ČETRTEK, 5. AVGUST 2010 / ŠTEVILKA 871, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ÌSOLA / CENA: 1,20 EUR PRODAJA. MONTAŽA • SERVIS TOSHIBA Panasonic DAIKIN GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sjj Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 ® simobil lko Pr\\/£ii nboi lonono Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Cvetličarna MIMI Drevored l.maja 4 05/64133 34 Kud piovi ovaj brod Čeprav se zdi drugače ima naša vlada en sam problem: Denarja ni. Tudi občine imajo enak problem. Vlada varčuje, v občinah pa tega še ni opaziti. Zapravljanje za predvolilno propagando ne bo modro dejanje. (Mef) Že referendum o podpori dogovoru s Hrvaško je dal vedeti, da politične stranke nimajo denarja, saj so varčevale prav v vsem in tudi največji nasprotniki sporazuma so si privoščili le doma narejene table na sosedovi njivi. In zdaj je denarja še manj - tudi za volitve. Vlada varčuje pri javnih delavcih in pri javnih programih, pač tam, kjer jahko. Kje pa lahko varčujejo naše občinske vlade? Prav na istem področju, pri svojih stroških, pri javnih službah in zavodih. Tam torej ne bo denarja za kakšno predvolilno zapravljanje, zato ostaja zadnja rezerva gospodarstvo oziroma tisti gospodarski subjekti, ki so od te vlade, državne ali občinske, imeli vsaj malo koristi, materialne ali drugačne. Izola seveda ni bogata občina in nobena od političnih strank ni mogla v teh dveh letih, od predčasnih volitev, privarčevati prav veliko denarja za odmevnejšo predvolilno kampanjo. Torej se nam obeta skromnejši rompompom, kot ob zadnjih dveh izolskih volitvah. Razen če ... Razen če tisti, ki so bili dovolj blizu oblasti, niso poskrbeli za to, da so si ob zagotovitvi kakšnih poslov zagotovili tudi podporo tistih, ki so posel dobili. Tako ravnanje sicer ni nič novega in to počnejo povsod in ves čas. Toda, letos bo vendarle drugače. Pred štirimi in pred dvema letoma ni 1 bilo recesije, zdaj pa je in zaprav-^ Ijanje ko drugi varčujejo, ne bo prav g zgledno politično ravnanje. Požar Halo pomoč, tukaj Požar. se vam kaj sanja, kje bi našel denar. To nisem jaz, Požarje on. kako naj spoštujem, kar pravi bonton, Bedak, Požarje ta, ki tu gori. če naj delam program, denarja pa ni Bedak ni on, bedak ste vi in me vsak muzikant za plačilo lovi. Še ribiški praznik je pogorel a zaradi volitev spet oživel. Prosto po M. Breclju vP Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 SPREMENJEN URNIK ponedeljek - petek: od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.00 JJEF3EEE3 AVTO CENTER g BANKA KOPER PONEDELJEK-PETEK: 8.00 - 19.OO V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 ____ SOBOTA: 8.00-12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 komunala NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO izda - isola tel.: 041/ 650 375 Dogajalnik Morda pa le ne živimo v raju Ko spremljamo informacije o naravnih nesrečah po drugih koncih sveta pa tudi po drugih koncih naše (ii. Tako je bilo tudi ob močnem deževju, ki je naše kraje zajelo konec prejšnjega tedna in so obilne padavine dobro uničile veliko metrov makadamskih cest, ter celo sprožile manjši plaz na izolskem podeželju. Pred tednom dni je vso Slovenijo zajelo deževje, še posebej močno je deževalo na obali. Ob 13.02 je močan naliv zajel Koper, kjer naj bi samo v pol ure padlo več kot 20, do 14. ure pa kar 60 litrov padavin na kvadratni meter. Meteorne vode so ogrožale območje koprske tržnice ter zalile kleti hotela in strojnico ob mladinskem zdravilišču na Debelem Rtiču. Posredovali so gasilci in komunalni delavci. Podobne težave so meteorne vode povzročale tudi v Piranu Portorožu in na izolskem podeželju. Še zlasti hudo je bilo med 19. in 23. uro, ko so imeli gasilci polne roke dela, tako da jim vseh manjših posredovanj niti ni uspelo evidentirati. Plazenje zemlje na Maliji V izolski občini je bilo največ težav na podeželju, kjer so zabeležili kar nekaj primerov, ko se je zemlja usula na cestišča, padlo je nekaj dreves in z Malije so sporočili, da manjši plaz ogroža stanovanjsko hišo. Iz tajništva Komunale so nam naslednji dan že poslali prvo poročilo v katerem so zapisali: Komunala Izola ima organizirano 24-urno dežurno službo, ki sodeluje s centrom za obveščanje in policijo. V četretek, 29. avgusta smo zaradi hudega neurja in prekomernega deževja, povečali število ljudi v dežurni ekipi, saj je obstajala velika nevarnost poplav oz. vdorov vode v objekte in sproženja zemeljskih plazov. Ves čas nevarnosti smo sodelovali s policijo in centrom za obveščanje. Okoli 20. ure smo prejeli klic o sproženju zemeljskega plazu pri stanovanjski hiši Malija 66a. Kasneje smo bili obveščeni o manjšem zdrsu zemljine na cesto Izola - Korte, pred križiščem za Barede. Istočasno so nas obvestili še o večjem plazu na cesti Korte - Medoši in o nanosih kamenja in peska, praktično na vse lokalne ceste na območju Občine Izola. Na cesti proti Medošem je zaradi obilnega deževja odneslo ogromno kamnitega materiala in poglobilo jarke, ki smo jih v času intervecije ustrezno označili in zavarovali. Na pločniku ob cesti Bolnica - Izola je deževje premaknilo pokrove kanalizacijskih jaškov. Na teren so odšle tri ekipe, akcija se je začela okoli 19. ure, zaključena pa je bila ob 0,30 uri. Nalednji dan, v petek, smo z vsemi razpoložljivi delavci odpravljali posledice neurja - čistili oz. pometali smo ulice, zavarovali brežine in očitili kanalizacijske jaške, jarke za odvod voda. Radoš Petrovič iz izolske Komunale pa nam je včeraj povedal, da je bila najbolj poškodovana povezovalna cesta Nožed - Cetore, zelo poškodovane so še nekatere makadamske ceste do posaznih zaselkov oziroma hiš na podeželju. Popravil le teh se bodo lotili še ta teden. Neposredno po neurju so odstranjevali tudi polomljena drevesa, napri-mer tisto v Jagodju, za marketom, ki je padlo v hudournik, pa v Simonovem zalivu, veje je polomilo na svetilniku in v Kažipotni ulici. Kako ravnati Sicer pa v takšnih primerih na Geološkem zavodu Slovenije svetujejo, naj ljudje na ogroženih območjih spremljajo nenavadna dogajanja v bližini stanovanjskih in drugih objektov in naj v primeru znakov plazenja nemudoma ukrepajo. Najprej naj se obrnejo na civilno zaščito, ki je ob takšnih priložnostih vedno v stanju pripravljenosti. Podrobnejša navodila lahko najdejo na spletnih straneh zavoda. Škoda je precejšnja Maks Filipčič, predsednik sveta KS Jagodje je povedal, da so nekateri prebivalci z njihove krajevne skupnosti že prišli na krajevno skupnost in povedali za nastalo škodo in vse skupaj podkrepili s fotografijami, razritih cest. Dejansko je večina makadamskih cest v starem delu Jagodja, oziroma v dolini, potrebnih vsaj manjših popravkov, ker je voda pač odnesla kamenje in pesek. Resna je poškodba enega od betonskih mostičkov na enem od hudournikov, preko katerega si z avtomobili skoraj ne upajo več. Sobota bo spet sončna Padavine, ki smo jih doživeli s torka na sredo niso prinesle posebnih težav, toda nad severnim Sredozemljem in Alpami nastaja plitvo ci-klonsko območje. Vremenska fronta se počasi pomika nad Slovenijo. Nad naše kraje doteka nestabilen, vlažen zrak. Zato bo danes od zahoda postopno več oblačnosti, popoldne bodo predvsem na zahodu tudi plohe, ki se bodo zvečer in v noči na petek razširile proti vzhodu. V petek bo oblačno, občasno bodo še padavine, deloma plohe in nevihte. V soboto bo sončno, zjutraj bo po nižinah megla. