Gospodarjenje v I. polletju Na poslovanje podjetja v I. polletju 1973 so imlel vpliv predvsem sprejeti stabilizacijski ukrepi in splošna nestabilnost na svetovnem trgu, katerega posledica je dolgotrajna monetarna kriza, kar je v mesecu februarju jugoslovansko gospodarstvo privedlo do ponovne devalvacije. Podjetje je zaradi pretežne nabave surovin iz uvoza in maksimiranih prodajnih cen v veliki odvisnosti od pogojev in sprememb v ekonomskem sistemu in ekonomski politiki. Devalvacija in številni predpisi s področja gospodarstva, ki naj bi odpravili vzroke in posledice neugodnih gospodarskih gibanj, so bili vzrok, da smo v mesecu marcu izdelali rebalans gospodarskega načrta skupno z akcijskim programom, s katerim smo predvideli ublažitev negativnih učinkov na poslovanje podjetja ter s tem doseganje minimalne akumulacije, ki je osnova za nadaljni razvoj podjetja oziroma za uspešno izvajanje že začetih investicijskih projektov. Pomembnejši podatki o poslovanju v prvem polletju 1973: Indeks na letni plan Indeks I. poli. 73 I. poli. 72 — proizvodnja v ton 15.831 105,9 112,4 — Proizvodnja v ton na zaposlenega 5,14 105,9 104,9 — Celotni dohodek v 000 din (brez inter. realiz.) 329.478 100,0 108,6 — Dohodek 110.031 108,8 101,8 Pričenjamo razprave o novi ustavi Javne razprave o osnutkih novih besedil zvezne in republiške ustave so nadaljevanje politične akcije, ki se je začela spomladi z organizacijo posvetov, konferenc, predavanj in dogovorov na občinskem nivoju, v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Ustavne spremembe odpirajo kvalitativno nove in trajne procese ter uveljavljajo nove odnose na vseh področjih družbenega življenja. Zato jih je nujno povezati v celoto, od osnovne celice do vrha. Na tak način bo dobil delovni človek celovit vpogled v smeri našega nadaljnjega razvoja in spoznal razloge, ki so terjali nove obsežnejše in globlje ustavne spremembe. V četrtek, 23. avgusta je o tem razpravljal razširjeni politični aktiv podjetja in sklenil, da bosta v Savi dve širši razpravi o novi ustavi za vse člane kolektiva. Poleg tega pa bomo nekaj obširnih, a preprosto napisanih informacij objavili tudi v našem glasilu. V prvem poleltju je poprečni porast produktivnosti na zaposlenega v odnosu na plan višji za 5,9 odst., v odnosu na enako razdobje v preteklem letu pa za 4,9 %. Kljub teževam, ki so nastopile v poslovanju podjetja v I. polletju, pa je poslovni uspeh predvsem zaradi doslednega izpolnjevanja planskih obveznosti, vključno z akcijskim programom, zadovoljiv. Rezultat tega je finančni rezultat, ki je merjen na enakomerno letno dinamiko iznad predvidevanj. Treba je pripomniti, da bodo v drugi polovici leta na poslovanje podjetja še bolj intenzivno vplivali eksterni faktorji zaradi splošne inflacije svetovnega gospodarstva ter pomanjkanja pomembnejših surovin na svetovnem trgu, kar je znak vstrajnemu naraščanju cen surovinam. Zadnje podražitve v mesecu maju in juniju bodo v celoti vplivale na poslovanje v drugi polovici letošnjega leta. Gornji rezultati in predvidevanja o poslovanju v drugi polovici leta narekujejo, da moramo v naslednjih mesecih, enako kot v prvem poletju, dosledno realizirati vse planske obveznosti, predvidene z gospodarskim načrtom in akcijskim programom, da bomo tako dosegli predvidene poslovne rezultate. POSLOVNI USPEH — FINANČNI REZULTAT — VKLJUČNO Z UČINKI AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA ZA PRVO ^OLLETJE 1973 Celotni dohodek (brez interne realizacije) je bil dosežen v višini 329,5 milijonov dinarjev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 8,6 % več in to predvsem zaradi večje količinske prodaje, višjih prodajnih cen za nekatere skupine izdelkov ter ugodnejših prodajnih popustov pri izvozu gotovih izdelkov. Porabljena sredstva, katere odštevamo od cleotnega dohodka, so v primerjavi z enakim obdobjem lani porasla preko 20 °/o. Vzrok temu je podražitev surovin (kavčuk, tekstil), storitev ter višjih obresti pri odplačevanju anuitet. Dohodek dosežen v višini 110.031 tisoč din je v primerjavi z prvim polletjem 1972 večji za 1,8 % in je rezultat povečanja produktivnosti, boljšega izbora proizvodnega asor-timana glede na stopnjo akumula-tlvnosti in uspešnega izvajanja akcijskega programa posameznih TOZD. Zaradi povečanih izdatkov v breme dohodka, katere smo predvideli z letnim gospodarskim načrtom, predvsem zakonskih obveznosti (odvajanje 10 °/o od bruto Koordinacijska komisija je na podlagi sklepov plenuma kemične industrije, ki je bil dne 12. 3. 