Jutri, Nedelja 18 Novembra, Velika Prireditev v ulici Alsina 2832
SLOVEN
Leto - Año VI.
No. 278
'EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667
-^¡jemanje strank vsak dan od 15,—18.
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 6.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
O I-.
o <1
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO
Concesión 1551
v	v	v
Temeljna pogreska današnje sole in vzgoje
Eüo najvažnejših sodobnih vprašanj je brezama šola in vzgoja. Oboje daje človeku te-"^ljne osnovnice za poznejše življenje. Za nas v prvi vrsti pride v poštev vzgojna ljudska ki je temelj poklicne šole posameznika. Osnovne vzgojne šole so na svetu danes tako Enolične ideološko nasprotujoče se, da netilko bistrividnemu človeku ni treba biti v temveč je popolnoma na jasnem, da te-"^jijo na tem, da se že razum mladega člove-kolikormogoče zasužnji. V skladu z današ-"JUu sistemom, je tudi šola in vzgoja, ker dru-sploh bi ne moglo biti. Vzemimo na primer šola in vzgoja v Italiji. Hi nudi praktičnega in koristnega za mladega Popolnoma nič. Če zna italijanska miarla, da je Italija najlepša in najbogatejša de-*ela na svetu in da je Duce v Rimu in Bog v ne-esih, vé dovolj in jo drugega sploh ne učijo, ^dino se vzgaja v sovražnem razpoloženju ^ drugih narodov, da tako odvračajo pozor-od sebe. Italijanska mladina se v pravem ^lienu besede vzgaja za porabo domačega ka-^liznja.
. ^a približni osnovni podlagi, kot v Italiji,
Je Šola in vzgoja tudi v drugih državah, izvze-
^ Rusijo, ki za v boljše pojmovanje našim
a tel jem navajamo sledeče:
Matematika je matematika in fizika je fizika,

se navadno reče. Vendar v Rusiji ali pa v
ejheiji pojmujejo te stvari popolnoma različ-j10. Ruski strokovnjaki dokazujejo, da sta ma-Natika in fizika prave opore za materijalisti-^ 0 fcaziranje zgodovine. Ravno ta čas pa fizi-1 v Nemčiji hité dokazovati baš nasprotno in
H:
V k¡
]3o, da je nova fizika pahnila s prestola ma-
Wizem ter da je bistvo vse prirode elektri-Polja, ki je postavila na mesto materje ne-duhovnega, nekaj idealnega. . treba, da bi se pri tem kdo razbijal glave
smo vse to le v nameri, da pokažemo
foV|
različne nazore o šolskem vprašanju in °Pozorimo na to, kako potrebno je javno in
Se»i odkritosrčno razpravljanje o pouku in «Soji.

J predvsem, kot smo že v začetku rekli, za-a Sola in vzgoja otrok. Mimo grede samo
če si le nekoliko pomislimo, tudi na lastni koži izkusili.
Žalostne posledice šole in vzgoje je izrazito opaziti v Jugoslaviji, kjer se morajo z vsemi sredstvi boriti z avstrijakanstvom. Zakaj je tako? Zato, ker takratne mladine niso učili resnične vzgoje temveč, da je bila kolikor mogoče pripravna za vsegermanske politične namene. Samotržje vzgoje je bilo svoje dni v rokah po-samnih bogatašev. Pozneje je imela to samotržje cerkev. Danes pa imamo več držav, ki se več ali manj odkrito in krvavo borijo za ta prestiž cerkve. Zakaj je tako? Zato, ker vse religije so mnogokrat samo politična pretveza za xispavanje mase.
Zavedati bi se morali vsaj danes, da šola in vzgoja oblikuje celokupno življenje bodoče generacije socialnega in gospodarskega napredka.
Ker se do danes še niso vresničile besede velikega misleca in ljudskega prijatelja Napoleona, da bi moral biti na svetu samo en cesar in en bog in je s tem hotel najbrže reči nekaj drugega kot bi se na prvi hip mislilo, je zelo pravilno mnenje državljanske vzgoje predsednika Čehoslovaške republike Masaryka, ki pravi: "Podlaga narodu mora biti narodna zavest. Pa ne stopite s tem pred človeka, ki mu otroci duševno in telesno hirajo v nezadostnem stanovanju in prehranjevanju. Razveselite naprej glave in srca vseh ljudi, da bodo zatrli ljubezen do samega sebe in pomagali najbednejšim. Ko ne bodo reveži več čutili bede, bodo postali tudi oni dobri državljani in narodni bojevniki. (Narodne bojevnike si gotovo ni mislil, da bi se navduševali za vojno s sosedi. Mislil si je one narodne bojovnike, ki delajo za blagostanje ljudstva. Op. ur.) Brez zdrave in zadovoljne družine ni zdrave države in ni zdravega, zadovoljnega naroda, brez naroda smo nihče nič."
To smo napisali v boljše razumevanje pomena šole in vzgoje, ker so mnogi mnenja, da je vseeno, četudi se na lastnem srcu vzgaja gada. Vsak, ki se zanima za šolo, jo podpira in ima otroke za šolo, bi se moral tudi zanimati, če je bazirana na pravem temelju.
^ «aiaio, da tudi ljudje z visokošolsko izobraz-' danes le težko pridejo do kruha. To nam ;	da tudi visoke šole ne nudijo v prak-
življenju tistega, kar je mlad študent ^ upanja pričakoval in si dolga leta z neenak	f?lav0- Kje je vzrok? Nikjer drugje, ^ or v priviligiranem mamonu individualnega i ^lizma, ki ne dovoljuje, da bi se ljudstvo
^fcrno in gospodarsko prosto razvijalo. ^ a 3e šola in vzgoja potrebna in koristna, (¡j ° ^če zanikal. Je pa tudi vsak povprečen ^ * toliko razsoden, da ve. da vsaka "šola ^ifoja" aj koristna. To smo vsi brez izjeme,
Vojska v Čaku
sedanje paraguajske fronte. Javljajo da so Bo-livijanci pri zadnjih bitkah imeli občutne zgu-be, kar je gotovo umevno pri napadalcu, medtem ko je verjetno, da so Paraguajci pri bra-nenju in umaknenju malo zgub imeli.
Roosevelt bo vpeljal zavarovanje brezposelnosti
Predsednik Zj. držav Sev. Amerike v pogovoru z delegacijo, ki ima nalog poiskati mogočnosti za uposliti delavstvo, je razložil, da je potrebno upeljati zavarovanje proti brezposelnosti, ne pa kot se je dosedaj prakticiralo, da bi država pomagala z darovi, olajšati težko stanje brezposelnih.
Navedel je v glavnem sledeče točke, ki bi tvorile bazo temu zavarovanju.
1)	Zavarovanje brezposelnosti je zadeva Zveznih držav, ki bi v soglasju morale delovati.
2)	Rezervne fonde tega zavarovanja bi centralna vlada upravljala.
3)	Zavarovanje brezposelnosti bo vpeljano z namenom znižati brezposelnost in ne nasprotno.
4)	Zvezne države morajo to zavarovanje organizirati.
Čehoslovaška
Vojni minister Bradas je napovedal v parlamentu, da vlada proučuje potrebo, velike svo-te denarja uporabiti, za mehaniziranje vojske, kot tudi za znatno ojačiti zračno obrambo.
Tudi se namerava v začetku spomladi pričeti z utrjevanjem mnogih mest. Načrti za to utrjevanje so že izdelani.
V Pragi se gleda pesimistično na vedno večjo prijaznost med Nemčijo in Poljsko, katera se je zopet enkrat pokazala ob priliki, ko je poljsko poslaništvo v Berlinu, bilo povišano na veleposlaništvo, istotako nemško v Varšavi.
Bolgarska
Poskoraj dvomesečnem miru, so zopet začele vojne operacije na fronti v Čaku. Poročila vojskuočih se znatno nasprotujejo. Bolivijan-ska govoré o velikanski zmagi, medtem ko Paraguajci trdijo, da je vkljub velikemu naporu Bolivijancev, pri katerem je bajé sodelovalo skoraj polovica armade, uspeh neznaten in da so prišle v roke Bolivijancev samo dve podrejeni točki paraguajskih postojank. Bolivijan-ci so zasedli utrjene postojanke Villazon in 27 de Noviembre, ter skušajo odvzeti Paraguaj-cem važno postojanko Picniba, ki tvori ključ
Bolgarska oblast je zanikala vest, ki so jo širili na Dunaju, da bi bili prišli na sled neke zarote proti kralju Borisu.
Imenovana oblast poroča, da so te vesti najbrže v zvezi s izsleditvijo arhiva nekega make-konskega društva, v katerem se je našlo mnogo imen oseb, ki so dobivale denarne podpore, z namenom, da bi sedanji vladi na vse načine škodovali in po mogočnosti uničili.
Po več mestih Bolgarije, bodo uvedli auto-matične teelfone, ki so že nakupi j eni v Nemčiji.
Romunska
V Bukurešti so močni oddelki vojske nenadoma zaprli vse ulice v centrumu mesta, ter je nato policija pričela vse navzoče pergledovati in izpraševati.
Posebno se je pergledovalo tujce, ker je v
zadnjem času mnogo sumljivih elementov pri-bežalo iz sosednih držav.
Kdor ni imel izkazila je bil aretiran, med aretiranci je tudi 20 oseb, ki so nedovoljeno trgovali z valutami.
isto postopanje se je vršilo tudi po drugih krajih Romunije.
Jugoslovanske vesti
Genova. Oblasti so aertirale nekega Hrvata z imenom Mili Biidap, ki je baje v zvezi z mar-esljskim umorom. oPtoval je ravno kot že drugi aretiranci z falsificiranim potnim listom
Beograd. V Veliki Kikindi mesto blizu romunske meje je ciklon povzročil veliko škode. Javljajo 3 mrtve in 16 ranjenih.
Beograd. Na obletnico Rapallske pogodbe je prišlo v Zagrebu do hudih demonstracij proti Italiji in Ogrski.
Policija je morala v bližini italjanslcega konzulata razgnati demonstrante večinoma mlade študente, ki so hoteli uprizoriti pod imenovanim konzulatom demonstracijo, če ne mogoče še hujše. Množica, se je potem zbirala pred Narodnim gledališčem in tam v enomer kričala, doli z teroristi, doli z Italijo in Ogrsko.
Konzulate Italije in Ogrske so nato stražili močni oddelki oborožene varnostne straže.
Beograd. Intelektualci Srbije so priobčili razglas v katerem povdarjajo potrebo, prenovljene vlade v smislu skupnega delovanja z drugimi plemeni Jugoslavije.
Enaki razglas so tudi hrvaški intelektualci izdali.
Varaždin. V kratkem se bo tu vršila razprava proti dvema človekoma, ki so bili v zvezi z "Ustaši" iz Janka Puste. Imenovana sta utihotapljala v Jugoslavijo orožje na katerem je bila znamka od "Ustašev".
Beograd. Listi javljajo, da oni trije teroristi, ki so zaprti v Marsilji, so priznali, da je Mili Budak, ki s ga italjanske oblasti prijele v Genovi, bil v zvezi ž njimi.
ITALIJANSKE PR0V0KAC1JE
Beograjska radijostanica je oddala opozorilo, da jugoslovanska vlada, je dosedaj pokazala največjo strpnost glede vedno ponavlja-jocih se provokacij od strani Italije, toda, da to se ne bo zgodilo nepresledno.
