//2oC\7-9


^ 'Лм- cCt. KG
'$лгг*~г (£<? e . /C
ffltrĆKvV; c4ž&t 7
Z*f -_
Ц-&.
*€Osks4&V
äs*»^« ШШ1 &тпгШ-$*£Зжтжт*
t C®te Iste K %%&—, pol Ш <$вШ bi« K Ш—ч k««» Jagoelarij« s
bfes K iS&—, fassrsi sÖ esaaafla e« *»■
p© «lefevera ; pri večkrai»#m Inseriranj«
pcpusi. Uprecm®!» sprejema naročnino, te reklamacije. — — Telefon št 220.
S5, i&asraril&A«
STRAŽA
neodvisen političen list za slovensko Ifiidstvo
Sleyfflto	1
.Strela" tokaj« т ponđdjek, sredo la , -Uredništvo ln upravnižtvo je v Maribora, Sopoik» cesta št S. — Z uredništvom se more gpnfOf#? vsok dsn samo od 11. do 12. ure dopoMiKa, Rokopis! se ne vračajo. — Nezaprte rekicntad$a so poštnine proste.------------Telefon št 226.
Жвп&1껈»х*џ «Sli® SLO. маа/f» 1®S31.
X^rtnil* ЖЖ1Ж«
Konsekvence.
,V. Jugoslaviji, ki ф v posamez -»Hi njenih deli': imenuj mio po svoje prevladujejo glede parlamentarizma prav Čudni nazori. Načela, proglašena v Beogradu, smatrajo gotovi 1,in-jiij'e kol neovrgljiva, obenem pa jo ves Tzrael po koncu, ako bi ravnoiste teorije kedorkoli apliciral recimo v Ljubljani. Tako n, pr, je izjavil Pa-šič pred eelo skupščino, da se mora manj Sina ukloniti volji večine* Vse demokratski časopisje je to Pešičevo tr -jditev izrabilo kot mogočno gesto, s ka stero je hotelo dokazati in podkrepiti moralno silo vladno-večinskega bloka, .Po nazorih demokratov je pravilno — popolnoma pravilno, da se mora manj gina ukloniti volji večine. To načelo je pa veljavno edinole v Beogradu. V Sloveniji tolmačijo to v obratnem srni slu in radi tega se klanja v Ljubljani večina pred manjšino. Občinske volitve so.govorile jasno dovolj. Tako Jasno kot Pašič,. ki je mnenja, da se mora manjšina ukloniti von? večine . IToozirno mišljenje demokratov in samostojnih, ki so v Sloveniji predsta-vitelji manjšipe, nas ni iznenadilo, ker smo njih dvoreznost opazovali že takrat, ko so se pojavili v konšlituan-JL Iznenadiia nas je pa njih pozabi ji vost, kj je postala uprav tragikomič -na.
V življenju se je že ud nekdaj u-veljavila navada, da človek* sei pride .vs kakšen neljub položaj, izvaja konsekvenca, To se je doslej uveljavljalo tudi v. politiki. Vse drugače pa mislijo maša „državotvorni“, ki teptajo več--neveljavna načela parlamentarizma.
Naši „državotvorni“ so čudni ljudje, V njihovih krogih si danes težko predstavljajo, da bi katerakoli „prodi-državna“ stranka dobila svoje zastop s tv o tudi v pokrajinski vladi, Sami so centralisti, zagovarjajo unitarizem, rušijo zgodovinske meje, odklanjajo pokrajine z zakonodajnimi oblastmi itd,, v pokrajini -- m Slovenija je vendarle pokrajina — izdajajo izjemne. navedbe, o katerih ni ministrski predsednik, torej poosebljena ..cen -tralna oblast, niti najmanj?, inform? -ran, Z eno besedo: navdušeni centra listi izrabljajo Oblast v pokrajTJ v svoje partizanske s vrh e, <) konse -kvenei ni duha ne sluha!
Ko je dr, Brejc sestavit ljubljansko deželno vlado, je kot pravi par = lamentareo dodelil tudi demokratom tri mesta v deželni vladi, tako, da je demokratska strančica, čeprav zastop niča manjjšine, vendarle dobila svoj delni vpliv na upravo. Časopisje te strančice je vedno rovarilo proti „Ide rikalni“ deželni vladi, v kateri pa niso sedeli samo demokrati, marveč tudi socijaliisti. Stvar je. enostavna. Dr. Brejc je izvajal konsekvenca di mislil da je merodajno edinole staro načelo in ne partizanska strast. Za vse to se danes ne zmenijo. V Ljubljani kr-milari manjšina, podprta z beograj -sko „večino“. Trezni ljudje so mnenja „da se sedanji način vladanja ne bo držal.“ Upajmo, da pride čas, ko bo odločevala v Ljubljani sedaj tlačena večina, manjšina pa bo po svojih „skromnih močeh“ lahko sodelovala, Do tega bodo privedle neizogibno kon sekvence,
.V ustavotvorni skupščini .se raz -vija zanimiva specijalna razprava o 1, členu vladnega ustavnega načrta , 1* člen govori 6 nazivu države. Gle -de naziva se cepi cela vladni blok v popolnoma različne struje. Radikalci, —vsaj velik del — ki se ogrevajo deloma za SHS, deloma za „Srbijo“, nas toliko ne zanimajo. Toda oglejmo si mogočno stranko srbijanskih demokratov, katerim se je pridružila pe -ščica slovenskih liberalcev in hrvat -skih „koajldcijonašev“. Načelstvo te slranke je dobilo od lastnih pristašev organizacij, društev itd,, vloge in resolucije, v katerih so-zahtevali, da naj se stranka v konštituaati potegu-
Kdo ruši ljubezen do države med Prekmurci 1
(Iz govora drž. poslanca Klekla v konstituanti.)
govora
Znani prekmurski rodoljub poslanec Kleid je razkril v konstituanti več vzrokov očitnega nezadovolja Prek -mureev s sedanjim vladnim režimom, Popisal je predvsem v zbornici hrepenenje Prekmurcev po osvobojenju "izpod madžarske sužnosti in rajsko veselje prekmurskega ljudstva, ko je za-zorii zanj dan spojitve z majko Jugoslavijo. Zalibog, povdarja poslanec , se je ta radost osvoboditve dokaj hitro razblinila ne po krivdi ljudstva, ampak radi vladnega postopanja predvsem uradništva in učiteljstva, katerega je poslala demokratska vlada v Prekmurje.
Poslanec Kleid je naštel v zbornici več,po vladi zakrivljenih vzrokov prekmurskega nezadovolja in je tozadevne svoje trditve podprl tudi z dokazi, kakor je razvidno iz naslednjega:
Prvi in glavni vzrok razočaranja Prekmurcev nad združitvijo z Jugoslavijo je žalitev verskega čufa skoz in skoz vernega prekmurskega ljudstva od strani liberalnega učiteljstva, ki porablja vpričo šolskih otrok vsako priliko, da smeši verske navade Prek mureev ter duhovščino. Baš radi dejstva, ker Je prekmursko ljudstvo globoko verno, težko prenaša šikane, s katerimi se zasmehuje verski čut prebivalstva, Dan na dan se smešijo ravno tisti duhovniki, ki so edini in samo oni delali za ujedinjenje Prekmurja z Jugoslavijo. Prekmurska duhovščina je bila preganjana od madžars -kih bojjggpkov, zaprta, in oropana ker se je borila za ujedinjenje. Hvaležnost za vse te duhovniške žrtve v borbi za jugoslovansko svobodo Prekmurcev se kaže danes od merodaine strani ravno v tem, da se blatijo ravno ti svečeniški prvoboriteiji za bratstvo z Jugoslavijo. Ker so zahtevali do mokratski poslanci od tovariša Klekla. naj podpre svoje trditve o smešenju du hovščine z dokazi, je govornik nave -del tudi tozadevne konkretne slučaje .
Ko ie nostal mesto dr. Brejca načelnik ljubljanske deželne vlade g. dr, Pitamic, je vzel neki učitelj v Prek -imirju v šoli v roke političen časoois in rekel: „Glejte, deoa, sedaj je konec popovske vlade.“
Katehet je zapustil šolsko sobo. Učna moč je nato odprla okno in rekla otrokom: „Naj duh popovski ide ven! “
Neka druga učiteljica še danes javno pred ljudstvom naglaša: „Jaz sem naprednega mišljenja,, sem bila in boje za naziv „ Jugoslavija“ ; vloge in resolucije so romale v papirni koš, „D emokrati j a“ pa se je čez par dni norčevala iz „naivnosti“ lastnih pristašev. Vsekakor zelo konsekvenino ! Sokolski savez v Ljubljani je nedavno imel sejo, v kateri so se enoglasno izjavili za. naziv „Jugoslavija“. Resolucijo so odposlali g. Ribarju* predsedniku kon št itu ante.. Par dni pozneje se je v Kranju konstituiral novoizvoljeni občinski odbor, l,i pa ni vedel nič pametnega, vsled česar je prišlo do resolucije, v kateri zahtevajo državni naziv „Srbija“. Sbičaia ш sta niti omenka vredna, kijih temu pa tvorita značilen prispevek k d osi? dnosti, vladajoči v krogih uržavotvor-eev.