1973, pripravila predlog za povezovanje panoge. V tem času, ko je ta številka v tisku, smo kredlog poslali vsem v Savi, skupaj s predlogom za razprave. Koordinacijska komisija je Izhajala z izhodišča, da je naloga vseh delavcev v združenem delu čim boljše in racionalnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Ustavna izhodišča in ustanovitev TOZD dajejo nove možnosti v družbenoekonomskem razvoju kemične in- dustrije, ki sodi tako v svetu kot pri nas med najbolj propulzivne veje gospodarstva. Prav ta značilnost kemične industrije kot gospodarske panoge se v Sloveniji doslej ni pokazala — predvsem zaradi velike razdrobljenosti tako proizvodnje kot sistema programiranja. Kemična industrija Slovenije pomeni s približno 5 milijardami din (v letu 1972) celotnega dohodka približno 15 odstotkov te panoge v Jugoslaviji. Zaradi razdrobljenosti na 40 delovnih organizacij pa Slovenija ni našla mesta v strateških planih razvoja Jugoslavije in s osebnih dohodkov za stanovanjsko dejavnost), je ostanek dohodka oziroma finačni rezultat v primerjavi z lanskim polletjem nekoliko nižji, medtem ko je v primerjavi z planom za letožnje leto, Iznad predvidevanj. Kot smo že omenili, je na dosežen finačni rezultat posamzenih TOZD, oziroma podjetja kot celote, v veliki meri vplivalo dosled- no izpolnjevanje nalog akcijskega programa. TOZD TAP je z učinki akcijskega programa povečala svoj finančni rezultat za 4.137 tisoč dinarjev in to s sledečimi akcijami: — zboljšanje normativov kvalitete pri potniških in tovornih avto-plaščih (Nadalj. na 3. strani) Zlata plaketa Save Janezu Beravsu Desetega avgusta dopoldan je sindikat sklical izredno sejo izvršnega odbora, razširjeno s predstavniki organov upravljanja, Zveze komunistov in mladine. Izvršni odbor je na eni prejšnjih sej sklenil predlagati organom upravljanja, da skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami podele direktorju podjetja Janezu Beravsu priznanje za njegovo delo. »Pri ugotavljanju poslovnih uspehov in razvoju Save Je očitno, da se naše podjetje aktivno vključuje v razvoj naše samoupravne družbe in samoupravnih družbenih odnosov. Nedvomno je to zasluga vsega kolektiva Save, še posebej pa vodstva podjetja in direktorja Janeza Beravsa«, je dejal v začetku omenjene seje Mile Milivojevič, predsednik sindikalne konference podjetja. »Za njegovo dosedanje delo v podjetju, za njegova napredna stališča dajemo tov. Beravsu vse priznanje in dodeljujemo zlato plaketo Save,« je končal tov. Mile. Janez Beravs je dejal: »Zahvaljujem se vam in kolektivu za visoko priznanje, ki pa ni priznanje samo meni, ampak vsemu kolektivu. Vedno sem bil prepričan, da je le kolektivno delo uspešno in da posameznik ne more veliko. Da je Sava to in tam, kjer je, je zasluga tudi vseh, ki so me razumeli in podprli.« J. S. Predlog samoupravnega sporazuma tem tudi ne ustreznega položaja v mednarodni delitvi dela. Se več, vse študije kažejo, da razdrobljenost in nepovezanost kemične industrije v Sloveniji onemogočata realizacijo programa razvoja, ki si ga je panoga zadala za obdobje 1970 — 1975. Poseben program je predvsem dejstvo, da iz programa razvoja niso realizirani projekti, ki sodijo v področja osnovnih surovin In polizdelkov, na primer: — žveplena kislina, — fosforna kislina, — natrijev hidroksid, — aluminijev sulfat, (Nadalj. na 3. strani) Računalnik dela Nadalj. iz 15. številke Zbrane Informacije pa bomo lahko uporabili tudi za druge namene (kalkulacije, obračun OD, spremljanje kvalitete in podobno). V banko podatkov smo vključili tudi podatke o gibanju prometa v skladiščih in stanju zalog. Tudi te namreč potrebujemo za vodenje proizvodnje. Zbrane informacije pa sčasoma izgubijo svoj pomen, če jih ne dopolnjujemo z nastalimi Ispre-membaml: če tehnolog spremeni npr. določeno sestavo, moramo to spremembo vnesti tudi v banko podatkov. To, o zbiranju podatkov v SIS, Je bilo nujno opisati. Pred začetkom dela v proizvodnji, torej pred začetkom izvrševanja plana (narejenega na osnovi ugotovitev — zahtev prodaje) Je treba ugotoviti, ali je naročilo prispelo pravočasno in ali razpolagamo z zadostnimi kapacitetami. Torej, treba je preveriti ali naročilo prodaje lahko vključimo v proizvodni plan. Roki za nabavo surovin so dolgi tudi po tri mesece, zato smo prisiljeni planirati proizvodnjo tudi za daljša obdobja — letno, tromesečno. Sprejemljiva naročila prodaje (letni, tromesečni plani prodaje) glede na kapacitete so torej osnova za plan proizvodnje. Iz plana proizvodnje in sestavnlc (podatkov o uporabljenih materialih) dobimo potrebe po surovinah. To Informacijo uporabi nabavna služba, ko odloča in sklepa naročila In pogodbe