VAŽEN GOVOR PREDSEDNIKA BRITANSKE VLADE CHURCHILLA
Med mrabotolmi državami so
potrebne enotnost, bndnost ln zvestoba
Pugled na naš novi in naj večji plavž v Zenici
Hafvečfa razstava
jugoslovanske industrijske
proizvodnje
Na prvem jugoslovanskem spo. tnladanskem velesejmu v Zagrebu kjer je razstavljenih okoli 2000 izdelkov naše industrije, je bilo že prva dva dneva, to je v soboto in nedeljo nad 10.000 obiskovalcev. Pri sklepanju kupčij je opaziti zanimivo novost. Doslej je bil običaj, da so kupci pred zaključitvijo kupčij dolgo odlašali in se zanimali za cene pri vseh proizvajalcih, ki delajo ene in iste izdelke. Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu pa so že prva dva dni sklenili precej kupčij, predvsem za razstavljene kvalitetne izdelke ne glede na to. da so pri nekaterih podjetjih isti izdelki — seveda slabši — precej cenejši.
Na zagrebškem velesejmu vzbujajo veliko pozornost izdelki zavodov RK iz Niša. To podjetje razstavlja med drugim tri röntgenske aparate tipa »Morava«. Eden izmed domačih rentgenskih aparatov dela pri napetosti 11.000 voltov in 150 miliamiperih. Ta röntgenski aparat je uporaben za slikanje slehernega dela človeškega telesa. Zavodi RR v Nišu izdelujejo med drugim tudi posebno mizo za röntgensko slikanjn v ležečem stanju. Predstavniki niških zavodov RR so na svoje veliko presenečenje ugotovili na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. da izdeluje podobne aparate tudi tovarna »Bosnametal«. Veliko nezanimanje je dalje za izdelke tovarne »Iskra« iz Kranja in tovarne »Nikole Tesla« iz Beograda, ki izdelujeta med drugim avtomatske telefonske centrale za 30 in 50 številk ter 5 zunanjih linij. Tovarna »Iskra« iz Kranja razstavlja tudi mali tonski kinoprojektor za 16 mm filmski trak, ki bo v glavnem služil za ponazoritev predavanj v šoli in v jugoslovanski ljudski armadi. Obiskovalci velesejma v Zagrebu, ki je brez dvoma največja razstava jugoslovanske industrijske proizvodnje, se zelo zanimajo tudi za izdelke tovarne parnih kotlov v Zagrebu. Ta izdeluje več vrst parnih kotlov, med drugim tudi parne kotle zmogljivosti do 100 ton pare na uro: parni kotli te tovarne so grajeni za obratovanje do pritska 64 atmosfer. Ognjišča parnih kotlov te tovarne
Seja odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu
Beograd, 11. maja. Za danes popoldne je bila sklicana seja odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu. Kakor je zvedel naš dopisnik, so na seji razpravljali o nekaterih vprašanjih družbenega plana za prihodnji dve leti, o vprašanju nivoja cen kmetijskim proizvodov, o pričakovanem obsegu industrijske proizvodnje in o drugih zadevah. Prav tako naj bi na tej seji razpravljali o bla-govno-denarni bilanci in o plačilni bilanci. Pričakujejo, da bodo razpravljali na tej seji tudi o navodilu za izvajanje u-redbe o reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug.
so zelo popolna in urejena tako, da jih je mogoče kuriti tudi s slabšimi vrstami premoga, Ki vsebujejo do 60% vlage. Novost med izdelki te tovarne so tudi ogromne kolone za degazolinažo nafte.
Medtem ko je na predvojnih velesejmih v Zagrebu sodelovalo od 250 do 480 razstavljal-cev, znaša število razstavljalcev na letošnjem prvem spomladanskem jugoslovanskem velesejmu v Zagrebu nad 650 podjetij. Pomanjkanje prostora, ki se zadnji dve leti pojavlja zlasti na mednarodnem zagrebškem jesenskem velesejmu, je občutiti tudi letos, ko razstavlja samo domača
industrija. Zanimanje za velese jmske prireditve v Zagrebu je čedalje večje.
Čeprav so smatrali že lanski jesenski velesejem v Zagrebu spričo velikega števila razstav, ljalcev za rekordnega, je za letošnji jesenski velesejem v Zagrebu prijavljenih še večje število razstavljalcev, kljub precej kritični izbiri podjetij, ki pridejo v poštev tako iz naše države, kakor iz tujine. Nadejamo se, da bo kmalu uresničen sklep uprave zagrebškega velesejma, ki je letos prve dni aprila sklenila zgraditi nove velesejmske prostore onkraj Save s površino 160.000 kvadratnih metrov.
Pričakovanje o novi letini
Zadnji dež je hitro zboljšal stanje poljskih posevkov. Strokovnjaka za kmetijstvo ing. ML lorad Piper, ravnatelj inštituta za oplemenjevanje in proizvodnjo rastlin LR Srbije in ing. Lazar Stojkovič, ravnatelj republiškega zavoda za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu, sta izjavila, da so sedaj pogoji za letošnji pridelek posevkov in sadja odlični. Deževje je močno izboljšalo posevke in ustvarilo najugodnejše pogoje za hitro rast ter odlično žetev.
Ravno pred tem deževjem so uspešno končali spomladansko setev jarih žit — ječmena in ovsa. Sedaj tudi ozimna žita zelo dobro uspevajo. Koruzo so
doslej posejali v glavnem v vsej državi, predvsem v Vojvodini in kaže zelo dobro. Ce bodo koruzo pravočasno okopali in odstranili plevel, bo ohranjena vlaga zadnjega deževja. Tako bo koruza za daljši čas preskrbljena z vlago, kar je nujen pogoj za dobro rast. Zaradi nizkih temperatur v marcu in začetku aprila bo žetev ozimnih posevkov nekoliko pozneje kot navadno. Pač pa so nizke temperature odlično vplivale na sadje, ker so zavrle njegovo rast, tako da cvetju ni škodovala slana. Sadje je povsod dobro cvetelo in lahko pričakujemo odlično letino. Pač pa je nizka temperatura s slano neugodno vplivala na krmila, tako da bo pridelek sena nekoliko manjši.
London, 11. maja. V spodnji zbornici s je pričela danes dvodnevna zunanjepolitična debata. Uvodoma je podal ekspoze ministrski predsednik Churchill. Izrazil se je za sklicanje konference vodilnih sil na najvišji stopnji. Dejal je, da ni nobenega razloga, da ne bi bila taka konferenca sklicana čim preje. Konferenca naj bi bila omejena na najmanjše število držav. Ne bi bilo potrebno v naprej izdelati nobenega fiksnega programa. Konferenca naj bi bila necfici-elna in tajna. Tudi če ne bi bili sprejeti nobeni konkretni zaključki, bi taka konferenca koristila svetovnemu miru.
Churchill je dejal, da ni nerešljivo vprašanje, da se vskla-dijo prizadevanja Sovjetske zveze za njeno varnost z varnostjo zahodnih držav. Glavni dogodek
Socialistična zveza Vojvodine podpira zahteve siromašnih kmetov
Konec preteklega tedna je bila v Novem Sadu pokrajinska konferenca Socialistične zveze delovnih ljudi Vojvodine. Na tej konferenci so delegati precej razpravljali o reorganizaciji delovnih zadrug.
Delegati so menili, da je zahteva brezzemljašev in siromašnih kmetov v Vojvodini za omejitev velikosti zasebne posesti na okoli 10 ha popolnoma upravičena in da je treba to omejitev čimprej izvesti.
Obisk naših študentov v Grčiji
Beograd, 11. maja. Dne 25. maja bo zastopstvo Zveze študentov Jugoslavije vrnilo obisk Nacionalni uniji študentov Grčije, katere zastopniki so prisostvovali V. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Pričakuje se tudi izmenjava delegacij mladine Jugoslavije in socialistične mladine Zahodne Nemčije.
Denarna pomoč žrtvam fašizma in njihovim družinam
Beograd, 11. maja. Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko Srbije je sprejel na današnji seji navodila za izvrševanje uredbe o pomoči žrtvam fašističnega nasilja in njihovim rodbinam in navodilo za izvršitev uredbe o denarni pomoči rodbinam, katerih hranilci so na odsluženju obvezne vojaške službe v JLA. Osnovna mesečna pomoč žrtvam fašističnega terorja za kmečke družine se bo gibala od 1500 do 2.500 dinarjev, za ostale družine pa od 2.000 do 3.500 dinarjev, poleg tega bo še dodatek 500 dinarjev mesečno za vsakega nezaposlenega družinskega člana. Denarna pomoč družinam, katerih hranilci služijo obvezni vojaški rok znaša 2.000 dinarjev na mesec za enega člana družine in se poveča za 500 dinarjev mesečno za vsakega nadaljnjega člana družine.
zadnjega časa je sprememba stališča Kremlja v svetovni politiki po Stalinovi smrti. S strani nove sovjetske vlade je bilo napravljenih več prijateljskih gest, ki vlivajo pogum. Notranji dogodki v Sovjetski zvezi v zadnjem času so važnejši kot vse drugo, kar se je zgodilo na svetu. Splošni sporazum s Sovjetsko zvezo je možen, če se rešita predvsem vprašanji Koreje in Avstrije.
Churchill je nadalje govoril obširno o vprašanju Sueškega prekopa in pogajanjih z egiptovsko vlado. Izjavil je, da je pogajanja z Anglijo glede Sueškega prekopa predlagal general Nagib že lani v novembru. Britanska vlada ni stavila nobenega predloga za taka pogajanja. Včerajšnji ostri govor generala Nagiba ima verjetno namen, da vpliva na zunanjega ministra ZDA Dullesa o priliki njegovega obiska v Egiptu. Britanska vlada je vsak čas pripravljena obnoviti pogajanja z Egiptom glede Sueškega prekopa. Ce bi pri teh pogajanjih sodelovale tudi ZDA,, bi bilo še bolje. Dokler pa ne pride iniciativa s strani egiptovske vlade, britanska vlada ne bo podvzela nobenih ukrepov.
Churchill je omenil možnost, da bi bila britanska voiska na področju Sueškega prekopa izpostavljena novim sabotažnim akcijam ali celo napadu s strani egiptovske vojske. Dejal je, da egiptovsko vojsko vežbajo nemški nacistični inštruktorji jn štabni oficirji v nenavadno velikem številu. Ce pride do napada, ne bo imela britanska vojska nobene druge izbire, kot da se brani. Za svojo obrambo ne bo potrebovala nobene fizične pomoči niti od ZDA niti od koga drugega. Churchill je ponovno izrazil upanje, da se bodo britan-sko-egiptovska pogajanja obnovila.
Glede pogajanj za premirje v Koreji je dejal Churchill, da je treba s simpatijo in potrpežljivostjo proučiti kitajsko-severno-korejski predlog, da naj bi 5 držav nadzorovalo one vojne ujetnike, ki se ne bi hoteli vrniti v svojo domovino. Churchill je dejal, da re vidi razloga, da ta predlog ne bi bit sprejet. Ce Kitajci in Severni Korejci iskreno žele sporazum, lahko ta pred-
log služi za osnovo. Potem se vprašanje Koreje lahko reši tako rekoč takoj. Zadostuje, da pride do premirja v Koreji, vprašanje zedinjenja Koreje bi se lahko uredilo pozneje. Sčasoma br. se položaj Koreje, ki je trpela zaradi vojne, lahiko popravil.
Glede Indokine je dejal Churchill,' da je položaj tam vznemiril britansko vlado, da pa se je pokazalo, da je položaj manj resen, kakor so prvotno mislili. Francoski obrambni ukrepi in nastop deževne dobe bodo verjetno povzročili zatišje v bojih za več mesecev. Churchill je dejal, da ni razloga misliti, da je vietnamski napad na Laos prišel na pobudo sovjetske vlade. Verjetno so napad pripravili lokalni činitelji, in sicer že več mesecev prej.
Churchill je nadalje govor.I o viprašanjih Evropske obrambne skupnosti. Dejal je, da ni nobenega upanja za Zahodno Evropo, če se enkrat za vselej ne izgladi spor med Nemčijo in Francijo. V tem oziru je bilo že mnogo storjenega. Evropska obrambna skupnost je potrebna kot bistveni del Atlantskega pakta. Velika Britanija je pripravljena na naj-ežje sodelovanje z Evropsko skupnostjo, zaradi svojih obveznosti do britanskega imperija _pa ne bo postala članica evropske federacije. Churchill je dejal, da bi Francija morala povečati svoje obrambne napore in da naj bi uvedla dveletno vojaško službo. Velika Britanija je ponovno podala Franciji jamstva za njeno varnost.
Na koncu je Churchill dejal, da je v svojem govoru morda iznesel nekaj misli, ki lahko pripomorejo k svetovnemu miru. Svobodne dTŽave pa ne sme-
Jugoslovanska gospodarska delegacija bo obiskala Egipt
Beograd, 11. maja (Tanjug). Ob koncu maja bo odpotovala v Egipt jugoslovanska gospodarska delegacija. Vodil jo bo Franc Leskošek, član zveznega izvršilnega sveta. Jugoslovanska delegacija se bo pogajala z delegacijo egiptovske vlade o povečanju izmenjave blaga in o gospodarskem sodelovanju med našo državo in Egiptom.
Obračun triletnega dela naših glasbenikov
Drugi kongres glasbenikov J ug oslovi je
Društva
Beograd, 11. maja. (Tanjug). Jugoslovanski glasbeni umetniki so začeli danes v Beogradu svoj drugi redni kongres. Kongresu prisostvujejo poleg velikega števila delegatov predstavniki Centralnega odbora sindikata kulturno-umetnišlkih društev Jugoslavije, Komisije za kulturne zveze z inozemstvom,
Pred kulturnim festivalom delavskih prosvetnih društev
Kakor smo na kratko že poročali, bo v našem znanem rudarskem središču Zagorje ob Savi v dneh od 17. do 24. t. m. velik kulturni festival, na katerem se bodo v raznih panogah kulturnega udejstvovanja pomerila med seboj delavska prosvetna društva »Svoboda« trboveljskega okraja.
Program festivala, ki je zamišljen kot zaključek šestmesečnega tekmovanja delavskih prosvetnih društev »Svoboda« v trboveljskem okraju in obenem kot počastitev rojstnega dne maršala Tita, je zelo pester in bogat, saj so med drugim napovedane gledališke predstave sedmih igralskih skupin in nastopi 16 pevskih zborov s skupno 660 pevci ter 7 godb na pihala z 226 godbeniki. Razen teh domačih »Svobod« bodo nastopile tudi »Svobode« iz drugih industrijskih središč, zlasti tiste, s katerimi imajo Zagorjani že tradicionalne borbene vezi še iz predvojnih časov. Izven programa pa bodo tudi mladinske
lutkovne in odrske igre, okrajni šahovski turnir ter razstdva zagorskega foto-društva. Skratka, festival bo nudil vsakomur nekaj, kar ga bo zanimalo, in sicer od najmlajšega pa do najstarejšega. Višek programa pa bo v akademiji v počastitev rojstnega dne maršala Tita v soboto, dne 23. t. m., ter na glavni dan festivala v nedeljo, dne 24. t. m., ko so predvideni med drugim slavnostna povorka, slavnostni govori vidnih predstavnikov ljudske oblasti in Ljudske prosvete, združeni nastopi pevskih zborov in godb n.a pihala ter razglasitev zmagovalca v tekmovanju, ki bo prejel pokal slovenskih izseljencev v Franciji ter 50.000 din nagrade. Prav razglasitev rezultatov tekmovanja bo zelo zanimiva, to pa zato. ker je razpon med najšibkejšim in najboljšim nastopajočim društvom v pogledu kvalitete zelo majhen.
Obšimosti in vsestranosti festivala, ki ima za cilj nadaljnjo poživitev dela delavskih pro-
Svoboda“ trboveljskega
okraja
svetnih društev »Svoboda« predvsem v domačem okraju, prav tako pa tudi oživljanje in utrjevanje tradicionalnih borbenih vezi s »Svobodami« od drugod, so primerne tudi priprave na to veliko delavsko kulturno manifestacijo, ki trajajo že od sredine meseca marca. Ze takrat je bil formiran glavni prireditveni odbor z vsemi potrebnimi pododbori, ki so na delu skoraj noč in dan. Člani glavnega prireditvenega odbora so šli med drugim osebno v vse večje kraje po Sloveniji, da bi dosegli sodelovanje čim večjega števila delavskih prosvetnih društev. Razen tega so povabili k sodelovanju tudi vrsto najvidnejših slovenskih kulturnih delavcev, ki izhajajo iz rudarskega Zagorja, kot n. pr. slovenskega pesnika in prevajalca Mileta Klopčiča, dramskega igralca in operne pevce ter soliste Slavka Jana, Ladota Korošca, Vido Levstikovo. Sonjo Drakslerjevo, Reziko Koritnikovo in druge, s čimer žele dati vsej prireditvi
tem dostojnejši izraz in umetniško kvaliteto na čim višji stopnji. Vzporedno s temi program, skimi pripravami, kamor spadajo tudi vabila našim najvidnejšim političnim predstavnikom, teko tudi tehnične priprave, glede katerih je že dlje časa na nogah skoraj vse Zagorje. Sistematično urejajo zletni prostor z vsemi dohodi, grade veliko tribuno, čistijo zgradbe in urejajo ter razširjajo ulice, pri čemer se celo rušijo nekatere stare zgradbe Sprva so računali, da bo na glavni zletni dan prišlo v Zagorje kakih 8 do 10.000 ljudi, že po dosedanjih prijavah pa pričakujejo na ta dan nad 15.000 ljudi. Z ozirom na tolikšen interes za ta kulturni festival pa je gotovo, da prireditev ne bo imela samo ozki, lokalni pomen v okviru okraja, kakor je to bilo prvotno zamišljeno, temveč so že zdaj podani vsi izgledi, da se bo razvila v kulturno in politično manifestacijo vseslovenskega pomena.	-ms-.
Zveze skladateljev in srbskih skladateljev.
Delo Zveze glasbenih umetnikov v triletni dobi, ki je potekla med prvim in drugim kongresom označuje — kot je poročal vršilec dolžnosti generalnega sekretarja Vlad. Markovič — postopno reševanje stanovskih problemov ter množične umetniške organizacije, osamosvojitev zveze in stabilizacija koncertnega in glasbenega življenja sploh v naši državi. Zvezi se je posrečilo vzpostaviti konstruktivno sodelovanje z republiškimi združenji, razen z društvom glasbenih umetnikov Srbije, ki se je temu sodelovanju dolgo ogibalo. Do tega je prišlo zaradi mnenja bivšega predsednika društva Predraga Miloševiča, češ da je srbsko društvo nezadostno zastopano v upravi zveze.
Na kongresu so poudarili dejavnost jugoslovanske koncertne agencije, ki se je zlasti povečala, odkar je prešla agencija v pristojnost Zveze. Razen angažiranja tujih umetnikov in organizacije gostovanj naših glasbenih umetnikov v tujini, je agencija izvedla zelo uspešno izmenjavo glasbenih umetnikov med republikami. Doslej je priredila že štiri tekme jugoslovanskih glasbenih umetnikov, ki so se izkazale kot zelo koristne. — Kongres nadaljujejo svoje delo.
Kongres kmetijskih strokovnjakov Srbije Beograd, 11. maja. V drugi polovici junija bo v Beogradu kongres strokovnjakov za kmetijstvo Srbije. Na kongresu bodo razpravljali o problemih mehanizacije in kemizacije kmetijstva kakor tudi o problemih melioracije na ozemlju Srbije.
Predsednik Churchill
jo opustiti niti svoje obrambe niti svoje vzajemnosti. Potrebne so med njimi enotnost, budnost in zvestoba.
Churchillov govor je bil spre» jet z velikim odobravanjem tudi s strani opozicije.
Program obis.a jugoslovanske parlamentarne delegacije v Turčiji
Carigrad, 11. maja (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki bo prispela v Carigrad 15. maja, bo ostala po programu v tem mestu tri dni, 17. maja pa bo odpotovala v Ankaro. Jugoslovanska parlamentarna delegacija bo 22. maja prispela v Smirno, nato pa si bo ogledala okolico Smirne in zgodovinske spomenike Bergama in Efeza. Nato bo delegacija obiskala še Burso, 27. maja pa sa bo vrnila v Beograd.
Toailsia begesiska zliororanfa v Trsni
Trst, 11. maja (Tanjug). Na enem izmed zborovanj beguncev iz jugoslovanske co..e STO in Istre, ki je bilo včeraj v Tistu, je uradni predstavnik tako imenovanega odbora za narodnostno osvoboditev Istre (CLN) ponovno zahteval za Istro plebiscit.
Zborovanja beguncev prirejajo v Trstu že dlje časa, podpirajo pa jih samo tržaške organizacije raznih italijanskih strank. 'Ta zborovanja, ki jih vodi CLN in ki služijo podpihovanju sovražne kampanje proti Jugoslaviji, so v zadnjem času čedalje bolj številna. Tržaški iredentistični tisk sedaj napoveduje, da bodo ta zborovanja tudi prihodnji teden. Nekateri tržaški politični opazovalci sklepajo, da je treba ta zborovanja beguncev iz jugoslovanskih mest in mest v ju. goslovanski coni STO zaključiti do konca predvolilne kampanje v Italiji in da so zato v zadnjem času čimdalje številnejša. Begunske organizacije so obiskali tudi nekateri krščanski demokratski poslanski kandidati, ki so, kot se je zvedelo, od njih zahtevali, naj jim pripravijo »gradivo« za predvolilno kampanjo.
Ratifikacija tristranskega sporazuma v Turčiji
Carigrad, 11. maja (Tanjug). Časopis »Istambul« poroča, da bo turška velika narodna skupščina verjetno že 18. maja v navzočnosti jugoslovanske parlamentarne delegacije ratificirala tristranski sporazum o prijateljstvu med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo.
Kvekerski seminar v Crikvenici
Beograd, 11. maja. Od 1. do 22. avgusta bo v Crikvenici mednarodni kvekerski seminar, ki se ga bo udeležilo okoli 50 zastopnikov iz raznih držav. Na seminarju bodo razpravljali o možnostih miroljubnega sodelovanja med narodi. Poseben predmet razpravljanja bo Jugoslavija kot činitelj miru. Doslej je bilo že več takih seminarjev V raznih drugih državah. ,
tETO XIV., ŠTEV. 110
Cena 10 did
SLOVENSKI
Direktor; (tudi Janiiuba - Odgovora) ureauik; »ergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica I telefon 0*522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Čopova tu. 50-1II-, telefon 22-575 m 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. sa ljubljanske naročnike 20*463 za zunanle 21*832 — Pogrni predal 29 — Tek. račun NB 601-»T«-16J — Mpc^čna naročnina 206 din
Napoved velike bitke zaradi
Sneza
POGAJANJA ZA KOREJSKO PREMIRJE
Kairo, n. maja (UP): Predsednik egiptovske vlade general Nagib je včeraj izjavil, da se bliža velika bitka za svobodo, kajti svoboda se ne pridobi na papirju, temveč jo je treba plačati s krvjo. To je govoril v .-vezi s pogajanji o Suezu ter pristavil, da so Britanci že dvakrat, leta 1922 in leta 1936, dali Egiptu svobodo na papirju in da Egipt take svobode tretjič noče več. Veliko Britanijo je imenoval sovražnico in naglasil, da je bil Egipt nepripravljen takrat, ko se je začela palestinska vojna, da pa je sedaj pripravljen varovati svoje pravice.
Ta govor generala Nagiba so v Londonu octnili kot znak, da ima Egipt pogajanja o Suezu za prekinjena, menijo pa, da je hotel general Nagib s svojim govorom vplivati na zunanjega ministra ZDA, da bi med svojim obiskom posredoval v korist egiptovskih zahtev.