Veselje, Id odseva iz stolpce t* demokratskega časopisja, jo preuranje-no, Človek, ki rita bombastičen na--slov: „Ustava sprejeta!“ se mora nehote smejati. Jasno je kot beb. dan, da ustava, še ni izglasovana, res pa je, da jo. v Vladnih vrstah ustvaril 1. člen ustave zelo mučno razpoloženje* S itu seji) a, posebno notranjepolitična se dokaj rada izpreminfa, kar naj si predvsem zapomnijo tisti, ki namenoma ali nevede ne marajo izvajati neizogibnih konsekvenc..
dem. Baš radi tega ne grem v cerkev in ne spoštujem popa.“
To javno v Šoli iz učiteljskih' ust izrečeno smešenje duhovščine pripovedujejo prekmurski otroci doma staršem, ki so in bodo vdani svoji duhovščini. In ravno to blatenje dušnih pastirjev jemlje v.Prekmurje novodošle-mu učiteljstvu vsak ugled, rodi pa tudi v. vernem prekmurskem ljudstvu odpor napram višji šolski oblasti, ki pušča nekaznovane te vnebovpijoee pe -dagoške šolniške grehe.
Doslej je umeJ pametno in na občno zadovoljnost postopati s Prekmurci edino mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič, ki je bil svoj čas vladni komisar za Prekmurje. G,.Lajnšič je u-peljal takoj po nastopu svoje službe v Murski Soboti prekmurski parlament ali vsem dobro znani „prekmurski par lament.“ Potom tega parlamenta so Prekmurci sporočali komisarju svoje težnje, potrebe in želje.
Ko je bil odpoklican iz Prekmurja g, LajnŠiČ, je: izginil prekmurski parlament in danes pašu jejo nad Preti -murni razni demokratski komisarji po svoji volji, ne oziraje se na želje in pritožbo ljudstva.
Prekmurce se. še danes privija na občno ogorčenje naroda z madžarski -mi, avstrijskimi in srbskimi davčnimi zakoni. Ce je treba plačati davek, velja n. pr. glede vinskega davka madžarska postava. Niti prosta žganjekuha za dom ni bila dovoljena Pr.ekm.nr cem. Zelo, zelo pa boli Prekmurce dej-,šN c očitnega zapostavljenja glode-alitr žbenega nameščenja domačinov. Našim oblastim je za službovanje v Prek murju veliko bolj dobrodošel kak pritepenec, kakor pa-domačini, ki so naravnost izključeni od državnih' namestitev v Prekmurju.
Obširno poglavje prekmurskega nezadovolja tvori tudi izvedba agrarne reforme. Prekmurci so že davno ed ločno zahtevali, da se naj dodeli urad-ništvu za agrarno reformo v Prekmurju na vsak način kak domačin, kateremu so znane domače razmere, po -trebe in zahteve ljudstva, A naše oblasti so preko te zahteve ljudstva poslale za ureditev agrarne reforme v Prekmurje Ruse in druge, ki niso še nikdar niti videli kake veleposesti. K agrarni reformi spada tudi dobava -drv. Prekmurje j’e navezano na lesni uvoz, a danes ga oblasti izvažajo. — Tvrdka Kaisohler in Uljaki je kupila v Prekmurju gozdove, ki spadajo pod agrarno reformo in sedaj izvaža les, češ, da bo za neko železnico.
Prekmurce pa, ki se hudujejo radi izvoza lesa, pa odpravljajo z nasvetom: „Pojdite na Kranjsko in si tamkaj kupite drva!“
Nadaljni vzrok nezadovolja Prek-mureev^ je brezobzirno postopanje oblasti, ki zahtevajo za prekmursko domačo obrt obrtni list, V Prekmurju je
n.	pr. močno razvita lončarska domača obrt Prekmurski lončarji so vozili še do pred kratkim lončeno posodo ne moteno na sejme. Sedaj jih pa že povsod ustavlja orožništvo in zahteva od njih obrtni list.
Zena nese iz dastnesa vrta luk — Čebulo — na sejem. "Orožniki tirjajo od
uboge ženice oblini list.
_ Iz Prekmurja nosijo jajca na pr.o’ daj v Čakovec in preko Mure, da nit tamkaj dražje prodajo. Povdariti tre ba, da v Prekmurju ni železnic in ni mostov, da je Prekmurje odtrgano od vsega sveta, ne samo od Madžarske in Nemške Avstrije, ampak tudi od Slovenije in Jugoslavije. Zato nosijo jajca na prodaj, kakor rečeno, v Čakovec in preko Mure. Pa pride orožnik in jih jim zapleni.
V, Čakovcu je veletržee kupova' la jajca po 1.50 K. Prekmurski mali trgovci so kupovali od tega veletržca j a j. ca po ravno isti ceni. Pa pridejo orož-
niki, zaplenijo jajca in kaznujejo vsakega, ki je kupoval jajca dražje nego po 2 K. .Veletrgovec jih sme prodajati
po 3 K, siromak pa ne dražje nego p.o 2 K.
To je torej v glavnih obrisih ne -kaj vzrokov razočaranja Prekmurcev nad poprej tolikanj zaželjeno jugoslovansko svobodo, katere je porinil pod nos beograjski vladi v konstituanti g«. Klekl, prekmurski narodni zastopnik. In kdo je povzročil vso to po upravičenih vzrokih utemeljeno ljudsko ne* voljo nad jugoslovanskim vladnim režimom med dobrimi Prekmurci? Edino državotvorna jugoslovanska sol naše policajdemokraoije, ki mesto da bi n-trjevala patrijotizem med dobrim, preprostim ljudstvom, pa ga naravnost n-bija s samoobla.stnim in brezobzirnim polioajdemokratstvom.
Poslanec Klekl je zaključil svoj govor v koBsfituanti z odločno zahtevo po avtonomiji, ki edina zamore odpraviti in iztrebiti iz Prekmurja ljudsko n e voljo, ki se je upravičeno razpasla med narodom po „zaslugi“ našega ipolieajdemokratskega uradništva in učiteljstva, ki zna ljudstvo državi odtujevati, nikakor pa ga ne ogrevati in pridobivati za ljubezen do naše še mlade Jugoslavije.
Votiteu župana v Celju.
Narodni socialisti so pripomogli * da je postal v Celju župan demokrat. Svoje glasove so oddali dne 18- maja za koruptno demokratsko stranko, ki hoče s svojim centralizmom ugonobiti Slovenijo. Mi smo vedno trdili, da narodni socialisti niso prav nič druge ga, nego veja preperele demokratske stranke. In to so v Celju tudi ostenta-tivno dokumentirali. Narodnim socialistom samim se je ponujal županski mandat, a oni so hoteli demokrata, — Tako so narodni socialisti zatajili celo svoj sklep, ki so ga svečano progla sili začetkom maja t. L, da namreč ne bodo s svojimi glasovi pomagali prav nobeni drugi stranki.
Potek volitev v Celju je bil ta-Ir: Volitev je vodil najstarejši odbornik . ravnatelj Fon. Navzoči so bili vsi občinski svetniki. Pri prvem glasovanju j'e bilo razmerje glasov: demokrat dr. Juro Krašovec 12 glasov, sodjalni demokrat Koren 10 glasov, narodni socialist Žabkar G glasov, naš dr. Ogrizek i glasove.
Pri drugem glasovanju ie bilo še razmerje isto. Pri tretjem glasovanju pa je pet narodnih socialistov oddalo svoje glasove demokratu. Tako je dobil dr. Krašovec 17, socialni demokrat 14 glasov. Izvoljen ie torej odvetnik dr. Jnro Krašovec, bivši soeaš starega kova. Za podžupana je bil izvoljen z demokratskimi in narodnosocialistič-nimi glasovi (18) narodni socialist železniški uradnik' Žabkar,. Socialni demokrat Koren je 'dobil 10, naš dr, 0-grizek 4 glasove.
Gospod dr. VI. Sernec in
resnica.