za nakup surovin. Vse druge informacije o potrebah surovin na krajše roke (mesečno, tedensko), so za nabavo v večini primerov že prepozne In Jih nabava lahko uporablja le za preverjanje svojih naročil oziroma jo opozorijo, da poskuša s posebnimi ukrepi potrebo zadovoljiti, sicer se zahteva ali sprememba sestave ali sprememba proizvodnega plana. Naročila prodaje proizvodnji za krajše roke (mesec) so že veliko bolj točna oziroma za teden povsem točno določena. Iz njih izračunajo naročila proizvodnji In potrebe po polizdelkih. Vedeti moramo, da je potrebno za 100 dobrih plaščev v proizvodnji naročiti denimo 105 plaščev, ker bo od teh 105 plaščev 5 preklaslfl-clranlh. če hočemo Izdelati 105 plaščev, moramo denimo naročiti 108 protektorjev In za 110 pro. lektorjev zmesi itd. Upoštevati moramo torej, da za zahtevano količino rabimo toliko več vgrajenih materialov, kolikor se Jih v proizvodnem procesu pre-klaslficlra. Poleg tega moramo še vedeti, da ne moremo izdelati recimo samo 5 kg zmesi, če jih rabimo samo toliko, ampak izdelati najmanj en paket. Sele na ta način lahko rečemo, da smo določili pravilne količine potrebnih polizdelkov In surovin. S tem smo zagotovili, da ne bo Izpadov v proizvodnji zaradi pomanjkanja polizdelkov ali surovine. Seveda le, če — dobavni roki ne bodo prei-koračeni in — škart, odpadek In iztis ne bo nesorazmerno visok. To pa je izjema, na katero moramo računati, ko spremljamo izvajanje nalog v proizvodnji. Zdaj, ko smo ugotovili potrebe, moramo preveriti še kapacitete In roke. Tudi pri tem moramo upoštevati predvsem dvoje: — da stroji normalno ne delajo polno vseh 24 ur na dan in — da se ponekod lahko določene operacije hitreje opravijo, kot pa Je določen čas v delovnem načrtu (recimo stalno preseganje norme). Če teh dveh ne upoštevamo, potem povečamo možnost, da plan ne bo realiziran zaradi normalnih zastojev oziroma da bodo kapacitete neizkoriščine, ker nismo upoštevali vseh možnosti (denimo preseganja norm). Zdaj so plani proizvodnje do največje možne mere preverjeni in pripravljeni, da se Iz njih razpiše planska in delovna dokumentacija proizvodni enoti in nalogi za izdajo materiala skladiščem. Pred tem lahko vanje vključimo še zadnje spremembe. To so spremembe, ki jih še da prodaja oz. spremembe, ki jih zahtevajo izjemni ukrepi v že razpisanih in izvajanih proizvodnih nalogih. To so tudi zadnje spremembe, ki sc lahko preverjajo tako, da ne bi povzročile nezaželjenlh posledic. Naj že tu povem, da prenekatera sprememba v že razpisanem proizvodnem nalogu terja tudi spremembo druge dokumentacije (popravki v materialnih čekih, popravki v drugih dnevnih programih), kar vse pa Je pri množici dokumentov, ki jih Imamo In jih moramo imeti, ni lahko izvedljivo (kaj hitro se namreč na kaj pozabi). Razpisan nalog proizvodni enoti ali dnevni, tedenski program odreja delo v količini, roku, z njim so tudi zagotovljeni vsi potrebni materiali In stroji pod pogojem, da bodo — naročene surovine prišle v predvidenem roku, pravočasno prevzete In zahtevane kvalitete, — da bodo Izgube zaradi škar-ta, odpadka, Iztlsa, nekvalitetnih zmesi v mejah normativov, — da bodo izpadi kapacitet manjši ali enaki predvidenim. Pravočasna in po količini točna izvršitev razpisanega naloga tudi omogoča, da bo koristnik pravočasno prejel polizdelek oz. da bo prodaja lahko v roku odpremiia naročene Izdelke kupcu. Tako skoraj lahko Izključimo objektivne okoliščine, zaradi katerih bi se lahko zgodilo, da proizvodna eno- Paberki Odbor za oceno in kršitev delovnih dolžnosti In materialnih škod TOZD TTI, je na 7. redni seji obravnaval tudi teh nekaj primerov: — tov. T. K., ki se je z navajanjem napačnih podatkov hotel podaljšati bolniški dopust. NI mu uspelo in prislužil sl je kazen — javni opomin; — tov. O. J. iz valjarne je 21. maja 1973 fizično napadel sodelavca. To In kup drugih neresnosti je dovolj jasna obrazložitev za zadnji javni opomin; — tov. C. S., zaposlena v OE velopnevmattkama, je s sodelavkami Iz malomarnosti povzročila požar, ki pa se na srečo ni razvnel zaradi prisebnosti nekaterih delavcev. Odbor je sklenil, da se Ji Izreče zadnji javni opomin; — tov. G. M., zaposlen v OE prešanl Izdelki, Je dne 25. 4. 1973 motil sodelavko s tem, da jo je dražil z živo žabo, ki Jo Je imel privezano na vrvici. Kljub opozorilom vodje izmene, Je to še trikrat ponovil. Kazen — zadnji javni opomin; — tov. M. L. Iz velopnevmati-kame je 2. 5. 