»Daily Express« je danes objavi! članek, ki zatrjuje, da Velik; Britaniji ni treba izprazniti ob-
Arabska liga podp.ra zahteve Egipta
Arabski sistem kolektivne varnosti — Ekonomska blokada Izraela
Kairo, 11. maja. (UP) Zunanji ministri arabskih držav, ki sestavljajo politični odbor, Arabske lige so na svojem 4 dni trajajočem sestanku zavrnili nasvet zahodnih velesil, naj bi bilo vzpostavljeno poveljstvo za Srednji vzhod, ter izjavili, da so za takojšnjo ©stvaritev arabskega sistema kolektivne varnosii, ki bi omogočil boljšo vojaško in gospodarsko sodelovanje med arabskimi državami. Ta sistem bo slonel na resoluciji sveta Arabske lige, sprejeti že leta 1950.
Odbor je, kar zadeva Palestino, pozval OZN, naj nadaljuje z uresničevanjem resolucij o internacionalizaciji Jeruzalema in repatriaciji arabskih beguncev. Prav tako je pozval vse arabske države, naj store vse, kar je v njihovi moči, da bi se položaj teh beguncev olajšal. Odbor je v celoti podprl zahtevo Egip:a, naj se britanske čete brezpogojno umaknejo z območja Sueškega prekopa, ter zahteve Tunisa, Maroka in Alžira. Priporočila političnega odbora bo potrdil svet Arabske lige, ki se bo v kratkem sešel.
Načelniki glavnih štabov arabskih držav se bodo v kratkem sešli v Kairu, da bi uresničili pakt o kolektivni varnosti arabskih držav, ki naj bi bil prvi korak pri organiziranju obrambe teh držav. Politični odbor Arabske lige je včeraj objavil poročilo o tem sestanku in sporočil svojo odločitev, da
Nova egiptovska ustava
Kairo, 11. maja (AFP). Odbor za izdelavo nove ustave je sklenil. da bo bodoči predsednik egiptovske republike voljen na 5 let z neposrednim glasovanjem vseh volivcev. V primeru smrti ga bo avtomatično nadomestil predsednik senata. Odbor je dalje sklenil, da bo predlagal prepoved ponovnih kandidatov in da tako ne bo mogel nihče drugič kandidirati za predsed.
Tuniške volitve
Tunis, 11. maja (Reuter). Občinskih volitev, ki so bile včeraj v Tunisu, se je udeležilo okoli 40% volivcev. V prvem delu volitev, ki je bil prejšnji teden, je znašala volilna udeležba celo samo 10%. Tunizijska nacionalistična stranka Neodestur je namreč napovedala tem volitvam bojkot. V mestu Suša. kier je stranka Neodestur organizirala splošno stavko. se je volitev udeležilo od 5165 Tunižanov samo 148 oseb. Prav tako poročajo o slabi volilni udeležbi na področju Cap Blanca.
Odncšaii med Pakistanom in Indijo
New Delhi, 11. maja (Reuter). Dva pakistanska predstavnika, vršilec dolžnosti zunanjega ministra in državni podsekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, sta prispela v New Delhi, kjer bosta pripravila dnevni red za indijsko-pakistansko konferenco, ki bo ob koncu tega meseca. N3 tej konferenci bodo proučili probleme, ki zanimajo obe država, in pripravili tudi sestanek med predsednikom indijske vlade Nehrujem in predsednikom pakistanske vlade Mohamedom Ali jem. Sestanek med predsednikoma obeh vlad naj bi bil ob koncu junija.
Mraz in vročina v Kanadi
Mantreai, 11. maja (AFP). Mrzli val s snežnimi viharji je iznenada Z2jel vzhodni del Kanade, medtem ko je v zahodnem delu države huda vročina, ki je redkost za ta letn-i čas. Temperatura v Montrealu je bila včeraj 30“ v senci. Kanadski strokovnjaki izražajo bojazen, d" bi utegnile takšne nagle spremembe. če bi se nadaljevale, ogroziti letošnji kmetijski donos Kanade.
Govor generala Nagiba — V Londonu menijo, da je egiptovski vladi dovolj pogajanj o Suezu, da pa upa na posredovanje zunanjega ministra ZDA — Minister Dulles o generalu
Nagibu	močja Sueškega prekopa, ker
ima po pogodbi pravico obdržati tam svoje čete tako dolgo, dokler se Egipt ne bo mogel braniti z lastnimi silami. Članek poudarja, da je varnost prekopa zgodovinskega pomena za Veliko Britanijo, ki je vložila v vojaške naprave na tem območju 500 milijonov funtov šterlingov. Ce ne bodo skrbeli za te naprave, bo kmalu vse propadlo in je zato potrebno, da zaradi svetovnega miru ostanejo važne vojaške naprave pod skrbstvom Velike Britanije.
Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil ob svojem prihodu v Kairo, da vidi sedanja ameriška vlada v predsedniku egiptovske vlade Nagibu enega izmed pomembnih voditeljev svobodnega sveta v povojni dobi. Dulles je dejal, da ZDA občudujejo način, s katerim se je lotil general Nagib reševanja številnih problemov, zlasti pa realizem, s katerim je izvedel svoj program reform. Ameriški zunanji minister je izrazil upanje, da bo njegov obisk pripomogel k pojasnitvi nekaterih nesporazumov. Poudaril je, da želi dobiti od predsednika Nagiba informacije iz prve roke v zvezi s skupnimi problemi.
Nova seja - nova vprašanja
Ministra Dullesa, ki je prispel v Egipt v spremstvu direktorja uprave za vzajemno varnost Stas-sena, so sprejeli egiptovski minister za zunanje zadeve Favzi, ameriški veleposlanik v Egiptu Caifery in egiptovski veleposlanik v ZDA Ahmed Husein
General i\agib
Zmaga britanskih laburistov
London, 11. maja (Tanjug). Poslednji rezultati občinskih volitev v Vel. Britaniji kažejo, da so laburisti zmagali v 29 občinah, kjer prej niso imeli večine. Skupno so dobili po vsej Vel. Britaniji 552 mest v občinskih svetih. Nove pomembne zmage so dosegli laburisti v Manchestru. Leedsu in Plymouthu. Po zmagi na občinskih volitvah so laburistični voditelji, kot je videti, dobili več spodbude za pojasnjevanje svojega notranjega političnega programa.
Veleposlanik ZSSR Malik prispel v London
London, 11. maja (AFP). Novi sovjetski veleposlanik v Vel.
Van Fleet piše o korejski vojni
Pan Mun Jom, 11. maja (UP). Današnji sestanek v Pan Mun Jomu ni prinesel nič novega in so se delegati po 50 minut trajajoči seji sporazumeli, da se bodo jutri zopet sešli. Seja se je začela z daljšo izjavo voditelja severne delegacije generala Nam Ila, ki je vnovič vztrajal na tem, naj bi odločili o usodi ujetnikov, ki se nočejo vrniti v domovino, na politični konferenci, takoj po sklenitvi premirja. Vodja delegacije Združenega poveljstva je zatem zastavil nasprotni delegaciji več vprašanj za primer, da
Razdelitev ameriške pomoči
Washington, 11. maja. Proračun ameriške uprave za pomoč inozemstvu ima v milijonih dolarjev naslednje postavke: pomoč Bližnjemu vzhodu 469.2, pomoč Aziji in deželam Pacifika 1001, pomoč Latinski Ameriki 20, podpore za vzajemne obrambne načrte (na prvem
na konferenci ne bi bil dosežen sporazum.
New York, 11. maja (Radio CBC Columbia Broadcasting Corporation) poroča, da se zunanje ministrstvo ZDA ukvarja sedaj z vprašanjem, kako bi preprečilo, da ne bi po sklenitvi premirja o Koreji razpravljali o sprejetju Kitajske v OZN. Radijska postaja sodi, da bodo ZDA zahtevale, naj bi se politična konferenca, ki bo sklicana po sklenitvi premirja, omejila zgolj na korejsko vprašanje. Radio
ljevale korejsko vojno, ker bi • tem zmanjšale nevarnost vdora na Formozo in v druge dele sveta. General Van Fleet pravi, da je vojna na Koreji na »pravem mestu, v pravem času in proti pravemu sovražniku«.
Nagrade za politične aretacije v Argentini
Buenos Aires, 10. maja. Argentinska policija je v zadnjih CBC poroča, da se bodo ZDA dneh zaprla nad 90 oseb, ki so
uprle slehernemu poskusu, da bi na politični konferenci razpravljali o kitajskem ali drugih perečih vprašanjih Daljnega vzhoda.
Nekdanji poveljnik ameriške 8. armade na korejskem bojišču general Van Fleet ie izrazji v ilustriranem časopisu
obdolžene, da so pripadale terorističnim organizacijam, ki so odgovorne za zadnje bombne napade. Med aretiranci so tudi člani znanih rodbin, ki podpirajo opozicijo. Aretirani so bili tudi 77 letni voditelj socialistov Alfredo Parados ter vplivnejši
»Life« mišljenje, da bi bilo naj- člani socialistične in radikalne
bolj koristno, če bi ZDA nada-
Ameriški kredit Braziliji
Rio de Janeiro, 11. maja (Tanjug). Istega dne, ko je brazilski senat ratificiral vojaški mestu oborožitev nacionalistične Pakt med ZDA in Brazilijo, so Kitajske in Indokine) 995, pod- v Washingtonu podpisali spora.
pore za vzajemno specialno
podpira boj Egipta za umik britanskih čet z območja Sueškega prekopa.
Konferenca trgovinskih zbornic arabskih držav v Damasku je predlagala, naj bi zaplenili židovsko premoženje v vseh rabskih državah za tako dolgo, dokler ne bodo izraelske oblasti vrnile arabskim beguncem njihove izgubljene pravice. Konferenca se je prav tako izjavila za zaostritev ekonomske bloka-
Britaniji Jakob Malik je prispel oboroževanje 250, pomoč za go-davi v London. Ob svojem pri- spodarski napredek 315, prihodu na londonsko železniško spevki za tehnični program 140, postajo »Victoria« ni hotel dati vojaška pomoč Evropi 2534.3, novinarjem nobene izjave.	skupaj 5.828 milijonov dolarjev.
Kriza danske vlade odložena
v dansko spodnjo zbornico (Folketing) 21. aprila so socialni demokrati s svojim volilnim uspehom prikrajšali vladno
de Izraela ter zagrozila neka- koalicijo kmečke stranke »Ven-ter.m arabskim podjetjem z stre« in konservativcev za dva bojkotom, če ne bodo zaprla mandata in je takoj po volit-svojih podružnic v Izraelu. Na vah predsednik vlade Eriksen koncu je bilo sklenjeno, da bo kralju sporočil, da bo vlada od-konferenca poslala svoje dele- stopila. Napovedano je bilo, da
gate na posebni sestanek finančnih in gospodarskih ministrov držav Arabske lige, ki naj bi bila 25. maja v Bejrutu.
Kodanj, 11. maja. Pri volitvah vlade zavlekla morda do 28. t.
m., ko bo na Danskem ljudsko glasovanje o pripravljeni ustavni spremembi. Po tej ustavni spremembi danski parlament ne bi imel več dveh zbornic — spodnje (Folketing) in zgornje (Landsting), temveč bi bil enoten.
Nadaljevanje vladne krize so preprečili radikali, ki so kot najmočnejša meščanska
bo sestavil vlado predsednik tretja socialnodemokratske stranke Hedtoft. Ker se to ni takoj zgodilo, je kazalo, da se bo kriza
Italijanska predvolilna kampanja
stranka priskočili na pomoč vladni koaliciji. Predstavniki radikalne stranke so tudi pred kraljem izrazili željo, naj bi ostala dosedanja vlada na svojem mestu vsaj do ljudskega glasovanja 28. t. m. in če bo to glasovanje pozitivno, do novih je zelo mnogo zmernih ljudi«, parlamentarnih volitev, ki bodo
zum, na čigar temelju bo ameriška banka za izvoz m uvoz dala Braziliji 300 milijonov do. larjev kredita. Ta kredit bodo uporabili za kritje terjatev ameriških izvoznikov do Brazilije. Brazilija ima zelo velik primanjkljaj v svoji zunanji trgovini tudi z drugimi državami, zlasti Vel. Britanijo, Nemčjo in ostalimi državami Vzhodne Evrope. Brazilski dolg ZDA se je povečal zlasti zaradi naraslih cen po izbruhu korejske vojne, kakor tudi zaradi povečanega uvoza pšenice in petroleja iz Afrike.
Obisk maršala Papagosa v Turčiji
Carigrad, 11. maja (Tanjug), njen predsednik Eriksen prekli- Pričakujejo, <ia bo sredi letošnjega cal napovedano demisijo.	junija obiskal Turčijo predsednik
S tem kriza vlade stranke grške vlade maršal Papagos. Po »Venstre« in konservativcev se- pisanju turškega tiska se bo v An-veda ni odpravljena, temveč kari razgovarjal o odnosih med samo odložena.	obema državama.
pogojih računa v parlamentu na podporo radikalne stranke. To pomeni, da se bo morala vlada pred vsakim važnejšim glasovanjem v parlamentu odslej zaradi potrebne podpore posvetovati z vodstvom radikalne stranke. Vlada je ponudbo radikalov sprejela in je zato
stranke. Predsednik Peron Je šestim policistom, ki so se izkazali z veliko vnemo pri teh aretacijah, razdelil nagrade po 100.090 pesosov, trije civilisti, ki so pri aretacijah nastopili kot priče, pa so dobili po 50.000 pesosov in kolajne »Peronista«.
Poziv predsednika Bolivije
Rio de Janeiro, 11. maja (Tanjug). Po vesteh iz La Paza je predsednik Bolivije Estenzoro pozval bolivijske delavce, naj ohranijo svojo enotnost, da bo mogoče izvesti načela nacionalne revolucije. Estenzoro je do-udaril, da je sedanja kriza v Boliviji nastala zato_ ker spremlja kriza vsako socialno spremembo, dalje zaradi pomanjkanja ameriških dolarjev, ki je nastopilo kot posledica ameriškega bojkota bolivijske industrije kositra, končno pa tudi zaradi udejstvovanja domačih špekulantov. Bolivijski predsednik je pozval prebivalstvo, naj ne naseda tistim, ki širijo paniko. s čimer hočejo »omogočiti domači oligarhiji in tujim imperialistom, da bi spodkopali vlado nacionalnega revolucionarnega gibanja.«
Rim, 11. maja (Tanjug): Čeprav ita ijanska volilna kampanja še ni stopila v zaključno fazo. je bilo po vsej Italiji nad 15.000 zborovanj in sestankov, k; so potekli brez vsakega večjega incidenta. Predstavniki raaniih strank so imeli po mnenju tujih opazovalcev in domačega tiska ze o zmerne govore, v katerih so celo pozivali nasprotne stranke h kompromisu.
Zanimivo je, da je sekretar informbirojske socialistične stranke Nenni izjavil, da so med vladno stranko »levičarske struje«, ki jih je politično vodstvo stranke spretno zadušilo, s »katerimj pa bi bilo mogoče sodelovati«. Nenn; je razen tega poskušal dokazati potrebo sodelovanja svoje stranke s KP Italije.
Predsednik v’ade De Gasperi je izrazil prepričanje, da se ho-do prvi znakii popuščanja notranje napetosti in pomiritve pojavili tedaj, ko se bodo Nem-ndjevti socialisti, »med katerimi
Politični nastop
bivšega nemškega maršala
Kesselringa
Bonn, 11 maja. (AFP). Bivši nemški maršal Kesselring, ki so ga britanske oblasti konec lanskega leta izpustile, se je vrnil na politično pozomico. Postal je predsednik desničarskega združenja bivših bojevnikov »Stahlhelm«. Kesselring je v Bonnu v svojem govoru pred mestnimi funkcionarji »Stahl-helma« pozval Nemce, naj se združijo, da »bi rešili velike nacionalne probleme«. Ko je pozdravil nedavno izpustitev bivšega maršala Mannsteina, je izrazil željo, da bi bili kmalu izpuščeni vsi Nemci — vojaki in civilisti, ki so še vedno zaprti.
odcepili od KP Italije in ne bodo več ubogali moskovskih ukazov.
‘V Rimu poudarjajo, da dosedanji potek predvolilne kampanje ne kaže take silovitosti, kot je vladala v prejšnji predvolilni kampanji, ne izključujejo pa možnosti, da se bo kampanja tik pred volitvami znatno zaostrila.
Zvišanje plač v Italiji
Rim, 11. maja. (Tanjug). Ker se bližajo volitve, je italijanska vlada vendarle nekoliko ugodila zahtevi o zvišanju plač državnih nameščencev, kar je hotela Generalna konfederacija dela izsiliti tudi s stavkami. Predsednik parlamenta je obvestil predstavnika Generalne konfederacije dela, da je vlada pripravljena takoj po prvem sestanku novega parlamenta odobriti državnim nameščencem eno tretjino trinajste plače, medtem ko bodo sprejeli primerne ukrepe z izboljšanjem njihovega položaja na prihodnjih sejah parlamenta. Generalna konfederacija dela s tem ni zadovoljna ter je spet zahtevala izredno sejo parlamenta in senata, ki naj sklepata o že znani zahtevi, da dobijo vsi državni nameščenci na račun zvišanja plač mesečne predujme po 5000 lir.
Ostavka predstavnika ameriške uprave za vzajemno pomoč
Washington, 11. maja (AFP): Predsednik ZDA Eisenhower je sprejel danes ostavko Williama Drapperja, posebnega predstavnika uprave za vzajemno varnost v Evropi. Drapperjeva ostavka bo stopila v veljavo 30. junija. Ameriška vlada še ni sporočila, če namerava predsednik Eisenhower imenovati na Drapperjevo mesto koga drugega.
letos meseca septembra. Vodstvo radikalne stranke je v zvezi s to svojo željo poudarjalo, naj vlada ob parlamentarnih
Namesto 954 se je vrnilo avstrijskih vojnih ujetnif iz ZSSR samo 2 7 avstrijskih vojnih ujetnikov Dunaj, 11. maja. Avstrijski kancler inž. Raab je izjavil v parlamentu, da v Sovjetski zve-z; zadržujejo še 954 avstrijskih vojnih ujetnikov. Vsa prizadevanja avstrijske vlade za vrnite'; ujetnikov s0 bila doslej zaman. Kancler se je obrnil na predsednika preziidija Sovjetske zveze s prošnjo za vrnitev ujetnikov, vendar je bilo na podlagi te prošnje vrnjenih samo 27 ujetnikov. Sovjetske oblasti so razen tega v Avstriji zaprle in pred vojaškimi sedišči obsodile 940 avstrijskih državljanov. Vsi ti so bili nato odpeljani v Sovjetsko zvezo. Prizadevanja za njihovo amnestijo in vrnitev so bila doslej zaman.
Pravda na račun perzijskega petroleja
Tokio, 11. maja (AFP). Angio-iranska petrolejska agencija je predlagala sodni postopek proti japonski petrolejski družbi »Ide-micu«, ki je pred kratkim kupila v Perziji 18.000 ton nafte. Zaradi tega nakupa je protestiralo tudi britansko veleposlaništvo v Tokiu, ki je zahtevalo od japonske vlade pojasnila. Anglo-iranska petrolejska družba misli, da je perzijska nafta njena last in )e na tej podlagi tudi začela sodni postopek. Od sodišča zahteva, da začasno zapleni vso perzijsko nafto, ki jo je cisternska ladja »Nišoma-ru« pripeljala na Japonsko.
Iz obveščenih virov poročajo, da je japonsko ministrstvo za zunanjo trgovino sklenilo v prihodnje prepovedati izdajanje tujih deviz tistim družbam, ki nameravajo kupovati perzijsko nafto.
Uganka čistk v sovjetskih triadah in satelitskih državah
Takoj po Stalinovi smrti, ko so bila objavljena imena novih kremeljskih oblastnikov, je prišlo v ospredje vprašanje, kdo naj bi bil zdaj v Kremlju najmočnejši, in daleč po svetu zavzemajo obravnavanja tega vprašanja in tudi odgovori nanj že fantastične oblike. Povod so najrazličnejši dogodki. Ko so bili n. pr. izpuščeni najhujših zločinov obtoženi židovski zdravniki, je ves svet ugibal, komu je treba pripisati to nepričakovano dejanje, pri čemer pa ni nihče dvomil, da je eden od kremeljskih mogotcev s tem dejanjem hotel dokazati svojo moč. Eni so trdili, da je Malenkov z oprostitvijo obtožencev udaril Berijo kot šefa prej vsemogočne policije, drugi pa so menili, da je Berija sam »očistil« svoj aparat. Pravilno bi moglo biti eno in drugo.
Za merjenje mogočnosti kremeljskih veljakov so kot nalašč seveda tudi čistke v vladah sovjetskih republik. Po vrsti so bile take čistke že v sedmih republikah. Kot prva je prišla na vrsto vlada Azerbejdžana, ki je dobila novega predsednika. Ta čistka je še najbolj razumljiva, ker je čistokrvni Rus Bagirov zamenjal napol domačina Tejmura Kujeva. Tudi v nekaterih drugih republikah so bile čistke in velike vladne spremembe samo zaradi izmenjave domačinov z Rusi. Precej skrivnostna pa je čistka v Litvi, kjer so imenovali najnrej novega notranjega ministra, potem pa po vrsti ministre za kmetijstvo, za kulturo, industrijo in gozdarstvo, a še danes ni znano, kaj se je zgodilo z odstavljenimi ministri.
Podobna je sprememba v vladi Estonije. Tam so, kakor tudi v
drugih republikah, imenovali za novega ministra za notranje zadeve Rusa. To je Valentin Moskalenko, ki pa je bil prej minister državne varnosti. Ko je bil imenovan za ministra notranjih zadev, so nekdanje ministrstvo državne varnosti odpravili in ima sedaj Moskalenko pod seboj vso estonsko policijo in ves aparat državne varnosti. Prejšnji minister za notranje zadeve je bil Estonec iz Rusije, Johan Lombak, in zdaj nihče ne ve, zakaj in kako je »izginil« iz vlade.
Največ dajo misliti čistke v Gruziji. Tam je bil najprej odstavljen minister državne varnosti Rukadze, potem pa je vlada dobila novega predsednika, ko so hkrati zaprli dva tajnika KP. Za aretacijo obeh funkcionarjev in tudi za spremembe v vladi so poiskali vzroke v preteklosti in je tako šele velika čistka v Gruziji prepričala politične opazovalce vsega sveta, da imajo spremembe v vladah Sovjetske zveze in čistke v satelitskih državah pomen, ki presega okvir navadnih čistk v političnem življenju ZSSR.
Kar se tiče satelitskih držav, je bilo to prepričanje podprto zlasti z odstavitvijo in aretacijo prej zelo veljavnega poljskega obrambnega ministra generala Komarda ter z aretacijo šefa madžarske politične policije Petra Gaborja, ki je bil na svojem mestu polnih osem let in so se pred njim tresli ne samo nasprotniki, temveč tudi pristaši režima na Madžarskem. Peter Gabor, ki je židovskega rodu in je njegovo pravo ime Auspitz, je do takrat, ko so ga nepričakovano zaprli, veljal za zelo zanesljivega zaupnika Kremlja in je bil tudi od tam
naravnost postavljen za šefa madžarske politične policije.
Zadevo poljskega generala Komarda in madžarskega policista Gaborja so marsikje v svetu imeli za dokaz, da Malenkov vdira v Berijev resor ter da je odstavljanje raznih, policijskih mogočnikov dokaz njegove moči. Take domneve in trditve pa je hudo omajal prvi govor novega predsednika gruzijske vlade Ba kridzeja, ki je dejal: »Berija je po Stalinu največji sin Gruzije, največji učenec Lenina in najzvestejši bojni tovariš Stalina ter zdaj tudi največji komunistični teoretjk sveta.«
V Londonu in Washingto-nu so te besede mnoge politične opazovalce prepričale, da je zdaj najmočnejši mož v Kremlju — Berija. To sklepanje ima- seveda močno logično podlago, ker ni verjetno, da bi novi predsednik gruzijske vlade tako govoril samo iz gole hvaležnosti do svojega rojaka Berije, ki ga je povišal. Ves svet ve, da že dolgo sedi smrt ne samo v centralnih komitejih, temveč tudi v sovjetskih vladah ter izbira svoje žrtve na levo in na desno. To vedo seveda tudi vsi člani komitejev in vlad in se zaradi tega iz simpatije ali hvaležnosti ne dajo zapeljati do izjav, ki bi jim utegnile škodovati. Besede novega gruzijskega vladnega predsednika se zdijo zato mnogim potrdilo, da je postal v Kremlju Berija močnejši od Malenkova in da zato tudi ni mogoče pričakovati, da bi besedam, k; jih je izrekel v zadnjem času Malenkov sam, sledila tudi ustre-zujoča dejanja.