To opozorilo je v zvezi z delovanjem neke italijanske radijopostaje nastavljene v Bari, ki neprestano nazivlja Dalmacijo kot italjansko oženile, Nadalje iz tržaškega parobroda "Vul-cania", ko je plul mimo korčulanske obale, se je metalo letake s proti jugoslovansko vsebino in z istega parnika so vrgli, v steklenici zaprto obvestilo, z vsebino: "Kmalu prideš zopet v naročje Italije".
Beograjske oblasti so odtegnile dovoljenje bivanja ogrskim državljanom, kateri bodo morali takoj zapustiti Jugoslavijo. Okoli 15.000 oseb bo prizadetih.
Romunski kralj v svojem otvoritvenem govoru v parlamentu je naglašal da se mora, Ro-munia pripraviti za vsako eventualnost, pov-darjal je tudi zelo prijateljske odnošaje z Bolgarsko.
OKNO V SVET
Moskva. Ob priliki 17obletnice Sovjetov je predsednik Kalininv daljšem govoru povdar-jal, da je Rusija glede žetve na boljšem kot lani. S zunanjim svetom se vodijo vsesplošna pogajanja katera bodo v kratkem dovršena, posebno ona glede Vzhodne kitajske železnice.
Grajal pa je produkcijo jekla, katera, ne zadostuje za povpraševanje industrie in za železu i ene tračnice.
Baku. Ob obletnici so otvorili v tem mestu univerzo. Priključili so tudi tej univerzi zgodovinsko fakulteto, katera je tretja v celi državi. Prva je v Leningradu druga pa v Moskvi.
Beograd. V nedeljo 11 ob obletnici premirja
se je obdržala svečanostna maša za padle & gleže in Sev. Amerikance v bojih za srbsk1 osvobojenje.
Pariš. Francoski bojevniki so defilirali Pret grobom neznanega vojaka. Nosili so v spr' vodu tudi masko pokojnega kralja Aleksau^ z napisom: "Klanjamo se pred zvestim zav^' nikom, junakom in mučenikom Aleksandrom" Jugoslavije".
Madrid. Komandant Tujske legije, to je prostovoljna vojska, ki je sestavljena od & zemcev, ko je s svojimi četami dospel v SP® nijo za zadušiti delavski punt, je izdal svoj15 vojakom nalog, da naj ne streljajo na bi®" Hitro ko je to doznala vlada, ga je takoj poslala v Afriko in stavila pod obtožbo. Guvff ner španskega Maroka, pa je komandanta W ske legije branil. Nato je vlada v Madridu žc vernerja takoj odpoklicala.
Pariš, Novo izvoljeno ministerstvo pod pi'ei sedstvom Plandin-a, se je predstavilo par" mentu. Flandin je v kratkem govoru ra¿f žil program vlade, kateri vsebuje opozoril da ako bo parlament oviral delovanje vla^ bo isti razpuščen. Predvideva reformirati 8 ministrativni in justični aparat države, t¡' stremeti po tem olajšati trgovini delovanje * povzdigo eksporta. S 423 proti 118 glasovi' | poslanci izrazili novi vladi zaupanje.
Moskva. Vesti iz Severne Rusije in sicer bližini Arktičnega Oceana, prinašajo, da s«' i tam našla obsežna ležišča petroleja, ki bo11' v stanu zalagati in kriti vso potrebo, tega nes tako važnega produkta zemlje, za celo 8*' tično ozemlje Rusije. Po teh kraih se je del®1! že dve leti na tem, da bi se ta ležišča našlo-
Taškent. Višje sodišče bo sodilo 55 sadi^ jev bombaža iz Uzbekistana, kateri so ženi, da vodijo protidržavno agitacijo, ter ^ sabotirajo pridelovanje bombaža, katero je seglo samo 60 odstotkov od predvidevane i»111* žine v "petoletki". V glavnem je pripisati " pomanjkljivost, ker so se moški branili p0'1' rati bombaž, ker so pravili, da je to že»s^ delo.
Dublin, Irska. Policija je s palcami razgo8 kolono brezposelnih ki so hoteli uprizoriti monstracijo pred Dail Eireanu (Parlament bodne Irske). Govori se, da pripravlja De lera proglasitev samostojne Irske.
London. Ob navzočnosti 50.000 gledalcev f je vršila nogometna tekma med moštvi je in Anglije. V prvem polčasu je italjan^ team popolnoma odpovedal. Šele v drugem P" času se je Italjanom kmalu posrečilo izedn»^ nje igre. Tekma je končala v prilog An^1 3—2.
Reka. V tukajšnji ladjedelnici se je postaj temelj dvema rušilcema, vsaki bo imel po ^ ton. Nosili bodo imena Perseo in Sirio»
Genova. Italjanske paroplovne družbe 9' znižale ceno vožnje za tja in nazaj, za vse tfi Amerike. Znižanje je za 50%, ter predvidel zadostni čas za bivanje v dotičnih krajih- ** ukrep velja večinoma za turiste.
Rim. Nemška Liga se je pritožila, da hoSeJ" Italjani uničiti grobove padlih vojakov na rolskem. Italjani so Ligi sedaj pojasnili» r bodo vse mrtvece, ki so pokopani v 1840 hnih pokopališčih združili v 35 monumental»1; grobišč. Nemški delegatje Lige bodo zapr°s^ da se avstro-ogrski in nemški vojaki zdru^ v 5 pokopališč.

V teku enega samega leta in nekaj mesecev proizvajanja, NOVA ARGENTINSKA PIVOVARNA, zavzema drugo mesto v prodaji piva med vsemi pivovarnami v državi
Piva "MAYO najboljša
m
Pivovarniške delnice,
naložitev
nueva CERVECERIA ARGENTINA s.a.
SALADILLO 2275 - BUENOS AIRES
ORO ARGENTINO EVOLUCIONANDO DENTRO Dt FRONTERAS ARGENTINAS
ARGENTINSKE VESTI
MESTNA KRONIKA
Delavska antifašistična fronta
Confederación General del Trabajo je odposlala vsem včlanjenim zvezam spomenico, s katero vabi na skupni sestanek v katerem se razpravljalo o korakih za ustanovitev enot-delavske fronte proti fašističnim nastopom. Uko rse je to dogodilo v Junin, provinca Bue-n°s Aires.
ístotako se bo razpravljalo o potrebi, da v®aki posamezni sindakat, naj ustanovi svojo katera v slučaju potrebe odbije vsak naPad fašističnih band.
Državna financa
Krožijo vesti, da vlada hoče takozvano Caja Conversion likvidirati, ter znižati kritje pa-frnatega denarja, z zlatom na 25%, kar bi ranljivo povzročilo znaten padec kupne vred-5°8ti argentinskega pesa.
Prinašamo prevod enega odstavka iz "Tribu-na libre", ki se glasi:
Znižanje kritja denarja na manj od 25 od od cirkulacije in izginitev, potom absorbiste in odstranjenja Caja de Conversión, postil projektirane Centralne Banke, so take go-jasnosti, da vsaki ima občutek, da vlada I Javlja Republiko v skrajno nevarnost." i kitajoč te vesti imamo pred očmi male pri-: Snke naših ljudi, posebno pa našega pridne-Ka ženskega spola, kateri se bodo, če se uve-| ta novotarija, na polovico vrednosti zmanj-I Katerim pa takorekoč ni mogoče poma-¡ "«ti, kakor da če jim je le mogoče naj svoje j tanke vlagajo v nakup zemlje, tudi na Všečne obi-oke.	»
Kestavrant "O S O R I O"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno 7 a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišč* po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	P ATERN AL
SALAM POVZROČITELJ SMRTI
Pred par dnevi je bil pripeljan po svojih sorodnikih v bolnišnico Alvear, 43 letni Máximo Sacconi katerega stanje je kazalo, da je očivi-dno zastrupljen od kake zavžite hrane v slabem stanju. Zdravnikom, ki so zelo energično skušali ozdraviti ni uspelo, ker jim je po nekaj urah v rokah izdihnil. Po izjavah Sacconi-jevih sorodnikov se je ta čutil slabega po zavžitku nekega salama (fiambre), ki ga je prejšnji dan kupil v trgovini jestvim v ulici Bolivia 3205. Enako je čutil znake zastruplje-nja neki Sacconi-jev sorodnik s katerim sta skupno jedla omenjeni "fiambre", kateri si je pa še pravočasno pomagal z zavžitjem proti-strupa. Truplo Sacconi-ja so prepeljali v "La .Morgue" da tam izvrše tozadevno avtopsijo in doženejo kaj je pravzaprav povzročilo njegovo smrt.
NESREČA MEHANIKA V CIRKUSU
V	lokalu v ulici Rivadavia 10745 se je nahajal med drugimi delavci zaposljen pri raz-diranju naprav cirkusa, ki je do pred nekaj dnevi dajal tam svoje predstave, 4°-letni mehanik Mateo Rodríguez. V torek pribl. ob lOh dop. je imel opravka z razdiranjem tramov v višini petih metrov, ko je nenadoma zgubil ravnotežje in padel v praznino. Sreča je hotela, da je bilo nekoliko od tal nekaj napetega platna kamor je priletel Rodríguez, kar mu je znatno omejilo padec ali mu celo rešilo življenje, vendar se je potoklel na raznih delih telesa in so ga morali prepeljati v bolnišnico, da se ozdravi.
• „	OČETA JE UBIL
V	ulici Aguirre 95 se je v sredo zjutraj dovršila žalostna družinska drama, pri kateri je zgubil življenje oče več otrok, ubit po svojem lastnem sinu.
V	omenjeni hiši je živel 52-letni Carlos Bu-tera s %vojo ženo in več otroci med katerimi je bil tudi 19 letni Cayetano. Oče je bil zelo razdražljiv človek, radi česar so bili prepiri na dnevnem redu, pri kateri je večkrat grozil ženi in otrokom s smrtjo. V torek zvečer so se zopet prijeli in bi kmalu svojo grožnjo izpol-
f
BOŽIČ in NOVO LETO SE PRIBLIŽUJEJO
prazniki, kateri so bili v Vaši mladosti polni radosti in veselja, bodo letos za Vaše domače, radi slabe letine in pomanjkanja, polni žalosti in bridkosti, katerim se bo pridružila se ostra zima.
POMAGAJTE SVOJIM
v stari domovini prebiti zimo in pomanjkanje, z malim darom.
VAŠE DENARNE POŠILJKE
po najboljšem tečaju in z najmanjšimi stroški bodo najhitreje izročeni Vaši družini naravnost v roke, ako jih boste zaupali na
Banco Holandés
nil nad Cayetano-m, da mu ni ušel. V sredo malo pred sedmo zjutraj je stari Butera zapustil hišo z namenom iti na delo, v veži sta se pa srečala s sinom Cayetano-m; in ni še prav gotovo sta li imela medseboj kak prepir ali ne, ko je Cayetano naenkrat potegnil iz nedrij samokres in sprožil pet strelov v svojega očeta, ki se je zgrudil smrtno ranjen na tla, nakar je pobegnil. Na odmev strelov so prihiteli domači in sosedje, ki so ranjenca takoj spravili v bolnišnico kjer je malo zatem izdihnil. Oblasti zasledujejo dčetomorca in upajo, da ga zdaj pa zdaj primejo.