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Ko ni parkirišča niti za policiste Parkirišč primanjkuje in tako se dokaj redno dogaja, da lastniki avtomobilov zaparkirajo parkirna mesta, ki so sicer rezervirana za uslužbence pomorske policije in pristaniške kapitanije. Policistom zadnjič ni preostalo nič drugega, kot da so parkirali na pomolu, ki sicer ni namenjen mirujočemu prometu in za katerega je zdaj povsem jasno, da je v lasti občine in da država tam nima nobenih lastniških pravic. Občinski svet----------- Stanovanjski sklad in LN Šared v čakalnici Pogled na vhod v stavbo, kjer je sejna soba občinskega sveta je obetal vroče četrtkovo popoldne, saj je na sejo, poleg svetnikov, prišlo tudi veliko krajanov Šareda, ki so dali jasno vedeti, da bodo svetnikom gledali pod prste, ko bodo glasovali o Lokacijskem načrtu Šared. Toda, na koncu se je pokazalo, da jim tega ni bilo treba početi, saj je že na začetku 19. redne seje, ki je bila najverjetneje zadnja v tem mandatu, župan Tomnislav Klokočovnik predlagal umik predloga Odloka o lokacijskem načrtu za območje naselja Šared in predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje omenjenega lokacijskega načrta. Župan je pojasnil, da ne želi predlagati sprejemanja odloka okrog katerega ni dovolj konsenza občinske uprave in krajanov, ter da bo odločanje o tem aktu prepustil bodoči sestavi občinskega sveta in tudi bodočemu županu. Prisotni krajani so bili z razpletom zadovoljni, nekateri so celo pohvalili župana, kot da so pozabili, da je bil prav on predlagatelj tega predloga odloka, previdnejši pa so skušali razumeti, zakaj takšna do-brovoljnost občinske oblasti. Dobrovoljnost zato, ker je župan predlagal tudi umik predloga Odloka o ustanovitvi javnega Stanovanjskega sklada Občine Izola. Tudi glede tega odloka so bila mnenja svetniških skupin že pred sejo zelo deljena in sprejem odloka dokaj negotov. Temeljni pomislek pa je bil, da je odlok premalo domišljen in neprimeren za sprejemanje tik pred volitvami, župan pa je umik pojasnil s pomisleki občinske revizorke in samega pripravljalca, odvetnika Aleksija Mužine. Ker je v politiki tako, da nič ni slučajno, se je začelo ugibanje o tem, kaj je pravzaprav glavni namen oziroma cilj občinskega vodstva, ki se je tako zlahka odreklo trem tako pomembnim predlogom odlokov. Odgovora na to vprašanje še ni, a bo prej ali slej prišel na dan. NE za Obrtno stanovanjsko cono Svetniki so sejo pričeli s potrditvijo zapisnikov 17. in 18. redne seje, v nadaljevanju pa so v prvi obravnavi zavrnili sprejetje Odloka o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih in zazidalnem načrtu za območje obrtno stanovanjske cone v Izoli. Občinski svetniki so namreč večinsko menili, da predlog odloka s katerim bi dejansko legalizirali spremembe namembnosti objektov v obrtno stanovanjski coni iz obrtnih v stanovanjske, ki so se v praksi že zgodile. Vse pogosteje je slišati, da so bili nekateri lastniki teh objektov, ki so bili ob gradnji namenjeni obrti, zdaj pa so skoraj samski domovi, ob nakupu teh nepremičnin, zavedeni, češ da s spremembo namembnosti ne bo težav. Verjetno je bil med njimi kdo res naiven, večina pa je verjetno dobro vedela kaj počne, predvsem pa ni slišati informacije o tem, kdo je zavedel ljudi, da so šli v takšen nakup. Svetniki niso glasovali proti sprejemu odloka zato, da bi škodovali komurkoli ampak so nasprotovali spreminjanju obrtno stanovanjske cone v stanovanjsko cono, predvsem pa so pogrešali rešitve za vsaj dva bistvena problema. V območju namreč ni dovolj parkirnih mest in tudi na še nepozidanem območju jih ni moč zaslediti. Povsem nesprejemljiva pa je določba, da bi morali v obrtno stanovanjski coni imeti dejavnosti, ki ne povzročajo hrupa. Svetniki so z 11-timi glasovi proti in 9-timi za zavrnili sprejem tega odloka. Še ena obvezna razlaga Več sreče je imel predlog Obvezne razlage določil ter pojma nadomestna gradnja v Odloku o zazidalnem načrtu za območje Kajuhova - hudournik Morer. Gre za območje med Delmarjem, Pergarjem in Prešernovo cesto. Olajšave za nekatere V okviru četrte točke dnevnega reda je občinski svet obravnaval in po skrajšanem postopku sprejel predlog Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola. Gre za pobudo podžupana Darka Grada, ki je predlagal, da se z uvedbo nove kategorije zemljišč loči pokrite in nepokrite površine na katerih nekdo posluje. Veljavni odlok, ki je finančno prizadel praktično vse fizične in pravne osebe, saj je nadomestilo povišal za kakšnih 30 odstotkov, ter zelo konkretno obremenil doslej neplačana nepozidana stavbna zemljišča, je med drugim izenačeval tudi pokrite in nepokrite poslovne površine. S sprejetjem te pobude bodo lastniki oziroma najemniki nepokritih površin plačevali nekoliko manj nadomestila oziroma nižji davek na nepremičnine, če bo ta sprejet, medtem ko bodo vsi ostali, podjetja in občani deležni višje obremenitve, kot so jo plačevali še lani. Želje, nekaterih svetnikov, da bi bili podobne razbremenitve deležni tudi drugi plačniki, so ostale le v zapisniku seje. Prodaja da, stavbna pravica ne Tudi zadnja seja ni minila brez prodaje občinske nepremičnine. Občinski svet je namreč sprejel predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2010. MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefančič s.p. MOB 040/624 -225 mob : 041/ 703 - 927 Prodaja nepremičnin je potekala hitro in brez posebnih zapletov, vse do prodaje 9.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju Cone živilske industrije. Gre za območje med tovarno Droga Kolinska in južno obvoznico, za katero so občinski svetniki že sklenili, da tamkajšnjega zemljišča ne bodo prodajali, ampak ga bodo oddajali s stavbno pravico. Toda, kot so pojasnili predstavniki občinske uprave, dosedanji poskusi oddaje stavbne pravice niso bili uspešni, saj se le ta zdi zainteresiranim investitorjem predraga, zanima pa jih lastnina nad tem zemljiščem. Slišati je bilo različna pojasnila o neprimerni stavbni pravici in o tem, da gre v resnici za še eno zemljiško kupčijo, ki so jo zagovorniki utemeljevali tudi s tem, da bodo na ta račun investitorji lahko dobili evropska kohezijska sredstva. Glede na to, da je bilo večini svetnikov jasno, kdo se zanima za ta nakup, je dvomov bilo vse več, končno pa je župan predlog dal v odločanje in z večino glasov 11:9 je bil predlog o prodaji tega zemljišča sprejet. Gradnja v oblakih V okviru osme točke dnevnega reda je župan predstavil informacijo o urbani prenovi Izole, v sklopu katere bodo lastniki zemljišč obalnega območja vzhodnega izolskega akvatorija (Viližanski zaliv) s sodelovanjem Občine Izola, uredili enovit prostor ob obali, ki bo namenjen potrebam turizma in družbenih dejavnosti. Po besedah župana lahko s tem učinkovito rešimo problem degradiranih območij, obenem pa ustvarimo pogoje za odpiranje novih delovnih mest. Župan bo odločitev za vstop Občine v predstavljeni projekt prepustil naslednji sestavi izolskega občinskega sveta, glede na to, kako trenutno poslujejo lastniki tamkajšnjih zemljišč in morebitni investitorji, pa je “urbana prenova” zaenkrat še v oblakih. Brez uradnega slovesa V zaključnem delu seje so svetniki podali pozitivno mnenje k imenovanju Marjetke Čebulj kot predstavnice Občine Izola v svetu izobraževalnega zavoda Srednje šole Pietro Coppo Izola in se seznanili, da je pobuda svetnika SJN, Aleksandra Kreblja, glede ograje pri OŠ Korte, že v realizaciji. Župan je še povedal, da se tako zaključuje verjetno zadnja seja v tem mandatu, se zahvalil svetnikom za sodelovanje in kandidatom na lokalnih volitvah zaželel veliko sreče. Časa za zakusko pa ni bilo več. D.M. Občan vse plača Kanalščino bi morali plačevati Komunali V Mandraču smo veliko prostora namenili visoki ceni kanalščine v izolski občini, ki je res posledica začetka obratovanja čistilne naprave v Kopru a je ob tem narejenih tudi veliko drugih napak. Tako pravi tudi Bernarda Podlipnik iz Ministrstva za okolje in prostor, ki je na naše vprašanje glede načina obračunavanja kanalščine oziroma obeh omrežnin (za transport in čiščenje) najprej ocenila, da je napaka le v tem, da bi kanalščino morala zaračunavati izolska Komunala, ko pa je dobila na vpogled vsaj pet, med seboj bistveno različnih izračunov za podobne porabnike, si je vzela nekaj več časa za temeljit odgovor, ki ga še čakamo. Najprej pa je povedala naslednje: ‘V Izoli imate Komunalno podjetje, ki je zadolženo za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in imate Rižanski vodovod. In Rižanski vodovod s kanalizacijo nima nič. To je največja napaka, ki jo je naredila Občina Izola. Ker Rižanski vodovod zaračunava po svoje, razdeljuje in zaračunava tudi provizijo. In v čem je problem: Komunala Izola se ni ubadala s problemom vode, dokler ni bilo čistilne naprave. In zdaj imamo neko zatečeno stanje, ker je Rižanski vodovod že v osno- vi po celem območju Obale pobiral kanalščino in vodarino. Ampak to ni skladno z Občinskim odlokom. Lahko je formalno, a zato imate Komunalno podjetje, in Komunalno podjetje mora pridobiti vse podatke o komitentih, pridobiti točne podatke o porabljeni vodi in na podlagi tega zaračunati kanalščino. Ker kanalščina je bila s strani Ministrstva (za okolje in prostor op. n.) potrjena korektno. Vlogo je vložilo Komunalno podjetje Izola, izračuni so bili korektni in so bili tudi izračunani na podlagi nove investicije v Izoli (čistilne naprave op.n.), problem pa je nastal pri stanovanjskih blokih, v katerih mora razdelilnik narediti tisti, ki pobira vodarino in posledično kanalščino skladno s porabljeno vodo. Oziroma, logično je, da je vključen strošek omrežnine ali, po domače povedano, strošek amortizacije. Cena je sestavljena iz