To mnenje je dar.es precej razširjeno med političnimi opazovalci, kako bo jutri, pa nihče ne ve, kajti nove čistke bodo — nove uganke.
-tg.
S FILMSKEGA PLATIVA j
»NEVIHTA«
Naiboljši niyosLovanski film
Tisti, ki bo kdaj pisal zgodovino jngoslov. kinematografije, do moral v njej jasno določiti mesto, ki pripada srbskemu filmu »Nevihta« (»Nevjera«); to mesto bo častno in bo pomenilo mejnik v razvoju jugoslovanske filmske umetnosti. V obdobju dobrih šestih let, kolikor obstoji naša domača filmska proizvodnja, je to prvi film, ob katerem lahko zadovoljimo resna in tudi najbolj stroga umetniška merila, film, ki pomeni resničen vzpon in zelo pomemben dosežek na področju ustvarjanja domačih igranih filmov.
Nedvomno so ustvarjalci filma »Nevihta« imeli srečno roko že pri tem, ko so za snov svojega filmskega dela izbrali znano dramo Iva Vojnoviča »Ekvinokcij«, delo, ki ima v sebi vse elemente dobre, močne, človeško prepričljive drame, saj je na odrih jugoslovanskih gledališč že mnogokrat izpričala svojo življenjsko svežost in odrsko nčinkovitost. (Po njej^je tudi slovenski skladatelj Marijan Kosina napisal svojo
opero »Ekvinokcij«, ki so j« pred leti uprizorili v ljubljanski Operi). To je drama, ki sicer ni bogata na zunanjih dogodkih, ki pa zato združuje v sebi silno notranjo napetost v prikazovanju .človeških odnosov in ostrih zapletov med posameznimi človeškimi usodami. Vojnovičeva drama je naravnost klicala po spretnem scenaristu, ki bi njeno osnovno vsebino znal ujeti v dober filmski scenarij in ki bi omogočil njeno filmsko upodobitev.
Scenarist Momčilo Ilič je s svojim scenarijem ustvaril zelo posrečen okvir, po katerem je bilo mogoče zasnovati režijsko knjigo za Jplm. Čeprav je to njegov prvi filmski scenarij, se mu je vendarle posrečilo zajeti' v njem vse bistvene značilnosti Vojnovičeve drame, vse pomembne epizode in dialoge, ki omogočajo logičen potek in popolno razumevanje zgodbe. Vse osnovne epizode, ki tvorijo ogrodje filmske dräme. je spretno vskladil v celoto, y enovito, trdno zgrajeno zgradbo,
ki napravlja vtis popolne zaokroženosti.
Zgodba se odvija leta 186? v Dalmaciji. v revni dalmatinski vasi, kamor se Niko, ki se je bil pred tridesetimi leti, kakor premnogi naši ljndje, odselil v Ameriko, vrne kot bogataš. Nekdanja njegova ljubezen Jela, ki jo je bil Niko sramotno zapustil, pričakuje njegov povratek domov z velikim strahom in nemirom. Po Nikovem odhodu v Ameriko je namreč Jela rodila nezakonskega sina Iva, ki je medtem odrasel v lepega, krepkega fanta. Naključje nanese, da hoče Niko po svoji vrnitvi v svoj rodni kraj na revni, skalni dalmatinski obali vzeti za ženo lepo Anico, hčerko njegovega starega prijatelja in dolžnika Franeta; toda Anico ljubi Nikov nezakonski sin Ivo in tndi ona ljubi njega. Niko in Ivo pa ne vesta, da sta si oče in sin.
Ko hoče Niko odpeljati Anico s seboj v Ameriko, se Ivo odloči za maščevanje. V viharni noči, ko grozi nevarnost, da bo bnrja razdejala Nikov brod, ki je zasidran v bližini obale, in ko si Niko zaman prizadeva. da bi mn domači pomorci priskočili na pomoč, se mn Ivo nonmli da bo sknnaj z njim privezal brod ob obalo. Na čolnu nanade Ivo svojega zasovraženega ljubezenskega tekmeca; v tem boiu nadeta oba v viharno morje, roda divji valovi ju zanesejo na obalo. V poslednjem trenutku pride na obrežje Jela, ki Niku in Ivu razodene« da sta si
tekmeca med seboj oče in sin. Vendar Niko v svoji strasti do Anice ne odneha in jo hoče na vsak način odpeljati s seboj. Ko ponižana Jela spozna, da Nika ne more odvrniti od zlega naklepa in ker hoče osrečiti vsaj svojega sina Iva in njegovo izvoljenko Anico, Nika v ostrem spopadu ubije.
Četudi je^ v Vojnovičevi drami mnogo patetike in bujnih romantičnih elementov, je znal režiser Vladimir Pogačič (ki se ga spominjamo kot režiserja filma »Povest o tovarni«) trdno ostati na realističnih tleh, na katerih je hotel s kar se da preprostimi izraznimi sredstvi prikazati odlomek iz resničnega življenja. Ni mn šlo za to, da bi nstvaril »velik« film, za kakršnim je nemara stremel Bojan Stopica v svoji »Jari gospodi«, marveč je osnovno psihološko dramo posknša! podati v preprostem. zato pa tembolj strnjenem in enotnem slogo. To mn je tndi skoraj docela nspelo. Večino doga-janja^ je uklenil v notranjščino, v kateri se odvija napeta drama, ki jo dejansko predstavlja samo šest oseb.
Za realizacijo Pogačlčeve zamisji je bilo potrebno zelo malo objektov; y treh notranfih prostorih se odv.i-iajo najpoglavitnejše epizode drame. Znnanji okvir »Nevihte« na je režiser postavil na otoček Sv. Stefana pri Dubrovnik«, . ki sodi pač med najbolj značilne in najslikovitejše kraje Baše dalmatinske obale; ir’
revni otočni vasici, ki je z obalo povezana le po ozkem nasipu, je danes morda Ie še nekaj desetin prebivalcev. Ta vas pa je prav gotovo značilna za usodo, ki so jo naši obmorski ljudje doživljali skozi desetletja, ko so s trebuhom za kruhom odhajali v daljni svet, odkoder se jih je le malo vrnilo domov. V tem — da rečem »zgodovinskem« okolju je filmska ekipa »Nevihte« posnela večino zunanjih prizorov. Naj le kot zanimivost omenim, da
t’e bil prizor v čolnn na razbur-anih valovih posnet ne na pravi dalmatinski obali, marveč v beograjskem plavalnem bazenu ... Toda posnet je bil zares mojstrsko.
V celoti je režiserju popolnoma nspelo prikazati na platnu mračno vzdušje v revni dalmatinski vasi in tragične zaplete med njenimi Ijnd-mi sredi sedemdesetih let preteklega stoletja. K temu je s filmsko kamero močno prispeval tudi mladi Jovan Jovanovič, ki je »Nevihta« njegov prvi samostojni film. Preprost v kompoziciji, intimen v prikazovanji! notranjosti, je v svoji fotografiji zadržal^nekakšen mračen ton, ki pa se prilega nekoliko počasnemu tempu, v kakršnem se odvija film. Komponist Krešimir Baranovič je napisal glasbo, ki ima značaj moderne simfonične glasbe, a dobro podpira dejanje na filmskem platna.
Igralci Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu so dali -v nekaterih vlogah vzor dobre filmske
icre.' ki sodi v komorni igralski slog. Marija Crnobori je ustvarila močno i» ; w maiere Jele, čist, svetel lik, poln ljubezni in požrtvovalnosti; iz nje diha nekakšna veličastnost, kakršno je v lik naših žena oklesalo mojstrsko Meštrovičevo dleto. Milivoje Živanovič in Viktor Starčič «la z velikim doživetjem upodobila »Amerikanca« Nika in kapetana Franeta; iz njunih likov to in tam vendarle zazveni zatajena človečnost. Milena Vrsajkov (ki smo jo pred kratkim gledali v filmski komediji »Vsi na morje«), je tn polna dekliške topline, ' ob njej pa je mladi igralec Severin Bijelič, ki je to njegova prva pomembnejša vloga v filmu. ' zelo nspelo podal mladega Iva. Ti in še nekateri drngi igralci so krepko podprli režiserjevo prizadevanje in znatno pripomogli k uspehu filma.
Ne bomo se spnšČali v podrobnosti, ki bi razkrile tndi nekatere pomanjkljivosti filma. »Nevihta« pomeni nedvomen nspeb in mirno lahko zapišemo, da je to doslej najboljši jugoslovanski film. Komisija ki je sklenila film »Nevihto« poslati na^ filmski festival v Cannes, je odločila popolnoma prav, čenrav na njem zaradi določenih okoliščin ni dosegel tistega uspeha, kakršnega bi po vsej pravici zasluži. Naj bi pot jugoslovanske kinematografij^ od tega filma dalje bila pof nadaljnjega napredka in novih nspehov!
Rado Bordon J
Viničarsko vprašanje na ostrini
Kmečki viničar zasluži na leto 31.000 dinarjev manj kot zadmtžnik ali delavec državnega posestva — Družba si mora pridržati pravico do nadzorstva nad odpovedmi delovnih pogodb — Nekaterim viničarjem so njihovi gospodarji odpovedali stanovanje, ker so oblastem, dajali podatke o svojem stanju
Z reorganizacijo zadrug je postalo vprašanje viničarskih odnosov, natrpanih z ostanki fevdalnega družbenega reda, zo. pet pereče: mnogi bivši vini-čarji-brezzemljaki, do pred kratkim še enakopravni člani zadruge. so postali zopet viničarji.
Plačilo za viničarjevo delo je odvisno le od gospodarjeve poštenosti. Viničarska anketa v ljutomerskem okraju, kjer pomaga ljudska oblast viničarjem, kolikor le more, je pokazala, da ima le nekaj viničarjev v okraju s svojimi gospodarji sklenjene delovne pogodbe, vsi ostali pa obdelujejo vinograde za revna stanovanja, košček zemlje in nekaj pridelkov. Izmed 553 viničarskih družin zasebnih kmetovalcev prejemajo za svoje delo pri gospodarjih le redke družine tudi denar. Odkar se je Okrajni ljudski odbor Ljutomer že prav posebno zavzel za pravice viničarjev in je okrajna skupščina sprejela odlok o viničarskih odnosih, poskušajo nekateri lastniki vinogradov spremeniti viničarske odnose v najemniške. da bi se s tem .izognili plačevanju prispevkov socialnega zavarovanja, praktično pa ostane med viničarjem in gospodarjem v3e po starem. Viničarske odnose so v resnici odpravili samo na državnih kmetijskih gospodarstvih in v vinogradniških delovnih zadrugah, kamor se je vključilo po osvo. boditvi tri četrtine viničarjev ljutomerskega okraja.
Razen vinogradov svojih gospodarjev obdelujejo viničarji tudi vinograde kmetov, ki nimajo viničarjev. Kmečki vinogradi merijo povprečno po pol hektara, za obdelavo te površine pa je potrebno 130 delovnih dni. Ker sta v viničarskih družinah povprečno po dva za delo sposobna člana, odpade na vsakega za delo sposobnega viničarja 65 delovnih dni, ki jih opravi pri gospodarju, če obdeluje vinograd viničarska družina sama. To pomeni, da dela
povprečno na mesec le pet in pol dneva doma, toliko ali več pa v vinogradih drugih kmetov ali na njivah svojega gospodarja. Ce bi dobil viničar za delovni dan po 170 din, bi za delo sposoben član viničarske družine zaslužil v domačem vinogradu in drugod na leto največ 23.800 din. Viničarji imajo povprečno tudi manj deputatne zemlje kot zadružniki ohišnice. Iz ankete je razvidno, da zasluži kmečki viničar nad 30.800 dinarjev na leto manj kot zadružnik ali delavec državnega gospodarstva. Tako je treba v viničarskem vprašanju reševati obenem vprašanje polne zaposlitve pri enem gospodarju in vprašanje primernega zaslužka.
Okrajni ljudski odbor Ljutomer je sprejel odlok o viničarskih vprašanjih, vendar ga višji organi niso potrdili. Ureditev odnosov z zakonom bi namreč povzročila, da bi kmetje viničarje odpuščali in obdelovali vinograde sami ali z najeto delovno silo. to se pravi zopet z viničarji. Ne glede na to pa bo treba del odloka potrditi: vsaj
odpoved delovnih pogodb moramo staviti pod državno kontrolo. Nepotrjeni odlok okrajnega ljudskega odbora pravi v eni izmed postavk, da je odpoved veljavna šele takrat, ko dobi prizadeti viničar drugo zaposlitev. V Beogradu odloka ljutomerskega okraja zato niso potrdili, ker menijo, da je treba kmečkim viničarjem najti drugo zaposlitev. V ljutomerskem okraju so to upoštevali in zaposlili nekaj viničarjev na zadružnih posestvih, ki so sestavljena iz zemljišč splošnega ljudskega premoženja, vendar je za nad 500 viničarskih družin te zemlje mnogo premalo. Tudi v industriji viničarjev ni mogoče zaposliti, ker industrije v ljutomerskem okraju skoraj ni, pa tudi drugod ni prostih delovnih mest. Zaposlitev drugje bi lahko preskrbeli viničarjem šele takrat, če bi tudi Ljutomer dobil kakšno večje industrijsko podjetje.
Vprašalne pole so izpolnili vsi viničarji v okraju, toda nekateri niso navedli prav najvažnejših podatkov. Vendar povedo
POMAGAJMO
GLUHIMI
Drez bučne reklame poteka že dva meseca tombola Z,veze gluhih FLRJ
Ljudje, ki imamo vse^ čute, si te/.ko predstavljamo, kaj vse pomeni izguba sluha, še težje pa se vživljamo v duševnost človeka, ki ne sliši od rojstva in ki ne pozno glasu ter cele simfonije zvokov, ker je to nam zdravim nekaj samo ob sebi umevnega. Sele v tesnejšem stiku z gluhonemim otroko-m spoznamo z vso bridkostjo, da živi tak otrok v svetu, ki je omejen na najosnovnejše pojme: spoznamo, da pri njem ne gre le za nemožnost, uživati celo vrsto ugodnih občutij, temveč tudi za pomembno zmanjšano delovno sposobnost, ki jo ni o. ra tak otrok nadomestiti s težkim in izredno vztrajnim delom.
Razumljivo je, da je dolžnost so-
Hakaf ne hi bila še naprej pniifetie?
Poleg centralnega zavoda v Beogradu, kjer usposabljajo naše invalide za praktične poklice, ima v naši državi sleherna ljudska re„ publika svoje ortoped sito podjetje. iz katerih prejemajo invalid» najrazličnejše proteze. V ortopedskih podjetjih popravljajo tudi vse proteze in izdelujejo še razne druge pripomočke.. ki jih potrebujejo naši invalid».
V Ljubljani deluje za Slovenijo ortopedsko podjetje »Soča«, in sicer v bivši šentipeterski vojašnici na Vrazovem trgu. To podjetja Je v zadnjih letih, odkar imajo delavski svet in upravni odbor, doseglo zelo lepe uspehe. S k?ko. vostjo lizdtelkov ped > tja »Soča« so v glavnem zadovoljni vsi naši invalidi. Pritožb je zelo malo: približno 3•/• invalidov v zadnjem času ni bilo zadovoljnih z izdelanimi protezami. Da niso dobili dobrih protez, je krivo predvsem dejstvo, ker jih niso prej dobro preizkusili že v samem podjetju. Za takšen poskus pa je tiibba hneti nekaj dni časa.
Spričo dobrega poslovanja. Židovo! jstva med kolektivom :a od. Jemalci, so se člani delovnega kolektiva v zadnjem času nemalo začuditi in razburili, ko so zvedeli, n?'j bi spet (postali ustanova s samostojnim financiranjem. Takšen Je namreč predlog Centralnega odbora Zveze vojaških vojnih in. validov, ki je v ta namen sklical pred kratkim v Zagrebu po-sg-bno konferenco. Na zagrebški konferenci vprašanja okoli bodoče or-g?n: zaci jsk e oblike ortopedskih podjetij niso bila dokončno rešena sipričo nastalih nesoglasij in zdi se. da si je odločitev pridržal Centralni odbor Zveze vojaških volilih invalidov, zaradi poprejšnjega skilema. delavskega sveta podjetja »Soča« so zastopniki sloven, skega ortopedskega podjetja vztrajali pri tem. da ostrmeio tudi v bod-oče samostojno podjetie. Isto stališče so zastopali tudi predstavniki hrvatsikeza ortopedskega podjetja iz Zagreba.
Pred dnevi se je sestal ves kolektiv podjetja »Soča«, kjer so ponovno sklenili, da mora njihovo podjetje ostati takšno, kakršno je sedal. oz;roma da bo treba v so. fWMhuih prostorih čim prej usposobiti poseben slovenski ZAVOD ZA REHABILITACIJO invali-LOV, s prenočišči, ki ga ustanav-
ljajo. Ta zavod urejajo te sredstev sveta za zdravstvo v prostorih bivše šentpeterske vojašnice in bo verjetno odprt pred koncem leta. Zavod naj bi prevzel stat5, s ti ko in evidenco o vseh invalidih. ki Jo opravlja sedaj podjetje, dalje preglede pred izdelavo protez ter bi svetoval invalidom, kako je treba ravnati z gotovimi protezami. Kolektiv podjetja »Soča« se namerava še bolj posvetiti proizvodnji ortopedskih potrebščin. V primeru, da za ortopedske potrebščine kolektiv ne bi imel zadosti naročil, pa nameravajo iz. delovati razne druge izdelke in potrebščine za medicinske ustanove in medicinske fakultet«.
cialistične družbe ustvariti človeka dostojno življenje tudi tistim, ki jih je narava prikrajšala. Za to skrbi naša država s sredstvi za vzdrževanje internatov za gluhoneme, posebnih šol in delavnic za učenje. Iz teli šol in delavnic prihajajo pridni in vsestransko usposobljeni obrtniki, ki enakopravno zavzemajo mesta v vrstah naših delovnih ljudi. Ker pa pomoč države vendarle ne zadošča, je Zveza gluhonemih Jugoslavije pred d verni meseci začela z veliko tombolo, od katere sta dve koli že odigrani.
III.	kolo tombole Zveze gluhih Jugoslavije bo v Zagrebu 7. junija letos. Izžrebanih bo 50.000 tombolskih dobitkov v vrednosti 7 milijonov dinarjev in 3000 premij v skupni vrednosti 5 milijonov din. Dobitki zna-žajo od 40 do 300 din,- premije pa od 500 do 100.000 din. Tombolske tablice, ki_ jih prodajajo vsi prodajalci srečk Jugoslovanske loterije, so po 20 din.
Strokovnjaki borskega rudnika iščejo baker
Skupina strokovnjakov iz borskega rudnika je začela z globinskimi vrtanji pri Markovem kamnu v bližini ceste Zaječar—Boljevac.	Razisko-
vanja na tem področju trajajo s presledki že štiri desetletja. Med drugim so odkrili tudi baker, razen tega pa še svinčeno in cinkovo rudo.
Gospodarske vesti
V Združenih državah Amerike so zaradi zgodnjega mraza precej trpela sadna drevesa;
pridelek sliv .bo v nekaterih pokrajinah manjši za okoli 50%. Pričakujejo tudi manjši pridelek grozdja in smokev.
Potrošnja umetnih gnojil se je v Združenih državah Amerike povečala od leta 1935 do 1939 za trikrat. Ameriški kmetijski strokovnjaki cenijo, da izda ameriško kmetijstvo na leto okoli milijardo dolarjev za umetna gnojila.
S chikaške borze žitaric poročajo, da je kupila Jugoslavija 252.509 bušiov pšenice ter 89.099 bušiov koruze (1 bušel je cca 36 litrov). Večje količine pšenice je v zadnjem času kupila na chikaški borzi tudi Velika Britanija; za pišemco se zanimata še Italija in Avstrija.
Indija predlaga Sovjetski zvezi sklenitev pogodbe o dobavi pšenice. Po tej pogodbi naj bi Sovjetska zveza dobavila Indiji letno 1 milijon ton pšenice. Indija pa je pripravljena v zame-
no izvažati v Sovjetsko zvezo vse, kar bi le-ta potrebovala. Hkrati javljajo iz New Delhija o dobri setvi spričo lepega vremena; posejane bodo znatno večje površine kakor lani.
Tovarne aluminija v Združenih državah Amerike se nadejajo, da bo letos po 1. juliju spet občutiti precejšnje pomanjkanje aluminija.
Proizvodnja surove nafte v Iraku je znašala letos v prvem tromesečju 6.5 milijonov ton,
medtem ko je znašala lani v istem obdobju 2.8 milijonov ton. Proizvodnja surove nafte se je znatno povečala tudi v Kuvajtu, in sicer na okoli 10 milijonov ton. Letos v prvem tromesečju je znašala proizvodnja surove nafte na Srednjem vzhodu 28 milijonov ton, medtem ko je znašala “lani v prvih treh mesecih le 24 milijonov ton. Velika Britanija je uvozila v prvih treh mesecih letošnjega leta 5.5 milijonov ton iz dežel Srednjega vzhoda.
mnogo že podatki, kolikor so jih navedli. Tako nima v občini Kostanj po podatkih ankete niti en viničar delovne pogodbe. Tu so na pobudo Zveze komunistov pred kratkim ustanovili sindikalno podružnico viničarjev in kmetijskih delavcev, ki bo skrbela za splošno vzgojo viničarjev in dninarjev ter branila njihove pravice. Anton Krempl, viničar v Crešnjevcih 40, zasluži le 90 din na dan in to ob svoji hrani. Helena Turki je dosedaj vedno prejemala plačilo le v naravi. Franc Hamler, viničar Marije Mulec v Zbigovi, zasluži le 60 din na dan in to največkrat ob svoji hrani. Stanuje v viničariji, ki komaj še stoji. De. lovnih dni ne pišeta ne viničar ne gospodinja. V Vidmu ob Ščavnici so zaradi zbiranja podatkov preko vprašalnih pol nekateri kmetje odpovedali svojim viničarjem stanovanja. Karl Hojs, viničar v Orehovskem vrhu 50 pri Radgoni, zasluži na dan 80 din. Franc Kosi v Gradišču dela 30 dni samo za stanovanje. Pri kmetih, ki plačujejo tudi z denarjem, znaša povprečni viničarjev zaslužek 100 dinarjev. Mnogo viničarjev pa denarja pri gospodarju sploh ne dobi, temveč delajo le za pridelke in še to brez obračuna.
Nad 500 izpolnjenih vprašalnih pol, ki so jih z zdelanimi rokami izpolnjevali viničarji ljutomerskega okraja, opozarja skupnost na vprašanje, ki ga ne smemo odlagati ali puščati vnemar, kakor delajo nekateri ljudski odbori in množične organizacije v mariborskem okoliškem okraju, pa tudi dTUgod. Vse graje vreden je odnos tistih kmetijskih zadrug mariborskega okoliškega okraja, ki so se ob reorganizaciji delovnih zadrug branile prevzeti zemljišča splošnega ljudskega premoženja, na katerih bi lahko zaposlile viničarje in druge brezzemljake.
M.
Za 12 milijonov deviznih dinarjev so izvozili
Zadruge ljutomerskega okraja so lani izvozile za 12 milijonov din svojih pridelkov in živine. Največ so prispevale za izvoz zadruge Rački vrh, Radgona in Sp. Ščavnica. Z devizami nameravajo nabaviti naprave za hladilnico in industrijsko predelavo sadja.