TRAMVAJ SKOČIL S TIRA IN POVOZIL STRAŽNIKA
Po ulici Las Heras je v sredo ponoči vozil proti zapadu, zmerno hitro tramvaj družbe Anglo Argentina. Prišedši do križišča z Salguero je radi neznanega vzroka skočil s tira ter brez smeri tekel proti kraju ceste kjer je stal pol. stražnik Ignacio A. Costa, kateri ni imel več časa, da se vozilu izogne. Voz ga je vrgel pod se in ga tako poškodoval, da je na licu mesta umrl. Pri skoku s tira je tudi strojevodja zadobil težke poškodbe radi česar so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico Fernandez.	•" i,;.
t
DRZEN NAPAD PRI BELEM DNEVU
V torek dopoldne je korakal po ulici Sto. Domingo, 19 letni trgovski uslužbenec José Diaz, v smer: proti trgovini kjer je delal, v ulici Pepiri 1244. Prišedši do križišča ulice Atuel, je opazil tam dva razmeroma mlada človeka. nič hudega sluteč je hotel iti mimo njiju, ko ga je nenadoma eden udaril po glavi in mu s tem onemogočil vsak upor. Brž nato sta mu preiskala obleko in odvzela denarnico v kateri je ime! ¡»voto 208 ter nekaj osebnih dokumentov nakar sta jo popihala. Ko se je Diaz nekoliko opomogel od zadobljenega ndarca sff je napotil k bližnjemu stražniku in mu javil a napadu katerega žrtev je postal. Na podlagi nekaterih podatkov, ki jih je dal Diaz, policija pridno zasleduje drzna napadalca.
ŽELEZNA BLAGAJNA PADLA IZ PETEGA NADSTROPJA
Pred •>§■ štev. 811 v ulici Bme, Mitre je bilo •zaposlenih več delavcev, nekega, prevoznega podjetja z razkladanjem, pisarniška pohištva katerega je bilo treba spraviti v peto nadstropje omenjene hiše. Med drugimi rečmi je bila tudi težka železna blagajna. Ko so jo dobro z vrvmi in verigami povezali so jo začeli z aparati za tako rabo dvigati proti nadstropju kamor je bila namenjena. Prispevši pa ravno do petega nadstropja so vrvi popustile in blagajna je z velikim treskom padla na tla. Sreča je hotela, da so delavci nesrečo pravočasno opazili in stekli na varno. Pri padcu je blagajna priletela v okno zraven stoječe trgovine, pri čemer se je šipa razbila.
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
10TTTTÍ—
ó D
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—8 $,
V dar dobite
lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADALJ o DOCK BUD B ■T.:,1 . lonoi-
o P. Quiroga 1275 OE3QE= locaoi
vembra t.l. Pridite točno ob 2 uri, ker pote® se nadaljuje ?. vajami dramatičnega odseka ig1* "Veleja".
Za odbor Josip Sigulin
DOMAČE VESTI
SMRT g. METODIJE VELIŠČEK
Pred nekoliko dnevi je vsled teške operacij' izdihnila svojo blago dušo naša sorojakinja Mf-todija Velišček. soproga našega vsem poznanega rojaka g. J. Veliščeka brata cr. Velišček» trgovca v Berisso.
Poleg žalostnega moža zapušča pokojnica ne-doletmega sinčka Vladkota, ki mu kruta usoda ni dovolila uživati njene ljubav.
Na nje zadnjem potu na pokopališče v La, Plati, jo je spremljalo mnogo število našega ljudstva in ji tako dostojno izkazalo posljed-njo čast. Pri polaganju smrnih ostankov grob. je imel žalni nagovor J. Jakus, ki je vzneše-nih besedah povedal, da je smrt vsem tako zelo blizu in da ni lepšega v trdem boju našeg8 življenja kot, da si medsebojno pomagamo in spoštujemo.
Duša pokojne Metodije naj vživa večni mir in pokoj, preostalim pa naše najiskrenejše so-Salje.
POZOR ROJAKI
V našim rojakom in rojakinjam dobro poznani gostilni bratov Kurinčič v ul. Trelles 1167, se bo. vršila v nedeljo 25 novembra velika družinska zabava. Tgrala bo godba društva "Tabor"-Cenjenim gostom bo po želji preskrbljeno z dobro jedačo in pijač«?. Obširni prostori za goste, krogi,jišče in kegljišče ter prostor za ples, bo nudilo obilno zabave vsem.
261.	Zemljepisne zgod. slike (sp Fr. Tink)
262.	Peter veliki v parizu (spisal N. N.)
263.	Podobe iz misijonskih dežel (sp. V. Kovač
264.	Legende o svetem Frančišku (sp. Ks. M.)
265.	De figaro (spisal M. Jose Lava)
266.	Francoska slovnica (sp. M. Potočnik)
267.	Berilo (spisal Fr. Gabršček)
268.	Za zeiplio in državo (spisal Albin P.)
269.	Istra kliče, (spisal Jakob Soklič)
270.	Čitanka (spisal S. H. Cerne j)
271.	Na narodni praznik (spisal Iv. Lah)
272.	Miška osedlana (spisal Igo Gruden)
273.	Katalog knjig (Učiteljske tiskarne)
274.	Katalog knjig (Jugoslovanske tiskarne) 276. Za zemljo in državo (Izdala Vodnik. D.)
276.	Narodne pripovedke (spisal Al. Grad.)
277.	Moderna Francoska (spisal A. Debeljak)
278.	Zaročencem in zakonskim (sp. Janez Z)
279.	Zgodbe sv. pisma star. za.v. (sp. N. N.)
280.	Zgodovina alkohola («spisal A. M.)
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in ■* Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseči
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 Ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
DRUŠTVENE VESTI
SEJA
Odborova seja SPD I. se bo vršila v torek 20 t. m. ob 8 uri ZArečer. Točnost in prisotnost obvezna.
V NAZNANILO IZSELJENCEM
Kot Vsako leto. tako bo tudi letos SPD. I praznovalo izseljeniško nedeljo to je 2. decembra v društvenih prostorih ulica Anjasco 2322 od 4 ure pop. naprej.
Vabljeni ste vsi izseljenci in izseljenke, da si v skupnosti kot bratje in sestre poveselimo in spomnimo naših doma.
Odbor
Naročnikom in čitateljem
Vsem tistim, ki je naročnina na "Slovenski Tednik" zapadla, ali li se želeli nanj naročiti, se nudi lepa prilika na jutrajšnji prireditvi v ul. Alsina 2832. Naročnino l°hko poravnate pri Mirkotu Peljhan ali direktno pri uredniku.
Dolžnost vsakega naročnika in naročnice je, da agitira za Slovenski Tednik in mu pridobiva novih naročnikov, kajti čim več naročnikov tem večji in boljši list bomo imeli. Razširjajte "Slovenski Tednik".
DRŽAVNA KNJIŽNICA
ar——.-----
Biblioteca Nacional nam sporoča, da naproša vse tiste, ki imajo rabne šolske knjige in ne rabijo več njihovim otrokom, da je jih pošljejo na Biblioteca Nacional. Omenjena knjižnica jih potem razdaja tistim otrokom, čijih starši nimajo denarja, da bi jih jih kupili.
'jfnn^Ji^i■	..	-	.......... -
DRUŠTVENA KNJIŽNICA
IZ ROSARIO
Slovensko delavsko društvo Triglav je odredilo, da se dejansko priskoči na pomoč težko prizadetemu Francu Peršolja, ki mu je pred dnevi umrla zvesta zakonska družica.
Pri nedeljski prireditvi se je nabralo z nabiralno polo večjo svota in sicer so darovali sledeči tovariši in tovarišice:
Angel Kurtin $ 2, Evgenjo Kurtin $ 2. Aloj Simčič 3, Mateo Ulični 2, Franc Mire 2, Franc ICastelic 2, Alojz Murič 0.50, Berto Sirk 0.50, Leopold Sirk 1, Bernard Franetič 2, Josip Mi-slej 3, Josip Sigulin 2, Josip Grahek 0.50, Franc Mezgec 1, Josip Ferletič 0.50, Riho Lisica 0.50, Franc Cetin 1, R. Kamljinovič 0.50, Josip Droz-gič 1, Franc Ušaj 1; Grozdana Cigoj 0.60, Franc I^buc 1. Ivan Bošič 2. Vazme Frančiškovič 0.60. Emil jo Sirk 1, Ivan Sirk 0.50. Renato Kasati 0.50, Ivan Oi.s 0.50. Marjo Čuk 0.50, Emiljo Pe-čarski 0.50, Anton Velišček 2, Maks Bratina 2, Ivan Fasin 0.50, Franc Lenaršcič 0.50, Ernesto Beč 0.50, Andrej Ferletič 1, Poldo Petrini 0.50, Ludvik Valek 0.50, Cejmok 1, Franc Mezgec 0.50, Aleksander Gorjan 0.50, Ivan Krebelj 1.
Dragi France! Vemo, da Ti potekajo žalostni dneri po težki izgubi drage ti družice Pepee. Zla usoda je hotela, da Ti je razbila družinsko srečo upanje in sen resnične ljubezni. Res hud je udarec vendar ne udajaj se žalostnim mislim. Čas je najboljši zdravnik in bo polagoma zacelil tudi Tvoje srčne rane, da jih ne bo izbrisal nikoli.
Pridi med nas, v našo društvo. V naši družbi Ti bo lažje pozabiti težko bplj. Dokler živimo, je pač treba živeti.
(Op. SDD. "Triglav") Vabimo Vas, da pridete prihodnjo nedeljo na odborovo sejo, ki se bo vršila ob 2 uri pop. Ob tej priliki Vam odbor izroči nabrano svoto na prireditvi 11. no-
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L
Calle AÑASCO 2322	BUENOS AERES
v A BI
na Veliko Prireditev
z bogatim srečolovom
ki se bo vršila
«oJoiin 18 novembra t L
v dvoami XX SETTEMBRE v ulica ALSINA 2832. Točno ob 16 uri
v 7 P 0 R E D
1)	Matej Hubat: "Škrjančku" (meš. zbor)
2)	Fle.išman: "Luni, sije melodiie" (moški oktet)
3)	A. Foerster: "Njega ni" (moški zbor)
4)	P. Petrovič: Veseloigra v treh dejanjih
PLOHA
OSEBE:
Stojan Marič ............................... j08ip JKvec
Stana, njegova žena ..................... Jelka Špacapan
Marko Marič, njegov tast.................Stanko Rijavec
Janja, Markova žena ...................... Adela Rudež
Nikola Javrič ............................ Metod Kralj
Mara, njegova žena ....................... Ivanka Lojk
Pela. njena tašča......................... Marija Zlobec
( *anka ................................... Dora Klinec
Po končanem vzporedu se bo razvila prosta ZABAVA, SREČKANJE, in ples. Igral bo dobro poznan ORKESTER PANCHITO K veliki udeležbi vljudno vabi
Odbor
DOPISOVANJE
ladinski oddelek
IZGUBLJENA SREČA
Bela cesta se vije med griči, vinogradi in v&smi. Na(j njimi se razprostirajo senčni gozdovi Poraščeni z mladim bukovjem in hrastovjem, W šumljaje vabijo mimoidoče v hladno senco.
Zlato solnce se je jelo potapljati v valovje ®ladih gozdov, ko je prišel po cesti truden Potnik. Z levico si je tri pot s čela v desnici pa te nosil težak kovčeg. Poznalo se mu je. da Pohaja od daleč.
Ko je prispel na grič je obstal in se zamislil:
eno uro in bom doma. Da! Še eno uro, in po šestih letih bom zopet videl moj dragi dom.
