale; Senegal, Azori in Kanarski otoki; Baltik, Sredozemlje ISAEIDAE 27. Gammaropsis (Eurystheus) maculatus (Johnston, 1827) Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001, 11.9.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): vzhodni Atlantik od Norveške do Senegala 28. Microproptus macu/atus Norman, 1867 Lokaliteta: Sv. Katarina, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): Atlantik ob obalah Francije, Sredozemlje ISCHYROCERIDAE 29. Ischyrocerus inexpectatus (Ruffo, 1959) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): Sredozemlje, morda Rdeče morje 30. Jassa ocia (Bate, 1862) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001, 20.1.2002 Razširjenost (Ruffo 1989): Črno morje, severni Atlantik (Britansko otočje, Francija), Sredozemlje LEUCOTHOIDAE 31. Leucothhoespinicarpa (Abildgraard, 1789) Lokaliteta: Fiesa, 15.8.2001, 11.9.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): kozmopolit 32. Leucothoenchiardii Lessona, 1865 Lokaliteta: alge na Rtu Madona v Piranu, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): vzhodni Atlantik od Biskajskega do Gvinejskega zaliva, Indijski ocean, Sredozemlje LILJEBORGIDAE 33. Liljeborgia dellavalleiStebbing, 1906 Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001; Zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): Atlantik, Sredozemlje LYSIANASSIDAE 34. Lysianassa costae Milne Edwards, 1830 Lokaliteta: Zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): sredozemski endemit 35. Orchomene humilis (A. Costa, 1853) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): Atlantik od južne Norveške do Kanarskih otokov, Sredozemlje 36. Orchomenella nana (Kroyer, 1846) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1989): Atlantik od južne Norveške do Španije, Senegal, Sredozemlje 38 Cene FIŠER: Prispevek k poznavanju postranic iz skupine Gammaridea (Amphipoda, ... / KRATKA NOTICA OEDOCEROTIDAE 37. Perioculodes longimanus (Bate & Westwood, 1868) Lokaliteta: Fiesa, 15.12.2001; Sv. Katarina, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): severni Atlantik, Rdeče morje, Indijski ocean, Sredozemlje 38. Synchieiidium longidigitatum Ruffo,1947 Lokaliteta: Zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): sredozemski endemit STENOTHOIDAE 39. Stenothoe monoculoides (Montagu, 1813) Lokaliteta: Zaliv Sv. Jerneja, 1.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik, Rdeče morje, Cejlon, Sredozemlje 40. Stenothoe tergestina (Nebeski, 1880) Lokaliteta: Fiesa, 20.1.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik, Sredozemlje TALITRIDAE 41. Hyale camptonyx (Heller, 1866) Lokaliteta: Fiesa, 20.1.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik, Rdeče morje, Sredozemlje 42. Hyale crasspes (Heller, 1866) Lokaliteta: Fiesa, 20.1.2001, 10.11.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): sredozemski endemit 43. Hyale perieri (Lucas, 1849) Lokaliteta: Fiesa, 11.9.2001, Sečoveljske Soline, za nasipi, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik, Sredozemlje 44. Orchestia mediterranea A. Costa, 1853 Lokaliteta: Sečoveljske Soline, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Črno morje, Atlantik ob britanski in francoski obali, Sredozemlje 45. Orchestia stephenseniCecchini, 1928 Lokaliteta: Sečoveljske Soline, 15.12.2001 Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik (?), Sredozemlje 46. Parhyale aquilina (A. Costa, 1857) Lokaliteta: Fiesa, v vseh vzorcih Razširjenost (Ruffo 1993): Atlantik, Sredozemlje Zahvala Zahvaljujem se profesorju dr. Borisu Sketu za pregled rokopisa. Zahvaljujem se osebju doma Breženka, ki mi je ob prostem času omogočilo nabiranje in določanje materiala ter mi delalo družbo, ko sem čakal, da mine čas. In končno se zahvaljujem Klemnu, s katerim sva imela