Železna ruda pri Zagrebu
Zaloge cenijo na 2 milijona ton. — Strokovnjaki Zavoda za geološka raziskavanja Hrvaške so v bližini Zagreba pri Samoboru odkrili nahajališča razme. roma dobre sideritne rude. Zaloge železne rude cenijo na 2 milijona ton. Novo nahajališče železne rude bo omogočilo še boljše oskrbovanje metalurškega
kombinata v Sisku, ki je doslej uporabljal predvsem železno rudo iz rudnikov v Ljubiji in Bešlincu. Računajo, da bo eksploatacija novega nahajališča železne rude možna že letos.
Prva lovska razstava v Zagrebu
Zagreb, 11. maja, V soboto, ob 60-letnici hrvatskega društva za lov in ribolov, najstarejšega lovskega društva v državi, so odprli v Zagrebu prvo lovsko razstavo, ki jo je orga-rizirala Zveza lovskih društev Hrvatske. Razstava prikazuje razvoj lova pri nas od najstarejših časov do danes.
Kmete v anglo-ameriški coni je toča zelo prizadela
Po toči, ki je uničila posevke v delu STO, je Kmetijska zveza anglo - ameriške cone zaprosila oblastne organe zo podobno pomoč kot jo nudi oblast v Jugoslovanski coni STO. Kakor smo izvedeli iz nekih poročil, je bilo zvezi javljeno, da ni posebnih možnosti za dajanje stvarne pomoči (predvsem v denarju), razen če bi znižali ali zbrisali davek, ki bi ga morali letos kmetje plačati. Položaj posameznih kmetov v tej coni je po zadnji toči zelo težak.

V Brda Je pritekla pitna voda. Iz rezervoarja v Vrhovljah si Brici polagajo vodovodne cevi proti Medani, ViipoCižam ih Kojskem.
Obračun sindikalnih
V soboto in nedeljo so delegati iz vseh sindikalnih organizacij kovinarjev Slovenije bili v Mariboru na zasedanju VII. skupščine Republiškega odbora. Delegati so se odločili za popolnoma nov sistem dela skupščine. O vseh problemih svojih organizacij so razpravljali razdeljeni v štiri komisije, ki so po večurnih razpravah predložile skupščini svoja stališča in predloge. Podrobno so se pogovorili o vprašanjih delavskega samoupravljanja, o tarifnih pravilnikih, tehnično-higienski zaščiti dela ter o vzgojnih in organizacijskih problemih.
Značilno za letošnjo skupščino kovinarjev je tudi to, da so bili delegati seznanjeni z referatom predsednika republiškega odbora Že precej pred skupščino. Tako so prišli v Maribor pripravljeni, saj so referat v svojih podružnicah preštudirali in čuli mnenje celotnega članstva in njegove predloge. Druga značilnost skupščine pa je temeljita razprava ter sodelovanje celotne skupščine pri volitvah predsedstva republiškega odbora. Pozitivna stran takšnega načina dela je v tem, da je prišla volja posameznih delegatov povsem do izraza in da je celotno delo skupščine potekalo v duhu široke demokratičnosti.
S področja prosvetijevanja delavcev naj omenimo med številnimi uspehi samo dejstvo, da čez 3.300 sindikalnih članov — kovinarjev aktivno dela v delavskih
organizacij
kovinarjev
V delavsko kulturnih društvih »Svoboda« dela 3300 kovinarjev — Kakor če bi tovarna »F rane Leskošek«
7 mesecev stala — Tovarne same naj nosijo posledice nesreč — Tarifne pravilnike naj potrjujejo sami kolektivi
kulturnih društvih »Svoboda«. Za materialno pomoč tem društvom so dali sindikati kovinarjev lani čez 6 milijonov dinarjev. Vrsta sindikalnih organizacij kovinarjev usmerja vso kulturno-pro-svetno dejavnost svojega kraja, kovinarji Krope si n. pr. z lastnimi sredstvi gradijo moderen kulturni dom.
V svojem poročilu je Republiški odbor kovinarjev obširno poročal tudi o pomanjkljivostih tehnične zaščite delavcev. Zaradi bolovanj, težkih in lažjih nesreč, so lani izgubili kolektivi kovinske industrije 278.323 delovnih dni, kar pomeni isto, kot če bi tovarna »Franc Leskošek« 7 mesecev ne obratovala. Na vrednosti proizvodnje je bilo s tem izgubljeno, ne računajoč akumulacije, 395,930.000 dinarjev. Razen tega je bilo lani 17 smrtnih nesreč, kar resno opozarja sindikalne podružnice, da začno najširšo akcijo za zaščito delovnega človeka. Z likvidacijo nekdanjih komisij za zaščito dela in delav-
Slovenijo je zajela močna slana
Značilnost pomladanskega obdobja vremena v Srednji Evropi je. da se sprožijo okoli sredine maja izredno močni prodori hladnega — polarnega zraka v navedena področja in s tem v zvezi velike ohladitve, ki so zelo često tako močine, da tu in tam, zlasti višjih legah zapade celo sneg, v jasnih nočeh, ki slede tem hladnim valom zraka, nastane ,pa slana. Tako se je zgodiio tudi letos. Od Grömlamda in severnih polarnih predelov do Sredozemlja se je zgradilo močno področje visokega zračnega pritiska, ki Je zaprlo dotok toplega morskega tropskega zraka v naše predele. Medtem pa je izredno hitro dotekal od seve. ra hladni polarni zrak in v zaporednih valih vedno intenzivneje ohlajeval naše ozračje. Zato smo po toplih pomladanskih dneh nenadoma dobili izredno močne ohladitve, ki so povzročile sorazmerno obilne snežne padavine v niših gorah, nižinske kraje pa je zajela uničujoča slana, ki je bila zlasti močna v noči od nedelje na ponedeljek t. j. od 10. na 11. t. m. V tej noči je padla temperatura v Planici na —7 stop. C. na Jezerskem —5 stop. C. v Slovenjem Gradcu —6 stop. C. Mariboru —5 stop. C. Murski Soboti —5 stop. C, Celju —4 stop. c, Postojni —3 6top. C, Novem mestu. Ajdovščini In Ljubljani pa —1 stop. C. Iz naivenega je razvidno, da so nastopile največje ohladitve na Gorenjskem in v vzhodni Sloveniji, medtem ko so bile Ljubljanska kotlina. Dolenjska in Primorska nekoliko manj prizadete.
Kakor poročajo iz različnih krajev Slovenije, je slana povzročila
naslednjo škodo: na Planici Je uničeno sadno drevje in delno krompir, na Jezerskem je uničeno sadno drevje, v Savinjski dolini je ponekod uničen krompir in fižol, nekoliko je prizadet tudi hmelj. Iz Lepega Dola pri Mariboru javljajo, da so močno prizadeti vinogradi in delno krompir. Iz Hoč poročajo, da je močno prizadeto sadno drevje, krompir in rž. V Jarenini so močno uničeni vinogradi, češnje in orehi. Murska Sobota ima uničeno po-vrtt-iino, krompir, delno «E. Iz Dolenjske poročajo, da je nekoliko škode povzročil sneg, a iz Primorja poročajo, da je toča, ki je padla v teh krajih, povzročita močno škodo zlasti v Šempetru, Šempasu, Vrtovčah, Zalem hribu in Bujah.
Ker je še vedno tako vremensko stenje, ki daje izredno velike možnosti za močne nočne ohladitve s popoldanskimi nevihtami, ki jih bo spremljala toča, je nujno. da se odgovorni ljudje zavzamejo, da se čim hitreje podvza-mejo agrotehnični ukrepi, ki bodo vsaj delno omilili škodo, ki preti našemu gospodarstvu,
P. J.
skih inšpektorjev pri sindikalnih podružnicah se je vprašanje zaščite precej zanemarilo. Izmed 90 podjetij kovinarske stroke so lani o vprašanju higiensko-teh-nične zaščite dela razpravljali pod posebno točko le štirje delavski sveti, vendar niso bili pod-vzeti nobeni učinkoviti ukrepi, ki bi vplivali na znižanje bolezni in nesreč.
Glede na to, da je prvenstvena dolžnost sindikalnih organizacij skrbeti za delovnega človeka, so bili med najpomembnejšimi prav predlogi komisije za tehnično in higiensko ter pravno zaščito delavcev. Da bi se odpravile srednje in težje nesreče je komisija predlagala skupščini, da se nujno postavijo v podjetjih inšpektorji, ki bodo plačani samo za higiensko-tehnični nadzor. Te naj bi volili v vseh podjetjih z več kot 100 zaposlenimi, v večjih podjetjih pa naj bi imeli ti inšpektorji svoje pomočnike. Da bi svoje delo lahko opravljali brez zaprek, naj bi bili ti inšpektorji podrejeni neposredno delavskemu svetu podjetja, kjer bi posredovali za potrebne higiensko-tehnične ukrepe. Komisija je predlagala tudi to, da bi za vsako smrtno nesrečo ali težjo poškodbo, ki nastane po krivdi podjetja, nosilo podjetje vse posledice, ki so v zvezi z dajatvami, katere nosi sedaj družba. Mesec junij naj se smatra kot mesec splošne borbe proti nezgodam in obolenjem v vseh tovarnah, ki so članice republiškega odbora kovinarjev.
Tudi komisiji za organizacijska in gospodarska vprašanja sta dali skupščini vrsto koristnih predlogov, na podlagi katerih bo plenum izdelal program bodočega dela organizacij. Obe komisiji sta si bili edini v tem, da naj bi v bodoče ne potrjevali tarifnih pravilnikov na republiškem odboru, temveč bi to ostala kompetenca samega kolektiva.
Skupščina je pooblastila novoizvoljeni 35-članski plenum republiškega odbora, da na podlagi predlogov izdela bodoči program sindikata kovinarjev jn seznani z njim vse svoje organizacije. Izvolila je tudi 26 delegatov za Kongres sindikatov Slovenije, ter predsedstvo republiškega odbora z dosedanjim predsednikom tov. Jakom Kvasom na čelu.
iP
i MARIBORSKI TEDEN j od 4. do 19. Folija 1953 j
••• ••• ••• ••• ••• •••	«t*	••• ••• ••• •••	••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •••
Katera bo prihodnja hidrocentrala na Savi?
Tretja hidrocentrala, ki smo jo pričeli graditi po osvoboditvi na Savi, se približuje končni dograditvi. To je hidrocentrala v Medvodah, katere desni del bo pričel obratovati še pred poletjem, pa tudi gradbena dela levega dela bodo letos že v surovem dokončana. Ko bo prihodnje leto instalirana vsa oprema elektrostrojnih in hidromehanskih naprav, nam bo pričel ta veliki objekt dajati letno 95.4 milijonov kWh. Le na regulaciji Save od Medvod do Mednega bodo trajala dela še nekaj let, kjer bo treba poglobiti korito Save, izboljšati odtočne vodne razmere in zavarovati bregove.
Ko gledamo, kako se dograditev hidrocentrale v Medvodah približuje koncu, se nam poraja vprašanje: »Katera bo prihodnja hidrocentrala na Savi?« Bolj
kakor nas, pa zanima to vprašanje kolektiv gradbenega podjetja, ki si mora kot bodoče samostojno gradbišče najti delo in zaposlitev. Pred istim vprašanjem je tudi kolektiv v Mostah, ki bo že letos zaključil vsa gradbena dela. Prav gotovo pa zanima to vprašanje tud; vso javnost, saj je znano, da so na Dravi odprli letos novo gradbišče v Vuhredu in da je v načrtu za prihodnje leto, v verigi dravskih elektrarn — hidrocentrala v Ožboltu.
Kaj se torej pripravlja na Savi? Ali so projekti bodočih hidrocentral že toliko napredovali, da bodo kolektivi, ki gradijo v Medvodah in Mostah po končanem delu lahko takoj prešli na nova gradbišča, ali pa se bodo s svojo organizacijo vred — preje razbili?
Studije projektov, ki jih iz-
deluje podjetje »Elektroprojekt« v Ljubljani, obsegajo nekaj pretočnih in tudi akumulacijskih hidrocentral. Nekateri projekti so že toliko napredovali, da služijo lahko presoji za ugotovitev ekonomičnosti z energetskega, gradbenega in splošno gospodarskega stališča. Kljub temu, da so ti projekti eni od najvažnejših in odločujočih za splošni gospodarski načrt razvoja naših krajev, so krediti za njihovo izdelavo letos tako majhni, da je njihova pravočasna, kakor tudi popolna izvršitev, problematična. Izkušnje z nepopolnimi in zaradi prekratkega roka pomanjkljivo izdelanimi načrti, so izučile gradbeno operativo, ki zahteva danes samo kvalitetne in do detajlov preštudirane projekte pri katerih ne smeta odločati čas in denar.
V glavnem bodo imeli projekti za akumulacijske hidrocentrale prednost pred projekti za pretočne, ker se je pokazala ve-' lika potreba po vsaj eni veliki akumulaciji, ki naj bi krila pri-mankljaje električne energije v poletnih in zimskih mesecih, ko
zmanjka vode našim vodotokom, posebno Savi. Poleg tega je načrt o izvozu električne energije v sosednje države, o katerem je bila javnost že obveščena, in na katerem delajo štiri komisije strokovnjakov v naši državi, v Avstriji, Nemčiji in Italiji tako pereč, da bo treba pravilno usmeriti delo na projektih, ki bodo služili kot podlaga končnim odločitvam.
V verigi gornjesavskih elektrarn je v načrtu pretočna hidrocentrala Mavčiče, ki bo zgrajena ob koncu zgornjega dela akumulacijskega jezera medvoške hidrocentrale. Projekt je popolnoma enak hidrocentrali v Medvodah, z isto koristno višino vodnega padca 19 metrov isto količino vodne akumulacije in podobno strojno in hidromehansko opremo. Z eno besedo znanj so vsi podatki in vsi problemi in bi bilo treba vse dragocene izkušnje pri gradnji v Medvodah prenesti samo 5.5 km po Savi navzgor, kar bi koristilo graditvi, zaradi česar bi bila to prav gotovo najekonomičnejša in najhitreje zgrajena pretočna
hidrocentrala. Pripravljalna dela pri tako velikem objektu so znatna, posebno še v primeru, če je treba odpreti popolnoma novo gradbišče. Gradbene stroške pa bi zelo znižala postopna in pravočasna prestavitev že obstoječega naselja in njegove opreme, glavne mehanizacije in ostalih ureditev na popolnoma podobno gradbišče v neposredni bližini. Brez težav bi se dal prestaviti tudi celotni kader kvalificiranega delavstva, ki si je s svojim dolgoletnim skupnim delom vskladil svojo organizacijo. Večji del so itak domačini, ki bi imeli zaposlitev spet za nekaj let. Končno bi bil tudi upravni aparat v prehodni prestavitveni dobi za obe gradbišči isti.
Projekt za hidrocentralo v Mavčičah je šele idejen, vendar bi za pričetek pripravljalnih del glede na že omenjeno sorodnost obeh central in celotne opreme zaenkrat zadostoval. Za dogoto-vitev glavnega projekta z vsemi potrebnimi detajli pa bi ostalo še dovolj časa do pričetka gradbenih del. Kaj pomenijo vse te prednosti, lahko presodi vsakdo,
najbolj pa strokovnjak z ekonomskim računom.
Jasno je da ima omenjeni projekt v Mavčičah svojevrstne probleme, kakor n. pr. še ne popolnoma jasne geološke prilike, zlasti v pogledu vodotesnosti akumulacijskega bazena in nevarnost zaproditve savske struge pod Kranjem, vendar se dajo ti tehnični problemi rešiti vzporedno z gradnjo in ne predstavljajo nepremostljivih ovir. Vsaka hidrocentrala zahteva poleg glavne naprave še dodatna zavarovalna in prestavitvena dela raznih komunikacij, cest in železnic, ki so skoraj vedno in povsod v bližini, ter regulacije rečnih korit pred in za pregrado. Tako so morali v Jablanici prestaviti 24 km ceste in del železnice precej višje, izven območja bodočega jezera. Pri hidrocentrali v Vuzenici je prav tako potrebna večja prestavitev glavne ceste, zavarovanje železniškega nasipa in regulacija struge. Veliki stroški predstavljajo pri drugih hidrocentralah prestavitve celih naselij in izgraditve novih objektov. Pri napravi v
Mavčičah pa teh dodatnih del ne bo razen nekaj zavarovanj v samem mestu Kranju.
Hidrocentrala v Mavčičah je zgornja stopnja osnovnega projekta Save na odseku med Kranjem in Ljubljano, ki ima dve stopnji po 19 m in bi bil ta odsek s tem izrabljen in zaključen. Zaradi izgrajene spodnje stopnje v Medvodah, bi bilo možno popolno izkoriščanje vode v zgornji stopnji — Mavčiče, ker bi služil spodnji bazen kot izravnalni in umirjevalni. Priključek na električno visokonapetostno omrežje je razmeroma kratek in jasen in znaša 5.5 km.
V zvezi s pretočnimi gornjesavskimi hidrocentralami, katerim primanjkuje vode v poletnem in zimskem času in,bi jo bilo treba v ta namen zbirati v velikih jezerih, je projektirana akumulacija v radovljiški kotlini z vsebino ca 105 milijonov m3 vode, ki bi zadostovala za tri-mesečni sezonski primanjkljaj in bi omogočala obem hidrocentralam v Medvodah in Mavčičah polno obratovanje v tej dobi.
(Nadaljevanje), .
MMO PTOl(Li(M)0
Prof. dr. Jože Rant
Za sodobno zobozdravstveno
službo
Nedavno je prineslo naše dnevno časopisje dopisa 12 zobozdravstvenih krogov, v katerih je bilo opisano stanje naših javnih zobnih ambulant. Zelo koristno je, da se tako seznani javnost s perečimi vprašanji naše zobozdravstvene politike, saj ti zadevajo nas vse in morajo zainteresirati prav vse sloje našega ljudstva.
Zakaj
potnanjkan. je zobozdravnikov)
Vsak čitatelj teh dveh člankov se je nehote moral vraša-ti: »Zlomka, če je tako pomanjkanje kadrov, zakaj si ga pa niste že preskrbeli, saj je poteklo že osem let po vojni, oziroma, kakšni so izgledi, da se v bližnji bodočnosti zadosti vsem potrebam?«
V bivši Jugoslaviji se o problemu zobozdravstvenih kadrov ni nikoli resno razglabljalo, ker je vsa zobozdravstvena politika slonela na privatni iniciativi. Tedaj smo imeli za zobozdravstvene terapevte: zobo-zdravnike-specialiste, praktične zdravnike, dentiste in zoboteh-nike. Ker je bil študij zobozdravstva popolnoma privatnega značaja in ker je bila možnost študija dana samo v inozemstvu, je bil zelo drag in se je zaradi tega zelo malo zdravnikov in dentistov posvetilo tej medicinski panogi. Razen dragega študija si je moral še vsak začetnik nabaviti drag instrumentarij in aparaturo. Zaradi tega je bilo že v bivši Jugoslaviji občutno pomanjkanje zobozdravstvenih kadrov. Med vojno pa je precej zobozdravstvenih deiavcev darovalo svoja življenja za osvoboditev, nekaj pa jih je obrnilo domovini hrbet in odšlo v tujino.
Po vojni je bila obenem z medicinsko fakulteto ustanovljena tudi stomatološka klinika. Ustanovljena ie bila v času največjega materialnega pomanjkanja, pomanjkanja primernih prostorov in še večjega pomanjkanja strokovnjakov, ki bi prevzeli pouk. Z največjimi naT pori, z vztrajnostjo, vestnostjo, elanom in samopožrtvovanjem je bila urejena stomatološka klinika, kjer dela danes 50 rednih zobozdravstvenih delavcev, kjer leži dnevno najmanj 20 bolnikov, kjer je dnevni ambu-laneni obisk redno preko 200 bolnikov in kjer dela na praktičnih vajah dnevno izmenoma 20 študentov.
Problemi
stomatološke
klinike
Pred štirimi leti je bila medicinska fakulteta preurejena v medicinsko visoko šolo in iz stomatološke klinike je izrasla stomatološka fakulteta. Z razvojem zobozdravstva, dentist
in splošni zdravnik nista bila več kos svojim nalogam, ker ima dentist premalo medicinskega znanja, splošni zdravnik pa premalo zobozdravstvenega. Samo zdravnik-speeialist odgo varja svojim nalogam. Takega zobozdravstvenega delavca bo dala novoustanovljena stomatološka fakulteta, kot zobozdravnika z naslovom dr. med. dent. Studij traja šest let in ima poleg strokovnega študija tudi ozko povezavo s študijem na medicinski fakulteti.
Zaradi že preje opisanega pomanjkanja prostorov, opreme in učnih pripomočkov, je sprejem na fakulteto omejen le na razmeroma majhno število kandidatov, in sicer letno 40, pri zmogljivi kapaciteti pa največ 25 dijakov na leto. Tako imamo danes v V. letniku 2 kandidata, v IV. 8, v III. 10, v
II.	20, v I. pa 41 kandidatov. Z naraščanjem števila v letnikih bo fakulteta šele v treh letih polno zasedena s slušatelji in bo šele po treh letih zmožna dajati polnoštevilne letnike na teren.
Iželoi mim kolektivom v premislek
Zadnje čase pogosto cit :m v dnevnem časopisju, da podjetja (tovarne in tako dalje), ki delajo z dobičkom, razdeljujejo
KJE NAJ STOJI PROSVETNI DOM OBČINE KAMNIŠKA BISTRICA?
Na dopis ing. Beltrama pod tem naslovom v »Slov. poročevalcu« dne 22. IV. sta poslala odbor za gradnjo občinskega prosvetnega doma in občinski ljudski odbor v Kamniški Bistrici pojasnilo, v katerem pravita med drugim:
Čim je padlo mnenje, naj bi dom stal v Zagorici, se je ljudstvo takoj zavzelo za to, naj se dom zgradi v Stahovici na doslej spornem zemljišču. ki ga upravlja »Silva«. Seveda ta predlog ni padel zgolj zaradi tega, da bi zaščitili največjega kmeta v Zagorici (saj dobro vemo, da našega kmeta boli le tedaj, ko se jemlje njegovo, ne pa sosedovo), temveč zato, ker je tako mnenje vseh občanov. Kmetje in delavci (izven podjetja »Silva«) upravičeno trdijo, da je v Stahovici primernejši prostor kakor pa v Zagorici. Temu mnenju se je brez pomisleka pridružila tudi komisija strokovnjakov OLO za ljubljansko okolico. Trditev, da bi bil promet oviran, se ne zdi posrečena, kajti tudi doslej ni bilo nesreč na
organizacijam in ustanovam gotov procent dobička. Delavski sveti in kolektivi imajo velik smisel za fiskulturna in športna društva in darujejo milijonske svote za domove, igrišča itd., kar je zelo hvalevredno. Nisem pa še čital, oziroma ni mi znano, da bi razen celjskih tovarn, dale večje zneske zdravstvenim ustanovam. Ali bi ne bilo lepše za podjetje, če bi delavski svet del dobička poklonil kaki bolnišnici za nabavo modernih aparatov? Blagodati takih naprav bi bili deležni vsi bolni ljudje.
Ko sem bil v Švici na študij, skem potovanju, sem na tamkajšnjih klinikah občudoval bogato opremljene znanstvene laboratorije. Vsak količkaj dražji aparat je imel tablico »poklonjen od te in te tvrdke«. Vsekakor lepa in posnemanja vredna gesta tamkajšnjih podjetij. Taki pokloni zelo olajšajo državni proračun pri preskrbova-nju zdravs'’'°nih ustanov. Ali bi ne mogla naša podjetja napraviti slično ter pokloniti naši mladi stomatološki kliniki primerne devize za nabavo prepotrebnih aparatur? Letos bo dograjen prizidek, vendar ga ne bomo še mogli v polni meri izrabljati, ker nimamo primernih deviz v znesku ca 20.000 dolarjev za nabavo opreme. Ali se ne bi našla podjetja, ki bi nam poklonila ta znesek? Za uspeš-
tem razpotju, čeprav stoji kapelica tik pota v samem križišču in res ovira preglednost prometa. Dom bi stal kakih 15 m globlje in bi s tem omogočal večjo preglednost, kakor je sedaj.