Pred leti je šel iskat sreče v Ameriko. Iskal jo je a iskal zaman j.
Po šestih letih, včasih trdega dela, mnogokrat v brezdelju, lakote in mraza, se je odločil vrniti v domovino.
Dolga je bila vožnja po morju in neizmerno Je bilo hrepenenje po domovini. Sedaj stoji na hribu in podnjim v dolini je rojstna vas v vsej svoji lepoti. Samo še eno uro mu je do tja, ka-toor ga je tako močno vleklo srce. Kjer je predel svoja detinska leta, fantovska mladost
kjer je obdelaval zemljo svojega očeta.
Kar je bilo očetovega, bi bilo nekoč tudi njegovo, da ga ni goljufiva kača izpeljala v mrzli svet iskat sreče...
Nekaj let bom v tujini, si je mislil in vrnil se bom bogat in spoštovan. Ali bogastvo, kie je!... Ah. Amerika, je vzdilinil. Zagledal se je zopet V dolino. Videl je rojstno hišo, cerkev in pokopališče.
Dom, moj dom! Ah — dom saj ga nimam več. .. Stopil je pai korakov in se vstavi.'. Kam ^aj grem? — Domov, sedaj ko je prepozno, ^oin, ki je bil nekoč moj, danes ni več. Ko-8em jaz v tujini garal drugim, je moj rojstni dom propadal in sljednjič propadel. Sedaj go-8podarijo na njem tuji ljudje.
Dolgo me je čakal in vabil iz tujine: pridi, Pridi... Rahljaj zemljo, ki je vzredila tebe in tvoje prednike^ Ali se ti nič ne smilim .. . Ali hoš pustil, da bodo znoj tvo;cga trpljenja in ^pljenja tvojih dedov uživali drugi, ki tega liso pri meni zaslužili!
Oprosti mi domek moj dragi! V srcu sem te Vedno ljubil in samo zaradi tebe sem se podal v tujino, da bi se ne bil nikoli. Prišel s^m se-ko je že prepozno Starši so mi umrli in ti 81 ostal prazen kot neutešljiva prošnja... pri-Nisem mogel priti tako hitro, ker pot je "Üa dolga in denar ja nisem imel. Prišli so dru-P1 Pred mano in so te me ukradli. .. Ostal sem 8aH! Na vsem svetu sam.
Očeta in mater je pokrila črna zemlja Sveto-kriškega pokopališča. Moj dom pa je požrla
Amerika---Pokril je obraz z rokami in
bridko zajokal.
Anton Podlogar
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
^SILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires)
PES IN MAČKA
Mož in žena sta imela zlat prstan. Ta prstan je imel čudodelno moč. Kdor ga je nosil, pri tistem je bilo vsega v obilju. Toda mož in žena nista vedela tega in sta nekega dne čudodelni prstan prodala.
Kakor hitro je pa izginil iz hiše zlati prstan, je izginilo iz nje tudi blagostanje. Mož in žena sta postajala čedalje bolj siromašna in nazadnje nista imela več česa jesti. Pri hiši sta pa bila pes in mačka, in tako sta morala stradati tudi ta dva.
Tedaj sta jela pes in mačka ugibati, kako bi pomagala gospodarju, da pride zopet do blagostanja in sreče. Nazadnje se pes domisli in reče:
"Treba je, da spet dobiva gospodarju in gospodinji čudodelni prstan." In mačka pripomni :
"Prstan hrani kupec v omari, ki ne more nihče do nje."
"yiovi miš", reče pes. "Miš naj zgrize omaro in vzame prstan iz nje. Zagrozi ji, da jo zadaviš, če tega ne stori."
Ta svet je bil mački všeč; šla je in ujela miš. Z mišjo je šla k hiši, kjer je bila omara s Ču-
dodelnim prstanom. Pes je šel z njo. Prideta do globoke reke. Ker mačka ne zna plavati jo vzame pes na hrbet, mačka pa miš, in tako so preplavali reko. Mačka odnese miš do hiše. Miš pregrize omaro in prinese prstan. Mačka vzame prstan v gobček in se vrne k reki, kjer jo je čakal pes. Spet so preplavali reko. Nato so jo ubrali domov, da bi razveselili gospodarja.
Ker pes ni mogel skakati preko ograj in visokih zidov kakor mačka, se je mačka s čudodelnim prstanom mnogo prej vrnila domov.
Tedaj je mož rekel ženi:
"Mačka je čudovito bitje, vedno ji bova dajala dosti hrane in jo varovala kakor svojega lastnega otroka.
Ko je pa nazadnje še pes pritekel domov, ga je sprejel gospodar s psovkami in udarci, češ, zakaj ni tudi on pomagal najti prstana. Pes je čakal mačko, da bi ta pričala o njegovih zaslugah, ali mačka se je zadovoljno grela poleg ognjišča in predla, in ni ničesar zinila o psu. Tedaj se je pes razjezil na sebično mačko, ker si je bila lastila še njegove zdsluge, in kadarkoli jo je srečal od tistih dob, jo je napadel in preganjal.
Od tistega dne preganjajo psi mačke, kjerkoli jih vidijo.
O
D
o
o
D
o
o
D
o
o
n
o
o
n
o
IOC
I0E30I
iCCIOC
srsaceso;:
ioeso:
aoi
NAJBOLJŠA IZBERA ZA DARILA
Joyería FEDER
ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591	TJ. T. 59, Paternal 0442
Zraven Banco Popular Argentino
IO
M
O
8
Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine
Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje
NOVOPOROČENCI:
Hočemo sodelovati pri sreči.
Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega.
POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE
O
a
o
o
n
o
OBIŠČITE NAS
0
1
S PREDSTAVO TEGA OGLASA
i o
o
M
SOI
NAPRAVIMO 10% POPUSTA
ENO DARILO BO VAŠE
VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH
30I
iecao*5=7
o
S
aocaocsL-j----locaocs
DEKLIŠKA GREDA
POČITNICE
—	Vida, — je tajinstveno zašepetala Liada svoji prijateljici. Veš kda je prišel na počitnice? — Ni čakala, da bi prijateljica ugibala, temveč ji je povedala tiho na uho — Bojan! Pomisli, tri leta ga ni bilo in zdaj je prišel kar cel gospod. Zjutraj sem ga videla in me je najuljudneje pozdravil. Boš le videla, kako lep in eleganten je... Čakaj, da ne pozabim: V nedeljo zjutraj se pripravi, da greva skupaj na Vitovlje. Veš, pa da ne boš zaspala, — ji je zažugala, ter jo pogledala z žarečimi očmi in se obenem spustila v prisrčen brezskrben smeh.
Vido je novica vidno vznemirila, vendar je hotela svoj srčni nemir prikriti. — Kako rada grem s teboj, — ji je navidezno veselo odgovorila. "Samo, če bi se ti slučajno prej vzbudila, me pokličeš. Vrzi kar par kamenčkov v mojo okno, bom takoj slišala.. .
—	Nevem, če. bom znala prav zalučati, — ji je presekala liada besedo ter, ji pričela poredno mežikati.
—	Vida se je naredila, kot da ne razume kam meri Rada in je resno nadaljevala. — .Te bolje, da greva zgodaj, da prideva pravočasno do prve sv. maše. In — je še dodala — imamo potem dovolj časa še za na Kucelj.
—	Torej kot sva se domenili — je zaklicala Rada ter se naglo okrenila grabit seno. V srcu si je mislila: — fie je lepo na svetu.
Tudi Vida je odšla za kosci stresati redi. V srcu pa ji je divjalo polno mešanih čuvstev. . .
**
*
Bojan je bil na počitnicah pri stricu. Prej je hodil na počitnice vsako leto, sedaj ga pa že tri leta ni bilo. Vaško lice se medtem ni v ničemer izpremenilo. Da so tri leta vsekakor dolga je spoznal po tem, da so frkolini postali medtem skoro fantje in da so brsteča dekleta postala cvetoča dekleta polnega življenja in poželjenja,..
Bojan ni čutil, da ga njegove misli ponižujejo. Ni slutil, da se vas ni v ničemer izpreme-nila in da se tudi nemore izpremeniti... Dekleta so danes prav tako poštena, kot so bile poštene njih matere. On sam se je oddaljil od narave, da si ni tega skoro več zavedel, ter si nabasal glavo z učenostjo. Manjkalo mu je samo še par let do zdravnika. Nekdaj razposajen dečko, je postal Bojan sicer uljuden a hladen gospod.
Na počitnicah je bil tudi županov Vinko,
^mKmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmam
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	TJ. T. 59 » 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
stasit in ljubezniv dečko. Pravo nasprotje Bojanu. Sicer se je rad sukal okoli deklet, srce pa je hotel imeti še vedno le zase. Fantje in dekleta, vsi so ga radi imeli v družbi in se je tned njimi vedel popolnoma neprisiljeno. Sam je priznal Bojanu, da se čuti med kmečkimi fanti in dekleti popolnoma domačega. Bojan o sebi ni mogel tega trditi in se je zato brez da bi hotel čutil tujega in nesrečnega.
Z obema mladeničema se je naselilo v vas nekaj prazničnega. Kako tudi ne, saj študenta sta bila v ponos celej vasi in ne samo roditeljem. Naši stari ljudje so bili mnenja, da če vas ne premore nobenega študenta, ni kaj prida. Kmečki stan je res najlepši stan, vendar je potrebno tudi učenih ljudi, ki pišejo bukve, zdravijo ljudi, učijo ljudi biti dobri kristjani in znajo še nešteto drugih reči, ki so ljudstvu potrebne kot vsakdanji kruh. Na učene ljudi so bili vedno ponosni, posebno na take, ki so iz njih prišli in se za njih žrtvovali. In naši vaščani so za gotovo pričakovali, da bosta taka tudi Bojan in Vinko.
**
Po vijugasti stezici, ki se vije med grmovjem preko Raven na Vitovlje, stopata dva zala mladeniča. Zvezde so pričele bledeti in narava se prebuja iz nočnega spanja. Izza gora vstaja mlada zora ter naznanja prihod krasnega jutra. Ptičji zbori so pričeli oglašati iz daljnjih in bližnjih logov. Že je vrglo solnce prve plahe žarke preko doline in cvetke so za-bliščale v jutranji rosi, kot bi bile posute z di-jamanti...
Mladeniča sta bila kakor začarana v čudovito lepoto narave.
—	Čuj Vinko, — reče po daljšem molku Bojan. — Rada ti je zagotovila, da prideta z Vido na Vitovlje?
—	Da! Toda nevem, če nista morda že naprej. Jaz sem skrbno pazil, da ne bova midva prepozna. Pa sta ti vražji dekleti. Posebno Vida je postala nekam čudna in se kar ne da spraviti v moško družbo. Ti Bojan je nisi še videl, — se je zahotelo dražiti Vinkotu. — Je tudi bolj prav tako, ker drgače res nevem, če bi bil še kaj časa gospodar svojega srca. Saj sta si — je od strani pogledal prijatelja — vendar že stara prijatelja ?...
—	Eh, kaj bi to, —- se je navidezno branil Bojan. — Otročarije so bile. Ona se me goto-tovo ne spominja več. No, — je nadaljeval po kratkem molku — saj se jaz tudi nje ne. Da bi Vinkotu ne ostal dolžan, ga je podražil z Rado in namežiknil, da je kaj čedno dekle, ter da je njemu koj prvi dan ugajala.