Kakor je znano, je dr. Sernec v oktobru 1920 trdil na shodu v. Mari boru, da „duhovniki delajo za Avstrijo." Pozvalo se ga je nato opetovano, da pride z imeni na dan. Po polletnem molku je vendar spregovoril v „Taboru“ dne 15. t. m., da bi odvalil od sebe pečat lažnjivca in obrekovalca. 'A s tem zagovorom se g. dr. Sernec ni opral, ker za svoje trditve ni navedel nobenega imena in nobenega dokaza. Dr. Sernec pravi, na odgovarja „Straži“ samo za to, da pokaže poštenost klerikalne taktike; m je lepo, da prizna nam poštenost v lak tiki; žal pa je s svojim odgovorom pokazal ravno nepoštenost — svoje taktike. On po stari na -vadi laže naprej. Laž je, da ga
smxzs*

'je „Straža“, imenovala v eni številki kafcil* deeetfetat lažnjivoa in obreko -vata, res pa je« da „Straža“ tega ni storiva, ampak je le konštaticala, da si jo dr- Senjeo sam pritisnil pečat lažnjivoa in obrekovaloa, ker za svoje gdfdšthsne trditve glede duhovščine ni navedel niti enega imena!
Ker dr. Sernee za svojo lahko»»» -Šeljno obdolžite v glede duhovščine nima dokazov, se hoče izogniti glavni točki s tem, da pravi, da „Taboroyo“ poročilo o tistem za dr. Serneca tako usodepolnem shodu ni bilo točno — z drugimi besedami:, da je „Tabor." la-gai' 6, dok ton, nikar se ne skušajte «a ta način umakniti iz arene — s takim zavijanjem ne bo šlo, V. jeseni, ko smo Vas' radi imenovane obdolznve terepfe prijeli in poklicali na odgovor, le» iV«Mt Je bil dotični govor še v živem spominu, takrat iVam ta lažnjivi izgovor še ni prižel na um, seveda, ker м resničen. Takrat ste se v „Ta,-boru“ šlrokoustili, da lahko postrežete ■% imeni, da pa radi tekoče sodnijske preiskave tega ne smete storiti, ker bi s tem lahko pokvarili uspeh preiskave, Seveda je tudi ta izgovor takrat bil navadna laž, ,Vi ste si' mislili tako le h „Imen ne morem navesti, ker lih m vem*/ pa Če se izgovorim na preiskavo, se bo cela stvar zavlekla in k le riicalei bodo pozabili, da sem njim Se dolžen odgovor, tako bo ta neljuba zadeva zaspala!“ Kaj ne, daste tako raümhfilt Pa zopet ni šlo, ker ti preklicani klerikalci stvari niso pozab'd i m so opetovano zahtevah imena i n ж op e t im e n a! Q. doktor! Hic Kho hlo salta! Vse drugo prazno besedičenj^ kakor sto ga navajeni, ob stesat Mi srno zahtevali in zahtevamo samo imena in nič drugega ko* ime -jüti: Torej: če jih veste., na dan z ime-ini!
Vi se izgovarjate, da*« en del Vaše trdjitee sloni na izjavi enega tedanjih' 9s^#iyih 'cLr^avnih fmikeijotnarjev. — Torej; tem lažje za Vas, kor Vas krije državni iunkcijonarl! Pa navedite Ime Še svoje znamenite priče, da tudi mi »poznamo tega „modernega“ državne-ф, lankejjonarja, ki nima drugega o-pravka, kakor da poštene in lojalne seirlavljane pri Vas obrekuje! Pa kajs «e ta visoki gospod morebiti ne Äsislira in ste si ga Vi samo v svoji 4omižijiji naslikali, da bi se skrili za s,joga F Ali kaj potem, če je ta čedni državni iunkcijonar ravno taka ,„čon-kakor ste žahbog Vi, g. doktor., ki poberete vse vesti in novice na ulica in iz easppisov, kakor stare babe in klepetulje m jih nekoliko našemljene širite po svojih' shodih, ne da bi vprašali, koliko, je resnice na njih? 1 Zato pa PPdete v težavne, položaje, ko likdifkpat še oglasite na shodih ali v člankih.
G. doktor, Vi tudi pravite, da iali-ko najde „Straža“ za .Vašo trditev dovolj gradiva ( ! ) z dei -sivi in imeni ,v vseh naprednih listih. Wo Vam pa podpišemo, da lahko, najdemo v vsakem naprednem listu res dovolj takega gradiva, kakor, ste ga rabili Vi v svoji trditvi, to se pravici da najdemo skoraj ж .vsaki Številki naprednih listov nebroj takih laži in ob-tekovaPM) kakor ste jih Vi izustili o duhovščini. Pa nii n e rabimo iž naprednih listov, gradiva za laži in ob -rokovanja, mi zahtevamo samo neizpodbitne dokaze. Vi, g. doktor, ste izustili gorosfasne trditve o naši duhovščini in te trditve morate Vi sami podpreti z imeni in z neovrgljivimi dokazi, a nimate pravice zahtevati od nas, 'da bi si mi sami iskali po Vaših naprednih listih imena in dokaze za Vaše trditve! Kot jurist bi morali vedeti, da je vedno dolžnost tožnika in obdolžitelja, da svoje obdol-žitve neoporečeno dokaže, drugače je tožnik navaden denuneijant in obrekovalec« ki ga mora zadeti občutna kazen za denuncijantstvb! To bi bilo pa res lepo, Če bi moral obdolženec sam iskati po liberalnih listih dokazov za Jažnjive trditve podlih obrekovalcev! Torej, g. doktor, prebrskajte sami svo je 'napredno časopisje in potem nam postrežite z imeni: a navesti morate le lakta, ki so res tudi dokazana, drugače bodete zopet obsedeli, ako bodete operirali z naprednimi listi, ker ti listi lažejo in obrekujejo, kakor Vi,
Končno Še konšlafiramo kratko tole ;■ Q doktor, Vi ste obdolžili duhov-
ščino, da dela za Avstrijo. Pozvani. da pridete z imeni na dan, ste se iz -vijai.i in se ogibali te točke, ter zahtevanih1 in že obljubljenih dokazov za svojo trditev do danes niste navedli. Ctovek pa, ki svojih obclolžitev uo more dokazati, je po pravnih in nravnih pojmih civiliziranih in neciviliziranih narodov lagal in obrekoval. Ako čuti v sebi le še malo možatosti in pošte -posti, potem laž in obrekovanje pre-kliče in obžaluje — in tak človek je v naših očeh kremenit značaj, Ako pa laži in obrekovanja ne prekliče, mu o-stane pečat podlega lažnjivoa in nesramnega, obrekovalca. Vi, g. doktor, dozdaj niste storili ne enega ne drugega, zato moramo korištatirati, da ste si sami pred poštenim ljudstvom pritisnili na čelo goraj navedeni sramotni
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Na zadnji sep k-mštituante 18, t. m. so se razni govorniki Še vedno prerekali med seboj za naziv naše države. Kot govorniki so nastopili samo oni poslanci, ki so zahtevali naziv Jugoslavija. O imenu naše države se je glasovalo danes. Zadnja seja konštituaute je bila zanimiva radi Pašičevega odgovora na interpelacijo jugoslovanskega predsednika plebis -eitne koroške komisije Juvanovica . Pašič je pri tej priliki povedal, da je naša vlada poslala že 24. aprila v Pariz na vrhovni svet posebno noto o koroškem plebiscitu, V tej noti zahteva Beograd, da se priklop:'na Koroškem južna stran Drave naši državi. Pri tej zahtevi se je naša vlada v noti sklicevala na postopanje vrhov nega sveta pri gornješlez'jskem plebiscitu.
ITALIJA.
11 a 1 i j a n s k a državnozborske volitve, ki so se vršile pod najhujšim pritiskom |n nasiljem fašizma, so kon eane, Začasni izid volitev je sledeč: 121 sooijalistov, 104 liberalnih demokratov. in nacijonalistov, 109 Ljudska stranka, 48 stranka obnove, 21 fašisti, 15 komunisti, 8 revoluo jonarji, 6. Slovani in 4 Nemci
Ital! j.a nski vladni kro -gi niso nič kaj zadovoljni z izidom vo lite v, Osobito ie razočaran Giolitti, ki je računal pri ravnokar Izvršenih vo lit vali, da bodo izšle iz tega boja znatno oslabljene prejšnje opozicijo-nalne stranke, a se je zgodilo ravno nasprotno.,*
O d novoizvoljenih slo e venskih poslancev odpadejo na Goriš ko 4 , na Istro 1. Imena teil poslancev so: dr. Wilan, Vir gib j Seek, dr. Karl Podgornik, Josip Lavrenčič in dr. Stanger.
Železničarska stavka v Julijski Benečiji se še vedno nadaljuje. .Vlada se s stavk ar ji niti ne po -geja.
AVSTRIJA'.
Na S o in. o g r a š k e n hočejo ha vsak način uprizoriti plebiscit za priključitev k Nemčiji;. Kljub temu , da je zvezni kancler dr. Mayer inter veniral, Solnograška noče upoštevati nasveta zvezne republike. Ker je sol-nograški deželni zbor sklon d izvedbo ljudskega glasovanja, ki naj bi se vr šilo 29, maja, bo ‘Jugoslavija sprejela poziy, da vkoraka na Koroško, kot so to sklenili zastopniki entente na Dunaju.