dveh delov, iz tako imenovanega fiksnega dela, to je amortizacije, ki je strošek, ki se obračuna ob ceni storitve in ga mora izvajalec javne službe pobrati od nas uporabnikov, in ta del cene se prelije v proračun Občine (...) tisti variabilni del pa je to, kar podjetje zaračuna za lastno obratovanje. Seveda, če vzamete hišo na hribu in je kanal do te hiše dolg 500 metrov, pa recimo da sta v hiši dva stanovalca, je strošek tega kanala na ta dva stanovalca bistveno višji, kot pa, če bi, recimo, v tej hiši živelo 50 ljudi. In tako to je, in to ne more biti nič drugače. In pravilnik je tukaj usklajen in ni nič drugačen kot piše, daje”. - Kaj pa stanovanja v starem delu mesta? Najemnik stanovanja z 20 kvadatnih metrov plača za omrežnino 13 eur na mesec, tisti, ki živijo v bloku, pa le nekaj eurov. “Potem pa to ni prav, a to ni stvar Ministrstva, to je goljufija javne službe. ” - Vprašali smo direktorja Rižanskega vodovoda in pravi, da je vse preračunano po pravilniku, ki ga je sprejelo Ministrstvo. “Ni res, to je čisto navadna laž. Če imaš hišo v mestu, ima ta hiša stanovanja. Če ima stanovanja, ima razdelilnik stroškov. ” - V starem delu mesta ima vsako stanovanje svoj števec, v blokih pa skupnega. “Ni res, v Jagodju imam odšteval-ni števec in plačam toliko, kolikor porabim, in tudi omrežnina se na ta del deli. ” - V starem delu mesta pa ni tako. “V starem delu Izole bi morali biti priključki na hiše pol eolski, in že iz tega razloga je tam omrežnina minimalna. “ - Minimalna pri nas je 13 eur. Ne glede na to, kolikor porabiš vode. To je fiksi stršošek. “Ni res. Bova pa problem lahko rešila na ta način, da nam na Ministrstvo pošljete katero od položnic. ” To smo, po opravljenem pogovoru, tudi naredili, in sogovornici poslali na vpogled pet povsem različnih položnic za enake porabnike. Prijazna uslužbenka Ministrstva nam je sicer obljubila hiter in podroben odgovor a je verjetno ugotovila, da stvar le ni tako preprosta. Prav zanima nas njen odgovor ki nam ga bo poslala po vrnitvi z dopusta. ur Kamnoseštvo Jakša GRANITIKAd.o.o. Družinska tradicija obdelave naravnega kamna od leta 1917 GRANIT IN MARMOR 0 OKENSKE POLICE 0 STOPNICE 0 KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI ❖ NAGROBNIKI 0 TLAKI IN STENSKE OBLOGE S tem oglasom vam priznamo 10 % popusta na naročilo nagrobnega spomenika razstavni prostor Koper, Ankaranska cesta 7 tel: 05 63 00 325 z vami od pon.-pet. med 9. in 17. uro ter v sob. med 9. in 12. uro nedelje in prazniki: zaprto www.kamnosestvo.com, e-mail: info.kamnosestvo@siol.net SODELUJEMO Z IZOKARTICO (Popusti se ne seštevajo) Vreme ustavilo ministrski ribolov Prejšnji petek, 30. julija, med 8. in 15. uro, so izolski ribiči načrtovali ribolov s kar dvema ministroma. Napovedala sta se: minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan in minister za okolje in prostor prof. dr. Rok Žarnic. Dogovorjeno je bilo, da bosta ministra odplula z izolskimi ribiči na ribolov v slovenskem morju ob tem pa naj bi se bolje seznanila s pogoji dela ribičev pa tudi s pogoji ohranjanja morskega življa v tem delu Jadrana ob napovedanih gradnjah plinskih terminalov. Toda obisk in spremljanje ribolova so, na pobudo ribičev, glede na izjemno neugodne vremenske razmere za ribolov, odpovedali. Da pa dobra ideja o konkretnem spoznavanju pogojev gospodarskega ribolova na našem morju ne bi izginila v pozabo so ribiči ministroma predlagali, da se ogled ribolova prestavi na september, ko se bo začela jesenska sezona ribolova. Reagiranja Ali so krajani Šareda res zavedeni? Tudi v Mandraču smo prejšnji teden objavili stališča Civilne iniciative za izolsko podeželje in dela občinske komisije za Lokacijski načrt Šared, ki so bila odločno proti sprejetju predlaganega prostorskega dokumenta, Poklicni podžupan, Bojan Zadel, pojasnjuje, da so nekatera stališča zavajajoča in trditve netočne. To pojasnjuje v tem daljšem zapisu. Pri pripravi predloga LN Šared je Občina Izola sodelovala s predstavniki Komisije za pripravo dopolnjenega gradiva predloga lokacijskega načrta Šared, ki naj bi zastopali interese krajanov. Podane pripombe in predloge s strani komisije smo v procesu priprave dokumenta preverjali s projektnimi rešitvami, upoštevali veljavno zakonodajo ter jih nato v primeru možne izvedljivosti upoštevali v samem gradivu odloka lokacijskega načrta. Del komisije v svojem dopisu zahteva, naj se sprejem tokratnega Odloka o LN umakne iz dnevnega reda seje občinskega sveta, obenem pa predlaga sprejetje novega prostorskega akta za Šared, ki bo nastajal v sodelovanju s krajani. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da je prav tokratni odlok nastajal v sodelovanju s predstavniki krajanov, vanj pa so bili v okviru možnosti vključeni tudi njihovi predlogi. Vztrajanje s pričetkom priprave novega prostorskega akta za Šared prinaša najmanj dodatno obremenitev proračunskih sredstev, za krajane pa to pomeni, da v naselju še daljše obdobje ne bo nobenih sprememb. Krajani in lastniki zemljišč v naselju bodo brez boljše komunalne infrastrukture, brez možnosti gradenj, adaptacij in dozidav, brez možnosti gradenj objektov za družbeno javno infrastrukturo in brez vseh možnosti razvoja, ki si ga naselje želi in potrebuje. Omogočanje razvoja je ena izmed temeljnih zahtev krajanov. Menimo, daje naselju Šared nujno potrebno čim prej zagotoviti možnosti za razvoj, zato je zahteva s strani nekaterih krajanov za nov prostorski akt, ki pomeni večletni zastoj v razvoju naselja, vprašljiva. Ne upošteva namreč javnega interesa splošnega napredka, ampak le interese nekaterih posameznikov, ki jim ohranjanje statusa quo očitno ustreza. Preširoke ceste? CI navaja, da so profili predvidenih cest v predlogu Odloka o LN Šared ostali nespremenjeni, kljub zahtevi po njihovi zožitvi. Ključni argument za zožitev naj bi bila višina stroškov komunalnega opremljanja, ki nadalje vpliva na višino komunalnega prispevka. Načrtovanje prometnic mora biti skladno s predpisi, ki veljajo na tem področju. Kljub temu je potrebno poudariti, da predlog odloka omogoča tolerance - določene zmanjšane profile, in sicer v primeru zatečenega stanja in terenskih razmer (npr. naseljeni stanovanjski objekti), a vedno pod pogojem, da je zagotovljena varnost prometa, predvsem pešcev in kolesarjev. 11 i\L NOVO: Peresno lahki cokli Sanagens Združujejo lastnosti klasičnih delovnih cokel in super lahke obutve: - Teža samo 100 g, kljub temu omogočajo stabilno in varno hojo - Antistatični ■ Antibakterijski - Certificirano nedrsni - Pralni v pralnem stroju Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 ____________sreda: 8.30 -12.30 in 16 -19 sobota: 8.30 -12.30 /« Pregoste in previsoke stavbe? Naslednji očitek se nanaša na gostoto in gabarite pozidave na občinskih parcelah, pri čemer je potrebno poudariti, da največja dopustna faktorja zazida-nosti (0,8) ter izrabe (2,5) veljata za posamezno ureditveno enoto, upoštevata pa se samo za ožje območje pozidave in ne na celotnem območju. Sicer pa je pri načrtovanju potrebno upoštevati določila Prostorskega reda Slovenije, ki med drugim določa obvezo varčne in smotrne rabe prostora z usmerjanjem v notranji razvoj poselitvenega območja. Navedba, da gre za špekuliranje s strani Občine je zavajajoče mnenje podpisnikov, brez celovitega upoštevanja vseh podanih parametrov, ob tem pa ne navajajo faktorjev za območja v zasebni lasti, kjer so višji indeksi izrabe očitno nesporni. Vrtec, trgovina, vaški dom? Navedbe, da Občina Izola, kljub ustnim obljubam, ni zagotovila javnega programa v obliki vrtcev, trgovin in vaškega doma so zavajajoče in ne držijo, saj peti člen odloka jasno predvideva nabor možnih dejavnosti na območju urbanih središč, ki so med drugim namenjena osrednjim funkcijam naselja, pretežno za družbeno javno infrastrukturo. Gre za dejavnosti, ki omogočajo višji standard naselja, ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in so skladne z značajem naselja. Iz navedenega izhaja, da je v vseh enotah z oznako MS možno umestiti dejavnosti, ki sodijo v družbeno javno infrastrukturo, kljub temu, da sama mikrolokacija in namembnost ni navedena v odloku ali prikazana v grafiki. Visok komunalni prispevek? Pavšalna ocena o previsokem znesku komunalnega prispevka je povsem neprimerna, slednji namreč temelji na izračunani višini stroškov opremljanja, kar pogojujejo predvsem nizka gostota pozidave in kvaliteta komunalne oskrbe. Navedba o neupoštevanju dosedanjih vlaganj krajanov, ki so si na lastne stroške uredili infrastrukturo je prav tako zavajajoča, saj Zakon