Razvoja podjetja »Silva« nikakor ne mislimo utesnjevati z odstranitvijo peči za žganje apna, lesene lope in zasipom kanala pa bi to podjetje pridobilo najmanj toliko prostora, ako ne več, kolikor bi ga žrtvovalo za gradnjo.
Pripravljenost za zamenjavo zemljišča v Zagorici je bila izrečena šele sedaj. »Silva« bi res mogla dotičnemu kmetu v Zagorici v zamenjavo odstopiti zemljo od svoje ekonomije v Godiču, ki je bila svoječasno najlepši in največji »grunt«, ki pa danes redi le dva para konj in nekaj kokoši.
KDO BI BIL BOLJ UPRAVIČEN?
Ob proslavi osme obletnice osvoboditve Ljubnega in Zg. Savinjske doline je Zveza borcev improvizirala napad na Ljubno. Pri tem napadu se je ponesrečil mladinec Franc Arnič, ki mu je petarda odtr-
no zdravljenje bolnikov se mora naš učni presonal neprestano izpopolnjevati , stroki. Zato rabimo tujo strokovno literaturo. V ta namen bi rabila klinika letno 200 dolarjev in bi s tem denarjem zadostili nabavko prepotrebne literature. Nujno je, da se naši mladi asistenti izpolnjuje na tujih klinikah. Ali se ne b* našlo v Sloveniji podjetje, ki bi bilo pripravljeno preskrbeti mlademu asistentu nekaj mesečno bivanje na tuji kliniki v inozemstvu v svrho študija? Delavski sveti podjetij bi se morali popolnoma zavedati, da bi s takimi človekoljubnimi darili našim zdravstvenim ustanovam pomagali ne samo bolnemu človeku, temveč tudi domačemu znanstvenemu napredku. S takimi darili bi si delovni kolektivi postavili neminljive spomenike človekoljubnosti in s tem pokazali svoj socialni čut do trpečega človeka. Kaj je lepše: podpirati bolnega delovnega človeka in podpirati znanost kot pa prirejati pojedine kakor jo je priredilo pred kratkim neko ljubljansko podjetje za 40.000 din?
Zboljšanje v naših javnih zobnih ambulantah se ne bo zgodilo jutri ali letos, temveč bo trajalo najmanj 20—25 let, da bo naša domovina primerno preskrbljena s prepotrebnim zobozdravstvenim kadrom.
gala desno roko. Sindikalna podružnica gozdnih delavcev je uvidela, da ne bo več sposoben za delo v gozdu, pa so poslali prošnjo poštni direkciji v Ljubljani, naj ga nastavi za pismonošo v Ljubnem. Ko je za prošnjo zvedel upravnik pošte Ivan Marovt, je odpotoval v Ljubljano in izposloval. da so prošnjo odbili. Sedaj se ponesrečeni tovariš še nadalje muči z eno roko v gozdu. Ta invalid, skromen in pošten človek, je sodeloval prej tudi na mladinskih akcijah. Z avtomobilske ceste Zagreb—Beograd se je vrnil kot udarnik, vedno pripravljen za kakršno koli akcijo. Na eni strani je torej invalid, — udarnik, na drvgi pa zdravo dekle, ki bi lahko opravljalo tudi težjo službo — in ki je poleg tega politično pasivna. Rad bi videl, da bi bila oba primerno zaposlena, toda v tem primeru bi vsekakor morali dati prednost invalidu, kajti v Ljubnem ni mnogo primernih zaposlitev za invalide. Zadevo bi bilo treba urediti z večjo ljubeznijo do naših invalidov!
Franc Podkrižnik, Ruše, Industrijska šola
V nedeljo popoldne je v ljubljanski Operi gostovalo Prosvetno društvo iz St. Jakoba v Rožu na Koroškem z ljudsko igro »Mikicva Za::«. Gostujoče je pozdravil upravnik SNG JuS Kozak in pa zastopnik sindikata gledaliških umetnikov. V imenu gostov se je za izredno lep obisk in za oba pozdravna govora zahvalil Fran Zwitter. Koroški rojaki so za svojo zeio uspelo predstavo želi zaslužen aplavz. — Na sliki prizor iz igre.
Izbran le prvak frizerske stroke za mesto Lftibliana
Ustaeavlfanfe specializiranih zadrug na Hrvatsfcem
V nedeljo je bilo na Taboro ▼ Ljubljani tekmovanje frizerjev, na katerem so izbrali prvaka pričesk za mesto Ljubljane. Tekmovanja so se poles številnih gostov iz večjih mest Jugoslavije in Avstrije udeležili tudi predsednik MLO Ljubljana tov# Jaka Avšič, ped čigar pokroviteljstvom je bilo tekmovanje, predsednik Obrtne zbornice LRS Ivan Kristan ter zastopniki ljubljanske Obrtne zbornice Tekmovalce je pozdravil med drugim tudi tov. Avšič, k? se jc zahvalil go«tom za ljubeznivost, da so se odzvali vabilu in sodelovali pri tekmovanju.
Tekmovale so vajenke, pomočnice in mojstri. Med 25 vajenkami je zasedla prvo mesfo v vodni ondulaciji vajenka frizerskega salonn «Slavka« Auica Mehletova. Vse vajenke, ki so tekmoval®, so preiele praktična darila in diplome. Med mojstri je prvak v vedn» ondulsciii Marica Konrad. ki je zasedla tndi tretje mesto v pričeskah fantazije. Posebno se ie izkazala z brezhibno izdelavo ter skladnostjo in prefinjeno linijo pripeke. Kot priznanje ie prejela poka' Obrtne zbornic» LRS ter pokal delavnic ra zvezo. Prvr. mesto v želeni ondulaciji in pričeski fanta-
zije je zasedla Slavica Pavšek, ki
t'e postala tudi prvak frizerske stro-e za mesto Ljubljano. Prejela je več pokalov, za naslov prvaka pokal tov Jake Avšiča.
V ocenjevalni komisiji, razen v komisiji za ocenjevanje dela vajenk, so bili mojstri-strokovnjaki frizerske stroke iz Avstrije, Beograda in, Zagreba. Predsedoval je g. Ferdinand Perntka. večkrat nagrajeni svetovni p^ak frizerske stroke.
Hrastniški taborniki se pripravljajo
Taborniki redu »Temnega hra* sta« iz Hrastnika imajo v načrtu izvedbo propagandnega taborenja v Rimskih Teiplicah. katerega se bodo udeležili le najboljši taborniki. Organizirali bodo tudi tabo-rfcija ob morju, v Svinjski dolini in na Gorenjskem, ter več ta" boren.i v bližnji okolici H ras trni. ka. Namen teh taborov ho usposobiti tabornike za samostojno vodrnje taborov, rzvežbati dobre vodičke ‘n jih seznaniti z lepo» tami domovine.
Dosedanji rezultati pri reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug na Hrvatskem so pokazali dve stvari: 1. bo ostalo po končani reorganizaciji okrog 240 kmečkih delovnih zadrug, v glavnem takih, ki jim je doslej že uspelo, da so se gospodarsko stabilizirale in ki razpolagajo z zemljo iz sklada splošnega družbenega premoženja; 2. in to je še pomembnejše, pa je čutiti močno
Letne skupščine organizacij SZDL bodo končane v maju
Ljubljana, 11. maja. Danes popoldne se je sest&i plenum mestnega odbora SZDL za mesto Ljubljeno. Razpravljali so o organizacijskih pripravah za letne skupščine osnovnih in občinskih organizacij. Sklenjeno je bilo, da bodo te skupščine koočame do konca maja. V odbore terenskih organizacij bodo volili 9 do 15 članov. Novo je, da bodo prvič volili občinske odibore SZDL za Laverco, Rudnik in Barje, za Trnovo, Vič in Ježico.
Uspeh naših fotoamaterjev
Rochester, ki smatrajo v ZDA za prestolnico svetovne fotografije, je priredil v palači umetnostne galerije svojo XVII. mednarodno razstavo fotografske umetnosti. Na razstavi je sodelovalo 1050 fotoamaterjev ;z 44 držav s 5340 deli. Naivec uspehov so dosegli avtorji ZDA. Sledijo avtorji iz Kanade, Hongkonga, Jugoslavije, Francije. Anglije itd. Jugoslavijo je zastopalo 9 avtorjev s 15 fotografijami, izmed katerih je 6 z 11 fotografijami iz Slovenije. Posebno priznanje sta prejela Ljubljančana Jože Mallv za sliko »Mati« in Vlastja Simončič za sliko »Pred lovom«.
težnjo kmetov za ustanavljanjem najrazličnejših zadružnih oblik za pospeševanje zadružne proizvodnje.
Kakor poudarjajo v Glavni zadružni zvezi, je sedaj zelo pomembno, da prejmejo zadruge potrebno pomoč. S tem v zvčzi je izvršni svet Hrvatske sklenil odobrit; zadrugam 500 milijonov din kredita za pospešitev njihove delavnosti. S tem kreditom se bo okrepil živinski fond tudi v specializiranih živinorejskih zadrugah, 9 kmečkih delovnih zadrug se bo spremenilo v vzorna posestva, zgradili bodo sušilirce in skladišča za sadje ter zelenjavo, krajevne tovarne živinske krme in podobno.
Mladinski tabor na Lisci
Mladina trboveljskega in krškega okraja se je 10. maja zbrala na Lisci, kjer je bil velik mladinski tabor. Na planinski koči so odkrili spominsko ploščo v spomin na leto 1940. ko je maršal Tito s svojimi sodelavci na Lisci snoval boljšo bodočnost jugoslovanskih narodov.
Proslava desete obletnice vstaje Istre v Pazinu Deseto obletnico vstaje Istre bodo v Pazilu proslavili 13. in
14.	maja. Ob tej priložnosti bodo tudi odkrili spomenik narodnemu mučeniku Vladimirju Gor-tanu.
Cerkno ie dob:!o olepševalno društvo
Pred kratkim so v Cerknem ustanovili turistično olepševalno društvo, ki je takoj pričalo urejevati mesto. Odstranili bodo ruševine, očistili strugo potoka Cerknice, popravili ceste in uredili cestno prometne znake ter olrpšali tudi kraje ob cesti, ki vodi k bolnišnici »Franja«.
Pred volitvami v odbore
SZDL šoštanfsbega okraja
Priprave na volitve novih odborov osnovnih organizacij Socialistične zveze v šoštanjskem okraju trajajo že dlje časa. Občinski odbori so imeli prve sestanke že v aprilu. Takrat je bilo spolšno ugotovljeno, da bo treba nove odbore vaških in občinskih organizacij precej spremeniti, da bi Socialistična zveza postala stalen parlament delovnega ljudstva.
Po sklepu okrajnega odbora Socialistične zveze bodo volitve v odbore osnovnih organizacij končane do 25. maja. Priprave potekajo predvsem v zbiranju kandidatov za nove odbore. Letos so zbrali drugačno pot določevanja kandidatov. V odbore predlagajo ljudi ki so priljubljeni m jih članstvo priznava kot delovne tovariše.
Po končanih volitvah osnovnih organizacij bodo občinske konference; za konec maja pa pripravljajo tudi okrajno konferenco.
Osnovne oragnizacije SZDL šoštanjeskega okraja čaka v tek. letu tudi več organizacijskih nalog. V prvi vrsti bodo morale ugotoviti, ali je v okraju res samo 65»/0 volilnih opravičencev članov Socialistične zveze. Podatki kažejo, da je n. pr. v Lučah samo 30“/c volilnih upravičencev članov SZDL- Nedvomno gredo ti podatki tudi na račun slabe envidence. Z ljudmi, ki se doslej še niso včlanili v Socialistično zvezo, pa se nameravajo aktivisti osebno pogovoriti.
Računajo, da bodo na ta način odstotek članov Socialistične zveze v okraju povečali.
Z dosedanjim delom se ne more pohvaliti skoraj nobena občinska organizacija, čeprav, je bilo nekaj vaških odborov precej razgibanih. Dobro so delali frontovci v Prihovi: v zadnjem času pa so pokazali več zanimanja tudi na Ljubnem.
Glede na to, da sta doslej v šoštanjskem okraju postali čla-
tia posevkih
Beograd, 11. maja. Kakor poudarjajo strokovnjaki v agrotehničnem oddelku Zvezne uprave hidrometeorološke službe v Zemunu, nista povzročila sneg, ki je padel tu in tam. in izredno hladno vreme, ki je zajelo zadnja dva dni skoraj vso državo, posevkom nobene večje škode. Vendar je izdala uprava danes posebno vremensko poročilo, v katerem pravi, da je pričakovati v noči od 11. na 12. maja jasno vreme v vsej državi in da je zato nevarnost za slano
Fo poročilu sinoptične službe LR Srbije je padla v tej republiki zadnja dva dni temperatura pod ničlo, danes zjutraj pa je ponekod tudi snežilo. Davišnja temperatura je bila precej nižja kakor v noči od sobote na nedeljo. Tako je bila v noči predvčerajšnjim zabeležena nai-niž.ia temperatura na Kopacniku in sicer —8,7 stop. C, medtem ko je znašala danes zjutraj tukaj temperatura —4 stop. C. Fe temperature so bile zabeležene nekoliko centimetrov nad zemljo. Strokovnjaki poudarjajo, da je slana nekoliko škodovala le povrtnini. Možno je, da je utrpela manjšo, vendar neznatno škodo koruza, ki je bolj rano vzklila. Pri žitaricah in sadju ni bilo nobenih posledic. Izjema je le v Sloveniji, kjer je v nekaterih krajih padla temperatura tudi na —7 stopinj in sicer 2 m nad zemljo. Pri tem je lahko prišlo do škode le pri poznejšem sadju, ki ravno cvete.
V Makedoniji, Hercegovini in Dalmaciji je bila temperatura v glavnem iznad ničle, tako da ni prišlo v teh republikah do no.
Množična udeležba v Titovi štafeti novomeškega okraja
Priprave za Titovo štafeto v novomeškem okraju so končane. Na 200 km dolgi progi bo štafetno palico nasilo nad 1300 tekačev. Glavna štafeta bo prispela v Novo mesto 20. t. m. ob 12.40, njej p.a se bodo priključile tudi stranske štafete.
Člani veslaškobrodarskega društva iz Novegk mesta bodo po. slali po Krki svojo posebno štafeto. ki bo šla na pot s 5 čolni že 15. t. m. iz Loke ob Krki. Pot jo bo vodila do Save pri Brežicah, kier se bo priključila republiški štafeti.	(r).
Uspeli tečaji v tolminskem okraju
Letošnji izobraževalni in gospodinjski tečaji v tolminskem okraju so se uspešno zaključili. Razen mladink in žena so tečaje obiskovali tudi fantje, ki želijo, da bi na bodočih tečajih obravnavali še sadiarstvo, živinorejo, vrtnarstvo jh čebelarstvo. Pokazalo se je, da so letošnji izobraževalni tečaji pričeli prepozno. Zato bi bilo koristno, da se v bodoči sezoni pričnejo takoj po končanih glavnih poljskih delih in zaključijo še pred nastopom pomladi.
na Socialistične zveze le mladinska organizacija ter Zveza vojaških vojnih invalidov, bodo za okrajno konferenco Socialistične zveze tudi mladinci in vojaški vojni invalidi izbirali svoje kandidate. Vaške organiza-
Maribor, 11. maja.
Danes se je začel mali obmej-nt promet med Avstrijo in Jugoslavijo. V St. liju so ob 8. uri zjutraj prišli čez mejo prvo avstrijski dvolastniki. Večina jih je prišla pogledat vrnjeno zemljo, nekateri pa so b.li z vpregami in so pripeljali kmetijsko orodje. Ti so začeli že danes obdelovati svoja zemljišča. Do 10. dopoldne je prišlo še nad 50 kmetovalcev, k1, so izrazili zadovoljstvo, da je bil dosežen sporazum v tej zadevi med obema državama. V St. Juriju ob
bene škode. V Bosni in Hercegovini je bila najnižja temperatura —4 stopinj Cel., spričo česar v tej republiki prav tako ni računati z neko pomembnejšo škodo.
Sneg na Dolenjskem
2e v noči od 6. na 7. maja je sneg pobelil tudi na Dohnjskem hribe vse do podznožij, ker pa se je čez dan stopil, ni povzročil pomembnejše škode. V nedeljo
10.	maja pa je po dokaj močnem grmenju začelo snežiti tudi v dolinah. Snežilo je kake tri ure in sneg je pobelil vse višje ležeče kraje, deloma tudi Trško goro. Pred nočjo se je zjasnilo, kar je povzročilo še večjo ohladitev. V višje ležečih vaseh je padlo toliko snega, da je potlačil tudi žito. Na vrhovih Gorjancev in Roga pa se sneg do včeraj zvečer m stopil. V krajih, kjer je čez noč obležal, je sneg povzročil veliko škodo na vinogradih in sadnem drevju, ki je bilo ravno v naj lepšem cvetju. Nevarnost pozebe je bila tudi v nižinskih predelih, vendar je tu gosta megla preprečila večjo škodo. Na žito zaenkrat ni večje škode, pač pa je šla po zlu zgodnja vrtnina.
Tekmovanje hrvatskih stenografov
Društvo hrvatskih stenografov je priredilo tekmovanje hrvatskih stenografov, ki se ga je udeležilo 140 oseb po skupinah: stenografi, stenodaktilografi in daktilografi. Udeležene*; tekmovanja bodo razporejeni po novo osnovanih skupščinskih stenografskih uradih, v gospodarskih podjetjih in ustanovah. Prvaki vsake skupine bodo nagrajeni z
20.000	din, ostalim pa bodo razdeljene nagrade v skupnem znesku 200.000 din.
Kdo je neznani samomorilec
Dcie 2. aprila t. 1. jc bilo ob Savi pod graščino »Potiorek« v okraju Trbovlje, najdeno truplo neznemega obešenca brez dokumentov Kljub vsestranskemu po" izvedovanju se njegova identiteta tii dala ugotoviti.
Obešene« je star 40—15 let, vi. sok 160 cm. srednjerazvit. temno kostanjevih las, svetlomodrih oči.
Oblečen je bil v svetlorjav suknjič in telovnik, «navadne »cajga-ste« hlače, rjavo-zeleno karirasto srajco in siv klobuk.
V žepu suknjiča je bila najdena denarnica z 16.781 d:n, žepni nož in vozni listek Celje-Hrastnik, iz. dan 31. marca 1933 na železciiSki postaji Celje.
Kdorkoli bi lahko da! o neznanem samomorilcu kakršne-koli po. datke, naj jih javi pismeno ali osebno oddelku za notranje zadeve. Trbovlje, kjer svojci lahko dvignejo denar.
Vinski bratci pod ključem
Pred okrožmim sodiščem v Mariboru so se 8. maja zagovarjala Franc Kokot, delavec iz Preslike. Anton Bosilj in njegova žena Katarina. oba iz Korfo.i’ka. okraj Ptuj. ker so v zimskem času 1950 im 1951 na.imani desetkrat vlomili v klet Kmetijske zadruge v Go-kot 120 litTov vina v skupni vrednosti 27-680 dftn. Svojo srečo so poizkusili tudi oktobra 1952. vendar jim ie tokrat spodletelo, ža svojo podjetnost so bili »namijeni: Franc Kokot z enim letom. Anton Bosilj z desetimi meseci in Katarina Bosilj s 6 meseci stro. gega zapora.
cije pa bodo volile delegate za okrajno konferenco po ključu — 200 članov 1 delegat. Na ta način se bo zbralo na okrajni konferenci okoli 90 delegatov vseh vaških organizacij.
Pesnici je kmalu po 8. uri prišlo sedem avstrijskih dvolastnikov. V Gornji Radgon. so ob pol 9. dopoldne šli čez mejo prvi trije naši kmetje, nato stran pa je prišlo več Avstrijcev. V področju murskosoboškega okraja je okoli 130 naših in 305 avstrijskih dvolastnikov. Avstrijci so danes prišli pogledat svoja zemljišča, naši dvolastnik: pa so okoli 8. zjutraj odšli v Avstrijo, kjer bodo nekateri s pomočjo okrajnega sod šča uredili lastninske pravice. V zemljiških knjigah so namreč vpisani lastniki izza predvojna Jugoslavije, čeprav so nekater. medtem že umrli ter so pripadla zemljišča njihovim dedičem. Avstrijski in naši kmetje' so se danes pogovarjali o razmergh pr. nas ;n na oni strani ter ugotavljali, da je tudi onstran meje treba na kmetiji delati in da so zsodbe o lažjem življenju onstran meje samo pravljice lahkovern.h ljudi. Danes so bili dvolastniki vzdolž avstrijsko-jugoslovanske meje v sosedni državi od 8. zjutraj do 18., od jutri dalje pa bodo po gleichenberškem sporazumu lahko delal: na svojih zemljiščih od sončnega vzhoda do zahoda.	M.
KNJIGE
Charles Kingsley:	j
ZADNJI UPORNIK.
Zgodovinska povest. Prevc-del Grila Koritnik. Opretr.il Aljoša Janiišii. Izdala Mladinska knjiga v Ljubljani 1953. Strani 92 + (IV). 8’.
Angleški pisatelj Charles Kingsley (1819— lihi) JC V e--K Cci SV o-j ega s.ovstverrcga cr.c . atija posvetili boju za boljša življenje delavstva. Aiea njegovem: sčevinmni celi jih je ncikaj, ki so ohranja svojo vrednost do današnjega dne. Eno meo njimi je *I-Iypal.a«, lo-man .z življenja antične Aititsan-drije, ko se jo poganska ii.ozoi--ja umikala pred predirajočim krščanstvom. Vojna junaštva in pomorska podjetja v času britanske kra.jice Elizabete I.. ki dosežejo vrhunec v popolnem porazu mogočnega španskega	b rodov; a,
so opisane v romanu »Westward Ho!t«., ki je imiil pri brale h naj-vočji uspeh. Zadnji Kmgsieyev dokončani roman je bil »Budni Hereward«, podoba trdoviatnr-ga boja domačih Saksoncev paoti priseljenim Normanom v 11. stoletju na Anglešk m. Kot znano, sta se oba naroda šuie po dolgotrajnih bojih n trm j Ih stopila v celoto, v novo enoto. (Približno iz iste doba je tud: roman Waited a Scotta »Ivanhoe«.) Pričujoča knjiga podaja zadnja poglavja knjige o budnem Herewardu, ki so izšla posebej z naslovom »Herewar do v poslednji boj«.
Oigovor* na vprašan a
F. R. V i d e m. — Kot delavec v podjetju živite ločeno od svoje družine, ker v sedanjem s’užbe-nem kraju ne morete dobiti družinskega stanovanja. Ali vam pripada dodatek za lo-čeuo gospodinjstvo?
Z uredbo o potnih ln selitvenih stroških (Ur. I. FLRJ štev. 59-32) je prepuščeno podjetjem, da v svojih tarifnih pravilnikih uredijo vprašanj« povračila potnih in selitvenih stroškov, kakor rudi povračila stroškov za ločeno življenje svojih delavcev in uslužbencev. Zato za gospodarstvo ne veljalo več predpisi o potnih in selitvenih stroških ter o povračilu stroškov za ločeno življenje po navedeni uredbi oziroma po prejšnjih predpisih .temveč zgolj po tarifnem pravilniku ustreznega podjetja.
B. F. Celje. — Vaš mož je bil pred približno enim letom obsojen na tri leta zapora in ste ostal! brez otroških dodatkov za štiri otroke samo s skromno podporo socialnega skrbstva. Ali so zaradi očetove kazni res izgubili otroci pravico do otroških dodatkov?