SLEZI JA'.
K o r f a n t y je odredil demobilizacijo gornješlezkih upornikov in pozval ono.moštvo, ki ni več potrebno, da se vrne k delu. Poročevalcu lista. „Daily Express“ je izjavil, da bo, a -ko zavezniki ne bi sprejeli stališča Poljakov, zapustil Gorenjo Slezijo. Korfanty jo mnenja, da bi nastala v pokrajini zmešnjava, odgovornost pa bi za to nosili zavezniki. Stališče 'Anglije in Francije glede gorujoštezke-ga vprašanja je zelo nejasno. Listi poročajo, da sta se Briand in Lloyd George v teku telefoničnega pogovora glede Gornje Slezije sporekla. Ker se bodo kmalu vršila posvetovanja o gornj-ešlezkem vprašanju in so povabljeni tudi zastopniki Italije, se te dni v tej zadevi pogajata tudi Sforza in Giolitti.
Pelina persia.
p Proglas hrva.tskih poslancev., „jutamii list“ poroča, da bodo poslanci tistih lirvatskih strank, ki ne sodelujejo v konštituanti (62 poslan -cev), izdali te dni na hrvatski narod proglas« v katerem bodo obrazložili svoje stališče« obenem pa bodo označili delo ustavotvorne skupščine kot za Hrvate popolnoma neobvezno. Ta deklaracija bi pomenila vidni protest hpvatskega naroda proti velesrbski ustavi.
p Kdo je glasoval za velik »srb -sko ustavo? Ob priliki prehoda iz generalne v špfeijalno razpravo je dobila Fašičeva vlada 227 glasov, proti pa je glasovalo 93. Od 227 glasov so oddali"Srbi 184, muslimani 22, Sle venci 11, Hrvati pa jedva 10, — Ud Hrvatov, ki so bili izvoljeni v usta votvorno skupščino, je za Pašičevo u stave glasovala mala peščica — borih IG, demokratov, izvolje/dh s srbskimi glasovi iz Srema, Od 86 slovenskih poslancev je proti ustavi glasovalo 25 za vladni načrt pa borih lt in s»cer trije demokrati ter 8 samostojnežov . Jasno je kot beli dan, da ustave, kateri se protivi ogromna večina sloven skih in lirvatskih poslancev, ne more sprejeti niti slovenski niti hrvatsld narod,
Pnevne vesti.
d Demokratska „vzajemnost“? Naši liberalci še že dolgo grizejo med seboj — mladini starine. Doslej so m lasali Jn pulili bolj prikrito in za kulisami, sedaj pa je buknil ta prepir tudi'v liste. „Pondeljkov“ Nadrahov Cene očita „Narodovem“- čiankarju Govekarju, da jo za'svoj članek „Živel Körianty“ okradel „Prager Tag -bl alt“. Ni naš namen, dahi raziskovali Govekarjevo žurn allst ičr.o nepo -«lenost, ker smo vajeni naravnostim žurnajistične tatvine aid „Tabor“* Vsekakor so je vgnezdila časnikarska kleptomanija tako med demokratsko Časopisje, da jo že morajo gibati in korobačih naprednfi žurnalmd sami. Ravnokar opisani pojav pa nikakor ne govori o globoko široki demokrat -ski duševni potenci, s katere se tolaži tolikrat ljubljansko „Jutro-*.
d Slovenski Cokorilo. -V - „Slov . Narodu“ je priobčil prof. ,V. Marinko član novoizvoljenega občinskega odbora v Kranju, svoj govor, s katerim se je v prvi seji omenjenega odbora zavzel za državni naziv. „Srbija“. Kdor je čitai ta abderitski govor, se je moral nehote spomniti bosanskega Veiesrba, Cokorila. Marinko opisuje „genij srbskega naroda“, Ookori'.o isto tako. Marinko pravi, „da nas „mora ta genij prešiniti, ako hočemo živeti“, Cokorilo jo istega mnenja, Vsa neumnost pa se zrcali iz Marinkov ih besed „In če Ms*kdo vpraša, ,cai smo, naj vsak odgovori: Slovenec sem-, a srbski državljani“ — V kratkem bomo v „Balkanu“, „Srbiji“, „Sepski Zori“ in „Veliki Srbiji!* čitali članke, ki jih bo podpisoval prof, Marinko, kateri se bo kmalu prelevil v čokoriiovskega Marinkoviča,
d Politična prismojenost je predlog in utemeljitev prof, Marinka, da se imenuj naša država Srbija, Vza-mimo za vzgledni dokaz V primer : Nemčijo. Nikdo pne ne bo trdil, da nimajo Nemci enotne narodne zave -Ti Nikdo ne bo mogel oporekati, da so razrili naravnost'sijajno gospodarske sile, a niti enemu ne pride na mi sel« da bi za Nemčijo predlagal im o „Prusija“, čeravno zavzema ta nad dve tretjini nemškega ozemlja« Radi bi tudi vedeli, kaj bi k takšnemu eksperimentu rekli recimo Bavarci« Sak-sonri ih drugi. 'Analogija z nami leži na dlani.- Pamet, pamet gosp* prof, Marinko! Pravijo, da je ta boljša kot žamet,
d Mesto Jugoslavije Velika Srbija, Dne 15. t. m. so priredili dobro-\ oljci slatinskega in vir.ovitiškega ko-tara v Slatini veliko slavnost, ki naj bi bila manifestacija za njedinjenje in »ugoslovanstvo. Slavnost pa je po na-ključku postala manifestacija za Veliko Srbijo. Ob' 10, uri je prikorakala povorka 'dobrovoljcev s srbskimi zastavami na trg, zagrebška vojaška go riba pa je sv Iraki same srbske koračnice. Klicalo so je samo „Živila Velika SrbijaL“ in „Doli z Jugoslavijo!,“
V tem kričanju je prednjačil posebne
volitve v konštituanto. Hrvatski krati so skušati s klici „Živela Jugoslavija!“ prekiniti to velikosrbsko tu-lenje, a se jim nikdo ni hotel priključiti, Med aranžerp je nastal radi lega velik prepir. Da bi vsaj nekol-ko zadovoljili peščico hrvatskih „demorfra tov“, so konečno vendarle prinesli eno hrvatsko -zastavo. Lepo jedinstvo!
d „Jugoslaviji“ v album. Doslej je imela „Jugoslavija“ hvalevredno na vado, da je našo stranko dosledno i-menovala SLS in nas ni psovala s klerikalci, kakor to praktioirajo demo: krati. V 117, številki pa se ji |e v per ročilo o izvolitvi celjskega župana te rinil stavek: „Socijalni demokratjo sč paktirali s klerikalci.“ Mnenja, smo , da naj so posameznika, kakor tudi por iitično stranko vedno imenuje tako kot se naziva sama. Ako pa gg. krog „Jugoslavije“ ni prav, da nazivamo r.jih stranko „narodno-socijalističrfco“, Jim tudi lahko postrežemo s krajšim m manj časlnejšim nazivom „eteibambu-li“, katerega so iztaknili socijalni de-mokratje kot prvi. Sodrugi so že ver deli, zakaj! Sicer so pa županske volitve v Celju smatrati kot značilen prispevek k značajni in „neomajnim načelom“ udani politiki strančioe, „narodnih sooijalistov.“
d Naši župani. V Bučeč c- v -c i h na Murskem polju, kjer so „u-radni viri“ razglašali, da je ilobila SKS 6, SLS pa samo 4 odooraike, je bii za župana izvoljen pnsteš SLS Slavič. — Nadalje so izmoljen: v sledečih občin ali naši soimšljentki: S v«. Barbara v Halozah, g. Starnberger, S t, Lenart v Skr', gor,, g. Aubl, Z a m a r kova g. Roje ml., S o d i n c i g. Fric Irgonc C i r k ov e e g. Medved.
d Volitev župana v Krčevini pri Mariboru. Dne 19. maja je bil za župana občine Krčevina pri Mariboru izvoljen posestnik g. Gregor Škof. Novi župan je mož na svojem m as tu. Naša stranka je z izidom volitve žadu-voljna. Za podžupana je izvoljen g* Anton Inkret, za svetovalce pa gg.-Ignacij Marinič, železniški uradnik, Alojzij rtjfelar, kovaški mojster, in Franc Verlič, viničar.
d Volitev ormoškega župana se je vršila v soboto dne 14. maja in ja lil v prvi volitvi izvoljen g- dr, Franc Strelec, notar v Ormožu z 9 glasovi.-V manjšini 7 glasov je ostai kandidat SKS Ivan Rojs, posestnik m pos. taj nik v Ormožu, Izvoljeni svetovalci so pristaši JDS, ker je lista SLS ostala v manjšini.