—	Pst! — Naglo potegne Vinko Bojana za grm. — Prihajata. Razločno sem slišal njun smeh skoro tik za nama. Prestrašiva ju malo.
** *
—	Ne Rada, — sta čula vneto govoriti Vido — pred tremi leti sem štela komaj petnajst let. Bila sem še napol otrok in o kaki resnični ljubezni nisem niti sanjala.
—	O kom nisi sanjala — je nenadoma zakli-cal Vinko in se v svoji razposajenosti objestno zasmeje. Stala sta pred mladenkami, kot bi bila z neba padla. Vidi je šinila vsa kri v glavo in tudi Rada je bila v vidni zadregi.
—	O Vide nisem še videl — vzklikne Boja®) in je tako rešil dekleti mučnega položaja. P0-zdravljeni. Ponudil ji je roko in z očmi isk^ njenih temnih oči. Vidi je pričelo srce nagl° utripali, in žuljava roka ji je vztrepetala J mehki študentovi roki. Povesila je krasne oci in Bojan je čutil, da stoji njegova duša Prel* njo razdvojena, premagana. — Vedno lepša P0" stajate Vida — se mu končno izvije iz ust.
—	Kaj z Vido se vikata! — se pol za šal" pol za res začudi Vinko.
—	O Vinko —se v zadregi opravičuje Bojan. — Mar ne vidiš, da nismo več otroci i® da smo se kar nekam odtujili. Rada in Vid» sta postali že kar celi gospodični.
—	In vidva kar cela gospoda — se poredno zasmeje Rada.
—	I kaj bi se prerekali — poseže vmes živahno Vinko in skuša napraviti razpoloženje. Njegovo bistro oko je hitro opazilo, da se dekleti, posebno Vida, počutita nekako tuji * njuni družbi. — Podajmo si roke in bodimo si tako, kot še nedavno, ko smo bili še vsi otroci
—	Tako je. Bodimo si kot nekdaj ko sm° bili še otroci, — se živahno razvname Rada. Vida! — nadaljuje in meri prijateljico od strani. — Ne drži se tako, kot bi pila za za' jutrek čemerikovo vodo. In ti Bojan — " obrne do njega — si tudi kar preveč dostojanstven.
Vsa družba je prasnila v smeh in Vida se je čudila Radi odkod ima toliko poguma, da je pričela kar na celem tikati Bojana. Hotela biti tudi sama taka, pa nima poguma. Zdi se ji, da jo Bojanove oči zasledujejo kot izbrano žrtev... Zaskelelo jo je v duši, da mu morda dela krivico. Nehote se je ozrla v njegove oči-Ni jih mogla umakniti.. . Bojan jo je zrl nepremično in Vida je sedaj opazila v njegovih očeh nekdanjo podobo... V tem trenutku se je zdelo, da sta si povedala mnogo, mnogo. •■
Našo družbo je zajel val novih romarjev. I® ko so se ozrli nazaj so videli, (la jih prihaja še mnogo mnogo...
Kmalu so dospeli na strm hrib na kojem se dviga cerkev obdana z debelim obzidjem, k1 spominja na čase, ko so Turki plenili in poži-gali po naših krajih. Za to obzidje so se zatekali naši pradedje, pod varstvo Matere božj«-
Po končani službi božji, so (se naši znan"1 odpravili na Kucelj. Po strmi poti, ki se kako* kača vije navkreber, so prispeli do prve turi' stovske postaje Krnico, kjer so se nekolik0 oddahnili ter privezali dušo za nadaljno pot-
Pod košatimi vejami poleg gozdarjeve ko-
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522


Slepile družbe v kolo ter se je razle-
Polnih grl "Oj le šumi, gozd zeleni"...
odpeli, os družbe zopet posedle v
*>Pi*ah. Popotniki so se pričeli krep-
^sno popotnico, ki so jo imele s se-"ke.
a in Vida sta delili svojo popotnica to
gostoma. In se je zdelo, da sta Pripravljeni... ^Rada — reče vedno razposajeni Vin-gotovo še ne poznaš borovnic. Pojdi a nabirat.
^enja je bilo tudi nekaj drugih de-otov ter so se v družbi odpravili nagega divjega sadja, ki
so poznali borovnice in lastnosti, emu pusti na ustnicah in zobeh, so ^leknili pod vejami in si z raznimi atili čas. Ostala sta tudi Vida in Bo-
(8e Primakne bližje k Vidi in ji zaše-— Vida, kaj res ne maraš lju-. /tako mi je pravil, — primaknil se — da se marsikateri mladenič za-' ' Pa da vsakega trdovratno odbiješ! ^jšie ne maraš. — Hotel se je sklo-Cjfc jo poljubiti.
; Poguma poljubiti, i^l
, Nerazumem te zakaj me vikaš ,, 'teš gospoda in zakaj je nastala ta-a med nama. Vsaj sedaj ko sva sa-,0 med nama tako kot je bilo pred
še spominjaš Vidica. .^ominjam se, gospod Bojan in mno-^^islini: Tisti časi se ne bodo vrnili
' Bojan! Vida, kako vse drugače to kot pa Bojanček moj, kot si me Pfe(1 tremi leti. Vida, zakaj si taka t ai vsako leto nestrpno pričakovala ^o da si me zopet mogla videti.
*i'ti 1	s' Postala pa popolno-
a- Res ne vem, kako naj si to tol-
l*ie oči so se zazrle v njegove... in
isj
nego vi gospod Bojan ste postali sem vas še pred leti nestrpno Takrat nisem vedela še za pre-* Vsakim dnem veča med nama. i ^je bil obema svet enak, lep in I ^ ii! j sva trf?a*a rožice in se I	skupaj sva 9e igrala. Hudo,
1 Oe bilo hudo, ko sem po vaših po-
' Ni»
j L d sama, vas pa je požrlo mesto in
S'1 v učenje... medtem ko sem jaz i df. °vem polju in v duhu mislila na % a' ^edaj se zopet povrnil. . ®te se vrnili, se vas bojim in sem Ik Zllala sem, da me je sreča golju-1 -	....... To
No. 278
rala. — Vida! Ti si poštena in odkritosrčno dekle, kot morajo biti samo bitja, ki živijo tesno z naravo. Cenim te mnogo višje kot si moreš misliti. Razgalila si mi svojo nedolžno dušo in tako ti jo razgalim tudi jaz. Moja edina resnična sreča, so bile misli na tebe. Moj najdražji spomin je poljub, ki si mi ga dala pred tremi leti kot prijatelju, ko sem se odpravljal v mesto študirat. Ves čas sem nosil v srcu skrito vero, da sem resnično ljubil samo tebe. V družbi študentov sem včasih pozabil na vse, tudi na ljubezen. Trudil sem se misliti, da nisi zame, da je med nama prevelika stanovska razlika. Sram me je, da sem te hotel imeti tekom počitnic za ljubico... Ne plakaj Vida. Vem kako grenko si morala občutiti namero mojega pokvarjenega srca. Odpusti mi in zopet bo zasijala v mojo dušo sreča...
—	Kaj naj vam odpuščam gospod Bojan. Mar sva midva kriva, da je usoda skopala med nama jarek, katerega nesmeva prekoračiti!...
Medtem so pričeli prihajati iz gozda kriča-je in vriskaje dekleta in fantje pobarvanih rok in ustnic, kot bi se bili nalašč našminkali, da so lahko uganjali burke.
—	Ej mar sta se zaljubila do ušes, — je pričel upiti že oddaleč Vinko in Rada mu je z zvonkim smehom pritrjevala. Ustanita vendar. Pot na Kucelj je še dolga.
Vida in Bojan se nista mogla vzdržati smeha pri pogledu na Rado in Vinkota ter na ostalo procesijo deklet in fantov, ki je prihajala iz gozda z višnjevimi ustnicami kakor iz kake skrivnostne pojedine. Šinila sta kvišku, kot bi bila na novo prerojena. Z roko v roki sta stopala za družbo na Kucelj. Bila sta zopet srečna kot takrat, ko sta se kot otroka podila po polju.
Brinda.
L. š.
Misli na dom
Tam daleč čez morje široko misli mi moje hité v kraje domače, pri dragih se tako rade mudé1
Kako rad bi še enkrat te videl vinorodna dolina! Kako rad bi še enkrat napil se domačega vina!--
Šel bi domov, pa prav dobro vem, da je zastonj moj up.— Kot našim tam, bi črni tudi meni, dali piti strup.—
aonoi
30E3Q
¡ i smatrate za nižje bitje... i Q Prvem srečanju jasno brala v o
Iq, mogla več. Krasne črne oči so 0
■■■■■■■■
. Je nadaljevala. Ljubila sem vas i» v' a 8e niste ves čas spomnili name ¡^^o. Ljubila
em vas in si nisem 4e v Qe spadam več v vašo druž-j ^{j111?^0, • • Tega nisem mogla ver-r ¡o ^ morala, da bodo neke počit-< i. PnŠla z vami elegantna gospa, \\ ^
i kSe 8°čutno zgane Bojan in jo Sebi- ki se mu ni najmanje upi-
PRVOVRSTNO IN NARAVNO DELO	
po zelo nizkih ce-	
nah boste našli v	
velikem fot. ate-	
ljeju	
Bellas Artes	
lastnik	
D. Epifani	
Odprto ob	HH MR
SOBOTAH in	■■p 4P .'Vi
NEDELJAH	
celi dan	BESMBBž*^^- ik. -"" .■•' BK^BbR c» l ^ÉÉHBhhH
Avellaneda	
AV. MITRE 43G ü. T. 22 - 7990	
o
D
o
I0E30I
DENARNE
Pošilike za Božič in Novo Leto
GOTOVO, HITRO IN TOČNO
Odpošljite takoj, kar ste namenili svojcem, da bodo dobili še pred Božičem.
Pomnite, da če pošljete potom Banke Boston, se plačilo izvrši gotovo, brez truda in brez vsakega odbitka. Dobili boste povratno potrdilo, ki Vam dokazuje, da je naloga izvršena. V našem
JUGOSLOVENSKEM ODDELKU
sprejemamo nakazila od 9 do 18 in ob sobotah od 8.80 do 11 ure. Pridite osebno ali pa nam pošljite, pismeni nalog, ki ga izvršimo po prejemu takoj isti dan.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 90
Pneyrredón 175 — Av. Oral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario)
POVEBENJB	VWUDN08T	HITBOST	BIOUKNOST
Širite SLOVENSKI TEDNIK
30E30I
ZA KUHINJO
Gosja jetra s krompirjem. Gosja jetra zreži na majhne kose, jih osoli in popopraj, povaljaj v moki in na masti hitro opeci. Opečena jetra zloži v toplo skledo, pokrij in postavi na toplo. V masti pa, v kateri si pekla jetra, zaru-meni malo čebule. Kuhani krompir olupi, zreži na plošče in ga na tej masti dobro opeci, po potrebi še osoli. Ko je krompir opečen, ga naloži v toplo skledo, povrh pa položi opečena jetra in daj hitro na mizo. Zraven daš poljubno salato. Namestu gosjih jeter lahko tako pripraviš tudi telečja ali svinjska jetra.
Nadevana, melona. Srednje debelo melono olupi, razpolovi, odstrani pečke, izreži tudi malo sredice, ki jo zmelji na strojčku. Pol kile breskev olupi in razpolovi, posladkaj in polij po njih četrt litra sadjevega mošta in naj se v moštu namakajo dve uri. Nato mošt odcedi v lonec, prideni 5 rumenjakov in 12 dek sladkorja ter skuhaj v sopari v gosto kremo. Ko se kuhana krema shladi, primešaj zmleto sredico melone in breskve. Stolci še osminko litra sladke smetane, ki jo tudi primešaj. S tem potem nadevaj melone in postavi na hladno, da se malo strdi.