o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 80/2008) ne omogoča ugotavljanja preteklih vlaganj, pač pa se za legalno zgrajene objekte šteje, da so poravnane obveznosti za obstoječo komunalno opremo. Hkrati to pomeni, da so obstoječa vlaganja v celoti upoštevana. Evropski denar? Občina Izola si vselej prizadeva za pridobitev sredstev iz drugih javnih virov financiranja, sicer pa je ob tem potrebno poudariti, da je kandidiranje na tovrstnih razpisih pogojeno s pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo infrastrukture, za njihovo pridobitev pa so jasno potrebna zemljišča, na katerih je gradnja sploh predvidena. V primeru, da bi Občini v prihodnosti uspelo pridobiti sredstva iz tega naslova, se lahko Odlok o programu opremljanja na osnovi tega tudi spremeni. Pogoj za kandidiranje na evropskih razpisih za kohezijska in strukturna sredstva je torej sprejem obeh odlokov. Bojan Zadel, Podžupan Občine Izola Zagotovo pa so bili krajani Šareda in drugih vasi na izolskem podeželju zavedeni v tistem trenutku, ko so dobili zagotovila, da bo dovažanje materialov iz tunela Markovec le začasno, saj se bo medtem začela gradnja ceste Jagodje - Šared. Toda, priprave na to gradnjo se tako vlečejo, da je nemogoče pričakovati, da bi se gradnja lahko začela pred letom 2012, če se sploh bo. Laser je Slovencem ljub razred Futsal Nik Pletikos bronast Jadralec izolske Burje, Nik Pletikos je končal na odličnem tretjem mestu na evropskem mladinskem prvenstvu v razredu Laser standard mladinci. Jakob Božič deveti Na svetovnem mladinskem prvenstvu v razredu Laser Radiai je Jakob Božič prijadral do odličnega 9. mesta. Tudi Simon Laganis iz izolskega Olimpica je bil blizu deseterice a sta ga dve diskvalifikaciji v zadnjih dveh dneh spravili po lestvici navzdol. Po pol stoletja še brez strehe nad glavo Balinarski klub Jadran Izola bo prihodnje leto praznoval 50 let aktivnega delovanja. V teh letih je klub imel številne tekmovalne uspehe in vzgojil veliko genracij izvrstnih balinarjev, pa je še vedno eden redkih slovenskih balinarskih klubov brez pokritega balinišča. Nekajkrat smo bili že zelo blizu, je povedal dolgoletni član in funkcionar BK Izola, Jordan Blaževič. “Najbližje smo bili takrat, ko so podirali staro opekarno na Rudi in je bilo dogovorjeno, da bomo opeko od tam namenili za gradnjo balinarske dvorane v Arrigoniju, vendar se je nekaj zapletlo in iz vsega ni bilo nič. Kasneje je bilo še nekaj poskusov a so se vsi po vrsti slabo končali, enkrat zaradi neposlu-ha lokalne oblasti, drugič zaradi nestrinjanja sosedov, skratka, še vedno smo tam, kjer smo bili pred nekaj desetletji.” Pisalo se je namreč leto 1961, ko so v Izoh ustanovili Balinarski klub Jadran Izola, njegov prvi predsednik pa je postal, že pokojni, Slavko Vitez. Klub je imel tudi balinarske sekcije v Delamarisu, Stavbeniku in v Društvu Invalidov Ivan Regent. Klub je imel tako res številno članstvo in balinanje je imelo pomembno mesto v izolskem športu. Balinarjev je bilo veliko, stez za balinanje pa malo, pravzaprav ena sama v parku Arrigoni in ker je bilo aktivnih ter rekreacijskih balinarjev vse več, so se lotili gradnje novih - udarniško seveda. Na pomoč jim je priskočilo gradbeno podjetje Stavbenik in skupaj z balinarskimi udarniki sta v parku zrasli dve novi balinarski stezi na katerih so se v naslednjem obdobju kar vrstila različna tekmovanja med izolskimi podjetji na ta-koimenovanih sindikalnih igrah. Balinanje je postajalo resen šport, treba je bilo veliko trenirati in za uspehe v ligaškem tekmovanju tudi veliko potovati po Sloveniji pa tudi organizirati tekmovanja doma. Toda, balinarskih sodnikov ni bilo in tako je klub, v sodelovanju z Balinarsko zvezo Slovenije, leta 19673 v Izoli organiziral tečaj in izpite za sodnike na občinski ravni. Tako so tudi v Izoli dobili prve sodnike in delo je postalo še bolj resno, izolski balinarji pa so dosegli tudi nekaj lepih rezultatov na državni ravni. Posebej uspešni so bili v enojki, dvojkah in četvorkah, kjer so zasedli od prvega do petega mesta v nekdanji Jugoslaviji. Leta 1967 je Slovenska balinarska zveza dodelila izolskemu klubu, ki ga je takrat vodil Dino Gorela, organizacijo slovenskega prvenstva četvork, ki je služilo kot izborno tekmovanje za sodelovanje na državnem prvenstvu. Sodelovalo je 16 ekip, ki so tekmovale na dveh stezah v Arrigoniju in še dveh stezah pri nekdanji gostilni Mikac. Tam so morali celo v zadnjem trenutku podaljšati steze, saj so to zahtevah kasnejši zmagovalci, ekipa Žabe iz Ljubljane, izolskim balinarjem pa žal ni uspela uvrstitev na državno tekmovanje. Izjemni tekmovalni uspehi Par let kasneje je BK Jadran organiziral tudi izbirno tekmovanje dvojk in takrat se je izolska ekipa uvrstila na državno prvenstvo, ki je bilo v Cavtatu v Črni gori, ter osvojila odlično drugo mesto. To so bili tudi časi tehničnih sprememb v balinarskem športu, igrišča so se delila glede na debelino peščene podlage, klub je strokovno in tehnično napredoval, prihajalo je vse več mladih, ki so zagnano trenirali in tekmovali v prepričanju, da bodo prej ah slej dobili streho nad glavo. Brez pokritega balinišča namreč ni mogoče niti nastopati v višjih balinarskih ligah. Članska izkaznica iz leta 1961 Clan oisanliacijs _________________ panoga T & H od /94' d0 panoga od ...- 2ifl fn podpis I [ 2lj Ui podpis j 2lj In podpis t n ; ŠM\ i£.... fife «5 rY m Futsal vabi mlade nogometaše Še nekaj mesecev nas loči do začetka tekmovalne sezone mladinskih selekcij in ker vemo, da se v naših krajih skriva marsikakšen talent, ki potrebuje le vljudno povabilo iz futsal sredine v razvoju, smo se odločili dodatno poiskati mladino željno dokazovanja ter učenja. Skratka, vsi tisti posamezniki, ki niso še dopolnili 18 oziroma 21 let, ki se zavedajo svojih potencialov ter sposobnosti udejstvovanja v futsalu imajo na voljo kontaktno osebo [Italo], s katero se lahko dogovorijo o nadaljnih korakih do igralske vloge v KMN Izola! Če ste ZA pokličite na telefonsko številko 040 522 608 [Italoj! In izolski balinarji so nastopali v vseh rangih tekmovanja, od jugoslovanske prve lige do slovenske superlige, kjer pa so bili obsojeni na igranje v drugih mestih, celo v Sežani. Danes imajo pokrita balinišča v vsaki večji slovenski vasi, v sosednjem Kopru imajo balinarsko dvorano in štiri pokrita balinišča, Izolani pa so še vedno pod milim ikn manj milim nebom. Balinarski klub Jadran Izola, si ob petdesetletnici, ki jo bodo praznovali prihodnje leto, zagotovo zasluži balinarsko dvorano in pogoje, da bodo tudi domači balinarji lahko igrali v svoji domači ekipi, ne pa, da igrajo drugod, tam, kjer imajo pogoje za normalno nastopanje. Bivši in sedanji balinarji pravijo, da istrski rek “krepat ma ne molat” še drži, zato verjamejo, da se bodo njihove desetletne sanje uresničile. Mef KAPUČINO HHKSHHh Rolkanje v Izoli ima in nima prihodnosti V nedeljo seje na izolskem skate parku zgodil že drugi mednarodni skejterski kontest, ali tekmovanje v rolkanju. Zbralo seje zavidljivo število tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije in še bolj zavidljivo število gledalcev in radovednežev. Le skate park sam ni bil ravno na nivoju dogodka. Med raznoraznimi kulturnimi dogodki, ki se v Izoli dogajajo to poletje, je bil kar nekoliko neopažen zdaj že tradicionalno rolkarsko tekmovanje, ki pa je nekaj več, kot le to. Rolkarji, ali svetovno „skej-terji", so znani kot subkultura, kjer vsak drži z vsakim in vsak navija za vsakega, kar pri klasičnih športnih tekmovanjih ni ravno pogosto. Rolkarji vedno pozdravijo z aplavzom potezo, ali trik, katerega od nasprotnikov in v takšnem duhu se je zgodil tudi izolski rol-karski dogodek v nedeljo. Organizator dogodka je bil Miha Vogrinčič s svojo novogoriško ekipo Rolka Skateboards v sodelovanju z izolskim klubom študentov in dijakov. Miha je za Mandrač povedal, da se je za tekmovanje v Izoli odločil potem, ko je enkrat pred nekaj leti po naključju preživel popoldan na izolskem skate parku in ugotovil, da poleg tega, da je v dobrem stanju, ga krasi še Izola sama. Tako je prišlo do prvega izolskega skate kontesta, drugi, letošnji, pa, kot rečeno, že predstavlja tradicijo. „Na letošnji kontest smo uspeli privabiti kakšnih 30 tekmoval- cev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, tako da je dobil sam dogodek nekakšen mednarodni značaj. Med drugim je prišlo nekaj izredno kvalitetnih hrvaških rolkarjev, ki so seveda pobrali vse najvišje nagrade, a to niti ni tako pomembno. Pomembno je to, da smo se imeli izjemno dobro in da smo v Izoli lahko