1973 neupravičeno Izostal z dela. Zaradi njegove odsotnosti je nastala škoda v znesku 1800 dinarjev. Odbor ga je kaznoval z zadnjim javnim opominom In povrnitvijo 840 dinarjev. Odbor za spremljanje sistema delitve TOZD TTI je na 6. redni seji razpravljal o predlogu kadrovske službe, da se delavcem valjarne, razen vodstvu, prizna 10 % dodatek na OD za težke delovne pogoje. Zaradi nenehnega povečevanja proizvodnje in premajhnih kapacitet valjarne, delavci v tej enoti delajo vse proste sobote in celo nedelje, da bi zagotovili zadosti zmesi za neprekinjeno delo v proizvodnji. Všled preobsežnega dela v rednem delovnem času In izven njega, ki je vezano na večji fizični in psihični napor, je predlog podprl odbor TTI In sprejel sklep, da se 10 % dodatek na OD izplačuje vse dotlej, dokler se delovni pogoji v valjarni ne bodo bistveno spremenili, od 1. maja naprej. za nas ta naloge ne bo Izvršila, vsekakor pa vedno vemo, kje se je ustavilo: — recimo, da dobavitelj suro-vin zakasni, — da se stroj pokvari zaradi slabega vzdrževanja ali nepravilnega ravnanja z njim, — da zmanjka materiala zaradi prekomerne porabe ali nepravilno določenega normativa itd. Naš tehnološki proces je zelo prepleten, predelovalni časi kratki, zaloge polizdelkov pa ne smejo biti prevelike (da bi v njih imeli dovolj velike rezerve). Vsako odstopanje izvrševanja od že razpisanih nalogov povzroči škodo, Izgube, zastoje, ki jih zaradi kratkih časov le težko preprečimo. Kljub temu pa moramo zagotoviti vse, kar je mogoče, da to preprečimo. Zato je treba ne samo spremljati izvrševanje nalog, ampak tudi način (kvaliteto izvajanja). Pravočasna informacija, npr. da v določeni operaciji nastaja prekomeren škart, že pomeni, da ne bo po zaključni izdelavi izdelana naročena količina ipd. Te informacije morajo biti torej zbrane in obdelane najmanj enkrat dnevno. Prirejene in iz;-pisane morajo biti v obliki, da kontrola in spremljanje izvajanja nalogov, lahko kaj hitro ugotovi, kje se pričakuje oz. je nastal zaostanek oziroma izpad. Včasih je celo prepozno čakati na te informacije. Pogosto je takojšnje obvestilo delavca, ki dela neposredno po nalogu planerja, terminerja, edina možna pot, da ta lahko še sprejme določen ukrep. Pogosto je tudi to že prepozno. Ukrepi v takih primerih . Mm v Zelo obširno sodelovanje poteka tudi med prodajno službo In službo informacijskih sistemov. Kakšno vlogo v množici teh aktivnosti ima računalnik? Najprej zapiše in primemo uredi banko podatkov ter izpisuje različne kataloge, sezname in del tehnološke dokumentacije. Pri tem kolikor je mogoče kontrolira točnost posredovanih podatkov in če niso točni, pove kakšna je napaka. Zapiše in na različne načine izpiše naročila prodaje proizvodnji. Tudi tu izloča nepravilne podatke, če lahko ugotovi, da niso točni. Izračuna plan proizvodnje in potrebne polizdelke in surovine, pred tem pa preveri, če je zanj določeno, iz katerih materialov in koliko se izdela. Registrira vse spremembe v planu. Pred razpisom planske ali delovne dokumentacije preveri, če so surovine na nalogi, če jih ni, izpiše primerna opozorila. Razpiše dokumentacijo v zahtevani obliki. Na osnovi povratnih informacij o stanju nalogov od prevzetih su- izdelkov ugotavlja, če vse poteka po planu, dejanske preklasifika-cije primerja z normiranimi in opozarja na preseganje. Kasneje, ko bomo imeli zapisane tudi podatke o načinu izdelave in časa trajanja posamezne operacije (delovni načrti), bomo s pomočjo računalnika lahko ugotavljali še potrebne kapacitete, jih primerjali z razpoložljivim in izračunali rok, v katerem se mora nalog začeti izdelovati, da bo zaključen v zahtevanem roku. Kljub množičnim obdelavam (računanju, primerjanju in pisanju) pa bodo še vedno zahtevali posegi sodelavcev. Želimo, da računalnik predvsem opravi rutinske naloge oz. posreduje podatke, ki jih izpiše v taki obliki, da bodo posegi sodelavcev pri vodenju in upravljanju proizvodnje na najbolj učinkovit način dosegli svoj so različni in Jih ne bi opisoval.rovin do oddanih polizdelkov in Uredimo arhiv podjetja Ne bo dolgo, ko bomo nekateri v podjetju spoznali še en organizacijski predpis, tokrat o arhiviranju. Že leta 1968 je bil skoraj enak predpis na mizah odgovornih oseb, ki imajo opravka z bolj ali manj pomembno dokumentacijo, vendar injekcija »ni prijela«, čeprav je bila zelo važna. Letos bo že skoraj pet let, arhiviranje pa se skoraj ni premaknilo z mrtve točke. Ta kratek članek naj -*$ m i«iifesi IJSIm šfr ^f| B &L ' 'S I 1 Arhivar pri delu bi bil apel vsem tistim v podjetju, ki si belijo glave, kje je kakšen dokument, ali kam bi z maso registratorjev, ki polnijo pisarne. Se enkrat bo treba skozi vse pisarne, pregledati vso dokumentacijo v podjetju, to pa je delo, ki zahteva