S pravnomočnostjo sodb? Je izgubil vaš mož pravico do otroških dodatkov za svoje otroke. Kolikor pa bi se vi zaposlili, bi lahko pridobili pravico do otroških dodatkov iz lastne zaposlitve, ker bi se vam v tem primeru vračunana moževa deloma doba v staž za pridobitev pravice do otroških dodatkov. To tudi v primeru, če bi se pr: javili posredovalnici za delo zaradi zaposlitve, pa vam nosre-dovalnica «ne bi mogla nuditi ptfr» merne zanosi itve.
Nobene posebne škode
M. B.
55*i članov sindikata Borske ga rudnika, rudnikov aleksinač-kega bazena ter kolektivov iz Niša je na sv jem sindikalnem izletu v nedeljo položilo venec na grob Borisa Kidriča
Začel se Je obmejni promet
avstrifskih in jugoslovanskih dvolastnikov
Tako so pisali o uporabnosti atomske energije leta 1948
List »US News and World Report« je maja L 1948. objavil članek »Začetek napredka v
izkoriščanju atomske energije« s podnaslovom »Nov način uporabe atomske energije bo spremenil vsakdanje življenje«. Objavljamo ga zaradi zanimivosti, kaj vse si lahko človeštvo obeta od atomske energije.
Atomska energija je velikega pomena za industrijo, kmetijstvo in medicino. Za te namene so jo začeli uporabljati šele pred kratkim, vendar je njena uporaba sleherni dan raznovrst-nejša.
Atomska energija bo v kratkem zamenjala električno energijo v hišah, raznih panogah industrije, v pomorstvu in na železnicah. Uporaba radioaktivnih snovi bo omogočila nove metode dela v proizvodnji jekla, papirja in množice drugih izdelkov. Razvoj atomske energije lahko razberemo v splošnih obrisih že sedaj.
Uporaba atomske ali nukle-narne energije je vsak dan jasnejša. Ze danes vemo toliko o atomih, da lahko predvidevamo njihovo izkoriščanje za potrebe v mirnem času že v najbližji prihodnosti. Energija, ki se dobi z bombardiranjem atomov ter iz radioaktivnih snovi v atomskih pečeh je ogromnega pomena za potrebe človeštva v vojnih in mirnih časih. Vprašanje praktične uporabe atomske energije je postalo v Združenih državah Amerike tako aktualno, da se zdi: to vprašanje bo izzvalo v kongresu živahno diskusijo o tem, kdo bo kontroliral to energijo in kakšno bo stališče onih, ki bodo vodili nad njo nadzorstvo.
Kaj lahko pričakujemo od atomske energije, in kaj le-ta še lahko omogoči, je razvidno iz izjav, ki so jih dali za javnost tako člani ameriške komisije za atomsko energijo, kakor tudi znanstveniki.
Atomska energija, uporabljena kot pogonska sila bo vsekakor dopolnjevala električno energijo, v kolikor je ne bo popolnoma zamenjala. Obrati za eksperimentalno proizvodnjo atomske energije s pomočjo razbijanja atomov, bodo obratovali že čez pet do deset let. Kar pa se tiče komercialnih obratov za proizvodnjo atomske energije, ki naj bi konkurirali drugim virom energije, bodo ti v obratu šele čez deset do petnajst let.
Zdi se, da cena atomske energije, uporabljene za pogon strojev in turbin, spočetka ne bs tako nizka kakor je cena električne energije. Prav tako je kaj malo verjetno, da bodo s pomočjo atomov proizvajali elek. ener. ceneje, ki jo proizvajajo sodobne hidroelektrarne.
Na osnovi najnovejših proračunov nekega znanstvenika iz Oak Ridga bo znašala cena atomske energije 5 do 8 centov (1 dolar 300 din in ima 100 centov) za 1 kilovatno uro. To ustreza približno cenam električne energije iz termoelektrarn: vendar je ta proračun precej negotov. Po uradnih izjavah je ceno atomske energije mogoče ugotoviti šele po zgraditvi obrata za njeno proizvodnjo.
Izkoriščanje atomske energije kot pogonske sile bo vsaj v začetku omejeno. Vsekakor bodo novo energijo najprvo uporabili v obratih, ki bodo proizvajali energijo za stanovanjske hiše, trgovine in industrijske obrate.
Mornarica bo po vsej verjetnosti druga v vrstnem redu potrošnikov atomske energije. Za ladje je namreč vse večjega pomena njihov radius kakor stroški pogona.
Lokomotive imajo dovolj prostora za postavitev atomskih central posebnega oklepa, ki je potreben pri takšnih centralah.
Atomska letala so stvar dalj-
ne prihodnosti, toda ni izključeno, da ne bomo nikoli videli takšnih letal, in ni potrebno, da bi opustili zamisel o konstruiranju atomskih letal.
Po mnenju uradnih krogov ne bomo imeli nikoli avtomobilov, ki bi jih gnala atomska energija. Da bi zmanjšali težo central za proizvodnjo atomske energije pod 50 ton, so namreč potrebni naravnost senzacionalni izumi.
Toda vsekakor bo prišel čas, ko bodo mesta dobivala luč iz atomskih central. Mnoge atomske centrale bodo dajale toploto in radioaktivne snovi, nekatere bodo tudi neposredno izkoriščali za zdravljenje raznih bolezni: toda tudi to je stvar daljne bodočnosti. Se dolgo vrsto let pa atomska energija kot pogonska sila ne bo resno nadomeščala električno energijo.
Uporaba atomske energije in njenih stranskih proizvodov v industrijske namene bo presegla po pomembnosti njeno izkoriščanje za pogon. S pomočjo radioaktivnih snovi bodo izdelovali nove mnogo popolnejše stroje. Na izdelavo prvih strojev te vrste ne bo treba čakati dolgo. Njihovo uporabo že proučujejo; število industrijskih panog, ki proučujejo radioaktivne snovi, število industrijskih panog, ki te snovi že uporabljajo pa raste iz dneva v dan.
(Se nadaljuje)
V	članku» Za začetek — osnovni pojmi o atomu« se glasi naslednji stavek iz poglavja: Ali se atomi razlikujejo med seboj? pravilno takole:
Proton in nevtron sta težka sestavna delca; imata približno dvatisočkrat večjo maso od elektrona.
V	poglavju: Kakšna je sprostitev atomske energije? se glasi zadnji stavek:
To verižno reakcijo so odkrili konec 1. 1930. ob priliki bombardiranja atoma urana.
Amerški heSlkonferü za našo državo
Na osnovi načrta o pomoči tujim deželam je glavni štab ameriških letalskih sil v Evropi, ki ima sedež v V.'iesbadenu v zahodni Nemčiji, naročil izdelavo večjega števila helikopterjev, ki jih bodo začeli pošiljati v našo državo meseca avgusta letos. Prejeli bomo ameriške hellltoip-terie tipa 5-51 ki jih izdelujejo na osnovi licence tudi v Angliji, in sicer v tovarni Westland Aircraft Limited. Ta angleška tovarna bo dobavila naši državi helikopterje, opremljene z motorji ameriške tovarne Pratt and Whitney * vsemi potrebnimi napravami za vzdrževanje helikopterjev in tudi z rezervnimi deli.
Sprejmemo v takojšnjo zaposlitev izučene, kvalificirane ZIDARJE.
Zglasiti se je pri upravi podjetja Maribor, Vita Kraj-gerja S, MESTNO GRADBENO PODJETJE, Maribor.
II. Javna licitacija
Vojna pošta 2750-27 v Zagrebu bo imela v svojih prostorih v Stančičevi ulici 4/II, soba štev. 65 DRUGO JAVNO LICITACIJO, in sicer:
PIVKA, LR SLOVENIJA
dne 21. maja 1953 ob 11. uri za stanovanjsko zgradbo Predračunska vsota je 25,000.000 din.
Rok dograditve: 20. XII. 1953.
Pogoje in izdelek, lahko dvignete pri omenjeni Vojni pošti vsak dan do 14. ure ob predložitvi pismenega pooblastila od podjetja.
Državno obrtno podjetje © SOBOSLIKAESTVO,
© CRKOSLIKARSTVO,
© PLESKARSTVO
»1. M A J«, LJUBLJANA, Stari trg št. 3.
Gradbena, trgovska in gostinska podjetja, zavode, MLO, OLO, ter privatnike obveščamo, da sprejemamo naročila za vsa pleskarska, stavbna in pohištvena ter soboslikarska dela po najnovejših vzorcih, zd napise na steklo, les, platno itd. — Vsa ostala pojasnila dobite neposredno pri podjetju.
Cene konkurenčne! — Kvaliteta zajamčena! — Priporočamo se!
NEKAJ RABLJENEGA POHIŠTVA prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« . Hrastnik.
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Naslov v podružnici SP, Hrastnik.	7766-4
VOLKSWAGEN LIMUZINA - poraba 7.5 1 - v odličnem stanju, prodam ali zamenjam za terenski avto. -Ogled v garaži Union 12. t. m.
7750-4
OMARO IN PSIHO ugodno prodam. Cesta v Rožno dolino 14, pritličje.
•••«•••••• ••••••••••••••••••<
• ••	.«• »•
Obvestilo komisije
za izvedbo mestnega posojila.
Obveščamo vse, ki bodo razpečavali obveznice mestnega posojila, da se bodo te dvigale pri Mestni hranilnici od 15. t. m. dalje od 7.30 do 11.30 ure in ne kot je bilo v navodilih objavljeno od 11. t. m. dalje.
Mesta za razpečavanje obveznic:
1.	Vsi terenski odbori Soc. zveze delovnega
ljudstva.
2.	Vse prodajalne podjetja »Tobak«.
3.	Vse podružnice Narodne banke.
4.	Krajevni odbori sindikatov vseh strok.
5.	Podružnice sindikatov, ki jih je določil Mestni sindikalni svet.
6.	- Mestni sindikalni svet.
7.	Obrtna in gostinska zbornica.
8.	Občinski ljudski odbor Šentvid in terceti, ki jih bo občinski odbor določil.
9.	Občinski ljudski odbor Polje In tereni, ki jih bo občinski odbor določil.
10.	Mestna hranilnica ljubljanska.
Upravni odbor Sploš- • nega gradbenega podje- f tja »PIONIR» Novo me- •
sto sporoča vsem usta- * novam, množičnim orga- j nizacijam in posamezni- j kom, da v bodoče ne i bomo več odgovarjali na J prošnje za dodelitev • podpor, ker v ta namen t nimamo finančnih sred- • štev.	:
OBVESTILO	!
Delavski svet Tovarne • kos in srpov, Tržič, ob- •
vešča vse organizacije, i ustanove, društva itd., ki j se po svojih predstavni- • kih ali pismeno obračajo : na nas s prošnjami za ; denarno pomoč, da je v * ta namen predvideni t fond izčrpan ter zaradi t tega na dostavljene j prošnje ne bo več odgo- • varjal.	i
»»•««••••M

SPLOŠNA BOLNIŠNICA V MOSTARJU razpisuje NATEČAJ z a
1 kirurga z dovršeno specializacijo,
1 zdravnika z dovršenim stažem, ki bi se želel specializirati za kirurgijo,
1 ginekologa,
1 zdravnika z dovršenim stažem, ki bi se želel specializirati za interno,
1	pediatra in
2	bolniški sestri z najmanj štiriletno prakso.
Plača po dogovoru. — Obrnite se na gornji naslov.
BOKS
Naša reprezentanca odpotuje drevi v Varšavo
Drevi bo odpotovala naša boksarska reprezentanca na evropeko prvenstvo ▼ Varšavo. Tekmovanje do trajalo od 18. do 25. t. m. Jugoslavijo bodo zastopali: Srdanovič, Redli, Stefanovič, šovljanski, Hladni, Pavlič in Krizmanič. Z boksarji potujeta tudi sodnik Mladenovič in trener Bogdanovič.
Mladinsko prvenstvo LNC
V	vn. kolu mladinskega prvenstva LNC je Železničar občutno porazil Slavijo 7:0, ki je z 10 igrad" d nudila več odpora, kakor kaže rezultat. Odred je na Slovanovem igrišču srečno posip ra v id obe točki. rezultat pa je bil 3:1. Damžal-čaoi so v Ljubljena premagali Krim 6:1. Kaj nestanovitno moštvo Je Grafičar, ki je tokrat z dobro igro premagal Ili-rijo 4:1. Viška Svoboda je v Polju rešdla dragoceno točko. Rezultat je bil 2:2.
V	vodstvu je Se vedno Železni, čar pred Odredom, ki je odigraj tekmo manj, in Domžal a md. Odločitev za prvo mesto bo verjetno padla v nedeljo na tekmi Odred : Zefiezmičar.
Tekma Krim : Sl a vi j a Je bila registrirana v korist Slavile 3:0 p. f.	Dule.
Športni dan v Črnomlju
Telesnovzgojno društvo v Črnomlju je priredilo športni dvoboj med gimnazijo in garnizijo iz Črnomlja. Tekmovanje je oviralo deževno vreme. Rezultati:
MLADINCI — 60 m: Telatko 8.0, Cindrič 8.1; MLADINKE — 60 m: Filak 8.8. Brodarič 9.5; VIŠINA: Ške-delj 120 cm, črnic 100 cm; KROGLA: Žalec 10.55, Filak 9.82; ČLANI — 100 m: škedelj 11.8, Čop 12.1; 1000 m: Simonič 2:54.8; 1500 m: Brine 4:20.2, Markovič 4:22.8; VIŠINA: Mikelj 161 cm; KOPJE; Kaps 44.61.
Tekma ▼ odbojki je bila zaradi dežja prekinjena pri stanju 10:5 ▼ korist gimnazije.	-tko
hmilMilhMI
DVA MIZARSKA POMOČNIKA potrebuje takoj Kmetijska zadruga Suhor pri Metliki.	7824-1
LESNEGA TEHNIKA z večletno prakso iščemo za takojšen nastop službe v lesno predelovalni industriji, ki bi prevzel mesto ob-ratovodje tovarne, ali nženirja iz lesne stroke. Stanovanje zagotovljeno, plača po tarifnem pravil-. niku. Ponudbe pošljite ali pa se osebno zglasite v Tovarni meril Slovenj Gradec.	7829-1
POMOČNIKA in VAJENCA za sobo-slikarsko stroko sprejme Martinc Ivan. Detelova 2.	7754-1
KOVINSKA INDUSTRIJA IG pri Ljubljani sprejme takoj 5 avtogen-ske in elektrovarilce ter večje število samostojnih ključavničarjev.	7455-1
TRAKTOR LANZ-BULDOG 25 KS, v dobrem stanju^ po ugodni ceni proda: Tkalnica Novo mesto. Glavni trg 12.	7825-4
SPRETEN PRODAJALEC ČASOPISOV za Kidričevo - Strnišče dobi takoj zaposlitev. Informacije daje podružnica >Slov. poročevalca« in >Ljubljanskega dnevnika« ▼ Ptuju
7454-1
KUHARICA z večletno prakso, vodilna, želi spremeniti službo ▼ meuzi - restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. pod »Praktična« 7802-1 ODDAM ŠIVANJE IGRAČ 'na dom. Ponudbe pod »Lepo delo« na ogl. oddelek.	7805-2
RADIJSKI APARAT 4+1, nov, inozemski. prodam. Naslov ▼ oglas, oddelku.	7826-4
MOTOR DKW 98 cm*, brezhiben, prodam. Zupet, vodovod, Florijanov trg, Novo mesto	7822-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, ugodno prodam. -Verstovšek, šiška - Gospodinjska 8c/I.	7818-4
ŽENSKO KOLO, rabljeno, poceni prodam. Naslov r oglasnem oddelku	7819-4
TOVORNI AVTO »ŠKODA«, 1.5 tone. uporaben in z nadomestnimi deli, prodamo po dogovoru. - Tovarna kos in srpov. Tržič. 7828-4 10.0000 KOSOV ZIDNE OPEKE prodam. Naslov r ogl. odd 7580-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO, resno, pošteno sprejmem takoj. Naslov v oglas oddelku.	7845-1
ZA PREPIS DISERTACIJE dobi tipkarica z lastnim strojem 5 dni zaposlitve. Ponudbe pod »Tipkarica« na ogl. odd.	7846-2
OSEBNI AVTO BMW, v odličnem stanju, prodam. - Panič, Breg 20, Ljuljana.	7842-4
KOPALNO KAD prodam. Vprašati od 14 dalje. Hišnik. Miklošičeva cesta 17.	7857-4
SAMSKO SPALNICO, rabljeno, ugodno prodam. - Poizve se: Mikac, Gradišče 14. I.nadstr.	7856-4
KLAVIR ALI PIANINO vzamem v najem. - Ponudbe pod »Klavir« na ogl. odd.	7841-8
NAMEŠČENO SOBO brez perila oddam starejši samski ženi. Eno postajo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. pod »Poštena«. 7848-9 TORBICO iz filca, pozabljeno na Mirju na ktopici, prosim, vrniti. Naslov v ogl. odd.	7858-10
NAJDENA OČALA 1. maja. se dobe Stern, Trubarjeva c. 21. dvorišče.
7855-10
OBŽALUJEM IN PREKLICUJEM, kar sem govoril v vinjenosti 12. apr. o^ Perko Pepci iz Kočevja. - Jože Krkovič. Kočevje.	7850-11
.GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 5000 din. Naslov v ogl. odd.	7806-4
HMELJSKO SUŠILNICO. 4 kvadratno, prodam. Naslov SP Celje.
7810-4
KAMION, nosilnosti 1.5 tone, znamke »Fiat« 618, v najboljšem stanju, prodamo po dogovoru. Trgovsko podjetje »Tolminka«. Tolmin.
7485-4
»LANCIA AR DE A«, v brezhibnem stanju, prodamo. Ponudbe poslati na LOMO - Sežana.	7484-4
TRICIKELJ, dobro ohranjen, za ročni pogon, kupim. Ponudniki naj z opisom istega in ceno javijo na naslov:	Vodišek Jakob. Nazarje,
p. Nazarje.	7441-5
GUMI VOZ r dobrem stanju, za dva konia. težak, iščem. Pismene ponudbe na naslov: Ambrožič Franc. Goriča vas 12, p. Ribnica - Dol.
7816-	5
BRIVNICO, opremljeno, damo v najem s 1. junijem pri Bohinjskem jezeru. - Ponudbe na Turistično društvo Bohinj.	7827-8
SOSTANOVALKO, mlado, pošteno, za malo pomoč ▼ gospodinjstvu. -Naslov v ogl. odd.	7850-9
URO ^EM NAŠEL na poti z Uršlje. - Maribor. Ulica heroja Vojka' 26 (Pobrežje).	7820-10
PROSIM OSEBO, ki je v nedeljo v kinu »Sloga« vzela s kamnitega okvirja prevleko za dežnik, da jo vrne v ogl. odd. proti nagradi.
7800-10
PERFEKTNEGA ARANŽERJA za m*anuf aktum o. žpleznleiarsko. Špecerijsko «n galanterijsko stroko spreimeino. Plača po dogovoru. Pismene ponud-bo poslati m upravo Trgovskega podjetje »Zarja« v Slovenjem Gradcu.
7817-	1
UŠEL JE ZELEN PAPAGAJ. Vrnite proti nagradi: Bačar, Gregorčiče va ulica 17fb.	7811-10
MATfČTčU MAR KOTU iz Doba se zahvaljujem za vrniene škornje po dveh letih. • Preklicujem y«e neresnične besede, ki sem jih govoril o njem ter se zahvaljujem za odriop od tožbe. Rangus Viki. Celovška M.	7812-11

I

Nove planinske postojanke
Skoraj vsa planinska društva, ki jih je danes pri nas nad 75, iß vztrajno trudijo, da pripravijo številnim ljubiteljem in obiskovalcem gora bivanje v planinah varno in
prijetno, še prav posebej letos, ko bo naše gore obiskalo veliko delovnih ljudi in mladine iz vseh krajev države (v nedeljo 2. avgusta bo v Vratih medrepubliški tabor vseh planincev Jugoslavije) in prav tako tudi veliko tujcev, bodo obiskovalci gora posebno prijetno presenečeni nad skrbno urejenimi in gostoljubno oskrbovanimi planinskimi kočami in domovi, zavetišči, ki jih je nad 150
bile te planinske postojanke zgrajene z veliko ljubeznijo in da so morali za njihovo izgradnjo in opremo premnogi idealni in požrtvovalni planinci žrtvovati ves svoj prosti čas. Potrebno bi bilo, da bi tem graditeljem planinskih koč in domov, dali primerno priznanje. Še najbolj pa se jim bomo oddolžili, če bomo znali ceniti njihovo delo in varovali naš skupni inventar.
V tem jubilejnem letu bomo planinci začeli graditi novo kočo na Peci, podjetni planinci, rudarji iz
Mežice pa bodo na kraju, kjer je bila prej Uletova koča, zgradili nov ponosen planinski dom. lcamor bo-
Aljažev dom v Vratih že služi svojemu namenu
Posebno pozitivno delo v planinski organizaciji je opaziti v gospodarsko gradbeni dejavnosti. Od leta 1945 dalje je uspelo posameznim planinskim društvom obnoviti številne požgane, uničene in izropane planinske postojanke, vsako leto pa so najbolj delavna planinska društva zgradila nove planinske koče in do-more, ki so v okras našim goram in v ponos vsemu našemu planinstvu.
V letošnjem jubilejnem letu pa bodo na novo odprte in oskrbovane številne planinske postojanke. Spominjali in zavedali se bomo, da so
MEDMESTNI TURNIR V ROKOMETU
do pozneje speljali moderno žičnico. Mariborčani so za planinsko dejavnost neutrudni. Poleg prijazne Ribniške koče bodo dogradili bivši Se-njorjev dom. Najbolj podjetni pa so prav gotovo planinci jubilejnega društva Celje, si so opremili ponosni Herletov dom ob vstopu v prijazno in edinstveno Logarsko dolj-no. Na poti iz Logarske doline in daljo prek Klemenškove planine tik pod severno steno Ojstrice pa bodo postavili malo gorsko zavetišče, ki do namenjeno predvsem gorskim reševalcem in alpinistom.
Nezaslužen poraz Ljubljančank
Včeraj se je na igrišču Krima nadaljeval turnir ženskih mestnih reprezentanc v rokometu. V prvi tekmi sta se pomerili reprezentanci Subotice :n £agreba, nato pa reprezentanci Beograda in Ljubljane.
SUBOTICA : ZAGREB 2:2 (2:2) Tekma med reprezentancama Zagreba in Subotice je potekala v izenačeni borbi, kljub temu da so igrale Zagrebčanke v polju lepše in hitreje. Obe ekipi sta igrali v polju lep rokomet, toda bili sta neučinkoviti. _ Najboljša igralka je bila Su-botičanka Ivankovičeva, ki se je odlikovala z izredno hitrostjo ter bila nosilec vseh napadalnih akcij. V reprezentanci Zagreba je bila obramba boljši del moštva ter ni dopustila nasprotnicam streljanja z bližine.
BEOGRAD : LJUBLJANA 7:6 (4:4) Igralke Ljubljane so pokazale odlično igro ter bi zaslužile zmago nad sicer dobro ekipo iz Beograda. Ljubljančanke so igrale borbeno ter tehnično zelo lepo. Bile so skoraj vso tekmo v premoči in le odlična igra vratarke Beograda Genčičeve,
Izbirno tehtnova-
ki je ubranila dve trinajstmetrovki, je preprečila, da domačinke niso kot zmagovalke zapustile igrišča. V njihovih vrstah so se odlikovale vse igralke razen vratarke, ki je prejela nekaj nepotrebnih golov.
Strelke: Vran 2, Bartenjev, Siveč, Glinšek. Preša po 1 za Ljubljano ter Tot 3, Boznič 2, Lukin in Glumac po 1 za Beograd.