Buča« s sirovim maslom. Srednje veliko bučo olupi, odstrani pečke, zreži za prst dolge in debele rezance in skuhaj v slani vodi, a ne pre-mehko. Kuhano odcedi. V kozi razbeli sirovega masla, zarumeni malo drobtin, stresi nanje bučo, previdno premešaj, naloži v skledo in zabeli še malo z razbeljenim sirovim maslom. Lahko pa tudi bučo zrežeš na večje, a tanke kose, drobitnah ter an masti ocvreš kakor telečje jo osoliš, povaljaš v moki, raztepenem jajcu in zrezke.
Sadna torta. Mešaj v skledi 4 rumenjake in KHííKHKBWHKHKHKBHH^^
Dr M1L0SLAV1CH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 8 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
12 dek sladkorja, da naraste, potem primešaj 3 deke zmletih mandeljnov ali orehov, 5 dek drobtin, žlico ruma, 3 deke moke, pol zavitka pecilnega praška in trdi sneg štirih beljakov. Tortni model dobro namaži. zlij vanj testo, ga razravnaj in speci. Sedaj pa pripravi poljubno sade. Sadje drobno zreži, ga posladkaj ter naj tako stoji vsaj pol ure, da se napije sladkorja. Nato sok od sadja odcedi in ga porabi za kako kremo. Sadje pa naloži na hladno torto in preden daš torto na mizo, stolci še osmin-lco litra sladke smetane, ki jo posladkaj z va-nilijevim sladkorjem.
Omeleta. Razgrej tri deke sirovega masla, primešaj toliko moke, kolikor je maslo upije (a moka se ne .sme čisto nič zarumeniti), sedaj prilij četr litra sladke smetane in zmešaj, da se ne bodo delali svaljki. Mešaj dalje, da se popolnoma shladi. K hladnemu primešaj še dve delci sirovega masla, tri rumenjake, malo sladkorja, soli, lupinico in sok limone ih trdi sneg treh beljakov. Ponev dobro namaži, stresi vanj testo in hitro v pečici speci. Pečeno in toplo namaži s poljubno mezgo in daj hitro na mizo. Če pa hočeš omeleto pripraviti za predjed, ne deni v testo nič sladkorja, namesto mezge pa potresi omeleto s sesekljano kuhano gnjatjo ali z dušenimi gobami ali s prepraženimi jetrami in sličnim.
Dušena ščukla ali druge ribe. Očisti ribo ter jo skuhaj v slani vodi z vso zelenjavo. Kuhano ribo deni na krožnik, jo zreži in postavi na "toplo. Vso zelenjavo pa pretlači skozi sito. Napravi svetlo prežganje, ga zalij z juho. v kateri si kuhala ribo, prideni še pretlačeno zelenjavo, malo popopraj, dodaj paprike, paradižnikove mezge in žlico drobno zrezanega drobnja-)B=S30n0S=
ka. Ta omaka naj se dobro pokuha in naj je primerno gosta. Zdaj pa kuhano ribo na sirovem maslu opeci, jo polij s pripravljeno omako, ki naj enkrat prevre. Začini še malo z limonovim sokom in juhanovo začimbo in daj hitro na mizo. Zraven lahko daš dušen riž ali kako drugo primerno prikulio.
O
D
o
Dr. SAUL WAISBEIN
zdravnik lioln. Alvear Otroške in notranje bolezni. Pregled od 3—6.
=aOEaOE==IOE3
Dra. BERTA WAI-NER de WAISBEIN
ZOBOZDRAVNICA
Pregled od 3—8.
e
D
O
AVDA. SAN MARTIN 2261 U. T. 59, Paternal 1632 locaoi SS30E30I
mmmmmmmmuB^ssa
o
H
~W
Praktični nasveti
Zrcala in tudi šipe lahko osnažimo zelo lepo z navadnim gorilnim špiritom. Krpic'ó namočimo v špirit, drgnemo po steklu in potem zbrišemo še s suho krpo. Zrcalo kakor šipa dobita tako lep blesk.
Navadno lončeno posodo vtakni za nekaj minut v mrzlo vodo in pokrij s to posodo v shrambi sveže ali pečeno meso, sirovo maslo in druge take stvari, ki ostanejo tako pokrite dalje časa sveže.
Kadar peres barvaste zastore, jih namoči v mrzli vodi, kateri dodaj malo soli. Na ta način odstraniš z lahkoto vso umazanost in zastori obdržijo prvotno barvo.
Marmornate plošče na umivalniku umijemo najpre z milnico in motne madeže na njej na-mažemo in umijemo z vodo, kamor smo kanili le nekaj kapljic žveplene kisline. Pri delu moramo biti zelo previdni, da nam kislina ne ožge rok. Potem ploščo s čisto izplahnemo in s kuho krpo loščimo.
čiščenje slik. Če so slike zelo umazane, jih zbrišemo s krpo, namočeno v čistem olju, potem pa še s čisto krpo. Namesto olja lahko u-porabljamo tudi salmijakov špirit. Umazane črne okvire čistimo najbolje, če jih skrtačimo s krtao za čevlje.	,
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2538
Slovenski Tednik mora biti v vsaki slovenski hiši.
Svota petih pesov za ce-
«HKKHWHKHKBKBSÍHKHKHSW^^	loletno naročnino je majhen Ha",,v za vsakega, ki ni popolnoma brez dela. Pri*oračajte Slovenski TnAñi Svojim znancem in prijateljem.
m--,--- Hotel, Bar y Restaurant "FERRARI" 1 2207 WARNES 2 207 ; \')■■ ; ok¿ iié: Nasproti postaje "La Paternal" 1 Udobnost za družine in potnike. Zasebne	
kopalnice z mrzlo in gorko vodo. Streže lastnik sam. Zmerne cene.	Pridobivaite nam novih
U. T. 59, Paternal 2209 Tramvaj 94, 95, 88 - Omnibus 77, 9, 14, 87 — Colectivo 91, 2.	naročnikov.
dabofcucLib con lad mefofeb nwJjeriaA firumú: lu^uLcrf^rur y
pu/a níadJÚOLOfgemim
bAéMtUljíiy
e¿pjecixújwfa famduxb.
PRIMORSKE VESTI
kako zvabljajo naše ljudi čez mejo
Hotedršica, oktobra .1934. — V zahrbtnosti 'i nesramnosti se prav gotovo ne more nobeden kosati z Italijani. V tem so pravi mojstri!
meji v naših krajih imamo že več takih slu-iaJev, mnogokrat katerega tudi prezremo in ne zabeležimo. Nič čudnega, za nas so to že Vsakdanjosti. Pred tednom je brigadir iz obmejne stražnice v Hotedršici dal poklicati k sebi v stražnico Pavšiča Antona, jugoslovanskega državljana, 53 let starega delavca, očeta ,reh otrok, po rodu iz Tolmina. Nič hudega s'uteč je Pavšič odšel v stražnico, od koder se več vrnil. Ko so to domači opazili, so prosili Pojasnila obmejne stražnike in brigadirja samega, ki pa je izjavil, kot je to že njegova na-v«da ob takih prilikah, da o Pavšiču ničesar ne ve. Na ženino prošnjo in moledovanje, ki prinesla možu obleko (Pavšič) je šel naravnat iz dela in je bil golorok), je brigadir spremi vendar pa ni dal o izginulem nobenih pojasnil.
Domačini, ki so imeli že večkrat priliko spoz-fc«ti italijansko zahrbtnost, naj bodo v bodoče Zelo previdni ter naj ne hodijo v take pasti.
ŠTEVILNE ARETACIJE V IDRIJI
Hotedršica, oktobra 1934. — Pretekli teden zgorela v Idriji baraka italijanske mladince organizacije "balilla". Ogenj so opazili še-'e fcroti jutru, ko niso mogli nič vfeč rešiti. Krivda je padla spet na domačine in so jih tudi ?eČje število aretirali in zaprli. Ponovila se je 2°Pet komedija, kot smo jih že vajeni. Naj denimo le en primer, ki je gotovo najbolj pre-Mčevalen, in sicer požig šole v Krvavem potoki. Podrobnosti o požigu v Idriji, nam danes 8e niso znane. Prepričani pa smo, da bodo naši '¿Udje spet preganjani, a potem spoznani kot ''«dolžni. Vse to pa, porazno vpliva na Idrijča-116 in okoličane, kjer se že mesece nepretrgoma, pod to, zdaj pod drugo pretvezo, vršijo ^eiskave in aretacije kar v masah.
Aretacija kmečkega dekleta Frančiške menart
Hotedršica, oktobra 1934. — Iz Godoviča po-Ja3o, da so aretirali Menart Frančiško, staro ^ let, doma iz Godoviča. Prišli so na njen dom "tobinerji in jo odvedli v Novi svet, od koder ni več vrnila. Vzrok aretacije ni nikomur an. Aretacija pa je vzbudila silno ogorčenje
Hed
prebivalstvem, ki se je vsega tega nasilja
Naveličalo,
franc jerše iz rateč na svobodi
Kranjska gora, oktobra 1934. — Naš list je pred meseci poročal, da je na skrivnosten način izginil Franc Jerše, star 37 let, oče šestero ne-dorastlih otrok, bivajoč v obmejni vasi Rateče. O njegovi usodi ni nihče ničesar vedel, dokler se ni vrnil. Brigadir obmejne stražnice je bil celo toliko lubezniv in izjavil, ko je družina sojen in obsojen na več let ječe zaradi vojaš-iskala pri njen informacij, da je bil Jerše že kega vohunstva v škodo italijanske države. Vendar pa se je Jerše, po trimesečnem prevažanju po italijanskih ječah, končno vrnil domov. Ti trije meseci ječe, pa so bili trije meseci polni najgrozovitejših muk in trpljenja. Hoteli so ga šiloma pripraviti do izjave, da je vohunil v prid Jugoslavije. Ker Jerše tega ni mogel priznati in mu niso mogli ničesar dokazati, so ga končno poslali domov. Italijanske oblasti v Vidmu pa se niso interesirale samo za stvari, ki so jih natvezile aretirancu, temveč tudi za življenje in delovanje drugih domačinov iz Rateč, katerih poznao po imenu nad polovičo. Zanimajo jih pred vsem ljudje, ki se udejstvu-jejo v kulturnih in prosvetnih organizacijah, nabolj pa oni, ki to vodijo. Kakšno korist imajo od tega italijanske oblasti, ne moremo si misliti. Rateče so vendar popolnoma slovenska vas v Jugoslaviji in je lahko vsak vaščan, oziroma .jo dolžnost vsakega, ki mu okoliščine dopuščajo, da se udejstvuje v kulturnem in prosvetnem delu.
potovanje v italijo ni varno
Rakek, oktobra 1934. — Iz Postojne poročajo, da so italijanske obmejne oblasti na tamkajšnji železniški postaji pred tedni aretirale nekega potnika, ki je prišel iz Jugoslavije z rednim italijanskim potnim listom. Aretiranec se baje imenuje Ličen Mihael, po poklicu mizar in je doma fiekje blizu Rihemberga, kamor je bil tudi namenjen. Aretiranega Ličena so vklenjenega oblasti odgnale iz Postojne, a ni znano kam, ker ni o njem nobenega sledu VC?. Kot zgleda, potovanje v Italijo ni vec varno. Pod eno ali drugo pretvezo te aretirajo in odženejo v jetniško celico, kjer moraš potem mesece in mesece čakati, da lahko dokažeš, da si nedolžen. Tega postopanja bi pač bilo lahko že enkrat konec.
posebno sodišče zopet na delu
Trst, 14 okt. 1934. — Včeraj so bili postavljeni pred sodišče za zaščito države v Rimu Gio-vanbattista Basello, Edoardo Tesorato, Fermo Bier, Giovanni Fiorese, Mario Lizzero, Norino Salsuro, Settimio Flappe, Adolfo Lazzardi, Aldo Paolini, Raffaele Bertoglio, Egisto Varno in Giuseppe Buiatti. Obtoženi su obnove komunistične stranke in propagande v Čedadu. Galia
nu, Rupignaccu in okoliških vaseh. Oproščen je bil samo Buiatti. Basello je bil obsojen na 8 let in 4 mesece ječe, Tesoratto na 7, Bier na (i in 2 meseca, Fiorese in Lizzaí'o na 6 let, Salsuro, Flappe in Lazzardi na 4, Paolini, Bertoglio in Varno na 3 leta ječe. Vsem sta bili odpuščeni 2 leti zaradi zadnje amnestije.
to je dvatisočletna kultura!