d Volitev župana v Sevnici ob
Savi. Dne 6, t. m., so se vršite volitve oličinskega odbora v Sevui-ci, Odda -odi je bilo 382 glasov, Od toh je do-b la SLS 5 odbornikov, SKS 5, NSS 5, JSDS 5, JDS 4, Dne 16. maja je včiil občinski odbor župana in 8 svetovalcev, Za župana je izvoljen z 16 proti 8 glasovi g, Stefan Lnmper. ki je javno preklical vsako strankarstvo iu popolnoma izstopil iz SKB* Za podžupana pa je izvoljen z 17 proti h grahovi g. Anton Korene, vrl pristaš SLS. Tudi svetovalci so večinoma od SLS, Nov župan g, Lampor in "pril -župan g- Korene sta zelo priljubljena pri občanih. Samostojnim in demo kr a„ tom v Posavju pšenica ne gre več v
d Upravičena zahteva. Iz Sv, L( v r on c a na Dravskem polju se nampi roča: Občinske volitve so bile pri na precej burne, kajti imeli smo 4 strar ke, Samostojneži Žumer, Tomanič r Žunkovič ter 'drugi, videč, da ni ve upanja na kak večji uspeh, so na ve zovih spravili iz StrniŠča vse begun ee-volilce. Kljub agitaciji in lepim rio ijubam samostojnežev si je naša Štev ljudska stranka od poštenih Lovren eanov priborila 10 odborniških mesi Da so dobile vse nasprotne strank skupaj 14 odborniških 'mest, se imaj zahvaliti beguncem iz StrniŠča. Naš; zahteva, da se izloči iz naše občin begunsko taborišče v Strnišču in d tvori lastno občino, je torej popolnom upravičena. Ne bomo poprej miroval 'dokler se naši zahtevi no ugodi.
d j- Škof dur a j Čavič. vr Split» je umrl dne 18! t. m. ob 6. uri zjutra priljubljeni škof 'dr. Juraj Oarič. P( s op an bo. danes dne 20, t. m. i>, i. G
»P- io l3v«s pričelo iv šenttenacfcskt dekaniji. Frövzv. via. difco. so povsod sprejeli na rav. slore seit awiinv, Birmance v je buo pri Sv* LenärtuTMfö,' pri Sv,. Kupertu 335 prLHv, rCrqlaei .650, pri. Sv. Ani 468, pri Svy Benediktu BIB m pri Sv. Juriju 856» — \Qb: binkošiuih praznikih je podelil vladika v Man boru Ml 8 hirmancoffl., zakrament sv>. Wrote.
i ÖWevanie inženirjev io artik teklot. v Ljubljani. Letošnje tretjo zborovanje jugoslovanskih inženirjev in .arhitektov se bo vršilo dne 20., -L m
22.	maja v Ljubljani, Dne 23, maja pa nrihite v naš obmejni Maribor, da si ^ogledajo mesto, našo industrijo, zlasti tovarno v Rušah in elektrarno na t a-}\ Namen kongresa je v'prvi vrsti, da ai udeleženci na iieu mesta ogledajo iiflad, toda krepak razvoj naše mlade domače industrije. Velikega pomena je sestanek tudi v tem oziru, da so ozke prijateljske vezi med zastopniki našega troimeiiega naroda še bolj utrdim, ш da nas medsebojno zbližanje in spo Stovaaje privede na pot popolnega in lesničnega zedinjenja* Ce upoštevamo velikanski pomen tehnike in industrije za našo mlado državo, nas mora navdati vse z najlepšo nado, ker v i -dimo, da sp roditelji tehnike in industrije, ko šo imeli Svoj kongres v Zagrebu, v Beogradu in. ga bodo imeli sedaj v Ljubljani, že izvršili resnično in iskreno, popolno združitev,. Vam ir-deleknOiom kongresa pa kliče vsa Slo venija, «lasti naš; obmejni Maribor — pozdrav Ijeni in 'dobrodošli •
d Ma^gftziislnžen Solu iv • V Nara-pla% p?i Ptujski gori ja mnogo let т\хШш šoteko mladino nadučitelj ХиокаЖ M pa vsled bolezni gre v. »окбј. Џ tem mnogozaslažnem šolniku je splo&ia sodba tamošnjega prebival siva* da ш tako blagega in vzornega Љ)шИкл sploh ni nadomestka, Hvaležno preMvaJstvo mu itd, da bi Še .mnogo. 'lot. v zdravju užival, svoj za -suažepi pokoj.,'
d -ИтМетса učiteljstva. Da se 'do bi pravočasno pregled pomožnih učite {jev m prihodnje šolsko leto, vabijo so kaMidaija srednješolskega učiteljstva, bodisi da že službujejo ha kakem učiliščubodisi da so šele dovršili lilo-zoisks Študije, pa žele kakega masla na srednjih šolah ali učiteljiščih v Sloveniji, se prijavijo višjemu. šol-skemss svet« vsaj do dno 30, junija t.
1.	z Mis#t3 natančnega naslova, rojstnega traja in leta in znanstvene panoge, m katero so usposobljeni, s posebnimi .dokazili.
d ШШШ. Gostilničarju Jakobu Gradišnik pri Sv. Duhu na, Ostrem vrhu je predrzni zlikovec ukradel iz pisalne mize čez 18,000 K, pripravljenih m nakup vina in tobaka. Sumi se sosedovega Mapea, ki se je istega dne plazil okoli Iriše, Osumljenca so are -tirali, denarja še pa niso našli.
d Ura se mu je zmračil. Iz Majš-perga se nam poroča: Našo. ugledno rodbino Fideršelc je zadel hud udarec. Sinu Antonii, ki se je v jeseni lan s -kega leta vrnil iz Amerike, se je zmra .«iTiim fei. dobri ter verni mladenič si je sam končal življenje. 'Naj počiva v
miru, težko prizadeti obiteJji pa naše sožalje li
d Umrl je v Cezanjevcih’ pri Ljutomeru v starosti 71 let tamošnji posestnik Jožef Markovič. Rajni je bil dolgo vrsto let član krajnega šolsko -ga sveta in občinski svetovalec. Na dan n jegovega pogreba je pa umrl na Kamenščaku bivši gostilničar I. Slavič v 76, letu svoje starosti. iTudi ta je bil dolgo vrsto let župan, okrajni odbornik in član krajnega šolskega sveta. Obema svetila večna luč!
d UMI je lastno hčer- V. Stran -j ali pri Kamniku je ubil čevljar Sum •Le 57, L m. svojo laste o 17 it tao hčerko,- Stirn se je v Kamniku ouijn-ni>i- * rišel pozno domov in' uprizoril preptr t. ženo. V prepir je posegla tu
d.	lien ka, kar je Štirna zelo razjarilo. Piami je v hčerko, jo pričel daviti, nato pa ji je presekali s sekiro ves hrbet ter jo mrtvo — vrgel v klet, Ro aujurem zločinu je povedal ženi, kaj jo a.oril, Mati je prenesla truplo mrtva hčere iz kleti in ga zmivala. Štirna so orožniki prijeli v nekem gozdu ter ga pozno v mraku odvedli v kamniške zapore,
d Nova trgovina v Ormožu* iTr -govino z mešanim blagom ja otvorii v hiši g, Liebich nasproti Ormoške posojilnice vrl naš pristaš Filip Izia -ker. Priporočamo to trgovino zato, ker jo izven Gospodarske zadruge edina ne liberalna trgovina v Ormožu. Ob času volitev pa so osobita ormoški liberalni trgovci z denarjem in z besedo agitirali proti Slov. ljudski stranki in so s. tem pokazali, da ne mara, jo klerikalnega denarja okoliškega prebivalstva. Zato svoji k svojini ! (Trgovcu izlakerju so obljubili liberalci 101).000 posojila brez poroštva , če voli ž njimi, pa je ostal naši stran ki zvest, zato ga treba podiiirati.)
d Iz falske elektrarne. Radi nujnega snaženja strojev v elektrarni na Fali bo v nedeljo, dne 22. t. m., od 6. ure zjutraj dd 11. ure dopoldne dobava električnega toka prekinjena.
d Za dostojnost. V Budimpešti se je vršil nedavno veli« shod zveze madžarskih ženskih društev. Shodu M predsedovala grofica A • onyt. Zbo rovalke so sklenile resolucijo, da naj se proti ženskam, M se nedostojno o-blačijo, na najstrožji način uporabljajo zakoni prod nravnosti. Policija naj nosi s seboj palice, na katerih so zaznamovani centimetri. Vsaka ženska, ki nosi krajša krila nego 25 cin od tal, so mora ovaditi in policijsko kaznovati, Na predlog grofice DosewKy so ho hoj koti rato tudi meški, k| hodijo v družbi nedostojna oblečenih &sb — Pametni sklepi, a ko se ji h b i lo upoštevalo!