novembrski obalni nabiralni bluz, čeprav ni bilo niti trohice časa in toliko dela. NATURA SLOVENIAE 4(1): 21-32_39 Literatura Krapp-Schickel T., Zavodnik D. (1996): Amphipodology in the surroundings of Rovinj (Marine institute of Istria, Croatia, N-Adriatic Sea) and adjacent regions. Boll. Mus. civ. St. nat. Verona 20: 453- 465. Ruffo S. (1982): The Amphipoda of Mediterranean, part I. Memoires de l'Institut Oceanographique 13: 1-364. Ruffo S. (1989): The Amphipoda of Mediterranean, part II. Memoires de l 'Institut Oceanographique 13: 365- 576. Ruffo S. (1993): The Amphipoda of Mediterranean, part III. Memoires de l 'Institut Oceanographique 13: 577-813. 41 POPRAVEK Popravek... V prejšnji številki Nature se nam je pripetila neljuba napaka. Iz prispevka Klemna Koselja in Nataše Aupič "Prispevek k poznavanju favne netopirjev (Mammalia: Chiroptera) vzhodne Slovenije" (Natura Sloveniae 3(2): 41-62) se je izmuznila slika 4. Prilagamo jo v tej številki in se za napako iskreno opravičujemo! Slika 4: Najdbe poznega Eptesicus serotinusm navadnega netopirja Myotismyots v raziskovalnem območju. Predvideno mejo območja aktivnosti porodniških kolonij v oddaljenosti 7,5 km od prebivališča označuje krožnica. Figure 4: Finds of serotines Eptesicus serotinus and greater mouse-eared bats Myotis myotis in the study area. Dot: nursery roost, triangles: feeding places of serotines, circular line encloses the presumed area of activity of each nursery colony up to 7,5 km distance from the roost. NATURA SLOVENIAE 4(1): 41 ZOTKS Gibanje znanost mladini, Ljubljana, 2002 NAVODILA AVTORJEM 43 NAVODILA AVTORJEM NATURA SLOVENIAEobjavlja izvirne prispevke, ki imajo za ozadje terensko delo s področja biologije in/ali prispevajo k poznavanju favne in flore Slovenije. Prispevki so lahko v obliki znanstvenih člankov ali kratkih notic. Znanstveni članek je celovit opis izvirne raziskave in vključuje teoretično ozadje tematike, območje raziskav in metode uporabljene pri delu, podrobno predstavljene rezultate in diskusijo, sklepe ter pregled literature. Dolžina naj ne presega 20 strani. Kratka notica je izvirni prispevek, ki ne vsebuje podrobnega teoretičnega pregleda. Njen namen je seznaniti bralca z delnimi ali preliminarnimi rezultati raziskave. Dolžina naj ne presega 5 strani. Vsi prispevki bodo recenzirani. Avtorji lahko v spremnem dopisu sami predlagajo recenzente, kljub temu pa urednik lahko izbere tudi kakšnega drugega recenzenta. Recenziran članek popravi avtor oz. avtorji sami. Po objavi prejme prvi avtor vsakega prispevka brezplačno 50 separatov. V primeru zavrnitve se originalne materiale skupaj z obrazložitvijo glavnega urednika vrne prvemu avtorju. Prispevki, objavljeni v reviji Natura Sloveniae, ne smejo biti predhodno objavljeni ali sočasno predloženi in objavljeni v drugih revijah ali kongresnih publikacijah. Avtorji se s predložitvijo prispevkov strinjajo, da ob njihovi potrditvi, ti postanejo last revije. Prispevke lahko oddate na naslov Natura Sloveniae, Oddelek za biologijo Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, 1111 Ljubljana, Slovenija, (telefon: (01) 423 33 88, E-mail: rok.kostanjsek@uni-lj.si). FORMAT IN OBLIKA PRISPEVKA Prispevki naj bodo napisani v programu Word for Windows, v pisavi "Times New Roman CE 12'', z levo poravnavo in 3 cm robovi na A4 formatu. Med vrsticami naj bo dvojni razmak, med odstavki pa prazna vrstica. Naslov prispevka in naslovi posameznih poglavij naj bodo natisnjeni krepko v velikosti pisave 14. Latinska imena rodov in vrst morajo biti pisana ležeče. Uredniku je potrebno prispevek oddati v dveh izvodih, ter na priloženi 3.5''disketi (1.44 Mb) v Rich text formatu (.rtf). Naslov prispevka (v slovenskem in angleškem jeziku) mora biti informativen, jasen in kratek. Naslovu naj sledijo celotna imena avtorjev