Italijanska šola, ki naj bi služila poitaljan-čevanju naše dece ne doseza svojega namena. To priznavajo v redkih trenotkih iskrenosti tudi fašisti sami. Nekaj drugega pa bo, žal, le dosegla ta moderna mučilnica: to, da bo naša mladina zapadla v popoln analfabetizem. Oropali nas bodo naše kulture, svoje "dvati-sočletne" pa nam ne bodo mogli nikdar vrsiliti, ker hoče naš narod ostati — "balkanski". In to je za nosilce rimske kulture posebno opasno!
Naj govori naše ljudstvo! Priobčujemo odlomek iz pisma briške matere in celo pismo tržaškega otroka, ki je končal ÍIT. razred osnovne šole:
"...Naši gospodarji nas hočejo spraviti po vsej sili na beraško palico in si zmišljujejo vse' mogoče načine, da vlečejo iz nas tisto malo lir, ki jih še permoremo. Letos pojde France v isti razred, kot je bila lani Pepea, pa mu moramo kupiti vseeno nove knjige, četudi niso stare nič strgane in zamazane. Tako kupujemo za vsakega otroka posebe nove a enake knjige, ki so še dražje, ker imajo prilepljene neke marke. Otroci pa so kljub vsem knjigam vedno bolj neumni in nevedni..."
Še enkrat, ti pišen da pridme pugne. Sedaí tudi nona me smieram carci. Ses šolo Je slo dobro; sen imel u R. . eno dvoico, tuchile sen imel use eden. Ses Mileno snan da gre dobro v šoli. Jast se ne gren copat in teta mi bo cupila en aalvagente in taerat bon šel se copat. Nono mi' parnese o bresque o zimbare, frusehe o armo-line. S odlica sprecivalo sen odobu eno pusco en pas eno obleco eno knigo eno maizo.
Sdai pa posdrave in poljube Lahconoc' i
Zorko.
To je napi"5v^a lz naših otrok — "dvatisoč-letna kultura'"
znani štandreški fašisfj^ni kaplan premeščen zaradi nemollfle
Gorica, 13 oktobra 1934. — Pred letom dni je prejšnji zloglasni fašistični administrator Si-rotti pridelil štandreški župniji novo "moč", da ne bi bil tamkajšnji slovenski župnik preobložen z delom. Sicer pa je to bila samo' gola pref veza. Prej je štandreška župnija istotafeo lepo* shajala tudi brez fašističnega kaplana. Sit'Ott» pa je hotel s to potezo našemu ljudstvu po svo--jih zvestih pristaših škodovati. Novodošli itali-
*1¡LITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
°S0RI0 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667

Hi
/nstijuto^JL
RAC H
SfM
SIFILIS ydemaj VEHI
INSTITUTO MAS
ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
PLAZA CONSTITUCION
OE 10 A 12 oe. 15 A 21
janski kaplan se je povsod vtikal le v politične zadeve. Kot zagriznjen fašist je silil otroke, da so pozdravljali po fašistovsko, govorili italijansko in drugo. O teh stvareh je naš list pred nekaj meseci že poročal. Sedaj smo doznali nove dogodivščine tega novega eksponenta fašistične kulture, o katerem na žalost ne vemo ze an-krat njegovega cenjenega imena in niti ne drugih podatkov. Ko je bila pred kratkem bira za cerkev, sta v ta namen pobirala štandreški župnik in omenjeni kaplan. Zgodilo pa se je, da je župnik mnogo več perjemal nego on, kar ga je silno razkačilo. Ko je pobiral bero je prišel tako tudi k štandreškemu poštarju. Njegova hčerka mu je povedala, da so že nekaj dali v ta namen župniku. S tem je bil že ogenj v strehi. Takoj nato je šel kaplan naznanit poštarja pristojnim oblastem, katerim je bogvekaj natvezil. Nič hudega sluteči poštar je bil nekoga dne, kar na lepem odpuščen iz službe in tako vržen na cesto. To njegovo dejanje je zbudilo ogorčenje in vsi so se zgražali nad takim početjem že itak nepriljubljenega kaplana. Razen pretiranega fašističnega nagnenja in zagrizenosti, s katerimi se je spotikal ob slovenske otroke in vaščane, kar ni bilo v nikakem skladu z njegovim poklicom, je imel še druge "lepe" lastnosti. Po vasi so se že precej časa raz-našale vesti o njegovem nemoralnem življenju. Tu pa tam ga je kdo videli v družbi z raznimi deklicami dvomljive moralnosti. Pravijo tudi, da so ga videli z vlačugami v štandreškemu polju. Končno so te vesti o njegovem razuzdanem življenju prišle na uho tudi višjim cerkvenim oblastem v Gorici. Usmiljeni bratje (Fa-tebne fratelli. Villa G. O insto) iz Gorice so baje vso to 'zadeve spravili naprej in čez nekaj časa je bil ta nemogoči kaplan vendarle odstavljen. Pustil pa je za seboj doknj "vidne" sledove. Plačal ni ne stanovanja in ne hrane, kjer je stanoval. S svojim odhodom je pustil okrog 1.000 lir dolga. Po dolgem prerekanju ga je pa vendar morala plačati občina. Ko je odšel se je Standrež oddahnil. Veseli nas, da so oblasti posegle vmes. Naše ljudstvo v nobenem oziru ne
Veliki zavod
"RAMOS iEUr
ZDRAVNIKI SP ECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal'zo krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (9.14).
KOZA: Kronični izpahi, mozoljčk: Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ftIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraetcnja, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota, flibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadal, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane.
6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USE8A: vnetje, polipi: brez operacije In bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
NaS zavod s svojimi modernimi napravami ln z Izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
potrebuje takih ljudi, ne v političnem in ne v cerkvenem. Taki ljudje netijo samo preprire in delajo zgago med mirnim ljudstvom.
UTRJEVANJE MEJE IN DRUGE VOJAŠKE NAPRAVE
Trst, 10. okt. 1934. — Naš list je že poročal, da so vojaške oblasti odredile posebna dela vojaškega značaja pri vseli prometnih zgradbah. Minirali so vse tunele in mostove na železnici od Gorice do Podbrda. Ravno tako tudi mostove na navadnih cestah. Tako n. pr. v Bači, Tolminu, čez Tolminko, v Volčali čez Sočo in nešteto drugih. Utrdbena dela v goratem kraju dežele se izzvajajo kljub pozni jeseni na sledečih točkah: v Ratečah pri Beli peči, kot smo že, pisali v "Istri", potem na južnih bregovih Mojstrovke in Prisanka, v gričastem terenu Smrečja pod Bogatinom, na Možicu in Baškem sedlu ter ria Poreznu. — Na Bogatinu dela skupina 70 delavcev, ki imajo vrtalne stroje postavljene v dolini Tolminke. Na utrdbeno zono Smrečja pelje žična vzpenjača. Ob vznožju žične vzpenjače je pripravljeno vso polno kosov
Plaza Once
Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
iz litega železa za podstavke težke artiljerije za približno 28 težkih topov. Vsi delavci, ki so zaposleni pri teh delih so iz notranjosti Italije. Plaani so zelo slabo in postajajo vedno bolj nezadovoljni, posebno zaradi sistema izkoriščanja od strani podjetij, ki jim za hrano zaračunajo skoro celo plačo, tako da ne morejo pošiljati nikakih prihrankov svojim družinam. Da se ne bi zgodilo kaj neprijetnega, jih čuvajo karabinerji kot pri vseh drugih fortifikaeijskih delih v naši deželi. Vzdlož same meje kopljejo na več krajih. Tako n. pr delajo pod sedlo» Globoko, pod Voglom, na Baškem sedlu globoke kaverne. Za utrdbena dela v Baški dolini, na Možicu in Poreznu dovažajo material ponoči skrivaj z železnico. V utrdbenih delih Prisanka kopajo v gorske stene globoke galerije, pri katerih manjka samo nekaj desetin metrov, da he prevrtajo na jugoslovansko stran. Namen je namreč jasen. Ob priliki bi skopali še ostale metre in tam postavili topove, ki bi bili pravzaprav že na naši strani. Veliko škodo trpijo dvolast-uiki z jugoslovanske strani, ki se ne smejo zaradi paše podajati v te kraje, ker jih takoj zaprejo pod sumnjo špijonaže. — Letos ni bilo v goratem kraju nobenih večjih vojaških manevrov ter so imeli vežbe le domači garnizoni
POZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim blagom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Slamniki od $ 1.95 dalje
Cene konkurenčne
Se priporoča
SEBASTIAN MOZETIČ
OSORIO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES
PALERMO
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in oigo v ornega zdravnika
zatecite sc na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 -914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
ZANIMIVOSTI
Ciganka in kralj Aleksander
Vsako prerokovanje upliva močno na vsako osebnost, tudi na one jakega značaja. Kralj Aleksander o priliki nekega izprehoda v auto-'mobilu je sprejel prerokbo neke ciganke. V minulem- poletju je vodil kralj sam svoj avto, pri priložnosti je srečal ciganko, ki mu je povedala bodočnost, seveda potem ko je dobila zahtevano svoto denarja. Razvil se je med nji-lia sledeči pogovor:
"Bodi previden", mu je pravila stara copr-'iica, "ti boš v automobilu našel smrt". Kralj je razumel, da bo mogoče to povzročil
kak automobilski incident, vsled tega ji je
/
smehljaje odgovoril.
"Bom previden, od sedaj naprej bom vozil bolj počasi." Ciganka pa je majala z glavo ter mu rekla: "Ti boš usmrčen v automobilu, ki bo počasi vozil."
ln res se je to zgodilo, v Marsilji je automo-bil vozil sanio 6 km na uro.
Aleksander zapustil 10 milijonov dol
Belgrad, 22 okt. — Včeraj se je izvedelo, da osebno premoženje kralja Aleksandra znaša približno deset milijonov dolarjev. Zapuščina obstoji iz vlog v angleških, francoskih in švicarskih bankah ter velikih posestvih v Jugoslaviji. Večji del tega premoženja je Aleksander zapustil kraljici Marij in sinu Petru, manjše deleže pa ostalim sorodnikom.