delo vseh in ne samo arhivarja. Zato bi v tem članku rad razložil nekaj stvari, ki so najbolj pomembne in jih je treba pri urejanju upoštevati, če se le da. Najvažnejše bo spraviti na minimum število kategorij dokumentov, ki nastajajo v podjetju. Le na podlagi dobro sestavljenega rokovnika, ki bo vseboval vsaj 90 % dokumentov v podjetju, bo lahko voditi stalno evidenco s kartoteko in vsak, ki bo želel dobiti iskani dokument, ga bo lahko dobil v najkrajšem možnem času. Ko bomo dobili zaupanje v arhiv, potem tudi ne bo treba čakati po pet ali šest let, preden bomo oddali gradivo v arhiv. Vse tako kaže, da v ljudeh še vedno klije prepričanje, da je dokument izgubljen, če ni v njegovi pisarni. Tako se zgodi, da je v pisarni po dvesto registratorjev, iz njih pa se letno vzame po pet ali šest spisov. Da dvesto registratorjev vzame veliko prostora v pisarni, pa ni treba posebej razlagati, posebno tistim ne, ki imajo z njimi vsakodnevni opravek. Urejen arhiv po pisarnah nam bo omogočil še: vsak bo lahko po svojem občutku določil čas oddaje svojega gradiva v arhiv, skupno bomo potem določili datume, ko se bo gradivo sprejemalo v razdobju enega ali do treh mesecev in tako nikoli ne bi prišlo do kopičenja materiala po pisarnah. V arhivu bomo potem napravili pregled nad vsebino in ne bo težko ugotoviti, ali bomo še dobili željen; dokument ali pa je mogoče že na odpadu (seveda, če rok hranjenja spisov ne 'bo pravilno predviden). Večino novosti boste seveda ugotovili iz organizacijskega predpisa, pomenili pa se bomo tudi v prihodnjih mesecih, ko vas bom obiskal v vaših pisarnah, pri vašem delu in vesel bom, če bom vsaj del bremena v zvezi z arhiviranjem vzel z vaših ramen. Rato Mladenovič Gospodarjenje v I (Nadalj. s 1. strani) — povečanje produktivnosti pri proizvodnji potniških in tovornih avtozračnic — izboljšanje kvalitete ogrevnih duš — optimalni izbor surovin z ozirom na ceno, tehnologijo in možnost nabave — prihranek pri porabi materiala — boljše izkoriščanje strojev in boljša izbira proizvodnega asorti-mana. V TOZD TTI so v posameznih proizvodnih obračunskih enotah uvedli dodatno proizvodnjo v prostih sobotah in sicer: Število izmen — OE velopnevmatika 214 velozračnice 6 215 veloplašči 13 — OE stiskani izdelki 218 vulkanizacija (plašči) 8 219 vulkanizacija rotoc. (transp. trak.) 12 6 — OE cevama 223 tehnični izdelki — OE umetno usnje 415 izdelava past 416 umetno usnje S tem smo dosegli povečanje čistega finančnega rezultata za preko 500 tisoč dinarjev. Prodaja TTI je dosegla 12,25 % prodajnih popustov (vključno z izvoznimi razlikami) od planiranih 14,65 in s tem za 4,1 milijona dinarjev večjo neto realizacijo. Toda pr] tem je potrebno upoštevati, da plan Izvoza, kjer so prodajni popusti večji, ni bil izpolnjen, tako, da bo v drugem polletju odstotek prodajnih popustov nekoliko po-rastel. Prav tako potekajo številne akcije v OZD OSS. Marketing služba je skupno s prodajnimi oddelki TOZD, izdelala predloge za povečanje cen gotovim Izdelkom. Nabavna služba tekoče spremlja zakonske predpise o znižanju carinskih stopenj za uvozni material in opremo. Predpisi s tega področja predvldvajo, da bo to možno le delno (samo za uvozni material, ki ga vgradimo v Izdelke za izvoz) in še to koncem letošnjega leta oziroma drugo leto. NABAVA V I. polletju smo nabavili 15.073 ton surovin in repromateriala v vrednosti 140 mio din, od tega na domačem trgu 4.055 ton blaga v vrednosti 46 mio din ali 33 °/o. V strukturi nabavljenih surovin predstvalja največji delež kavčuk (34 %), tekstil in armature (31,5 %) ter kemikalije (20 %). Nabavljene količine v I. polletju po vrednosti 11 12 ne presegajo planske dinamike (indeks 96), ker smo v rebalansu gospodarskega načrta že predvideli precejšnje povečanje cen surovin iz uvoza. Skozi vse obdobje so bile cene naših osnovnih surovin nestabilne, na kar je poleg paritetnih in valutnih sprememb vplivala še konjuktura nekaterih vrst surovin in repromateriala. Poleg nestabilnosti cen Je imela nabavna služba vseskozj težave pri nabavi nekaterih vrst surovin, kot so visokoste-rienskl kavčuk, PVC in velokord iz uvoza. Ker se kriza na svetovnem monetarnem trgu še nadaljuje, anbavna služba tudi v II. polletju ne pričakuje bistvenega zboljšanja pogojev nabave naših surovin, istočasno pa predvideva še nadaljnje zviševanje cen repromateriala tako na domačem kot na tujem trgu. Poprečne zaloge surovin so v I. poletju znašale 45 mio din in so se gibale 12 % nad normativom. Vezava zalog surovin je bila 35 dni, kar predstavlja približno eno in pol mesečon porabo surovin. PRVIZVODNJA