Iz celjskega okrožja.
c Celjsko izobraževalno 'društvo jo imelo v četrtek 19, t, >n. zvečer predavanje. Predaval je tajmk Krajne o denarju. Udeležba je bila zolo lepa. Posebno delavci so bili Številno zastopani,-
o Volitvena goljufija. Iz Rečice
ob Savinji nam poročajo: Za občinske volitve ste vložili svojo kandidatno lir
Bruno«. Rotten
ii Triglav (2863 m),.
„Oj -Triglav moj dom, kako si krasom!“
Bite Џ 88, junija leta 1908, dan pred ршофжп sv, Petra in Pavla, ko sva se odpravila s tovarišem Maksom 'na kolodvor v Celje, opremljena ti pripravljena za pohod na, T riglav. LBo je tako, kot, da bi so bil odtrgal oblak, vsled česar so nas znanci po. miiovafco m s zasmehom spremljali — pa samo s pogledi — proti kolo -dvorci, Odpeljala sva se z večernim vlakom v Ljubljano. Čimbolj sva se bližala štatersko-kranjski meji,, manjo ,je deževalo, tako, da sva na postaji Hrastnik zagledala že posamezne zvezde. №o je bil vesel pojav., osobitc za Maksa, ki je hotel prvič poskusiti svojo srečo v hribih in to še celo v visokih, kajti na/ Mrzlico, Oljko in celo. skozi Hudičev graben na Svetino je že hodil, toda Triglav, to mu io iiHa še uganka.
Med vožnjo je vedel vedno kaj vpraševati, iskal informacije o tam in onem Koaečno sva dospela v kranjsko metropolo. Ljubljano ter. ime
la na sroNv zvezo z gorenjskim. vda -
kom in izstopila okrog polnoči na postaji Dovje.
Nisva dolgo premišljevala. Za -žgem svetilko in takoj greva naprej v Mojstrano. Dd tam kreneva po jahalni poti S, P. D. mimo tovarne, ki je nudila v noči, ker razsvetljena, bajno sliko,; Bkozi Kot je najkrajša pot, zato jo mahneva po od S. P, D. zgra jeni poti do s Tnala, kjer so cepi pot v Krmo. Tu je treba iti na desno ter dospeva v približno dveh urah do potoka, Med hojo še je začeto že malo daniti, zato se ustaviva pri potoku ter ogledujeva strma pobočja Rjavirie in Urbanove špice, M omejujeta ta del sveta,
Od tu je bilo treba stopati že z večjo pozornostjo v ^Gnbe, kjer, nama' je dobro služil marsikateri iz snega štrleči klin, prodno sva dospela srečno do kotline Pekel, Ker je bil Mak-so že nekoliko izmučen, sem kuhal čaj, ki ga jo toliko okrepčal, da sva lahko nadaljevala pot proti takratni Deschmann-Hiitte,; Ker nisva imela rc cepina, ne poštene gorske palme, sem moral sekati s peto v. snegu stopinje, kar Je šlo zelo počasi ter,'mo je stalo mnogo truda. No, pa sem vseeno peto domov prinesel, ne tako kot sc je ce-
sto samo SLS in socijaldemokraška stranka. Soaijalisti so spravili 21 odbornikov in 24 namestnikov skupaj le z goljufijo, s tem, da so ponarejali podpise. Žalibog se je na to goljufijo prišlo šele zadnji dan pred volitvami. Politična oblast je na podlagi dejstev in na protest-.prizadetih črtala iz imenika tri odbornike in dva namestnika, a lista ni bila ovržona. Socialdemokrati so dobili le 41 glasov (6 odbor -nikov), SLS pa 156 glasov (19 odbornikov). Castitamo Castitamo zavednim Rečičauom!
c Za občini Kokarje in Rečico je razpisano mesto občinskega tajnika.-Prejšnja JDSarska tajnika sta odpovedala službo iz jeze, da so pri volitvah v obeh občinah zmagali le „kle -rikalci,“ Pa sladico počivajte v, zasluženem pokoju!
e Čudne pesmi pojejo v S marinu ob Dreti: „Moj up je šel po vodi. ..“ poje sladko se smehljajoči g. Zidam, in njegovi podrepniki. „Pojo, pojo, a v srcu jim je tak hudo“, ker Zadrečan vsak „jim osle kaže.“ Njegove samostojne hčere so mislile, da bodo zana-prej županove Micke, a bodo ostale le Micke.
c Gornjegrajska učiteljica v I.
razredu, Veninšefc, je goreča Sokoli-ca; tudi moderna je, saj že abecedar-je pridno muči s sokolskim duhom, o-iroei morajo pozdravljati „Poklon!“ —-(Op. ur.: Ali ni gdč. Veninšek hči re (iškega organista? Pa je Sokolica?)
z ptujskega okraja.
|.i Iz Plrknuijerjevoga vilajeta. Svojfvasno se je Pirkmajer hudoval nad „Stražo“, ki si ga je marsikate-lokrat prav pošteno privog'da. Sedaj ko so ga pričeti „obdelovati“ listi vseli opoAijonainih strank," smo uverjeni, da ima mož zelo „debelo kcAc- \ sicer ti se vsaj nekaj zrepeneit v kakšnem ] mlioajdemokr a iškem trobi!« Ta člo-vek smatra ptujski okraj kot vrla jot, v katerem igra on — vlogo policajde-mokratskega paše. Kot predsednik o-
pra
run se od nadučitelja na Bregu, g. ,č\tehjcmiiller-ja, .zahteva-., da v treh dneh zaprosi za premestitev,, kor bi
so ga sicer exolfo vbokbjUo- 'lo je storil policajdemokratski Pirkmajer radi tega, ker g. WankmüUer ni pristaš lažidomokratlsko „partije“. Tuhtala sta z gospodom Floretom, kako M se tega poštenjaka.; in zaslužnega moža zamogla iznebiti. Pirkmajer je že svoj Čas izsilil od g. Wankmiiller-ja izjavo, s katero le-ta prosi premestitve, toda to izjavo ie g. Wank -müller še vendar pravočasno preklical. Ta slučaj nam dokažem, da Pirk major ni objektivni uradnik, marveč se izigrava kot priganjač ialiranc po licajdemokrapije v ptujskem vilajetu ,, To gonjo obsoja vse tamošnje prebi -valsjtvo, našo poslance, pa prosimo, da se za to zadevo res zanimajo, Pirk --m afer ju svetujemo vsi, (z izjemo peščice ptujskih polic ajd emoxr atovi da kmalu izgine, ker je že čas.-pt Pirkmajer — bankokrat?
kim zgodilo na Pohorju, da so jo pri prvi strmioi zaman iskali, čeprav so dobro vedeli, da so jo prvotno imeli, in peta je v iirihlh najvažnejša stvar — vsaj pri črevljili, seveda no sme biti do 15 cm visoka!
Skoraj sva bila v kock Tamošnii oskrbnik skuha hitro čaj, a med tem pripoveduje, da fo Triglavski dom na Kredarici še neoskrbovan, da pa je imel Osrednji odbor S. P. D. namen, otvoriti ga te dni.
Ker nisva utegnila vslod tega nadaljevati ture skleneva prenočiti Vr nemški koči, se solnčiva prod kočo ter diviva krasnemu pogledu na Triglavsko pogorje.
Nisva ležala dolgo pred kočo, ko zaeujeva iz nižine veselo vriskanje iti „halo“-klicanje, znak, da se bliža neka partija* Sevleda je preteklo precej časa, glasovi so se čimdalje bolj bližali, konečho dospejo do koče. Veselo se pozdravimo, vsaj so prišleci Stari znanci iz Ljubljane, med njimi ena dama, Ker so prišli otvarjut -kočo na Kredarici, sva se kaj rada pridružila ter jo krenemo po kratkem oddiha naprej.- .Veselo, kramljajoč dospemo skoraj na Kredarico in v najkrajšem času je že gorel ogenj v, štedilniku t«*
„Novi pravdi“ apelira nekdo na dcžU vlado, da naj se Pirkmajerja firlsili, da ovrže v „Straži“ proti njemu na-» gromadene obdolžitve:	v nasprolncm
slučaju bi dež. vlada „naj ukrenila go-ir.ebno“, to se pravi: Pirkmajerja naj se suspendira in uvede preiskava., U-pati je, da bo vlada ta rosen opomin imrodno-socijalističnega glasila upoštevala, sicer bi bili primorani, priti z jasnejšimi argumenti. Dež. vlada naj pomni še sledeče: Pirkmajer je prišel pred nekaj leti .v Ptuj, ubog kakor „cerkvena miš“, danes pa je premožen mož. Ne glede na veliko posestvo v Medjimunju, se je svoječasno že pogani za nakup drugega posestva v Ptuju, toda sreča mu ni bila mila, ker ga je tovarnar Pirich prehitel. Pripomnimo, da je Pirkmajer obetal samo — 100.000 K. O kapitalu, ki ga ima naloženega v bankah, spregovorimo šq ob drugi priložnosti. Zadostuje tudi dejstvo, da je nekoč kar 80.000 K odposlal po pošti banki kot privatno lastnino. Pirkmajerjevo premoženje je utelešena uganka. Odkod njegovo bo-gafstvo? Ali' se dohodki političnih u-radnikov vjemajo z navedenima številkama? In ta človek še ima pogum, da izvaja v svojem pašaliku nasilja, ki spominjajo na srednjega veka razmere! Pričakujemo Herkula, ki bo izčistil Avgijev hlev.