gledali rolkanje na resnično visokem nivoju" je povedal Miha, ki je na tekmovanju skrbel za strokovno plat organizacije, medtem ko so za logistiko poskrbeli izolski aktivisti KIŠD-ja. Zanimanja za nenavaden športni dogodek pa je pokazala tudi izolska mladina, saj se jih je na Rokometaši in rokometašice so šele na začetku priprav, veliko novega je napovedano, tokrat pa samo razpored tekem. LB moška liga bo začela s prvenstvom 25. septembra, Izolani pa bodo prva dva kola gostovali. GROSUPLJE: ISTRABENZ PLINI POGLEDS STRANI i|e: Žarko Kovačič CELJE B: ISTRABENZ PLINI ISTRABENZ PLINI: AJDOVŠČINA SEVNICA: ISTRABENZ PLINI ISTRABENZ PLINI: MOKREČ - IG VEL. NEDELJA: ISTRABENZ PLINI ISTRABENZ PLINI: GRČA KOČEVJE ALPLES: ISTRABENZ PLINI ISTRABENZ PLINI: KRŠKO SVIŠ: ISTRABENZ PLINI ISTRABENZ PLINLŠD ŠKOFLJICA Spomladanski del bodo B ligaši nadaljevali 5. februarja 2011. LA ženska liga bo pričela s tekmovanji 11. septembra. CASINO IZOLA: OLIMPIJA PTUJ:Ž CASINO IZOLA CASINO IZOLA: CELJE CASINO IZOLA: ZAGORJE PIRAN:CASINO IZOLA CASINO IZOLA: KRIM MERCATOR KA: CASINO IZOLA V osmem kolu bi morala v Izoli gostovati škofijska Burja AJDOVŠČINA:CASINO IZOLA CASINO IZOLA:VELENJE ŽALEGCASINO IZOLA Spomladanski del prvenstva bodo dekleta začela 15. januarja 2011. izolskem skate parku zbralo kakšnih 150, ki so lahko uživali ob vragolijah rolkarjev, glasbi dj Ziggi-ja in lubenici. Prireditev je vodil zdaj že skoraj Izolan Dalaj Egol, bolje poznan kot Ali-En, tudi sam dolgoletni rolkar. Skate park pa v razsulu Vse pa vseeno ni tako dobro, kot bi lahko delovalo na prvi pogled. Miha Vogrinčič, ki se je za Izolo odločil ravno zaradi dobrega asfalta „našega“ skate parka, je bil letos kar nekoliko razočaran. ..Priznati moram, da je stanje izolskega skate parka resnično slabo. Kljub temu, da sem z Nove Gorice, sem se odločil v Izoli organizirati dogodek, ker je novogoriški skate park v resnično obupnem stanju, kar pa nikogar od oblastnikov ne zanima preveč. Zdaj pa se podobno kot novogoriškemu, dogaja tudi izolskemu skate parku. Za silo smo morali letos zakrpati nekaj lukenj v asfaltu, dobili pa smo tudi 70 lesenih palet, s katerimi smo ravno tako za silo izdelali nekaj prepotrebnih elementov, saj dobri dve tretjini skate parka sploh nista izkoriščeni. A to ni dolgoročna rešitev, saj palete pač niso vezana plošča in ti elementi ne bodo dolgo zdržali. Najbolj pa me jezi to, da sem pred časom prebral, kako smo rolkarji krivi, da objekt propada. Od kdaj pa smo uporabniki objekta zadolženi za njegovo vzdrževanje?". Kar je povsem legitimno vprašanje, čeprav morda na prvi pogled niti ne deluje tako. Namreč, je kdo kadarkoli pomislil, da bi nogometaše obtožil, da je zelenica mestnega stadiona v slabem stanju? Morda se priložnost skriva v rolkarjih Izolski dolgoletni rolkar Ivo Valenčič je glede stanja izolskega skate parka podobnega mišljenja kot njegov novogoriški kolega. Pravi, da je v enemu od objektov bila tako velika luknja, da bi lahko človek notri padel, pri drugih pa so se morali naučiti, kateri deli so uporabni, in kateri ne. Ivo je pred leti tudi idejno zasnoval skate park, z Občino pa se je dogovoril, da bodo rolkarski klub, ko bo ustanovljen, tudi finančno podprli. A glede na to, da je bil takrat že redni član koprskega skaterskega društva, sam ni mogel društva v Izoh ustanoviti. „A vemo kako je s temi obljubami. Dejstvo je, da so nam isto obljubili tudi v Kopru, pa v vseh teh letih nismo dobili niti evra. In tudi tam stanje skate parka ni dobro, a naredimo kar lahko. Obnašajo se, kot da skate park ne spada v kompleks igrišč na Bonifiki. V Izoli pa so delavci Komunale pred časom enkrat že popravili elemente, a ni dolgo trajalo. Dobro pa je vsaj to, da je skate park čez noč zaprt. “ Ivo je še omenil, da v ceh Sloveniji ne premoremo niti enega skate parka, ki bi bil zasnovan po svetovnih standardih. Za to bi potrebovali 1700 kvadratnih metrov površine in strošek, ki ne bi presegel pol milijona evrov, torej vsega dva pločnika do Belveder-ja. Ivo je tudi omenil, da je trenutno v pogovorih s koprsko Občino za gradnjo takega objekta, a da se vse skupaj zelo počasi, če sploh, premika. Vprašanje je, če se takšna naložba morda ne bi tudi izplačala, saj gre vendarle za eno med najbolj množičnimi alternativnimi subkulturami, posebej med mladimi, saj samo na obali najdemo kar nekaj trgovin s tovrstno opremo. Morda pa bi za realizacijo takega projekta morah najprej znižati volilno pravico na 16 let? AM Kultura in prosveta Batana sodi na morje ali v muzej Po definiciji je »kič - oznaka za okrasni predmet ali delo brez umetniške vrednosti« (slovar tujk, CZ). In naša dolgoletna sodelavka, kulturna urednica Radia Koper in kulturna organizatorka, Neva Zajc, pravi, da je batana sredi krožišča prav to. Pridevnik “kič” prav lahko pripišemo novi mestni »instalaciji«, bata-ni, ki raste sredi trga iz cvetličnega aranžmana. »Grozno«, je šaljivo pripomnil kolega iz tujine med nedavnim obiskom, »ali pri vas čolni zdaj plavajo po vrtovih?«. Prezentacija obnovljenega čolna sredi osrednjega trga kljub dobrim nameram obnove res ne sodi na takšen kraj in je vse prej kot premišljena. Ko sem mu povedala, da še ni dokončana in da menda pride za tem, kar je videti zdaj, še jadro z grbom, je odvrnil: »Se huje!« Ni vse restavriranje Baiane so stari čolni, značilni za Istro oziroma Jadran, zato predstavljajo del tudi naše ribiške in s tem pomorske dediščine. O tem vedo več strokovnjaki, ki se z njo ukvarjajo in so napisali že nekaj knjig. In če govorimo o dediščini, ki jo velja ohranjati in predstavljati, se je pač treba te naloge lotiti preudarno in z odgovornostjo, tudi s pomočjo stroke, in besede »restavriranje« ne gre zlorabljati, ne z napisom ne z nalepko, ki je identična tisti na kontejnerju, kjer odlagam smeti, a tudi ne s postavitvijo. Odkar služim svojemu poklicu novinarke, vem za načrte, obljube in neuspele poskuse, da bi v Izoli dobili ribiški muzej, kamor batana, če je del naše dediščine, brez dvoma najbolj sodi. Kuča batana za vzor In če že čakamo celo večnost, da ta muzej dobimo, bi si čoln zaslužil prostor ob morju s primerno prezentacijo, za katero je ničkoliko možnosti. Morda bi se včasih lahko zgledovali bo boljših vzorih, kot je, denimo, »Kuča batana«, ekomuzej v Rovinju, kjer pred očmi obiskovalcev na prostem izdelajo balano in jo splavijo v morje, ob tem pa ponujajo še množico zanimivih ribiških in drugih dejavnosti. Kdor je vešč interneta, si lahko vse podrobnosti v več jezikih ogleda na njihovi spletni strani. Saj ni treba, da kopiramo, toda kakšne malenkosti se lahko naučimo tudi od tistih, ki so nekaj let pred nami, če že hočemo opozoriti na našo preteklost in jo postaviti v današnji čas. Kar me najbolj muči ob tej zgodbi, je prepričanje, da lahko brez vsakršnih kriterijev dobrega okusa kdorkoli (kdo?) počne, kar mu sredi vročega poletja pade na um. Pa sem mislila, da je moda »palčkov« že mimo!. »De gustibus non est disputan-dum«, so dejali Latinci. Zatorej ne razpravljamo o okusih, a naj to velja za zasebne izbire in ne za javne prostore. Ti so tudi moji, zato pričakujem treznejše in bolj strokovne odločitve. Žalostno je, da je batana končala v cvetličnem okrasju, še huje je, da je to nekaterim celo všeč. In najhuje, da smo ob tem deležni posmeha. Neva Zajc BARKA MALA Ta naša barka mala, ki na cvetju je pristala, še kolesa bo dobila in ribe bo na Kras vozila. Preklinja ribič Bepi: “Orka la poiana.” Kaj njegova bo hrana, če na suhem bo BATANA? Zaman sprašuje se občan, kam veter barko nosi? Nihče ne ve, kje bo pristan, le ribiči so vse bolj bosi! Ali bo gori sidro spustila, človeške ribice lovila, kjer teče reka Pivka, postala bo dvoživka! Ernest Cah Izolski 3 Big band je dobra glasbena zasedba. Zelo dobra, lahko rečemo in tudi njihov repertoar je vse prej kot lahek, pa tudi vokalisti, ki jih spremljajo, niso od muh. Tri Big band je spremljal že večino najbolj znanih slovenskih pevk, njihova redna solistka pa je domačinka, Vladka Gojak, ki je tudi v soboto zvečer, pred odlično zasedeno Lonko, dokazala, da se z orkestrom ujamejo. Tudi takrat, ko ni vse izvadeno kot bi lahko bilo, kar se je med njenim nastopom enkrat ali dvakrat tudi slišalo. Vendar to ni zmanjšalo navdušenja prisotnega občinstva, ki pa se ni moglo pritoževati zaradi glasnosti nastopa. Še več, avtor zapisa je celo prepričan, da bi lahko bil orkester bolje ozvočen, saj je umanjkal občutek, ko pihala dobesedno odpihnejo občinstvo. Ampak, kot rečeno, morda je bilo to večini obiskovalcev všeč, tisti, ki spremljamo nastope podobnih