V I. polletju 1973 smo proizvedli 15.831 ton izdelkov v vrednosti (DS) 188 mio din, kar je za 12,4 % več kot smo proizvedli v istem obdobju lani. Po kosameznih TOZD smo dosegli naslednje proizvodne rezultate (v 000): Doseženo Indeks Struktura ton din ton DS ton DS TAP 8.863 97.076 101,1 100,8 56,0 51,6 TTI 6.967 90.897 112,7 106,2 44,0 48,4 Skupaj 15.830 187.973 105,9 103,3 100,0 100,0 Kljub težavam pri preskrbi surovin in kljub pomanjkanju naročil za nekatere Izdelke, so v letošnjem letu nastali le manjši Izpadi proizvodnje. Zaradi spremembe kupne moči na trgu in s tem sprememb v strukturi potrošnje, se je moral proizvodnji program vseskozi prilagajati tržnim potrebam, odnosno asortlmanu, ki naj bi podjetju zagotovil ugodno prodajo in primemo akumulacijo. Tako smo že v I. polletju količinski obseg zmanjšali pri tovornih avto-zračnlcah, ploščatih jermenih, prevlekah, surovi gumi In pri Izdelkih iz umetne mase. Nasprotno pa obseg proizvodnje letos povečujemo pri izdelkih potniške in moped pnevmatike, umetnem usnju in vd-čih izdelkih gumeno-tehničnega blaga. PRODAJA Uvodoma smo že omenili, da so sprejeti stabilizacijski ukrepi in pa nestabilnost na svetovnem monetarnem trgu močno vplivali na kupno moč potrošnikov, kar se v precejšnji meri odraža pri doseženi prodaji domačih izdelkov. Predviden plan prodaje smo v celoti presegli za 0,9 %, v primerjavi z istim obdobjem lani pa smo prodajo presegli za 19,1 %. Dosežena prodaja po prodajnih poteh je bila naslednja: Indeks v 000 din strukt. v % na plan I—VI 1973 1972 domači trg 274.680 88 101,9 115,6 izvoz . 34.460 11 90,0 156,4 lastna poraba 2.902 1 198,8 117,5 Skupaj 312.042 100 100,9 119,1 polletju Prodaja na domačem trgu je bila v celoti dosežena, prodaja za izvoz pa nekoliko zaostaja za predvideno dinamiko. Čeprav smo v I. polletju 1973 na tuje tržišče prodali za 1.942.653 dolarjev izdelkov, kar je 53,8 % več kot v istem obdobju lani, je plan izvoza po dolarski vrednosti dosežen le z indeksom 85,7. Cene naših izdelkov so v celoti še vedno zamrznjene. S sklenitvijo medrepubliškega sporazuma je zo. pet podana možnost sklepanja družbenih dogovorov o cenah. Ustrezne službe so takoj ukrenile vse, da se v čimkrajšem času pripravijo vsi potrebni materiali, ki jih določa zakon v zvezi s postopkom družbenega dogovora. Tako je sedaj že izdelan kompleten material za korekturo cen avto in velopnevmatlke, korigiran je tudi že obstoječi družbeni dogovor o cenah vlsta in podpisan je dogovor za cene ležalnih blazin, ki pa bo zaradi sezonskega značaja artikla prišel do veljave šele v letu 1974. V zaključni fazi so tudi materiali za spremembo cen klinastih Jermen in transportnih trakov. Z navedenimi akcijami si prizadevamo rešiti predvsem vprašanje tistih cen naših izdelkov, katere proizvajamo v največjem obsegu, pa je nivo teh cen že dalj časa kritičen. V TOZD TAP so prodali za 156 milijonov din Izdelkov in plan dosegli z indeksom 93, v primerjavi s I. poletjem 1972 pa se je obseg realizacije TAP povečal za 10,9 °/o. Na prodajo avtopnevmatike je v tem obdobju vplivala določena ne-slgurnost na tržišču, zaradi liberaliziranega uvoza pnevmatike. Na podlagi tržnih analiz se je proizvodnja TAP skušala v čim večji meri prilagajati potrebam prodaje, tako, da je ta normalno potekala in se v prodaji ni pojavil večji zastoj. Prodaja TTI je bila v I. polletju ugodna. Realizirali so za 156 mio din izdelkov in s tem presegli plan za 10,4 °/o. V primerjavi z istim obdobjem lani pa se je obseg prodaje povečal za 28,5 %. ZOP je v letošnjem letu nov, samostojni oddelek v sestavu službe marketing, k) razen operativne prodaje usmerja in koordinira delo vseh dejavnikov na terenu: prodajaln, komercialnih predstavnikov in fillalnlh skladišč. Plan prodaje ZOP je bil dosežen z indeksom 115, od tega realizacija preko prodajaln z ideksom 133. V letošnjem letu se je v primerjavi z istim obdobjem lani prodaja preko prodajaln povečala za 28 %. Iz finančnega rezultata ZOP lahko ugotovimo, da je prodaja preko lastnih prodajaln ugodna prodajna pot (hitrejši dotok finančnih sredstev), zato bomo morali v bodoče računati na možnosti investiranja in tako razširitve te prodajne poti (nove prodajalne, oz. prodajna skladišča). ZAPOSLOVANJE V I. polletju 1973 se Je na novo zaposlilo 336 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 218 delavcev. Koncem I. polletja je bilo zaposlenih 3.113 delavcev. Gibanja po posameznih TOZD je bilo naslednje: Stanje Interni 1. 1. 73 premiki Prišli Odšli Stanje 30. 6. 