in njihovi naslovi (po možnosti tudi E-mail naslovi). Izvleček v slovenskem jeziku mora na kratko predstaviti namen, metode, rezultate in zaključke. Dolžina izvlečka naj ne presega 200 besed za znanstveni članek oziroma 100 besed za kratko notico. Pod izvlečkom naj bodo ključne besede, ki predstavljajo področje raziskave. Njihovo število naj ne bo večje od 10. Sledi abstract in key words v angleškem jeziku, za katere velja enako kot za izvleček in ključne besede. Glavnina prispevka naj bo pisana v slovenskem ali angleškem jeziku. Prispevek, ki je pisan v slovenskem jeziku mora vsebovati obširnejši angleški povzetek-summary, prispevek pisan v angleškem jeziku pa obširnejši slovenski povzetek (200-500 besed). SLIKE IN TABELE Skupno število slik in tabel v prispevku naj ne bo večje od 10, njihovo mesto naj bo v članku nedvoumno označeno. Posamezne tabele z legendami naj bodo na ločenih listih. Naslovi tabel naj bodo nad njimi, naslovi slik in fotografij pa pod njimi. Naslovi in legenda slik in tabel naj bodo v slovenskem in angleškem jeziku. Pri navajanju slik in tabel v tekstu uporabljajte okrajšave (npr. angl: Tab. 1 ali Tabs. 1-2, Fig. 1 ali Figs. 1-2 in slo.: Tab. 1 in Sl. 1). NAVAJANJE LITERATURE Navajanje literature v besedilu mora biti na ustreznem mestu. Kadar citiramo enega avtorja, pišemo Schultz (1987) ali (Schultz 1987), če sta avtorja dva (Parry & Brown 1959) in če je avtorjev več (Lubin et al. 1978). Kadar navajamo citat večih del hkrati, pišemo (Ward 1991, Pace 1992, Amman 1998). V primeru, ko citiramo več del istega avtorja objavljenih v istem letu, posamezno delo označimo s črkami (Lucas 1988a, b). Literatura naj bo urejena po abecednem redu. Primeri: - članke iz revij citiramo: Schultz J.W. (1987): The origin of the spinning aparatures in spiders. Biol. Rev. 62: 123-134. Parry D.A., Brown R.H.J. (1959): The hydraulic mechanysm of the spider leg. J. exp. Biol. 36: 654657. Lubin Y.D., Eberhard W.G., Montgomery G.G. (1978): Webs of Miagrammopes (Araneae: Araneaidae) in the neotropics. Psyche 85: 1-13. Lucas S. (1988a): Spiders in Brasil. Toxicon26: 759-766. Lucas S. (1988b): Spiders and their silks. Discovery 25: 1-4. - knjige, poglavja iz knjig, poročila, kongresne povzetke citiramo: Foelix R.F. (1996): Biology of spiders, 2. edition. Harvard University Press, London, pp. 155-162. Nentwig W., Heimer S. (1987): Ecological aspects of spider webs. In: Nentwig W. (Ed.), Ecophysiology of Spiders. Springer Verlag, Berlin, 211 pp. Edmonds D.T. (1997): The contribution of atmospheric water vapour to the formation of a spider's capture web. In: Heimer S. (Ed.), Proceedings of the 17 European Colloquium of Arachnology. Oxford Press, London, pp. 35-46. 44 INSTRUCTIONS TO AUTHORS INSTRUCTIONS TO AUTHORS NATURA SLOVENIAE publishes original papers in Slovene and English which contribute to the understanding of the natural history of Slovenia. Papers may be submitted as "Scientific Papers" or as "Short Notes". Scientific Paper is a complete description of the original research including theoretical review, research area, methods, detailed presentation of the results obtained and discussion, conclusions and references. The length of the Scientific Paper may not exceed twenty (20) pages. Short Note is an original paper without detailed theoretical review. Its purpose is to introduce partial or preliminary results of the research. The length of the Short Note may not exceed five (5) pages. All papers will be subject to peer review by one referee. Authors are invited to suggest the names of referees, although the editor reserves the right to elect an alternative referee to those suggested. The reviewed paper should be corrected by author or authors themselves. After the publication fifty (50) reprints of each article will be