skupin, pa vendarle vemo, da je manjkalo nekaj decibelov. Za cel Manziolijev trg zverinic Manziolijev trg je v soboto gostil prav simpatično razstavo po imenu 1007 zverinic, avtorja Igorja Spreizerja. Glinene zverinice so plod enoletnega dela, ki ga je avtor poimenoval kot mistično in magično (od tu tudi številka 1007), zverinice pa govorijo, vsaka svoje sporočilo, čeprav na prvi pogled izgledajo kot nekšni junaki futuristično zgodovinskih filmskih pravljic za otroke. Majhne, v resničnem svetu neobstoječe živali s svojo številčnostjo in raznolikostjo, a tudi izvirnostjo prepričajo še tako dvomljivega opazovalca. V skoraj štirih letih razstavljanja (prvič jih je postavil septembra 2006) so se figurice zamenjale, postavitev pa ostaja podobna. In če je soditi po radovednih obiskovalcih vseh starosti, ki so te zverinice občudovali na Manziolijevem trgu, se je katera med nimi le rešila množice in postala del kakšne otroške sobe. Kulturniški smerokazi----------------------------------------------------- Četrtek, S.avgust 2010 Park Pietro Coppo Izola - ob 19.30 PUF FESTIVAL V IZOLI - za najmlajše Hiša palčkov ______________(lutke 2+), Italija_ Petek, O.avgust 2010 Lonka - ob 20.30 koncert TRIBUTE TO FRANK ZAPPA Sobota, 7.avgust 2010 Ljubljanska ulica - ob 10.00 Društvo Izolani pripravlja 1. llliČnO razstavo MILAN OBRADOVIČ KARP izolske podobe Istočasno bo odprta tudi Librama z oddajo knjig Lonka - ob 20.30 koncert ORLEKI Nedelja, 8. avgust 2010 Park Pietro Coppo - ob 19.00 za najmlajše NEPRIDIPRAV Glasbena animacija za otroke Torek, 10. avgust 2010 Letni kino Arrigoni - ob 21.00 Legenda o jezdecu kitov Whale rider, Režija: Niki Caro, Jezik: Angleščina, Igrajo: Keisha Castle-Hughes, Rawiri Paratene, Vicky Haughton, Cliff Curtis, feT ' Grant Roa Legenda o jezdecu kitov je pretresljiva zgodba o ljubezni in zavrnitvi mladega dekleta, ki poskuša slediti in izpolniti svojo usodo. Paikea bo prepoznala preteklost, spremenila sedanjost in določila prihodnost. Magičen film iz dežele kitov. V majhni obalni novozelandski vasi lokalno maorsko pleme svoje poreklo pripisuje Paikei, jezdecu kitov, ki je Maore pripeljal na Novo Zelandijo na hrbtu kita. Tradicija veleva, da je v vsaki generaciji moški prvorojenec nosilec poglavarskega naziva. Poglavarjev najstarejši sin Porourangi postane oče dvojčkov - fantka in deklice, vendar sin in njegova mati pri porodu tragično premineta. Preživelo deklico poimenujejo Pai. Prizadet zaradi izgube žene jo Porourangi prepusti v vzgojo svojim staršem, očetu poglavarju Koru in mami Flowers. Koro, plemenski poglavar, Pai nikakor noče priznati za svojo naslednico, saj se slepo oklepa tradicije, ki deklicam prepoveduje udeležbo v obrednih zadevah plemena. Vendar ima Paikea v sebi veliko bojevniškega duha svojih prednikov... “Legenda o jezdecu kitov je toliko stvari naenkrat in vse so čudovite.” ____ David Cornelius Četrtek, 12. avgust 2010 Park Pietro Coppo Izola - ob 19.30 PUF FESTIVAL V IZOLI - za najmlajše Teatro Matita Park Pietro Coppo Izola - ob 21.00 Etno in transit (Koncert) DRUŽINSKE IGRE ZA ZAKLJUČEK POLETJA V petek, 29.8. od 16. ure dalje pripravljamo na svetilniku (zraven Vitaminč-ka) izolske družinske igre, s katerimi bomo zaključili naše poletno druženje. Poleg različnih zabavnih iger za starše in otroke bomo še kaj pojedli, popili, pripravili pa smo tudi majhen srečelov. Vabljeni ste vsi otroci in starši, ki smo se družili preko poletja, seveda pa lahko s seboj pripeljete tudi kakšnega prijatelja ali sorodnika. Zaradi boljše organizacije prosimo, če nam vašo udeležbo potrdite do srede, 27.8., osebno ali na telefona 041 616124 ali 031 775739. Upamo, da se vidimo v čim večjem številu, ter da bo tudi naše druženje na ta dan tako prijetno, kot je bilo preko celega poletja! DPM Izola, Bojan in Barbara Vabimo vas na otvoritev razstave ANDREAS SCHILLER Sant Dog Pivo” ki bo danes v četrtek, 5. avgusta 2010 ob 20. uri v Galeriji Insula v Izoli. Galerija Al^a / Kristanov trgi V Algi je na na ogled prodajna razstava primorskih slikarjev in slikarjev ki so bili nagrajeni v minulih ex- temporih. urnik : od pon. do sob od 10.00-12.oo, ter od 18.00-20.00. V soboto je galerija odprta le v dopoldanskem času, v nedeljo in praznike pa zaprta. Kavarna Zvon Digitalna fotografija Univerza za tretje življensko obdobje Morje Izoila in Točke vseživljenskega učenja Ljudska univerza Koper razstava članov skupine Galerija Salsaverde / RUD Sateerde - Kullurno «metniiko drušlvo Satoerde ”ZZen” Silvester Plotais Sicoe Arheološka delavnica za otroke (6-14 let, do 15 otrok) SIMONOV ZALIV Izola Sobota, 7. avgust 2010 ob 18:00 uri. AMFORA Veš kaj je to? v Arheološkem parku SIMONOV ZALIV Info: vila.simonovzaliv@zrs.upr.si Delavnica je brezplačna. V primeru slabega vremena odpade. Univerza na Primorskem / Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Inštitut za dediščino Sredozemlja 1.8. - 20.8. - Letni kino Arrigoni ARI KINO ODEON NA PROSTEM Projekcije filmov na prostem Društvo prijateljev mladine Izola, tel.:040 385 529, 031 775 739 Spoštovani starši! Od sobote 21.8. - 22.8. organiziramo taborjenje v živalskem vrtu v Ljubljani, in sicer z naslednjim programom: 21. sobota: -13.00 - odhod iz Izole -15.00 - prihod v ZOO Ljubljana, hranjenje in spoznavanje živali -18.00 - z oskrbniki zapiranje živali v nočne ograde -19.00 - nabiranje dračja za taborni ogenj, kurjenje ognja, večerja - 21.00 - nočni pohod po ZOO, opazovanje živali med počitkom 22. nedelja: - 7.00 - vstajanje, zajtrk - 8.30 - tuširanje slona in žirafe, hranjenje morskega leva in ostalih živali -12.00 - malica in odhod, povratek v Izolo ob 14.00 Cena taborjenja je 25 EUR. Otroci morajo imeti s seboj spalne vreče, malico za soboto popoldan, primerno obutev in topla oblačila ter baterijsko svetilko. Prijave so možne do petka, 13.8., izlet se plača ob prijavi.Ker je število mest omejeno, je dobro da se prijavite čimprej. Za DPM Izola, Barbara Bračanov Imamo uudi Dva nastopa v tednu dni Samo Turk je zelo zaposlen izolski glasbenik. Je namreč istočasno kitarist skupine JazzLessNess, igra pri izolskem TriBigBand Orkestra in hkrati še pri “Tribute to Frank Zappa" skupini Ya Hozna. S 3 Big bandom je na Lonki igral v soboto, jutri pa bo nastopil s skupino Za Hozna. Pogovor z njim je pripravil Vlado Bernetič. Reagiranja - Instrumentalna glasba je povezana z vsebinsko zasnovo tudi preko pisanih naslovov. Želite v nekaj besedah usmerjati poslušalca tudi k razjasnitvi glasbene interpretacije ali to ne igra bistvene vloge pri vaši kompoziciji in podajanju skladbe. Udarna tema naslovnice Reverse Psychology zadnjega albuma JazzLessNess vzbuja zanimanje. Ali naslov izhaja preko izkušnje Ya Hozna projekta in Frank Zappove ironije kot terapevtskega učinka ali gremo tukaj globlje preko masovno kulturno-industrijskega manipuliranja od Weberja in Adorna dalje pa vse do pametne vzgoje otrok? Tudi vzgoje Jazza? - Reverse Psychology je skladba Borisa Holeška, po kateri je album dobil ime. Kot vse skladbe na albumu, je tudi ta instrumentalna, kar po svoje omejuje besedno sporočilnost, vendar po drugi strani pušča odprto pot interpretaciji naslova v kombinaciji s sporočilnostjo glasbe. Po tej logiki včasih z udarnimi naslovi poskušamo zbuditi zanimanje in razmislek poslušalca. Najbrž sta obe vaši interpretaciji dovoljeni, težko pa rečem, da smo imeli pri naslavljanju omenjene skladbe v mislih kaj konkretnega v tej smeri. Zagotovo pa pri večini naslovov z besednimi igrami skušamo pri poslušalcu vzbuditi določena vprašanja. Če se le-ta dejansko začnejo porajati, je globlji razmislek o teh vprašanjih, brez nujne navezave na samo skladbo, najbolj logičen naslednji korak. Lahko rečem, da je morda to cilj naslova, ni pa cilj same glasbe. - Vsekakor je jazz nadpovprečna izkušnja tako, da nagovarja.. koga še? Kdo želite, da je vaša publika? - Člani banda JazzLessNess smo se dejansko spoznali v glasbeni šoli, ko smo z že nekaj jazz predznanja igrali v šolskem jazz bandu. Takrat smo se dobesedno učili jazza in improvizacije. Ko smo se “osamosvojili”, smo neposredno iz te šolske izkušnje sestavljali tudi bolj strogo jazzovsko glasbo in smo torej nekako ciljali na jazzovsko publiko, ne zavedajoč se, da smo za kaj takega še premalo izkušeni. Z leti smo se tudi sami našli nekoliko izven jazza. Naša glasba je v tem trenutku dozorela bolj v rock-fusion smeri, kar pa ne pomeni, da se od tod ne bo premaknila kam drugam. Mislim, da se, kar se publike tiče, nismo nikoli zares obremenjevali s tem, kakšna naj bi le-ta bila. Sam - to velja tudi