73 Povpr. zaposl. % flukt. TAP 639 — 3 144 82 698 664 23,6 TTI 1.441 — 6 124 94 1.465 1.454 123 OSS 915 9 68 42 950 937 8,6 Skupaj 2.995 — 336 218 3.113 3.055 13,6 Kot je razvidno to gornjega prikaza, je fluktuacija še vedno zelo visoka v TAP, v TTI in v OSS pa Je na lanskoletni ravni. Vzroki za tolikošno prenehanje delovnega razmerja v našem podjetju so predvsem v samovoljni prekinitvi dela v poizkusnem roku, odhodi v JLA in upokojitvah. GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV V obdobju od 1. 1. do 30. 6. 1973 je bilo v podjetju obračunanih 61,9 mio din OD. V primerjavi s planirano maso 1973, predstavlja to 49,7 %. Gibanje poprečnega OD v I. pol- letju in primerjava z istim obdob- jem lani je sledeča: din TAP 2.475 TTI 2.325 OSS 2.444 Podjetje brez TM 1973 2392 Podjetje brez TM 1972 2.108 Indeks 1973/1972 1133 Povprečnl OD v I. polovici leta 1973 so bili 13,5 % višji, kot v istem obdobju lani. To je posledica povečanja planske vrednosti točke za 5,8 % v II. polovici lanskega leta, povečanje stimulacije ter povečanja produktivnosti. Najvišji OD so bili v aprilu, ko je bilo plačanih 192 ur. Vrednost točke v I. poletju Je bila v proizvodnji poprečno 0,190 din na uro, v strokovnih službah pa 0,179 din na uro. V I. polletju je bilo izplačanih 3,954.306,94 din več OD kot bi jih smeli po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka. Že v drugem kvartalu letošnjega leta je komisija gumarske panoge, ki dela na tem področju, pripravljala predlog o spremembi oz. korekciji postavk v določilih samoupravnega sporazuma in sicer v povečanju kalkulatlvnega OD za prvi dve kategoriji (nekvalificirani in polkva-lificiranl delavci). Med tem časom (Nadalj. na 4. strani) Predlog samoupravnega sporazuma (Nadalj. s 1. strani) — klor, — umetna gnojila, — predelava nafte, — metanol, — vinilacetat, — ftalanhidrid, — ftalni estri, — poliestrska vlakna, — poliestrski filament. Prav boj za zagotovitev osnovnih surovin in polizdelkov pa bo značilen za razvoj panoge v svetu v prihodnjem času. Razlogi za tako stanje v Sloveniji so predvsem v pomanjkanju sodelovanja in koordinacije v programiranju razvoja, kajti zaradi razdrobljenosti sredstev se ena sama delovna organizacija ne more lotiti realizacije katerega od navedenih projektov. Ugotoviti moramo, da so delovne organizacije našle s tujimi partnerji skupne interese, saj poteka cca 50 odstotkov Investicij v takih aranžmanlh. Hkrati pa ne moremo opaziti sodelovanja domačih podjetij pri skupnem investiranju, kar kaže na določene anomalije v programski miselnosti v delovnih organizacijah, čeprav ustavna izhodišča omogočajo tudi skupna vlaganja domačih partnerjev. Naloga združenja, ki ga koordinacijska komisija predlaga kot prvo fazo v povezovanju kemične industrije, Je predvsem zagotoviti koordinirano programiranje nadaljnjega razvoja kemije v Sloveniji In njeno aktivno povezovanje v tokove v Jugoslaviji in po svetu. Za zagotovitev takega programa bi bilo treba v okvirih združenja zagotoviti določeno koordinacijo tehle funkcij (členi 5 — 14): — marketing, — raziskave In razvoj, — ekonomske analize, — organizacija In informatika, — kadrovska in socialna funkcija. Naloga vseh koordiniranih funkcij je predvsem analiza stanja v delovnih organizacijah in v celotni panogi ter izoblikovanje predlogov za izboljšanje poslovnosti in vključevanje vseh delovnih organizacij, ki so članice združenja v skupne, koordinirane tokove razvoja — ob hkratnem zagotavljanju neodtujljivosti pravic delavcev v TOZD. Naj navedem nekatere naloge združenja. Podjetja kemične industrije z izvozom pokrivajo le približno 1/3 uvoza. V uvozu in izvozu pa so slabo zastopane tako dežele SEV kot države tretjega sveta. Koordinacija dela na tem področju bo pripeljala do izboljšanja opisane situacije. Povezovanje Interesov trgovine kemijske stroke In kemične industrije Je ena izmed izredno važnih nalog združenja. Analiza finančnih potencialov kemične industrije, koordinacija interesov pri reševanju in premošča-nju sprotnih problemov nelikvidnosti, pomanjkanje obratnih sredstev idr., pa tudi koordinacija finančnih konstrukcij za objekte skupnega interesa je naloga združenja. Skupna letna bruto akumulacija panoge (leta 1972) cca 700 milijonov din pomeni solidno osnovo za koordinacijo. To jo tudi podlaga za dogovarjanje na področjih bančne politike In programskih usmeritev bančnih sredstev. S koordiniranjem nabave drage računalniške opreme, njene Izkoriščenosti in primerne kadrovske zasedbe lahko zagotovimo vrsto podatkov in obdelav za vse delovne organizacije panoge. Pri tem Je treba posebel poudariti standardizacijo in unifikacijo metod In postopkov, kar