Ker je kraljeva letna plača znašala čez milijon dolarjev — štirinajstkrat toliko ko letna plača predsednika Združenih držav! — je lahko naložil vsak mesec ogromno vsoto v inozemstvu, v švicarskih in francoskih frankih ter angleških funtih.
Duhovni se pričkajo glede "duše" oživljenih
Denver, Colo. — "Kako je z dušo oživljenih ljudi?" To vprašanje — izvirajoče iz prošnje drja. Cornislia iz Californije, naj mu država Colorado dovoli, da bi smel svojo metodo oživljanja mrtvih poskusti na usmrčenih zločincih je zadnje dni izzvalo zanimivo debato med tukajšnjimi duhovni raznih ver. Zanimiva je zaradi tega, ker dušni pastirji sami niso edini med seboj, kdaj "duša" zapusti telo mrtvega človeka.
Rev. Hobert Meyer, pastor luteranske cerkve, je rekel: "Duša zapusti telo v trenutku smrti ia se ne vrne več. Kadar človek umre, je mrtev do ■— sodnjega dneva, ko se bo duša vrnila. Zaradi tega je vsako poskušanje obujanja mrtvih velik greh, ker je poseganje v božje zakone" ...
Rev. Thomas Murray, presbiterianski pastor, Pa drugega mnenja. On se sklicuje na sv. pi-SIno, y katerem je omenjeno, kako je Jezus
oživel Lazarja, ki je bil tir dni v gromu. Oživel je tudi druge. To je dokaz, da se "duša" lahko vrne v človeka in človek spet živi.
Msgr. William P. O'Ryan, župnik katoliške cerkve St. Leo, je pa rekel: "Duša je vir življenja. Nemogoče je oživeti tudi mehanično življenje, kadar je človek res mrtev. Toda, če človek umre le medikalno, je prav, da se ga oživi. Katoliška cerkev ui, da duša ostane v telesu tri ure po dozdevni smrti."
Judovski rabinee S. Friedman se strinja s katoliškim duhovnom, da včasi je smrt le "suspendirano življenje" in bila bi velika korist, če bi žrtve take "ponesrečene smrti" spet prišli k življenju.
Rev. A. E. Cook, pastor kongregacijske cerkve, je še nabolj liberalen. Dejal je, da ne vemo ničesar o "božjih zakonih" in znanstveno eksperimentiranje je edino, ki nam jih odkriva. Napredovanje znanosti je napredek spoznavanja "božjih zakonov".
Stalin in služabnica
Pred kratkim nek sev. amerikanski inženir je bil povabljen k obedu h Stalinu, s katerim je imel razgovarjati se o nekih načrtih.
Oba imenovana jo servirala neka punca, katera je donašala vso posodo in krožnike, ter vse postavila na konec mize. Stalin je bil pri-moran poslužiti sani gostu in sebe. Isto se je dogodilo tudi zvečer pri večerji. Kadar se je končavala večerja in so srkali kavo in likerje, se obrne Stalin do gosta in ga vpraša, da je gotovo opazil da punca jim ni hotela servirati, kar je inženir potrdil.
"Dobro"; mu pove Stalin, "svet pravi da sem diktator od IGO miljonov duš. Toda proti tej punci nimam nobeno oblast, to traja že tri leta. Ona se sedaj pripravlja za dokončati visoko šolo, ter pravi, da serviranje omizja, ponižuje osebnost izobražene žene."
—č
Poganstvo v Nemčiji
V Berlinu je bila konferenca voditeljev novega nemškega verskega gibanja, ki hoče v vero zanesti elemente starogermanskega poganstva. Glavni vodja tega gibanja, prof. Wilhéím Hauer iz Huebingena, je v svojem govoru med drugim zavračal Kristusovo besedo: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride do Očeta razen skozi mene."
I-Iauer pravi, da vera ni stvar volje ali samovolje, temveč stvar ueke globoko v človeka zakoreninjene bitnosti, rasti. Človek, ki hoče hoditi pravilno, mora imeti vero, ki mu jo predpisuje njegova notranja usoda. Vsaka vera je tedaj prava, ki jo nosi človek s prepričanjem, ki ne zavira medsebojne borbe duhov, a pri tem čuva enotnost Ilauer je nadalje zahteval, naj bi se "Edda" in prastare sage, ki vsebujejo ne? «končno množino najglobljih misli, postavile v službo verske vzgoje mladega nemškega človeka kot izročilo iz predkrščanske dobe, Pleme in vra se ne dasta ločiti, krščanstvo je bilo samo epizoda v nemški zgodovini in ta epizoda gre k svojemu koncu.
0e30e
xoexo:
Pr. LEVISKI-JA Plesni Akademiji
V dveh dneh garantiramo naučenje vseh plesov: Fox-Trot, Ranchera, Paso doble, Tango, Valček Itd. Učenje obeh spolov v specijalnih salonih za začetnike.
Učenje 1 peso na uro vsak dan od 15 do 23 ure.
SARMIENTO 1480
ioe
O
D
0e30e

ews
7AHTFVA1TE VINO GARITTA
JE NAJBOLJŠE
Paramaribo 1933
U. T. Pat. 59 - 4108
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; miaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.	,
Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9-
-12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 S UIP A C H A 28
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLÜVENSIil TEÜÜI
"el semanario esloveno" (yugoeslavo)
Calle AÑASCO 2322
Año VI. Nüm. 278 \ buenos aires
PROPIETARIOS:
LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
Sončne pege in vojna
Postalo je kar nekam modno, da napovedujejo resni resni učenjaki v zvezi s sončnimi pegami vsakovrstne katastrofe.
Posebno v letih 1936 in 1937 nam je po teh napovedih pričakovati strašnih viharjev, potresov, bolezni in drugih nadlog. Sedaj pa. nam abbe Moreaux, ravnatelj zvezdarne v Bourge-ku, za isti čas napoveduje celo izbruh nove svetovne vojne.
V dobah največjega števila sončnih peg, pravi Moreaux, pošilja namreč sonce na zemljo razne električne in magnetske valove, ki ljudi dražijo in jih delajo občutljive za najmanjše stvari. Zadostuje majhen dogodek, da vžge uničevalno vojno. Za dokaz navaja Moreaux evropsko zgodovino zadnjih 35 let. V dobah najmanjšega števila sončnih peg je zemlja miroljubno razpoložena, bavi se z znnostjo, umetnostjo, s kulturnim rečmi. To bi bila n. pr. leta okrog 1900, 1910, 1920. Čim pa se začne nova enajstletna perioda sončnih peg, že doživljamo vojne, kakor rusko-japonsko in maroško vojno okrog 1. 1920 in svetovno vojno. Baš sedaj smo «pet. ob začetku takšne nove pegaste dobe. ki bo svoj maksimum imela 1. 1936 in 1937.
Žal, da je abbe Moreaux iz zgodovine zadnjih desetletij vzel samo tiste vojne in mirne čase, ki njegovo teorijo na videz potrjujejo. f'e bi hotel upoštevati n. pr. tudi balkanske vojne, vojno v Tripolitaniji, neprestane oborožene spopade med raznimi državami po svetovni vojni in stotine revolucij ter državljanskih vojn vsepovsod, bi prišel nemara do drugih zaključkov. In potem: če dobe pegastih inini-mov obražajo ljudi pred vsem v kulturno delovanje, zakaj so se države v "povojni" dobi tako vneto samo oboroževale in zakaj so se nekatere, kakor Japonska, Kitajska, južnoameriške republike itd. samo pretepale? Ali za te vplivi minimov in maksimov ne obstoje?
»I
o
K
o
xoi	_jocz
DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Mufiiz
VENERIČNE BOLEZNI
moderno in hitro zdravljenje.
NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
jj OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X o ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen.
NI KLINIKA
9
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 8416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9.
orijentalske cerkve v benetkah
(Odlomki iz istoimenskega članka v reviji "Criterio".)
V Benetkah, takozvani "Rim morja" se je obdržal teden orijentalskih cerkva. V mnogih svetovno znanih cerkvah, katere se računa kot zaklade umetnosti, so se obdržale liturgije po orijentalskih obredih, vsebujoč toliko simbolizma in poezije. Tem obredom sličijo naši obredi le pri velikih pontifikalnih mašah v svoji polikromiji, oziroma mnogobarvnosti. Tudi cerkvena glasba, posebno himni prekašajo naše, vsled njene melodijoznosti in globokega vpliva na vernika. Večinoma rabé pri njih pelju klasične jezike in spremljano je to petje od starodavnih inštrumentov ki oddajajo posebne glasove nam popolnoma neznane.
liimokatoličani Benetk so vedno napolnjevali cerkve, kjer so se vršili v grški, bizantinski, koptski armenski, sirjiski in ruski litur-giji in z verno radovednostjo sledili tem sijajnim inanifestacvijam starega krščanstva.
Toda pravi namen tega "tedna" ni bil samo ta, pokazati občinstvu to na starih tradicijah ostalih liturgijah Orijenta. Pravi namen je proučavati možnost združenja teh cerkva, in to je že tretji taki teden, ki se ga obdrži v to svrho.
Ivardenai Benetk, La Fontaine je postavil nekaj vprašanj tozadevno, kjer pravi, da, kaj se je dosedaj naredilo za združenje; zakaj še vedno ta razdružiteva kje so vzroki, da se ni prišlo do sporazuma; kaj delajo katoličani v to svrho; kako naj se to praktično izvrši. Saj, pravi naprej, nam je enciklika "Rerum Orien-talium" pokazala pot. Začnimo postavljati se en načrt, in naj se ga natančno proučuje.
Videlo se je po cerkvah v Benetkah združeno krščanstvo, ki je sledilo tem obredom, mnogo učenjakov iz vseh krajev Italije, časnikarjev, tujcev tudi, so poslušali "azne govore ri-inokatoličanov in orijentalskih teologov.
Se ne more sedaj predvidevati rezultat tega "tedna", ker razne kalamitete težijo na te kristjane, ki so potom tega sizma, razdruieni od rimo-katoliške cerkve. Toda je neizpodbitno da hranijo še vedno v sebi prvotne temelje krščanstva. Protestantski vpliv jih ogroža s svojimi šterlini, vsled tega Pij XI spodbuja in blagoslovi, to delovanje za združenje.
—č.
O
n
o
0E301
IOESOI
X0B30I
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesu
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA 4311
U. t. Palermo, 2383
gibanje potniških parnikov '
Iz Evrope dospejo:
Novembra: 16—Formóse
23—Conté Grande	(iz Genove 9. 11.)
25—Ppssa Giovanna	(iz Genove 3. 11)
Odplovejo;
Novembra:
21—Ppssa Maria	(v Genovo 15. XII.)
23—Formose 27—Conté Grande
(13. XII.1
vrednost denarja
dne 17. novembra	Nakup:	Prodaja:
100 dolarjev	391,—	398.—
100 ital. lir	33.40	33.90
100 dinarjev	8.50	9.20
100 čeških kron	15.20	16.50
100 frankov	25.70	26.15
100 šilingov	70,—	72,-
1 funt šterling	19.60	20.--
Dr. i. HAHM
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok.
Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
ZDRAVLJENJE Z
ÜLTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE
PRANC KLAJNSEK, zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto
BUENOS AIRES	U. T. 50-0277
CLINICA DENTAL DE PLATA
Dr. Carlos Ch. Lalanne
Specijalni aparati za per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno.
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18.