za ostale člane - poslušam zelo raznovrstno glasbo in se težko opredelim kot jazzer, rocker ali karkoli drugega. Zato me tudi ne zanima, koga naslavlja glasba, ki jo poslušam, oziroma ali spadam med populacijo, ki to glasbo posluša ali ne. Tovrstno pozicijo pričakujem tudi od poslušalcev naše glasbe; ne zanima me kaj sicer poslušajo -najbolj pomembno mi je, da jim je naša glasba všeč in da jim nekaj da. Glede na izkušnje pa si upam trditi, da je po naravi stvari največ naših “fanov” iz instrumentalnih področij jazza in rocka. Naša glasba namreč ne vsebuje všečnih pevk in preprostih besedil, kjer se navadno najde povprečen poslušalec. - Če vzamemo v zakup en zadnjih JEFF koncertov v Kopru s Kajo Draksler z ekipo Acropolis ter gostjo- turško vrhunsko vokalistko Sanem Kalfo, nagrajenko Montre-ux Jazz Festivala, gre za seštevek talenta + glasbene tradicije + zvočne estetske percepcije lastne ter poslušalcev - vse to skupaj rezul-tira enostavno v veselje do igranja in posredovanja tega ... Ali je tako tudi pri vas? - Zagotovo. Že v odgovoru na prejšnje vprašanje sem omenil, zakaj bendi, kot je JazzLessNess, ne morejo biti komercialno uspešni. K temu lahko dodamo še aktivnost vseh članov pri številnih bandih in projektih, rezultat pa je ta, da ne moremo govoriti o številnih nastopih. Brez nastopov se band ne more “preriniti” v ospredje, na tak način pa motiv za igranje ne more biti slava ali kakšna komercialna uspešnost. Za kaj takega bi se morali na prvem mestu preseliti v kakšno drugo državo, če verjameš v to, da bi tam bilo zlahka drugače. Morda bi bilo v kakšnem drugem bandu drugače, ampak JazzLessNess je ekipa tako dobrih glasbenikov, da nam je igrati drug z drugim predvsem v veselje. - Predpostavljam, da je projekt skupine Ya Hozna, ki predstavlja zgodbo s koncertnih turnej Franka Zappe, povsem drugačen od JazzLessNessove vsebinske in glasbene zasnove. So kake skupne točke med tema dvema zasedbama, ali pa gre zgolj za profesionalno pestrost v različnih vlogah? - Edina skupna točka med tema dvema zasedbama je dejansko jedro obeh skupin. V projektu Ya Hozna igramo vsi člani JazzLessNess. Prav tako je bil projekt Ya Hozna mišljen kot začasen JLN projekt, ki bo za ta čas nadomestil redno JLN aktivnost. Sčasoma smo ugotovili, da projekta Ya Hozna ne bomo tako hitro opustili, prav tako nam ni v interesu opustiti JLN, zato bomo do nadaljnjega tako ali drugače vzporedno peljali oba projekta. Glasba obeh bandov je seveda različna. Glasba Franka Zappe nam je všeč, igrati jo je tudi velik izziv za vse nas, vendar so naše avtorske ideje, ki jih razvijamo pri JLN, seveda drugačne. Težko sicer govorim o dejanski profesionalni pestrosti, saj nihče od nas ne živi izključno od glasbe v tem smislu. Lahko pa rečem, da po več kot desetih letih aktivnega igranja končno delam in igram z ljudmi, med katerimi je prisotna prijateljska komponenta, hkrati pa imajo do glasbe popolnoma profesionalen odnos. Že dolgo sem si želel igrati Zappovo glasbo, vendar se mi je do sedaj to zdelo neizvedljivo. tekst in foto: Vlado Bernetič Pohvale Zahvala Lepo je slišati tudi pohvalne besede o ljudeh, ki skrbijo za zdravje in počutje drugih ljudi. Tako se želi naša naročnica Lidija Sokolič, ki jih šteje že zavidljivih 92, zahvaliti oskrbovalkam Centra za socialno delo iz Izole za njihovo požrtvovalnost in pozornost, ki ji jo nudita Svetlana Majer in Miriam Fičur. In potem še dodaja, da delata strokovno in človeško hkrati, tako kot mora biti v odnosu med dobrimi ljudmi. ur Bolnika je treba vzeti resno V uredništvo je prišla odločna, živahna ženska, povedala, da že nekaj let živi v Izoli, sem pa se je preselila zaradi astme in od takrat tovrstnih težav skoraj nima. Ima pa cel kup drugih s katerimi se spopada že toliko časa, da jih pozna skoraj toliko kot njeni zdravniki. Med drugim se je že petkrat soočila z rakavim obolenjem vendar je bilo doslej zdravljenje uspešno, res pa je, da je v tem času še kako spoznala pogoje zdravljenja v ljubljanskem onkološkem inštitutu, osebno pozna večino tamkajšnjih zdravnikov in posebej dr. Breclja, ki jo je tudi operiral. Ob vseh teh težavah pa je, najverjetneje zaradi nedolžnega pika ose, postala hud alergijski bolnik. Njena bolezen je toliko hujša, ker se njene alergije spreminjajo in nikoli vnaprej ne ve, kdaj bo alergična na kakšno stvar. Pik ose ali čebele bi bil zanjo, v primeru, da ne reagira dovolj hitro, lahko usoden in še nekaj je takšnih snovi, ki pri njej sprožijo hudo reakcijo. Zato je bila toliko bolj zaskrbljena, da ne rečemo slabe volje, potem, ko je bila v izolskem zdravstvenem domu deležna neprofesionalnega odnosa osebja v enem od primerov alergije. Napad Nekega večera je namreč začutila, da ima močan alergični napad, zato se je z avtomobilom hitro odpeljala v zdravstveni dom k dežurni zdravnici. V čakalnici je bilo nekaj ljudi, ki pa, po njenem mnenju niso bili ravno nujni primeri, toda medicinski brat, ki jo je sprejel, ji enostavno ni verjel, ji namignil, da je bila verjetno preveč na soncu in ji je le svetoval naj se umiri in počaka, češ da se on spozna alergije. Toda njej je bilo vse slabše in k sreči je v torbici našla eno od tablet ter se odpravila v stranišče po vodo. Takrat so tudi ostali čakajoči videli, da je njeno stanje vse slabše in so opozorili medicinskega brata, naj ji vendarle čimprej pomaga. Obstajala je namreč nevarnost, da ne bo mogla več niti povedati, kaj se je zgodilo. Res so jo sprejeli in ko so ji izmerili pritisk niso mogli verjeti, saj je narasel že na 220. Takoj so poskrbeli zanjo in jo čez nekaj časa poslali domov. Šele doma se je pogledala v ogledalo in videla, da ima še vedno povsem modre ustnice in črno pod očmi. “Če bi se zgodilo najhujše bi lahko rekli, da me je zadela vročinska kap in vsi simptomi bi kazali na to, tako pa vemo, daje šlo za alergijski napad in to bi lahko bila dobra šola tudi za zdravstvene delavce, da je treba vsako bolezen jemati resno” je še dodala, mi pa smo ji obljubili, da ji bomo natisnili nekakšno kartico na kateri bodo osnovne informacije o njenih boleznih. “Da bodo lahko prebrali, če me že ne bodo poslušali” je še povedala in videti je bilo, da ni jezna na ves svet ampak si predvsem želi, da se kaj takega ne bi več dogajalo. ur Predzadnja KRIMINALNE MALI OGLASI Prejšnji teden so se na Policijski postaji Izola ukvarjali predvsem s tatvinami ter kršitvami javnega reda in miru. Teh dejanj je bilo toliko, da so skoraj zapolnila zapisnikarsko beležko naših sodelavcev iz policijske postaje, zato so bili v opisovanju dogodkov krajši kot sicer. Telefoni Na plaži je neznanec dvema domačinoma ukradel mobilna telefona. Zdaj, ko ima dva, se bo lahko pogovarjal sam s sabo. Vesla Iz privezanega gumijastega čolna je neznanec ukradel vesla. Bolje tako, kot da bi ukradel čoln in pustil vesla. Slušni aparat Državljanu Nizozemske je nekdo na plaži ukradel slušni aparat. Oškodovanec ni slišal, kdaj se mu je to zgodilo. Denar Neznanec je splezal na balkon stanovanja in lastnici ukradel torbico s približno 380 EUR gotovine, osebnimi dokumenti in prenosnim telefonom. Pospravljanje pa ga ni zanimalo. Kartice in avtoradio Na parkirišču je neznanec vlomil v parkiran kombi in iz njega ukradel CD avtoradio ter plačilne kartice. Če ne bodo kartice delale pa se bo tolažil z glasbo. Sončna očala V eni izmed trgovin je moški skušal ukrasti sončna očala, vendar ga je zalotil varnostnik in ga zadržal do prihoda policistov. Verjetno se je izgovarjal, da mu svetloba škodi in da je kradel na recept. Nič Neznanec je na enem izmed parkirišč skušal vlomiti v tovornjak, vendar ga je zasačil lastnik in ga pregnal. V poročilo o delu bo zapisal nulo. Hrup v soseski Zaradi povzročanja hrupa v zasebnih prostorih in motenja soseske so izolski policisti intervenirali trikrat, kršiteljem pa izrekli globo. Tudi mladeniču, ki je izkoristil dopust staršev in doma priredil zabavo, so izrekli opozorilo. Rešili so mu življenje Policista sta na ulici opazila ležati mladeniča, ki se je dušil. Obvestila sta reševalno službo, kar je zahvaljujoč hitremu interveniranju in prevozu v bolnišnico fantu rešilo življenje. V bolnici so namreč ugotovili, da je za-užil prevelik odmerek mamil. Tekmovanje oračev Na policijsko postajo je poklical jezen občan in povedal, da so mu neznanci ponoči preorali njivo. Policisti so ugotovili, da tam ni bilo nobenega tekmovanja oračev ampak, da so bili na delu divji prašiči. Turistični promoter Na treznjenje v policijske prostore je bil odpeljan pijani pretepač iz enega od gostinskih lokalov. V času turistične sezone res ne dela promocije za naše mesto. Dopoldanska izmena Zjutraj so policiste obvestili, da je voznik Citroena ZX na parkirišču v Izoli poškodoval parkiran avtomobil in nato odpeljal. Policisti so nedaleč stran ustavili 40 letnega Izdana, ki je povzročil nesrečo. Vzrok pa je bil alkohol, možakarju je alkotest ob pol desetih dopoldan pokazal 0,76 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Odrejeno je bilo pridržanje zoper voznika pa bo podan obdolžilni predlog Alkometer Izolski policisti so prejšnji teden ustavili, izmerili in pridržali dva voznika. Hic. Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščemjmožnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297 - V Izoli - Livade ugodno prodam brez posrednika, enosobno stanovanje v izmeri 46 m2 v 5/5 nadstropju mirnega bloka. Stanovanje obsega predprostor, kopalnico, shrambo, bivalno kuhinjo, dnevni prostor in balkon ter klet. Na galeriji stanovanja dodatnih 30m2 (15m2 pohodnih). Stanovanje obnovljeno 2010. Cena 99.900 EUR. tel 031 - 827290 ODDAMO - Družini ali paru oddam v najem opremljeno 3-sobno stanovanje v Izoli, za daljše obdobje. Za informacije pokličite na telefon 031 606 668 - Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Cena: 550 EUR(051-634-390) Delo -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156 - Dve devetošolki iščeta delo. tel 030 352 949 - Nudim nego na domu starejšim osebam. tel 051 235 947 - Inštrukcije angleščine in španščine za osnovno,srednjo šolo in fakulteto ter priprave na maturo. Kontakt: 031 579 177, www.smartcorner.webs.com - Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156 - Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912 Vozila in plovila - Prodam jadrnico UFO 27 v odličnem stanju, dolžine 8,30 m. Ima lazy-bag, jennaker, motor Yanmar 18 KV, GPS.VHF, autopilot, polnilec baterije, zunanji tuš, tender, radio CD..., nima osmoze. Tel. 041-249-806 - Prodam avto Lancia Z enoprostorec -7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890 - Prodam 4 gorska kolesa(21,18 brr-zin) in eno moško, cena cca 50EUR na kolo. tel 040 638 217 Kmetija - 50 litrov domačega tropinovca prodam. tel 041 676 541 (Josip) - Prodam ekstra deviško oljčno olje po ceni 11,00 evrov/liter in domači refošk po 1,50 evra/liter. Kontakt 040/251-335 - Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200 - Prodam extradevisko oljčno olje. Cena 10 EUR/1. Po želji možna dostava na izolskem območju. 041 217 485 Razno - Rdeči križ Izola potrebuje kuhinjsko omarico s pomivalnim koritom. Dose-glijivi smo na tel: 051 672-160. - Prodam elektično kitaro PRS (Paul Red Smith) SE Soapbar. 040 120 236 - Novo enojno posteljo z jogijem prodamo za 100 EUR. tel 041 939 688 - Na Svetilniku pri igralih sem izgubila sem fotoaparat Olimpus (analogni kompakttni). Poštenega najditelja prosim da me pokliče na 041 39 21 80. - Podarim kolo in peč za centralno kurjavo. Gsm 040/247-827 Marjan - Prodam ohranjeno otroško kolo Tiger z dodatnimi koleščki in dobro ohranjen otroški latex jogi, 60 x 120.Cena po dogovoru, tel 040 984 263 Začetek sezone uličnih razstav V soboto, 7. avgusta, se bo del Ljubljanske ulice spremenil v galerijo. Med 10. in 13. uro bo namreč na malem trgu pred bifejem Sonček, v sklopu vsakotedenske akcije društva Izolani, osem novejših del, kijh bo razstavil dolgoletni izolski slikar Milan Obradovič-Karp. Karp je bil med tistimi, ki so v Izolo prišli takrat, ko je občina umetnikom ponudila ateljeje za en tolar. Svojega je umestil v Ljubljansko ulico, kjer zadnjih deset let lovi inspiracijo pri „tipični“ izolski atmosferi, posebej tisti, ki ga obkroža. Od vedno je Karp slikal zelo življenjske motive, v Izoli pa je sprejel to tipično ribiško, mornarsko, pivsko, mediteransko vzdušje. Karpove slike so izredno pripovedne, močnih barv, kar sam pripisuje ravno Izoli: „Ko sem še slikal doma na Gorenjskem, še nisem uporabljal teh močnih barv. Tega sem se navzel ravno n Izoli in to tako postopoma, da se spremembe nisem niti zavedal. Šele pred časom, ko sem primerjal tista zgodnja dela z zadnjimi, sem očitno razliko opazil. “ Karp si je v tem času v Izoli izoblikoval skoraj stereotipno podobo uličnega slikarja, to je slikarja, ki za slikanje ne potrebuje mirnega okolja domačega ateljeja, temveč mirno slika medtem ko mimoidoči opazujejo proces rojstva slike. „Sprva ni bilo najlažje, a se hitro navadiš. Zdaj sploh več ne opazim, da me kdo med delom opazuje. Osredotočim se na platno in delam. Ima pa tak način slikanja tudi svoje prednosti. Mnogo bolj si n stiku z ljudmi in s tem tudi potencialnimi kupci." V njegovem primeru so to večinoma turisti. „Res sem veliko slik prodal turistom, kar me posebej razveseljuje. Mislim, daje skoraj ni države, kjer ne bi moja slika krasila katero od hiš. Posebej pa me veseli to, da so se nekateri vrnili n Izolo samo zato, da bi kupili še kakšno sliko. Nazadnje se je v Izolo pripeljal gospod iz Francije, ki je bil sicer namenjen na Hrvaško, da bi kupil še eno mojo sliko, ki mu je ostala v spominu od prejšnjega leta. Po čistem naključju sem imel to sliko še vedno pri sebi. “ Torej tudi umetniki služijo kot promocija mestu. „In mislim, da se tega na Občini ne zavedajo dovolj. “ Verjetno se res ne, sicer ne bi bilo potrebno „po domače" organizirati ulične razstave. O odnosu priča tudi podatek, da na dražbi slik izolskih umetnikov, ki so jo Zvezdice organizirale na Man-ziolijevem trgu pred tednom dni ni bilo niti enega samega predstavnika občinske oblasti. A to je pač umetnost. Eni jo razumejo tako, drugi pa nekoliko drugače. Za nekatere je umetnost kombinacija močnih barv na platnu, za druge prelepo poslikano tihožitje, za tretje pa ba-tana sredi krožišča. Smm cuique. m NLB Družinski varčevalni paket § o o fN Poslovalnica Izola | Trg republike 3 ‘. Tel.: 05 663 06 00 ^ è ' žL NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Istra in Kras sta si blizu, geografsko in drugače. Celo teran je menda refošk, le da da raste na kraški zemlji in če je temu tako, verjetno ne bo nihče preveč jezen, ko bo v Parku pri vodnjaku opazoval klasično kraško šterno. No ja, rekli bi, bogato kraško šterno iz dragega kamna in dragega kovanega železja, a je bilo vse skupaj menda vseeno ceneje od nakupa klasičnega istrskega vodnjaka, ki se od kraškega precej razlikuje. Ampak, to je verjetno že iskanje dlake v jajcu in, da ne bo zamere pri tistih, ki jim je vodnjak všeč, čeprav je kraški, bomo rekli, da zdaj manjkajo samo še klopi, ki jih, posebej starejši občani, zelo pogrešajo. Balinarsko veslaška trojka Tako-le so se, ob 70 letnici našega veslaškega olimpijca, Jadrana Baruta (v sredini) srečale tri izolske korenine. Desno je nekdanji Jadranov sove-slač v mladinski in članski konkurenci ter veslaški reprezentant Danilo Adamič, levo pa je Jordan Blaževič, balinarski veteran in dolgoletni član Balinarskega kluba Jadran Izola. Združevalni člen je bil Jadran Barut, nekdanji veslač in olimpijec ter kasnejši uspešen, še vedno tekmovalno aktiven balinar, zdaj član Balinarskega kluba Korte. Prireditveno zanimiv konec tedna V glavnem so leteli po zraku Rolka skateboards in Klub izolskih študentov in dijakov sta v nedeljo, 1. avgusta, na poligonu v Izoli, pripravila celodnevni rolkarski dogodek. Začelo se je že navsezgodaj s šolo rolkanja za malčke, ki so jih poučili o osnovah rolkanja, točno opoldne pa se je začelo prvo tekmovanje imenovano Game of S-K-A-T-E, kar pomeni ponavljanje trika nasprotnika na ravni podlagi. V popoldanskih urah je sledilo tekmovanje v rolkanju posamično - takoimenovani contest, za konec pa še posebej atraktivni best trick contest, kjer se ocenjuje, kdo bo odpeljal najatraktivnejši lik dneva. Med sodelujočimi so bili tudi štirje Izolani, ki pa, v izredno močni konkurenci, niso posegli v sam vrh. Sobota, 7. avgusta ob 11.00 V zahodnem delu Ljubljanske ulice bo društvo Izolani pripravilo prvo iz serije uličnih razstav domačih likovnikov. Tokrat se bo predstavil Milan Obradovič Karp, hkrati pa bo odprta tudi Librama oziroma delilnica rabljenih knjig. Cena knjig je enaka prispevku, razstava pa bo tudi prodajna. Petek, 6. avgusta ob 21.00 Na Lonki bo nastopila skupina, ki preigrava glasbo legendarnega in žal že pokojnega Franka Zappe. Slišali bomo vse njegove najbolj znane skladbe in se spomnili njegovih duhovitih domislic. Vstopnine ni. Sobota, 7. avgusta ob 21.00 Na Lonki bo nastopila znana trboveljska in slovenska etno rock skupina Orlek, ki bo gotovo pripravila veseljaški večer s svojimi pesmimi, ki jih imajo radi rokerji in narodnjaki. Vstopnine ni.