sent to the first-named author free of charge. In the case of the rejection, the original materials will be sent back to the first-named author with the editors explanation. The submitted papers should not have been previously published and should not be simulatenously submiteed or published elsewhere (in other journals, bulletins or congress publications). By submitting a paper, the authors agree that the copyright for their article is transferred to the publisher if and when the article is accepted for publication. Papers should be submitted to NATURA SLOVENIAE, Oddelek za biologijo Univerze v Ljubljani, Večna pot 111, SI-1111 Ljubljana, Slovenia (telephone: (++386 1) 423 33 88, E-mail: rok.kostanjsek@uni-lj.si). FORMAT AND FORM OF ARTICLES Papers should be written with Word for Windows using "Times New Roman CE" size 12 font, align left and margins of 3 cm on A4 pages. Double spacing should be used between lines and paragraphs should be separated with a single empty line. The title and chapters should be written bold in font size 14. The latin names of all genera and species must be written italic. Two copies of all submissions should be sent to the editor together with the copy on the 3.5''diskette (1.44 Mb) in Rich text format (rtf). Title of paper should be informative, understandable, and concise. The title should be followed by the name(s) and full adress(es) of the author(s), and if possible E-mail adresse(s). Abstract must give concize information about the objectives, methods used, results and the conclusions. The abstract length should not exceed 200 words for "Scientific Papers" and 100 words for "Short Notes". There should be no more than ten (10) keywords which must accurately reflect the field of research covered in the paper. ILLUSTRATIONS AND TABLES Papers should not exceed a total of ten (10) illustrations and/or tabels, with their positon amongst the text clearly indicated by the author(s). Tables with their legends should be submitted on separate pages. Titles of tables should appear above them, and titles of illustrations and photographs below. Illustrations and tables should be cited shortly in the text (Tab. 1 or Tabs. 1-2, Fig. 1 or Figs. 1-2). LITERATURE References should be cited in the text as follows: a single author is cited, as Schultz (1987) or (Schultz 1987); two authors would be (Parry & Brown 1959); if a work of three or more authors is cited, (Lubin et al. 1978); and if the reference appears in several works, (Ward 1991, Pace 1992, Amman 1998). If several works by the same author published in the same year are cited, the individual works are indicated with the added letters a, b, c, etc. (Lucas 1988a, b). The literature should be arranged in alphabetical order. Examples (use the the following forms): - articles from journals: Schultz J.W. (1987): The origin of the spinning aparatures in spiders. Biol. Rev. 62: 123-134. Parry D.A., Brown R.H.J. (1959): The hydraulic mechanysm of the spider leg. J. exp. Biol. 36: 654657. Lubin Y.D., Eberhard W.G., Montgomery G.G. (1978): Webs of Miagrammopes (Araneae: Araneaidae) in the neotropics. Psyche 85: 1-13. Lucas S. (1988a): Spiders in Brasil. Toxicon26: 759-766. Lucas S. (1988b): Spiders and their silks. Discovery 25: 1-4. - for books, chapters from books, reports, and congress anthologies: Foelix R.F. (1996): Biology of spiders, 2. edition. Harvard University Press, London, pp. 155-162. Nentwig W., Heimer S. (1987): Ecological aspects of spider webs. In: Nentwig W. (Ed.), Ecophysiology of Spiders. Springer Verlag, Berlin, 211 pp. Edmonds D.T. (1997): The contribution of atmospheric water vapour to the formation of a spider's capture web. In: Heimer S. (Ed.), Proceedings of the 17th European Colloquium of Arachnology. Oxford Press, London, pp. 35-46.