Danes ob 16. uri se turnir nadaljuje na igrišču Krima.
nje strelcev
Strelska zveza Slovenije je organizirala te dni na strelišču ob Dolenjski cesti za okraj Ljubljano in Ljubljano-okolico izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1954 v Maracasu v Venezueli. Tekmovalo je 61 tekmovalcev. Normo so dosegli:
V	dneh 16. in 17. t. m. bodo ti tekmovalci tekmovali skupno z mojstri strelci na republiškem izbirnem tekmovanju v Ljubljani,
NAMIZNI TENIS
Dva nastopa Železničarja
V	nedeljo so namiznoteniški igralci NTK Železničarja opravili kar dva uspešna nastopa. V počastitev III. kongresa sindikata Železničarjev so priredili v prostorih direkcije tekmovanje posameznikov, ki se ga je udeležilo 24 tekmovalcev in 4 tekmovalke. Med moškimi je dosegel najboljše mesto Jože Kocjan, med tekmovalkami pa Mija Grailand.
V	Domu JLA pa so imeli prijateljsko srečanje z igralci zagrebške železniške direkcije v treh konkurencah. Medtem ko je prvq moštvo zmagalo nad Zagrebčani 9:1, se je moralo drugo moštvo zadovoljiti z neodločenim izidom 5:5. Ženska vrsta domačink je izgubila dvoboj 1:4.
•
Namiznoteniške zveze Argentine, Brazilije, Čila in Paragvaja $o poslale ponudbo Namiznoteniški zvezi Jugoslavije za dvomesečno gostovanje nfcše reprezentance v omenjenih državah.
ŠAH
Simultanka Puca v Trbovljah
Šahovski klub Rudar iz Trbovelj je organizirali v soboto za šahiste Zasavja velik šahovski tumrir, ki se ga Je udeiležil tudi mednarodni mojster Stojan Puc. Igralo je 33 igralcev, med njimi tudi več Zagorjanov. Po več kot štii'riumJ borbi s* je turnir končal tefcoile: Puc je dosegel 21 zmag in 10 remiiev. zmagala oa sta proti njemu Trboveljčana Frece in Rugelj.
•
V	finalu mednarodnega teniškega turnirja v Rimu je Drobnv premagal Avstralca Hoada 6:2, 6:1. 6:2.
Kakor je znano, se Gligorič in Trifnnovič ne bosta mogla pravo časno vrniti iz Južne Amerike. Šahovska zveza Jugoslavije bo zaradi tega naprosila nemško šahovsko zvezo. da bi bil dvoboj med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo v dneh od 29. do 50.t. m., srečanje z Avstrijo p« od 24. do 26. maja.
Blejski veslači pred novo sezono
Blejski veslači se doslej še niso tako marljivo pripravljali na novo sezono kakor letos. Dan za dnem neumorno poganjajo po jezeru svoje čolne, kar daje slutiti, da so se svojega dela lotili z vso resnostjo.
Sekcija združuje zdaj 50 Članov, med katerimi je 50 mladincev, kar je nedvomno razveseljivo dejstvo. Za povoljno materialno stanje v sekciji gre zasluga inž. Ostermanu, duša-sekcije pa je tov. Jirasek, ki žrtvuje ves svoj prosti čas za napredek veslaškega športa. Blejčani imajo zdaj dva četverca s krmarjem-, dvojko brez krmarja in skiff. Vsi čolni so domače proizvodnje »Predrag Heruc« iz Zagreba.
Že lani je dosegla sekcija prav lepe uspehe, ženski četverec je zasedel na mednarodni regati na Bledu tretje mesto. Letos se nameravajo Blejčani udeležiti novomeške regate (51. t. m.), mednarodne regate na Bledu (z ženskim četvercem) in moštvenega prvenstva Slovenije, ki bo verjetno na Bledu.
__	J. V.
Plavalci I, in II. moštva Železničarja (Lj.) imajo redne treninge v Vevčah. Kopališče je odprto za ljubljanske plavalce vsak dan od 15. do 17. ure.
Planinsko društvo v Gornjem gradu si prizadeva zgraditi postojanko na Menini planini, ki bo gotova že letos in bo nudila številnim izletnikom prijetno in gostoljubno bivališče.
Planinsko društvo Domžale bo dogradilo in odprlo v jubilejnem letu svoj novi dom na Veliki planini, njegovi sosedje v Mengšu pa grade novo planinsko postojanko na Dobenem, kjer bo prijetna izletniška točka za Ljubljančane. Jubilejno planinsko društvo v Kamniku si že nekaj let prizadeva, da bi razširilo svojo planinsko postojanko na Jermanovih vratih, ki bo še letos gotova. ^ Na Stari grad. ki čepi tik nad Kamnikom, pa bodo v kratkem napeljali žičnico. Kranjčani so že čez zimo zgradili avtomobilsko cesto na šmarjetno goro, kjer bodo začeli graditi nov planinski dom. Morda bodo začeli graditi tudi kočo na Ba-seljskem sedlu poi Storžičem. Njihova želja je tudi žičnica iz Cerkelj na Krvavec. Tržičani so močan delovni kolektiv. Složno delajo na vseh področjih, kjer je to potrebno za napredek telesne vzgoje planinstva, alpinizma ter smučarstva. Planinsko društvo Tržič oskrbuje in upravlja največ planinskih postojank. Sedaj so prevzeli v oskrbo še novo postojanko na Zelenici — Titovi graničarji, kamor bodo v bližnjih letih napeljali žičnico od Ljubeljske ceste. Tudi to bo velik prispevek planincev iz Tržiča k jubilejnemu letu. Planinci iz Radovljice so bili v preteklih letih najbolj delavni in tudi uspešni pri izvajanju planinskih nalog. Z velikimi napori so zgradili ponosni Pogačnikov dom pri prekrasnih Križkih jezerih. V zadnjem času pa so precej popustili. Prav bi bilo da bi vendarle dogradili novi Valvazorjev dom pod Stolom.
Planinci na Javorniku bodo na delavski praznik izročili svojemu namenu novo planinsko postojanko Pristavo v Javorniških Rovtih kjer so uredili celo ekonomijo. Cvetne polja-ne Karavank bodo izvabile marsikoga, da si ogleda to novo planinsko postojanko, ki je gostoljubnih rokah javorniških planincev.
Planinci iz Gorice bodo obnovili vojaške objekte v Lepeni, kjer Izletniki nujno potrebujejo vmesne planinske postojanke. Škoda bi bilo, ce bi ta načrt opustili. Mlado planinsko društvo v Kobaridu je z velikimi težavami obnovilo kmečko hišo v rojstni vasi S. Gregorčiča na Vršnem pod Krnom. Vprašanje je, kdaj se bo slovensko planinstvo lotilo gradnje planinskega hotela pri edinstvenem Krnskem jezeru, ki ima vsako leto čedalje več obiskovalcev. Tudi za ta ključni planinski objekt se bo moral dobiti čim prej potreben denar. Pridne roke so že pripravljene! Zasluga ljubljanskih železničarjev bo ponosni planinsko-smučar-ski dom na Voglu, kjer je pred vojno stal skalaški dom. še letos bo mogočna stavba pod streho in zgrajena tovorna žičnica od Zlatoroga na Vogel. Planinsko društvo Ljubljana - matica, ki slavi 60 letnico svojega obstora. bo še v tem letu obnovila vojaške objekte na Bogatinskem sedlu in usposobila nove stavbe pri Savici. To planinsko društvo je prevzelo v svojo upravo in oskrbo tudi gostinske obrate na Šmarni gori.
Delovno planinsko društvo Gorje pri Bledu je obnovilo planinsko postojanko Dolič. Nova koča stoji na lepšem kraju in bo služila množici planincev, ki bodo hodile prek Triglava v zlatorogovo kraljestvo.
Skrajni čas je. da se obnovi planinska postojanka tudi na Črni prsti. Dela naj se lotijo Bohinjčani ali pa planinci iz Mosta na Soči. Črna prst nujno potrebuje novo planinsko postojanko, ker sta Malnarjeva in Orožnova koča med vojno pogoreli.
Planinci nikakor niso delavni samo sredi naših ponosnih skalnih gora, pridni in podjetni so tudi v Škofji Loki in v Železnikih. Na Ljubniku že stoji nov prijazen planinski dom. Planinci iz Železnikov bodo kljub velikim težavam zgradili planinsko postojanko na Ratitovcu.
To vsesplošno delo v planinstvu je prava podoba jubilejne gradbene dejavnosti. Vendar pa slovensko planinstvo ne sme počivati na doseženih uspehih. Treba bo poskrbeti za boljšo propagando poživiti delo v delavskih centrih in revirjih, vključevati mladino iz vseh šol in poklicev v planinsko organizacijo. Treba bo omogočiti vsem delovnim ljudem cenen in kulturen obisk gora.
Jubilejno leto naj bo preporod našega planinstva in alpinizma. Pokažimo. da smo sinovi in hčere naroda. ki je izbojeval svojo narodno revolucijo.	ŽURO
Reprezentanca Walesa za tekmo z Jugoslavijo
London, 10. maja. Nogometna reprezentanca Walesa, ki bo 21. maja igrala v Beogradu prot: jugoslovanski t ep rezen tanci, je tale:
Sho-rtt, Sherwood, Stitfall, Paul, Daniel, Burgess, Medwin. Charles, Ford, Allchurch. Foulkes. Rezerve so:	Howells, Thomas in Sullivan.
Reprezentanca "Walesa bo 14. maja igrala v Parizu proti Franciji, nato
ga preko Ziiricha nadaljuje pot ▼ eograd.
Nova telovadnica v Mostah vabi
Preteklo nedeljo je bila za mla dino vzhodnega dela Ljubljane od-
Brta nova, moderna telovadnica v 'omu Titove mladine v Mostah. Številna udeiežba pri tej slovesnosti je pokazala, kako zadovoljni so starši in njihovi otroci, da so dočakali uresničenje sklepa mnogih terenskih sestapkov.
Navzoče je pozdravil predsednik društva Ilaš,. ki je na kratko orisal prizadevanje in napore, da so ▼ Mostah vendarle dobili novo moderno telovadnico. V imenu terenskega odbora je tov. Žagarjeva izrekla nekaj bodrilnih besed in poželela mladini mnogo uspeha v njenem teles-novzgojnem delovanju.
Člani telesnovzgojnega društva »Tabor« so izvedli propagandni nastop vseh svojih oddelkov v skrčenem številu. Od zaključku slovesnosti so najboljšim pionirjem, ki so se izkazali na letošnjih smučarskih tekmah. razdelili nagrade in diplome.
Lep uspeh slovenskih telovadcev
Kakor smo že poročali, je bil v Beogradu minulo soboto telovadni dvoboj ženskih in moških reprezentanc Srbije in Slovenije. Medtem ko so moški prepričljivo zmagali z 10 točkami razlike je bila borba pri dekletih precej hujša. Slovenske tekmovalke so bile uspešne na preskoku in dvovišinski bradlji, nasprotnik pa na gredi in v talni telovadbi. Rezultati:
MOŠKI: 1. Budja (Sr.) 54.65 točke,
2. Šlibar in Urbanc (oba SIJ 56.50,
Tomažič (SL) 54.40; reprezentanca Slovenije je zbrala 526.15, Srbija pa 516.55 točke; ŽENSKE: Okoren 56.55, Omejec 56.45. Kuljiš (vse Sl.) 56.10, Milič (Sr.) 55.95 točke. Slovenija 214, Srbija 212.65 točke.
Kaj je z Bežigrajčani?
Na zboru načelnikov Partizana r Ljubljani je bilo ugotovljeno, da so v nekaterih društvih v mestu in njeni okolici nezdrave razmere. Mednje sodi tudi Telesnovzgojno društvo za Bežigradom, ki je bilo še do lani eno izmed najboljših. Razprtije, finančne stiske in še vrsta drugih težav so ga privedle v zastoj.
Minulo jesen je imelo društvo številen oddelek mladink, ki so kmalu izgubile svojo vodnico. Mladinke so bile vnete telovadke, a so morale zaradi tega prenehati z redno vadbo. Poiskale so si drugega razvedrila in upravni odbor jih sedaj zaman vabi, da bi se vrnile ▼ društvo. Slabost uprave najbolj osvetljuje dejstvo. da je društvo brez načelnika. Na občnem zboru so bivšo upravo močno kritizirali, češ da je pustila ves inventar letnega telovadišča čez zimo kar na prostem. Tribuna na primer je zaradi tega razpadla in vrednost društvene imovine se je občutno zmanjšala. V nizu neodpustljivih napak pa je dejstvo, da v upravnem odboru ni niti enega telo-vadečega člana. Odtod brzda izvira nezanimanje za javni nastop, ki ga letos društvo izjemno ne bo priredilo. Zaradi vsega tega je bežigrajska mladina zaskrbljena, ker želi. da bi se razmere izboljšale in da bi se spet vrnilo tisto razgibano življenje, ki je do nedavna prispevalo k procvitu društva.	L. B.
Ä-;.v>• •//• •.•_•:•• •.^.v*.C».'^.>>.r.;.>.%*.v.X*>.%w<.*AV»'»,»'v.'.'.v.*.y ' •>.• /•;•/.; /.•• /•;•' .%•,•*•■ /Mw v,v/ . *♦»;•* v« V.v -.-. * v.v
K ^PPK^I
Načrt statuta evropske politične skupnosti
Pariz, 11. maja (Tanjug). Zunanji ministri Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije. Nizozemske in Luksenburga se bodo jutri sestali v Parizu in razpravljali o načrtu statuta evropske politične skupnosti, ki določa ustanovitev važnih organov. Ti organi naj bi kot višja politična oblast urejevali odnose med evropsko skupnostjo premoga in jekla in evropsko obrambno skupnostjo. Načrt tega statuta je izdelala evropska posvetovalna skupščina.
V zvezi z ustanovitvijo evropske politične skupnosti je Belgija zahtevala, naj ji statut prizna pravico, da lahko izstopi iz skupnosti in da bo zgornji dom evropske skupnosti izvoljen na osnovi enakopravnega predstavništva. Nizozemska pa vztraja pri evropski gospodarski integraciji v skladu z načrtom, ki
ga je izdelal njen zunanji mini. ster. Tudi o tem vprašanju bodo razpravljali na sedanjem sestanku.
Po konferenci šestorice zahodnih zunanjih ministrov bodo pogajanja med Francijo in Zahodno Naučijo za rešitev posar.
skega problema.. Po mnenju tujih opazovalcev se je problem Posarja ponovno znašel v slepi ulici. Kancler dr. Adenauer vztraja na tem, naj izdelajo dokončni statut posarskega področja šele po svobodnih volitvah v posarski parlament. Ta parlament naj bi šele odločil o sporazumu, ki ga bodo dosegli francoski in zahodnonemški predstavniki. Francija pa vztraja pri
svoji zahtevi, češ naj bo izdelan dokončen statut o Posarju še pred ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti.
Pariz, 11. maja. Danes popoldne je prispel z letalom v Pariz zahodnonemški kancler dr. Adenauer. Na letališču ga je sprejel zunanji minister Bi-dault. Dr. Adenauer bo prisostvoval konferenci zunanjih ministrov držav Evropskega sveta.
Prvo zasedanje francoskega parlamenta po počitnicah
Pariz, 11. maja (Tanjug). Po parlamentarnih počitnicah, ki so trajale skoraj mesec in pol, se bo jutri ponovno sestal francoski parlament in razpravljal pred vsem o gospodarskih in finančnih ukrepih, ki jih je izdelala vlada, da bi uravnovesila proračun, ka-
Jugoslovansko-romunska konferenca o dierriapskl
plovbi
Tekija, 11. maja (Tanjug). Na
današnji seji jugoslovansko-ro-munske konference o plovbi po Djerdapu so rešili vprašanje arbitraže, k; je eno izmed najvažnejših točk sporazuma za usta-
Predsednik republike boter io. otroku puljskega delavca Reka, 11. maja (Tanjug). Predsednik republike maršal Tito je po svojem odposlancu kapitanu bojne ladje Ivanu Vuliinu botroval desetemu otroku delavca puljske ladjedelnice »Uljanik« Miha Pajkuljiča. Pri tej priložnosti je bila skromna svečanost, ki ji je prisostvovalo okoli sto povabljenih, predstavniki ljudske oblasti in množičnih »rganizacij.
V	imenu maršala Tha je kapetan Vuljin izročil staršem darila za novorojenčka in materialno pomoč.
Poslanik FLRT pri predsedniku	_
luksemburške vlade Pariz. 11. maja (Tanjug); — Novi pooblaščeni minister in izredni poslanik FLR Jugoslavije v Luksemburgu Marjan Ba-rišič je danes obiskal predsednika luksemburške vlade Duponga. Predsednik luksemburške vlade je imel krajši pri-jateliski razgovor s poslanikom Baričem.
Norveški general v Sarajevu
Sarajevo, 11. maja (Tanjug).
V	Sarajevo je prispel generalmajor norveške armade g. Dahi Arn Dafkin. Gosta sta sprejela poveljnik sarajevskega vojaškega .področja generalpodpolkovnik Veljko Kovačevič in generalmajor Dušan Korač in se zadržala z njim v daljšem prisrčnem razgovoru. Uprava pehotne ofierske šole v Sarajevu je priredila na čast norveškemu gostu na Ilidži svečano kosilo.
Turško darilo sarajevski knjižnici
Sarajevo, 11. maja (Tanjug). Turško prosvetno ministrstvo je podarilo Gazi-Husrevbegovi knjižnici v Sarajevu 6 zvezkov islamske enciklopedije, ki so doslej izšli. To delo vsebuje važno gradivo, ki bo koristilo znanstvenim delavcem-orientalistom. V enciklopediji je tudi dosti gradiva, ki se nanaša na našo državo.
Potovanje jugoslovanske sindikalne delegacije na Švedsko
Beograd, 11. maja (Tanjug). Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi Marko Be-linič, predsednik sveta sindikatov Hrvatske, bo odpotovala jutri na Švedsko. S tem potovanjem bo vrnila lanski obisk delegacije švedskih sindikatov. Člani delegacije so: Nikola Kotle, predsednik Sindikatov Bosne in Hercegovine, Savo Medan, predsednik Centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev. Sime Matjaševič, predsednik Centralnega odbora sindikatov mornarjev, Momčilo Krivokuča, predsednik Centralnega odbora prometnih delavcev. Srečko Si-rafimovski, sekretar Sveta sindikatov Makedonije. Tripo Sin. dik, sekretar Sveta sindikatov Crae gore, Momir Boškovič, predsednik beograjskega sindikalnega sveta, Djoka Pavlovič, član predsedstva Sveta sindikatov Srbije, dr. Grga Lavčevič, predsednik mestnega odbora zagrebških zdravstvenih delavcev, Jelena Djurkovič, predsednica odbora Združenja profesorjev srednjih tehničnih šol Makedo. nije in Vanda Škodnik, predstavnica Zveze novinarjev Jugoslavije. .
Jugoslovanska sindikalna delegacija bo osf-ohi Švedskem *koli 14
novitev djerdapske rečne uprave.
Romunska delegacija je sprejela 23. člen jugoslovanskega načrta sporazuma, ki v interesu neodvisnosti in ohranitve suverenih pravic Jugoslavije in Romunije vsakomur prepoveduje, da
b.	se vmešaval v vprašanje določitve tretjega člana arbitražne komisije. Jugoslovanski načrt sporazuma določa, da tretjega člana arbitražne komisije izbereta sporazumno obe vladi izmed državljanov kake tretje države, o kateri se bosta obe vladi sporazumeli.
Na seji so dalje sklenili, da bodo rešilj vprašanje podelitve mest šefov odsekov in njihovih pomočnikov za prvo petletno dobo veljavnosti sporazuma s pomočjo izmenjave pisem med obema delegacijama.
Po plenarni seji so strokovnjaki obeh delegacij proučili zahteve jugoslovanske delegacije o določitvi stalnih pilotskih postaj v enakem številu na obeh obalah djerdapskega sektorja. Po jugoslovanskem predlogu naj bi bile stalne pilotske postaje postavljene na romunski strani v Moldavi, Drenkavi in Thurn Severinu, na jugoslovanski strani pa v Vincu, Dobri in Kladovu.
Razpravo o mestih, kjer bodo postavili te postaje, bodo nadaljevali jutri v Oršavi.
kor tudi o položaju v Indokini in o ustavnih reformah.
Zlasti važna bo razprava o Indokini v zvezi s poiožajem, ki je nastal po invaziji Ho Si Minhovth čet v Laos. Francoski parlament bo moral odločiti o vprašgnju predložitve tega problema OZN, o vprašanju odnešajev med Francijo in pridruženimi državami zlasti glede na nedavno devalvacijo piastra, in o velikih zlora-D.th, ki so jih odkrili pri finanč-lvh transakcijah med državami Indokine in metropolo.
Francoska vlada je z dekretom
iz leta 1945 določila tečaj piastra v razmerju s frankom na 17:1, medtem ko piaster dejansko velja samo 7 francoskih frankov. Z uporabo obračuna na dolarski ba-z. so se zlorabe še povečale Nedovoljeno prekupčevanje z valutami je .zavzelo tak obseg, da bo imeio po splošnem mnenju hude politične posledice.
Francoski finančni minister je določil novi tečaj 10 frankov za piaster, predsednik vlade Mayer pa je brzojavno pozval ministra za priključena ozemlja, naj se takoj vrne iz Saigona v Pariz.
V Jugoslaviji nihče ne ovira svobode veroizpovedi
Skupščina vakufskega sabora islamske verske skupnosti
Priština, 11. maja. V Prištini je bilo včeraj letno zborovanje vakufskega sabora islamske verske skupnosti za ljudsko republiko Srbijo. Na zborovanju so razpravljali o delu verskih skupnosti in o načrtu zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v FLRJ.
V razpravi so zborovalci poudarili. da morajo muslimanski verski uslužbenci še nadalje aktivno sodelovati z organi ljudske oblasti in si prizadevati, da se zaostalo prebivalstvo znebi svojih verskih zablod.
Ob koncu zborovanja so poslali brzojavko predsedniku republike maršalu Titu, v kateri je rečeno, da se muslimanski verski uslužbenci v ljudski republiki Srbiji zavedajo dejstva, da v Jugoslaviji nihče ne ovira svobode veroizpovedi. »Islamska verska skupnost, ki goji neizmerno ljubezen do Vas. Vam obljublja tovariš Maršal, da si
DRUGI DAN KONGRESA UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV
Likovna umetnost se mora približati množicam
Ohrid, 11. maja (Tanjug) — Danes je bil drugi dan kongresa likovnih umetnikov v Ohridu. Clan'i republiških združenj Srbije, Hrvatske in Slovenije so predložili koreferate o zaščiti avtorskih pravic, o materialnih pogojih dela 'in o vprašanju socialnega zavarovanja likovnih umetnikov.
Clan Društva likovnih umetnikov Hrvatske Ivan Režek je predlagal kongresu, naj sprejme pravilnik o zaščiti avtorskih pravic. Clan Združenja likovnih umetnikov Srbije Pivo Karama-tijevič je poročal o materialnih pogojih umetniškega dela. Članica Združenja likovnih umetnikov Slovenije Alenka Gerlovič pa je poudarila potrebo povezave organizacij likovnih umetnikov z množičnimi organizacijami, kar naj bi pomogalo dvigniti kulturno raven množic
in jim napravit': likovno umetnost dostopnejšo. Slovenska predstavnica je izrazila mnenje, da bi bilo treba prirejati slikarske razstave, ne samo v sre-dišč.h republik, kot je bilo to doslej, temveč tudi v manjših krajih in industrijskih kolektivih.
V Beogradu
bo mednarodni kongres športnih zdravnikov Rim, 11. maja — Od 17. do
24. maja bo v Beogradu kongres mednarodne zveze športnih zdravnikov, za katerega se je prijavilo okoli 50 delegatov iz 20 raznih držav. Ta sklep so sprejeli na zasedanju izvršnega odbora Združenja športnih zdravnikov v Rimu, ki so mu prisostvovali tudi jugoslovanski delegati.
bo z vsemi silami prizadevala, za preobrazbo in dvig širokih ljudskih množic in da se bo trudila za to, da bo naša domovina čimprej izgradila socializem In bratsko skupnost enakopravnih narodov«, zaključuje brzojavka.