pt „Bratoljubje“ g. Pirkmajerja* Pred dobrim letom je kupila g. Klenovšek, sopr,oga učiteljeva, pri Sv. .Vidu neko posestvo, na katerem je v-knjižen dosmrtni vžitek vdove Julijane Friedl. Gosipa Friedl ima prt sebi svojo nečakinjo, ki se je poročila z nekim poljskim podanikom, 'Oba, Poljak se piše Pile, stanujeta pni vžitkarici Friedl. Ker si je učitelj Klenovšek hotel prisvajati pravice, katerih ni imel, se je vnel prepir, v katerem mu je g. Pile očital, da je goljuf, ker je oblastem naznanil kupno svoto v višini 40 {isoč K, dočim je v resnici znašala 80 tisoč K. To je bil vzrok, da je vpri -zoril Klenovšek proti sicer mirnemu, lojalnemu Poljaku celo policajdemo> kcatsko gonjo.* Ovadil ga je, češ, da je protidržavni rovar, Pirkmajer je g. Klenovšku seve takoj ugodil in kaznoval ubogega Poljaka z občutljivo denarno kaznijo, mu prisodil 8 .dnj zapora ter ga izgnal iz države. Pile ni z nikomur občeval, bil je tih značaj, v očeh Pirkmajerja pa jo bil „protidr-žavni element.“ Celi St. Vid lahko priča, da ie Pile nedolžna žrtev policaj -demokrata Pirlcmajerla. Brata Poljaka tira iz države tisti Pirkmajer, ki slovi kot prijatelj ptujske nemškutar!-Je. Živela slovanska vzajemnosti
pi 4000 kg bučnih’ koščio je glavarstvo pred enim letom zaplenilo ne* kemu trgovcu, ki jih je iz Hrvatske mislil vtihotapiti v Avstrijo. 'Okrajno glavarstvo je koščice za nizko ceno prodalo liberalnemu konsumu, ki je prodajal izdelano olje. Ker trgoveo ni mislil, kakor, se je uradno ugotovilo, tihotapiti, jo vložil pritožbo in okrajno glavarstvo je zaplembo, razveljavilo ,• Ker ni bilo koščic — olje se je prodajalo Že v konsumu — je moralo okrajno glavarstvo plačati Pirkmajerju 36
kuhal se je čaj. Oskrbnik in vodniks ki sta spremljala partijo, sta prinesla marsikaj dobrega za pod zob, tako* da smo se zvečer mastili z bržolo,, kol v kakem mestnem hotelu.;
Ker smo nameravali iti drugo jutro na vrh Triglava, se je odpravili vodnik, da malo pripravi pot in vseka stopnje v led. Mi smo ga opazovali izpred koče. Imel je jako težavno delo, a zmagal ga je ter se kmalu vrnil*
Lep večer jo bil to, ki smo ga prebili v. tem krogu vrlih planincev in ko je zaigral Še eden gospodov, na orglice, smo pozabili na utrujenost: ter se celo malo zasukali. Končno je bilo treba misliti na počitek, da ne zamudimo solnčaega vzhoda.
Drugo jutro, zarana, komaj da so je jelo svitati, se zbudim,'skočim raz ležišče ter hitim, komaj za silo oble < cen, h kapelici, da zazvonim, kot prvi ta dan. Da sem se samo malo zakasnil, ne bi dosegel prvenstva, kajti tik za menoj je prihitel iz koč3 drugi turist z enakim namenom. .Je pač bila navada, da je isti, ki je bil prvi po
konci vedno z zvenenjem zbudil ostale zaspance (n vsled tega se jo tek a
movalo kedo da bo prvi.-
Konec prihodnjič*
®Sä2Äi	£	29. ваајшка 1#2L
tisoč K. Kje je vzelo glavarstvo ta 'denar? G. glavar, pojasnite nam to zadevo. Morda ni to kakšna manipula -cija, kakor svoječasno s semenskim žitom?
Iz Maribora.
el Zanimivost iz ma iborske konj ske dirke. Dne 1(3. тада ie jiri X. vožnji na dirkališču vse stavilo na v.mago konjskih dvojic: Ницш fantovega,, Jopič%,;A3baual\	J ao 1 e riževega
„Egga“-„Sava“ in druge. Na nmro -pü^sko dvojico „Fareda“ <4S letna tem jiotjava kobila J. Bund aha iz Veržeja) in „Salva“ (6 letna svetlo rja v a ko bila T. Herič iz Boreči pa so stavili samo trije gdstje po 40 K. \ rženee 'J. Bunderl pa ie s svojo spretno in naravnost mojstrsko ter drzno vožnjo pripomogel tem trem, da so dobili ve like dobitke. Za vsakih 40 K se je .iz plačalo tekom 5 minut 1100 K. Kaj ta koga se še na mariborskem dirkati -šči| ni .pripetilo Vsi drug', ki so stavili na fine „gosposke“ konje pa so gledali „skozi prste“.. G. Bunderia m naše vrle Muropoljee so po dirki kar oblegali razni kupci in jin nadlego -vali za njih krasni konjski materijah Pridnost slovenskih koinerojeev rodi aepe sadove.
d Koroški večer. Opozarjamo, da se vrši v soboto, dne 21, t. m. ob 8. viri zvečer v Narodnem domu'II. koroški večer, katerega čisti dobiček je namenjen revnim koroškim dijakom. Vse natančneje je razvidno iz nabitih lepakov,
d „Dve materi“, igro s petjem, priredi Strokovna zveza služkinj v Mariboru v nedeljo, dne 22. t. m., ob !4S. uri zvečer v dvorani j SZ, Splavarska ulica, Prostovoljni prispevki se bodo sprejemali v prid skladu osiro -telih in onemoglih služkinj. Z ozirom . na namen, ki ga ima prireditev, pri -raku jemo obilne udeležbe vseh prijateljev delavstva. —• Odbor.
d Majniško pobožnost v tukajšnji ktolnioi bodeta od 22. do 81. лпајтпкл opravljala dva čč. gg. milijonarja. Vsaki dan bodeta po dva govora, ob 6, uri in 19, uri, ob nedeljah tudi ob k 10, uri. Pričakuje se obilna udeležba !
Orlovski vestnik.
o Orel St. Vid- Planina. Dne S. š. m. se je vršila revizija tukajšnje ga odseka, Okrožni predsednik kot revizor je ugotovil, da naš odsek nrav dobro napreduje. Ni še minulo leto, odkar je bil ustanovljen, in kljub temu je odbor že zelo izvežban v po -siovaniu. Tudi fantovski večeri ozir. sestanki so bili dobro obiskani, kar ie zelo hvalevredno. — V nedeljo, dne
29.	t. m. priredi naš odsek majniški izlet v Bohor, kamor so vabljeni tudi bratje iz Rajbenburga, Bog živi!
o Tel. odsek. Orel Studenci pri Mariboru, Po sklepu vad. seje z dne
19.	t. m, se vrši redna telovadba za člane: vsak poncleljpk in četrtek od 7, do 3410, uro zvečer v telovadnici III, deške ljudske šole pri Sv. Magdaleni; za naraščaj' vsak četrtek _oci /4(5, do 7. ur-e in vsako soboto od 4.. do 348 ure zvečer istotam. — Brstju se opozarjajo, da se telovadbe rodno in točno udeležujejo. — Bog živil Načelnik,
o i. odborova seja telov. odseka Orel Studenci pri Mariboru se vrši v soboto, dne 21. t, m. ob i\. uri zvečer v prostorih g, Robija. — Bratje odborniki pridite sigurno! X- Log živi! Predsednik.