LETALSKA NESREČA V GRADCU
Gradec, 11 maja (Tanjug). — Včeraj se je ponesrečilo pri vzletu na graškem letališču jugoslovansko letalo. Žrtvi te nesreče sta postala pilot-instruk-tor ljubljanskega Aerokluba Ludvik Kladivar in referent za tisk graškega velesejma Gottfried Messner. Letalo, ki je med velesejmom v Gradcu služilo za odmetavanje propagandnih letakov, je poletelo to pot zadnjič pred zaključkom velesejma. Ko je doseglo višino 35 do 50 m, se je nenadoma zaokrenilo in strmoglavilo proti zemlji. Kladi-varja in Messnerja so našli mrtva nedaleč od mesta, od koder je letalo vzletelo.
Uspeh beograjskega baleta v Salzburgu
Dunaj 11. maja (Tanjug). Sinoči je balet beograjske opere prvič nastopil v Salzburgu v nabito polni dvorani, kjer je vsako leto sloviti salzburški festival. Na programu je bila Bizejeva »Simfonija« in Baranovičevo »Srce iz lecta«. Salzburško občinstvo je prisrčno pozdravilo beograjske umetnike in jim živahno ploskalo po vsaki izvajani točki.
Prireditvam v Salzburgu je prisostvoval tudi izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ na Dunaju Dragomir Vu-činič, ki je danes priredil na čast beograjskim umetnikom svečan sprejem.
Tožba pri ustavnem sodišču Zahodne Nemčije
Bonn, 11. maja. 147 socialdemokratskih poslancev zahodmo-nemškega parlamenta je vložilo danes pri ustavnem sodišču tožbo za neveljavnost pogodb med Zahodno Nemčijo in zahodnimi velesilami.
0 razvoju mednarodne
organizacije Rdečega križa
Ob 125 letnici rojstva ustanovitelja Rdečega križa Henry ja Dunanta, za 8. maj »Mednarodni dan Rdečega križa«
(Nadaljevanje in konec)
Sele ta konvencija je priklicala v življenje Dunantovo zamisel o nevtralizaciji ranjencev na bojišču in s tem postavila temelj mednarodni organizaciji Rdečega križa, ki naj bdi nad izvajanjem te konvencije in naj organizira zaščito in ustrezajočo pomoč ranjenim. Obenem pa je s tem trenutkom bila dana možnost, da Rdeči križ kot mednarodna organizacija pritegne k mednarodnemu sodelovanju še številne druge države, ki se ženevske konference niso udeležile ali so stale drugače ob strani. Dur.antova zamisel je.postala resnica, ideja mednarodnega sodelovanja in sporazumevanja je zmagala.
V čem leži pravi pomen mednarodnih konferenc leta 1863 in 1864, Kakor smo rekli — prav v tem, da so nekateri vodilni državniki spoznali, da je treba nevtralizacijo ranjencev na boji-**ih zaščititi s posebnim medna-
rodnim dogovorom. Pa tudi v enaki meri v ten}, da mora obstojati neka mednarodna organizacija, ki bo stalno izpolnjevala to mednarodno sodelovanje in zaščito vseh or. ih, ki so je potrebni. Zato je konferenca leta 1863 sklenila:
1.	Društvo za pomoč ranjencem in bolnikom mora biti priznano od vlad kot pomočnik vojaške zdravstvene službe.
2.	V svojih rokah zbira to društvo prispevke iz vse države.
3.	Člani društva so lahko vsi državljani ne glede na narodno, versko in politično pripadnost.
4.	Znak društva je rdeči križ na belem polju.
5.	Društvo mora vzdrževati zveze z drugimi takšnimi nacionalnimi društvi in jim pomagati, kadar je njihova država v vojni.
Prav zaradi tega je leto 1863 rojstno leto mednarodne organizacije Rdečega križa, ki jo je Ženevska konvencija, podpisana
KOLEDAR
Torek, 12. maja: Pankracij,
Uglježa.
Sreča, 13,. meja: Jasna. Servactj. •
12. V. 1942. — Notranjski odred in Belokranjska četa sta napadla Stari trg ob Kolpa.
12. v. 1942. — Partizani osvobode Prijedor, prvo večje mesto v Bosanski Krajini.
12. v. 1945. — Jugoslovanska armada je osvobodila Maribor, Bled, Jesenice in druge kraje.
•
Za doktorja vsega zdravilstva je 9. maja na MVS promovirala tov. Marija Blatnik. Čestitamo!
Za ing. agronomije je diplomi" rala v Ljubljani Lenka Rojiaik iz Celja! Čestitamo 1	3122-D
Med univ. dr. France Toplak, specialist zia ženske bolezni in porodništvo ordinira ob delavni" k.h, razen v soboto, dnevno od 9—11. Maribor. Maistrova štev. 17. II. nadstropje.	3110-D
NA MVS je 9. maja promoviral za doktorja vsega zdravilstva Milan Kralj iz Ljubljane. Čestitamo!
Strokovno posvetovanje živilskih strokovnjakov L. R. S. priredijo Centralni higienski zavod. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov ter Slovensko kemijsko dru. štvo v dneh 22. in 23. maja. 2e danes opozarjamo vse strokovnjake. .industrijo in trgovska podjet" ja, zadruge tor ustanove, da se tega važnega posvetovanja n-ašh strokovnjakov sigurno udeleže. — Za pojasnila se obračajte na Slovensko kemijsko društvo. Ljubljana Gosposka ulica 13a.	3072.D
Slovenska akademija znanosti in umetnosti obvešča, da bo v oetr> tek 14. maja ob 12 v dvorani Akademije obramba doktorske diser" taci-je za pridobitev znanstvene stopnje doktorja znanosti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Kandidat tov .ing. Marjan Plaper, znanstveni sodelavec Inštituta za električno gospodarstvo Akademije bo branil svojo disertacijo: Problematika naravne moči v tehniki prenašanja električne energije.«
Nov vozni red z vsemi podatki in cenami za železniške, avtobus" ne, ladijske :n avionske proge dobite pri PUTNIKU. Cena posameznemu izvodu din 80.	3130-D
Uprava za ceste pri OLO Trbovlje obvešča, da se s 15. majem t. 1. zapre promet na cesti Za-gorje-Trbovlje preko Slačnika do preklica zaradi gTadnje novega mostu. Za časa zapore ceste se vrši “ves promet Zaigorjf-Trbovlje in obratno po Zasavski cesti.
2123*N
Obveščamo vse organizacije.
ustanove in društva, da v letošnjem letu nimamo nikakršnih finančnih sredstev za razdeljevanje — zaradi izpopolnjevanja podjetja. Na prejete prošnje ne bomo posebej odgovarjali. — Delavski svet tovarne avtobusnih karoserij — »Avtokaroserija — Maribor. 3111"N Planinsko društvo Ljub 1.1 ama-ma-tica priredi v nedeljo 17. maja skupinski izlet na narcisne poljane na Cmem vrhu in 24. maja iz» let na Golico. Prijave za oba izleta oddajte najkasneje do petka 15. maja.	3127.D
Sveže morske ribe danes v ribarnici.
Obveščamo vse organizacije in
ustanove, naj se ne obračajo na naše podjetje s prošnjami za podpore. ker letos nimamo finančnih sredstev. V bodoče na take proš-je ne bomo odgovarjali. — Delavski svet Tovarne umetnih brusov. Maribor.	312
Proti moljem — samo »Petalin«-» MOTOX, ncjučrikovi.tejše sredstvo proti moljem, dobite povsod, ker nam je uspelo letos osigurati surovine Zahtevajte MOTOX! 37"D Najugodnejš? boste potovali na morjp z avionom. Izkoristite sm-diik-silni popust na vožnji z avionom. Vse rezervacije, avionske karte in potrebne informacije do-b:tp pri PUTNIKU	1“D
Ali poznate kremo — »POUR VOUS«? To je klinično preizkušena kozmetična krema za nego lica. sončenje, šport, po britju, ne" go rok itd. — Zahtevajte v vseh drogerijah in parfumerijah 3036-D
PUTNIK — LJUBLJANA
Pričela se je sezona kopanja na Jadranu. Izkoristite predsezonski popust 60n/o in rezervirajte si mesto v Opatiji, Malmski, Crikvenici, na Rabu. Hvaru, v Makarski. Dubrovniku, Portorožu in Budvi. — Pohitite s prijavam.!!
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek.	12.	maja:	Zaprto.
Sreda,	13.	maja	ob 20:	Miller:
»Smrt trgovsik-nga potnika«. Zaključena predstava za Ekonomsko srednjo šolo.
Četrtek, 14. maja ob 20: Racine: »Britanik«. Abonma red B. Petek,	15.	maja	ob 20:	Racine:
»Britanik«. Abonma red E.
OPERA
Torek. 12 maja ob 20: Puccini': »Madame Butterfly«. Gostovanje Rudolfa Francla. Abonma H. Sreda, 13. maja ob 20: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Abonma C. Četrtek. 14. maja ob 20: Verdi: »Fidel io«. Gostovanj»* Rudolfa Francla. Abonma red A.
Petek, 15. maja ob 15: Dvorak: »Rusailka«. Zaključka predstava za gimnazijo Št Vid.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete
Levstikov trg (Šentjakobski)
Sreda, 13 jmaja c* 13: MaJšk: »2ogüoa Marogica«. Zaključena predstava za osnovno šolo Mengeš.
ob 16.30 Taufei-Novy: »Mojca in živeili«. Zaključena predstava za nižjo gimnazijo Dupije pri Kranju.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Gledališka pasaža Torek. 12 maja ob 15: F. Milčinski: »Mogočni prstan«. Izven, ob 21:	T. Williams: »Steklena
menažerija«. — Abonma GT in TSŠ. Vstopnice so tudi v prodaj;;.
Sreda, 13. maja ob 20: T. Williams: »Steklena menažerije«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v pro. daji.
ti ON C E R T 3
Akademija za glasbo priredi klavirski večer v sredo 13. t. m. ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Nastopila bo slušatelj ioa Strniša Breda iz razreda zrednega prof. Antona Ravnika. Vstopnice v Koncertni poslova.» niči.	3129-K
V četrtek 14 t. m. bo priredila Slovenska filharmonija ob 20.15 v v Filharmoniji simfonični koncert v korist Rdečega križa. Dirigent Jakov Cipci, solist Jelka Stanič. Krekova. Na sporedu Beethovnova dela. Vstopnice od 30 do 60 din v Filharmoniji.
PREDAVANJA
Fakulteta za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani ter Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov LRS organizirata v dneh 15. in 16. maja 1953 v prostorih Fakultete za rudarstvo in metalurgijo v Ljubljani, Aškerčeva 52, ciklus rudarskih strokovnih predavanj. . Program: Petek, 15. maja ob 9. uri: glavni inž. J. Gostiša: Vtisi s poti po francoskih rudnikih. Predstavnik firme PIC. Paris, dr. inž. H. Heidenreich: Grafična kontrola separacijskih procesov. Ob 16. uri: direktor rudnika Mežica, inž. R. Lučovnik: Problemi mežiškega rudnika. -Prof. inž. dr. A. Homan:	Razvoj
pravnih temeljev o rudarjenju in naša sedanja rudarska zakonodaja. Sobota, 16 maja ob 8. uri: inž. V. Karnovšek:	Možnosti nadomestitve
lesa za opiranje v naših rudnikih. Prof. inž.- K. Slokan: Podzemeljsko vplinjevanje premogov. Prof. dr. inž. D. Matanovič: Vprašanje razsvetljave pod zemljo. Diskusija o stanovskih vprašanjih. Vabljeni vsi rudarski inženirji in tehniki. 5152-n Napovedani predavanji dr. Hansa Grossa iz Beljaka pod naslovom »Vtisd s potovanja po Dalme-cji« in »Določniti«, se vršita v četrtek 14., in petek 15. maja ob 20 v dvorani Doma sindikatov. — Predavanji spremljajo barvni diapozitivi in glasbeni odlomki. — Predprodaja vstopnic v društveni pisarni. " Planinsko društvo Ljub-l:jana"matioa.	3128J?
RADIO
SPORED ZA TOREK
11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Jaka Slokan: V solarni ob našem Jadranu — ponovitev. 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — Zgodba naše Save- 12.00 Opoldanski koncert. 12.45 Med glasbenim sporedom kulturne zanimivosti.
14.00	Ali znate poslušati? Pripoveduje in ilustrira prof. Marjan Lipovšek. 14.40 Solisti pojo slovanske narodne pesmi. 15.30—15.45 Kulturni pregled — Ob razstavi del arhitekta Le Corbusiera. 16.00 športno predavanje — Vlado Žorž: Nekaj o rokometu. 16.10 Popoldanski koncert sodobne hrvatske simfonične glasbe. 17.45 53. lekcija tečaija angleškega jezika. 18.00 Na" rodne in umetne pesmi poje Komorni zbor iz Celj'3 pod vodstvom Egona Kuneja. 18.20 Literarna oddaja — Nicholas Monsarat: Kruto morje. 18.40 Koncert pianista Kurta Come ja z Dunaja. 19.09 Ra-diliislci dnevnik. 20.09 Prizori iz opere »Glumači« in »Cavalleria Rustioana«. 20.45 Radijska univerza — dr M. Marinček: Varjenje jeklenih konstrukcij. 22.15—
23.00	Nočni koncert
23.00—24.00 Oddaja Radia Jugo" sl aa vi ja za tu kino na valu 327.1 m (ipTenos iz Zagreba).
M ,i RSROR
Dežurna lekarna
»Pri gradu«, Partizanska cesta 1.
Slovensko narodno gledališče Torek, 12. maja ob 15: Shaw: »Ce-zsir in Kleopatra«. Red TAM. ob 20:	Zajc:	»Nikola Šubic
Zrinjski« Red Zlš.
Radio Maribor
Torek. 12. maja: 13—13.15 Oddaja v madžarščini. 16—16.29 Malo za šalo — medo za res. 16.29—16.30 F. Chopin Scherzo v E-duru. 16.30—16.49 Posl uš a j te doma ča poročila, 16.40—17 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi.
Kino Maribor
»Partizan«; jugoslovanski film: »Nevihta«.
»Udarnik«: francoski film:	»Vsa
pota vodijo v Rim«.
••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •••
I OGLAŠUJTE V	I
i SLOVENSKEM i f POROČEVALCU t
leta 1864 samo praktično legalizirala in okrepila.
Ženevska konvencija, prva v tej vrsti, je priznala nevtralnost zdravstvenemu osebju na bojišču in v zaledju in določila za znak razpoznavanja rdeči križ na belem- polju. V smislu te konvencije se mora nuditi zdravstvena pomoč in oskrba vsakemu ranjenemu vojaku ne glede na pripadnost vojujoče se stranke, dočim morajo neozdravljive ranjence in bolnike pošiljati v njihovo domovino.
Toda praksa je kmalu pokazala, da je treba ženevsko konvencijo razširiti in dopolniti. Zaradi tega je bila po prizadevanju Rdečega križa leta 1907 podpisana v Haagu znamenita Haaška konvencija, ki jo smemo opravičeno imenovati prvo mednarodno pogodbo o dovoljenih in nedovoljenih načinih vojskovanja.
Po določbah te konvencije se morajo udeleženci ljudskih uporov smatrati za redno vojskujočo se stranko. Z njo je določen tudi odnos in postopek z vojnimi ujetniki in jasno so določena pravila same borbe, kakor n. pr. določila o obveščevalcih, parlamentarcih, sklepanju premirja, predaji itd. Haaška konvencija določa .tudi obveze okupatorja do okupiranega ozemlja, kakor n. pr. prepoved nasilne mobilizacije in strahovanja prebivalstva, prepove*
duje uporabo strupenih plinov in nih ozemelj in po vojni prizade-
bakteriološkega orožja itd.
Vsekakor pomeni Haaška. konvencij a izredno važen doprinos k zaščiti vsega prebivalstva, ki je direktno ali indirektno izpostavljeno vojni vihri. Toda Rdeči križ je po prvi svetovni vojni
tega prebivalstva. Zaradi tega je Rdeči križ zastavil ves svoj ugled in na podlagi zbranega materiala iz druge svetovne vojne dosegel, da so sprejeli leta 1949 Konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva, ki predvsem prepoveduje streljanje talcev na okupiranih
uvidel, da bo treba konvencije še ozemljih in tudi drugače ščiti ci-razširiti in dopolniti. Zato so leta 1929 podpisali dve konvenciji, in sicer konvencijo za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah med vojno in pa Konvencijo za zaščito vojnih ujetnikov.
vilno prebivalstvo za primer vojne. Važno je, da v tej zvezi poudarimo, da je bila naša država druga po vrstnem redu, ki je to konvencijo ratificirala. To je storila pač v polni zavesti, da pod-
Obe ti dve konvenciji sta razši- pisuje pomembno mednarodno
II8\\
rili in podrobneje razčlenili določila Haaške konvencije, vpeljali pa tudi nekaj novih stvari. Tako je poleg drugega bila predvi- delavci dena centralna kartoteka vojnih ujetnikov in kontrola taborišč vojnih ujetnikov. V smislu te konvencije ima pravico do kontrole teh taborišč tako imenovana »država zaščit-nica«. To je ena izmed nevtralnih držav, na katero se je s prošnjo za takšno zaščito obrnila vojskujoča se stranka.
Druga svetovna vojna je pokazala, da so nekatere države pogazile marsikatero določilo dosedanjih konvencij o zaščiti ranjencev, vojnih ujetnikov, okupira-
listino, ki naj prepreči grozodejstva, ki so jih ravno v naših krajih počeli okupatorji in njih so-
S*»
KINO »UNION«: premiera ameriškega filma »VELIKI CA* RUSO«. Brez tednika. Pred' stave ob 16, 18.15 in 20.30. — Prodaja vstopnic od 10—11 te* od 1 dalje.
KINO »KOMUNA«:	premiera
ameriškega filma »REBECCA«. Brez tednika. Predstava ob 15.30, 18.30 in 21. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 14 dalje.
KINO »SLOGA«: ameriški film: »POHOD V DŽUNGLO«. Tednik. Minareti in portali. Pred* steve ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje.
KINO »SOČA: premiera ameriškega filma »VELI CI CARUSO«. Brez tednika. Predstavi ob 17 in 19. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 16 dalje.
LETNI KINO »TIVOLI«: angleški film: »FOT DO PLEMSTVA«. Tednik. Predstava ob 20. prode j a vstopnic eno uro pred pričetkom.
KINO »TRIGLAV«:	premiera
ameriškega filma:	»REBEC-
CA«. Tednik: Maršal Tit,, v Londonu- Predstavi ob 17 in 20. — Prodaja vstopnic od 16 dalje.
KINO »SISKA«: ameriški films »ODLOČITEV PRED ZORO«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
KINO »LITOSTROJ«: jugoslovanski film: »VSI NA MORJE«. Prestava ob 20. Prodaja vstopnic eno ur,> pred pričet» kom predstave.
CELJE — »UNION«: angleški film: »NAJSREČNEJŠI DNEVI VAŠEGA ŽIVLJENJA«.
CELJE — »DOM«: nemški film: »MAMLJIVA NEVARNOST«.
BLED: italijanski film: »SANJALA SEM Ö RAJU«.
KAMNIK: angleški film: »PEKEL, JE RAZPRODAN«
VEVČE:	nemški film:	»PRE-
KLETI«.
RADOVLJICA:	italijanski filmi
»NOČNI TAKSI«.
KRANJ — »STOR2IC«: francoski film: »PANIKA«.
KRANJ — »PARTIZAN«: francoski film: »PANIKA«. Predstava ob 20.30.
JESENICE — »RADIO«: ameriški film: »POT V UTOPIJO«. Predstav' ob’ 18 in 20.
JESENICE — »SVOBODA«: emeT riški film: »POT V UTOPIJO«. Predstava ob 20.30.
JESENICE — »PLAVŽ«: italijanski film: »VOLK Z GORE SILA«. Predstavi ob 18 in 20.
»Pobrežje«::	jugoslovanski film:
»Nevihta«.
»Studenci«: francoski film: »Vsa pota vodijo v Rim«.
Mestni kino Ptuj angleški film:	»Za Kyiove ni
prostora
t: MRLI
Dctrpel je v 78. letn starosti nal
ljubljeni mož. zlati očka, dedek in tast. gospod FRANC CAJNKO, postajni načelnik v pok. v Polzeli. * Pogreb bo v sredo 15. maja ob 13. uri popoldne na domače pokopališče v Polzeli. - Globoko žalujejo družine: Cajnko. Lovšin, Pleskovič in Žmak.	6U5-a
Sindikalna podružnica rudarjev ▼ Hrastniku sporoča, da je 8. maja umrl njen član tov. SEME MARJAN.
-	Ohranili ga bomo v trajnem spominu.	5117-a
Dctrpela je naša dobra, skrbna mama MARIJA SLAK roj. JANEŽIČ, Pokopali jo bomo v sredo, 13. maja 1953 ob 14.30 z Žal, Jožefove mrliške vežice. - Žalujoči otroci in ostali.
Užaloščeni naznanjamo, da je
10.	t. m. nenadoma umrl KINK O POŽUN. bivš; javni notar v Gor* nji Radgoni. Pogreb bo v sredo
13.	i. m. ob 19.30 iz hiš? žalosti.
—	Nečak ing. Franjo Pužun z družino.
ZAHVALE
Vsem, ki ste na zadnji poti spremili našo drago mamo DEVETAK MARIJO in ji darovali cvetje ter t nami sočustvovali, prav iskrena hvala. Devetakovi in sorodstvo. 3131-e.
Vsem, ki ste v tako obilnem številu spremili na zadnji poti mojo drago ženo LJUDMILO, se sedaj prisrčno zahvaljujem. - Posebno zahvalo izrekam zdravniku dr. Kambiču, ki ji je lajšal težko trpljenje, darovalcem krasnih vencev, hišnim stanovalcem, pevcem za ganljive ža-lo«tir.ke in vsem, ki ste mi v najtežjih dnevih stali ob strani. - Jož* Terglav, Ljubljana, 4. maja 1953.
5112-a
Ob težki in prerani izgubi mojega ljubljenega moža FRANCA KASTELICA, ki je tragično umrl, se prav iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in za tako obilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno s« zahvaljujem delavskemu svetu, upravi. sindikatu tovarne Pletenina, ter vsem ostalim kolektivom. Posebno se še zahvaljujem tov. direktorju za ganljiv govor in vsem ostalim govornikom za poslednje slovo, godbi JLA ter pevskemu zboru za ganljivo petje ter vsem, ki so dragemu pokojniku darovali vence in ga v t.»ko častnem številu spremili,- — Žalujoča žena.	3121-a
Ob težki izgubi ljubljenega moža, brata in predragega očeta IVANA PETELINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. k; so ga v tako obilnem številu zadnjikrat obiskali doma in ga spremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala vsem. ki so darovali vence in cvetje ter kakor koli izrazili svoje sočustvovanje. Posebna hvala kolektivom podjetja »Mavrica« v Ljubljani za iskreno izraženo sožalje. -Žalujoča žena Marija, sin Stanko, hčerka Stana in brat Anton z družino. — Podpeč - Anaconda. 3114-a
VREME
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe Stanje 11- ms-ja ob 7: Srednja
Evropa pod vplivom sekundarnega področja visokega zračnega pritiske, ki je povzročil razjasnitev pr; nas. Področje padavin ned Pamceiöko nižino se počasi pomika proti vzhodu.
Danes je bilo v Sloveniji pre-tež* no jasno vreme. Naj nižja tempe», atrura je bila —7 st. C. v Planici.
Vremenska napoved za torek: Lepo vnem-0 z delno oblačnostjo in jutranjo meglo do kotlinah. Se nadalje nevarnost slane. Tempers-tura v med ah od —i do 16 stop. C.


S&SEW/ä.POTMM