П>,*,т«*«т-таг.-ггт<г
Narodno gospodarstvo.
g Ormoška posojilnica je imela, dne 11. maja svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim rodom. Bilanca izkazuje okrog 8 milijonov .(pa ovioo več' kot prejšnje leto) prometa. Hranilne vloge so narasle na 2 milijona in po-
sojila na poldrugi milijon. Hiša, ki je last Posojilnice, je postavljena v račune za 61.000 K. Rezervni fond znaša 26.000 K, Ker vodijo Posojilnico izključno kmetje, priporočamo ta kmetski denarni zavod prebivalstvu or -moškega okraja najtopleje. Svoji k svojim!
g Podružnica čebelarskega društva v Vojniku priredi dne 5. in 6. junija t. 1. dvadnevni čebelarski tečaj v kolniku in sicer od 8, do 12. in od 14. do 18-. ure menjuje se po dve uri v šoli in dve uri pri čebelnjaku g. Vlado Brezovnika, Predavat bode potovalni učitelj za čebelarstvo g, Iv. Jurančič. Pouk je brezplačen. Prijave sprejema šolsko vodstvo v Vojniku.
g Vrednost denarja. ‘Ameriški dolar stane 123—124 naših K, za 100 avstrijskih K je plačati 23—24, za 100 čehoslovaških 192, za 100 nemških mark 226—227 in za 100 laških lir, pa 695-700 jugoslov. K.
Novejše.
Naziv naše d r, ž a v e. N a četrtkovi seji konštituante due 19. t.
m.	v kateri se je razpravljajo in glasovalo o nazivu naše države, je kot prvi govoril dr. Trumbie, kr je zahteval, cla se naj hnenufe naši država „'Jugoslavija“. Poslanec Tujovič se je izrekel za naziv „Srbija“, i stotake po slanec Momčilo Ivanič, zemijoradnik dr, Moskovljevič je zahteval naziv ,.'Jugoslovanska država Srbov, Hrva^ tov in Slovencev“. Kot zadnji je go -vorili radikalec Savič, kateri je na ža Ijiv način napadel Hrvate in Slovence, vsled česar je prišlo do tako o -strih nastopov med njdm m „Jugoslovanskim klubom“, da mu je končno moral predsednik zbornice odvzeti be seclo. ‘Jugoslovanski klub in zemljo . rudniki so .glasovali proti nazivu „Dr žava SHS“". Predlog, da se naša država imenuje „Država SHS , je bil torej sprejet. Nato je priredil Jugoslo vanski' klub manifestacijo za naziv
„Jugoslavija“ ter v znak a govora zapustil zbornico.
Regent Aleksander potuje v Pariz in London v soboto. Njegov povrat pričakujejo Šele p® spre «-jetju ustave.
Spor z a ra di a o , r a « j e -M a m- i n i s t r a. Zavoljo sfeiea im --nistra za notranje zadeve je *as4ai med demokrati m radikali spot Demokrati silijo v ospredje Feibiševiča m sicer da se ga imenuje še poprej, preclno odpotuje regent v, inozemstvo, tla bi na ta način imeli v rokah vso državo. Toda radikali nočejo o Pribi-čeviču ve deri ničesar. Be je bodo de -‘mokroti sedaj predlagali ah d*. Rojca, ali dr. Ribarja, Radikali zahtevajo imenovanje Ljube Jovanoviča, ali pa Nastasa Petroviča za notranjega ministra, Maloverjetno »e. da bt> glede tega vprašanja priš'; do spo -razuma med demokrati in radikali.
Koroško vprašanje je zopet v ospredju. Jugoslov. delegacija komisije za razmejitev naše države in Avsfrijo je včeraj, dne 19. h m., pred ložila predsedstvu zavezniške razmejitvene komisije zahtevo, naj se na bi v šem koroškem plebiscitnem ozemlju določi kot meja med obema državama reka Drava.
Fašisti so doživeli zdaj o’b priliki parlamentarnh volitev v I-taliji naravnost obupen poraz. Sestava nove zbornice je sledeča: 121 so~ cijalistov, 13 komunistov, 8 republikar* cev, 109 krščanskih socijalistov ih 264 radikalcev, reformistov, liberalcev, fašistov in nacijonalistov. V tem bloku je zastopanih 37 fašistov. Vladni blok je zelo slab. Vlada se bo pogajala z ljudsko stranko, ako pa pogajanja iz-podlete, s socijalisti.
Lloyd George je izjavil o gornješfezijskem sporu sledeče- Fran coski narod mera razumeti, da Anglija brezpogojno odklanja vsako pustolovščino, kakoršna je poljska^ in da bo prepustila Nemčiji,, da Odbije ves prešerni napad Poljakov
Portland cement
zanesljivo pravi, najfinejši kar-bolmej in ter za štrihanje lesa po tovarniških cenah, samo v veletrgovini
Ivo Mndrašic Maribor
3—3	Vodnikov trg 4.	251
Pe zor posestniki vinogradov!
Za škropljenje ! Zagorsko apno posebno lepo, galica prava 99 odstotna, žveplo rimsko, fino, vse rävhokar došlo v veletrgovini
Ivo iiidrašic Maribor
3—3	Vodnikov trg 4.	252
i|r9£k9 vožnje prodeca.
UI QCUQ Okrajni zastop v Ptuju odda potom dražbe vožnje prođeca na okrajne ceste. Dražba se vrši v pondeljek,: 30., mejnika Od 8. ure zjutraj v pisarni okrajnega zastopa. Dražbeni pogoji ,so tamkaj na vpogled. Li-citanti morajo položiti vadij, radi česar naj vzame vsak dra-žitelj denar seboj. Kmetovalci-vozniki, udeležite se licitacije mnogoštevilno, da z vožnjami nekaj prislužite.	268
Kmečko posestvo,
lepo, na prodaj v ravnini, deset minut od cerkve in železniške j postaje. Več pove g. Žlig, Ko- j roška cesta 74, Maribor. 276 jeva ulica 26.
tama JjunSIn moške hlače UHO »pili dobre kron 120'—, 19O—, 230-—, moške »podnje hlače K. 80-— in 88-—, згајсе pisana ali bela K 120-—, Ц5-—, 170’—, hlačevina I26 cm liroka 1 m K 70-— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 4O'—, 45*—, 48-—, oksford, dober 1 m K. 40-—-, 46-—, rujavo platno i m 34"— do 4O—, šifoni, fini I m K 42"— do 50"—, predpasniki za ženske K 58'—, 66'— /2'~, 85"—, glavni robci, lepi i K 36'—, 36'—, 42"—, konjske (trange 1 par K 24 —, 3O'—j1 >8'—, 44-—, uzde navadne in, pletene K 15-—, 17-—, vrvi za I perilo, zidaije, tesarje in seno; j ‘iežni-gumi plašč, angleški kron 1120'—, žamet rižast, črn, rujav' in zelene barve za moške oblete 1 m K 130-— do 145'—г to-iletno milo, žepna zrcala, britve, gože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Sinili! dsli&sk, Maribor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65

i 1 S3 IS vss^e vrste se spredi IC Üb jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, Jvekronske novce, srebrne goldinarje itd, 10—10
len Ignat!!,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Upov les fib^caSS
1—3 266
LIVARNA
ZA
ZVC NOVE IN KOVINE
POPKE! DENZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu I
CERKVENE ZVONOVE
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlit-vinah (bron, medenina, aluminij itd,)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarna, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
10+
Inž. I. & H. BBM.
156
Enseršrajte v „Straži“
i
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Slo Sna ulica štev. i, v Mariboru rea. zadr. z neom. za».
Obrestuj © -srlogr© p>o 4t% i** 4t74%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	28
1S5
Za varnost vlog iamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j R©»*»* Isa $.»•*?šalil «Sasi d&irek plačuje i>c»Bojilsiiea> sama. |
Ш
n
~ a "	ч  .........—.—;   .——'—i-----: 
Izobraževalno društvo
priredi
v nedeljo, 22. maja v Igor. Sv, Kungoti
VESELICO
z vrtnini koncertom. **
Za dobro kapljico je preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča	M. St- Gselman,
хшшхх ххткшмс
X
X
X
K Okrogel in rezan les, trame
m kvpi vsako množino
П D111111** lesna industrijska jil 9$U K H Vit	delniška družba,
5j st Maribor’ Aleksandrova cesta 51 so? m
xxmxxmx mmxsix
Klobuke,	30-10 m
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
fl
Podpisana dajeta cenj. občinstvu Maribora in okolice na znanje, da sta kupila od družine Läufer znano
gostilno „Pri lipi“ Radvanju
in sta isto prevzela
na Binkoštno nedeljo, dne 14. maja 1921
I Potrudila se bova, da ohraniva gostilno na dobrem glasu, kot je bila doslej. Točila se bodo izvrstna vina, med drugimi pravi »Pekrčan« Jz Reiserjevih vinogradov, skrbelo se bo za toplo in mrzlo kuhinjo, cene bodo zmerne in tako upava zadovoljiti ‘ naše cenj. goste. Prosiva za prav obilen obisk Jer beleživa z velespoštovanjem	;	• -	' 1
270	Adolf šn lulijs flmferlei
тш~*
ц.дШај^јјig^Straže“
öägovoxßf шгМшкж ül&äQ Rnšehiak,
SEisk Cirilove tiskarne v Mariboru,