je osnova prihrankov na tem področju. Samoupravno dogovarjanje s po. sameznlml Interesnimi skupnostmi za področja izobraževanja in raziskav lahko vsebinsko poseže v nadaljnji razvoj kemijske misli v Sloveniji. Pomanjkanje visokošolsko izobraženih kadrov, raziskoval- cev, srednjih In drugih kvalificiranih kadrov zahteva nujno intervencijo na tem področju. Dogovorjen odnos do delitve dohodka in osebnih dohodkov je podlaga nadaljnjega razvoja panoge, hkrati pa je prvina socialne re-gulative za 20.000 zaposlenih v kemični industriji. Navedene nalogo vsaj delno opisujejo program dela združenja in utemeljujejo predlog za njegovo ustanovitev. Prvi pogoj za uspešno delo pa Je ustanovitev TOZD v vseh delovnih organizacijah panoge ter usposta-vltcv samoupravnih organov združenja, kakršne navaja predlog sporazuma (členi 17 do 24). Sporazum v 36. členu določa tudi časovno opredeljen program nalog: a) do 31. 12. 1973: — izvoliti samoupravne organe združenja, — organizirati strokovne službe združenja, — pripraviti elemente za usklajevanje gospodarskih načrtov podpisnic, — usmerjati ustanavljanje TOZD, — predlagati določila o bodočih razmerjih med proizvodnjo in trgovino. b) do 31. 12. 1974: — usmerjati branžno povezova. nje podpisnic, — Izdelati prvi predlog perspektivnega programa razvoja panoge, — izdelati koncept povezovanja nabavnih in prodajnih poti podpisnic, — pripraviti metodologijo koordiniranega gospodarskega načrtovanja podpisnic, — sprejeti dokončna določila o bodočih odnosih med proizvodnjo in trgovino. V naslednji številki glasila ali pa že preje v Informatorju bomo objavili skrajšano, a celovito Informacijo o ekonomskem stanju posameznih podjetij to celotne panoge. Produktivnost in nagrajevanje v reviji VVIRTSCHAFT - Kaut-schuk in Gummikunststoffc sem našla strokovno razpravo dr. E. P. o delu .in nagrajevanju. Menim, da je informacija zanimiva tudi za nas, zato sem pripravila naslednji povzetek. V svetu je danes precej razširjeno mnenje, da povečanje osebnih prejemkov v okviru povečane produktivnosti nima nobenega vpliva na cene, torej ne vpliva na zmanjšanje vrednosti denarja. To mnenje pa ne drži, ker je povečanje produktivnosti količinsko oz. vrednostna razlika proizvodnje dveh let, preračunana na delovno uro ali ha neposrednega proizvajalca oz. na zaposlenega. Povečano produktivnost izračunamo zelo različno, glede na to, katerega od naslednjih meril uporabimo. Preračunavanje produktivnosti na osnovi produkta na delovno uro je videti zelo verjetno, vendar danes ne more biti več merilo za povečanje plač, »ki ne bi vplivale na cene«. Že samo zaradi skrajšanja delovnega časa se stroškovni elementi za vsako leto menjajo. Izdelavni stroški dobijo popolnoma drugačno kalkulacij- sko težo, ker delo poteka neprekinjeno, kot pa, če poteka v eni oziroma v dveh izmenah ali če se dela pet ali šest ali sedem dni v tednu. Tudi proizvodni produkt na neposrednega proizvajalca ni dobra osnova za ugotavljanje povečanja produktivnosti. K napredku proizvodnje namreč prispevajo tudi drugi (trgovci, tehniki itd.) in bi morali upoštevati tudi te. Tako je videti, da je od vseh treh meril proizvodnega uspeha, merilo po zaposlenih še najboljša osnova za ugotavljanje povečanja produktivnosti. Toda v tem primeru je pa natančnost ugotavljanja problematična. Produktivnost delavcev ni samostojna količina. Odvisna je od številnih faktorjev, tako od osnovne opreme delovnih mest kot od številnih faktorjev in poteka obratovanja. Osnovna oprema delovnih mest se plačuje z odmerjenimi odpisi (amortizacijska stopnja), zato moramo od celotnega vrednostno izraženega produkta odbiti te odpise in šele potem lahko ugotavljamo povečanje produktivnosti na zaposlenega. Na ta način pa ugotovimo le takoimeno-yano »tehnično povečanje produktivnosti«, ki pa še ne pokaže zadosti natančne možnosti za povečanje osebnih prejemkov, ki ne bi vplivali na zmanjšanje vrednosti denarja inflatomo. Ugotoviti moramo še takoimenovano »gospodarsko delovno produktivnost«, ki je obračunana po dejanskih prodajnih cenah in deljena s številom zaposlenih. Odločilnega pomena je še vprašanje, katero enoto vzamemo kot osnovo za merjenje tehničnega dviga produktivnosti na zaposlenega, če nam je cilj zviševati osebne prejemke. To je lahko podjetje, panoga ali narodno gospodarstvo. Od teh je zadnja varianta brez dvoma najbolj ustrezna. Sele vse te ugotovitve nam dajo realno sliko možnosti za povečanje plač, ne da bi le-to vplivalo na dvig cen. Regina Rant Gospodarjenje v I. polletju (Nadalj. s 3. strani) pa je skupščna SRS že sprejela sklep (Ur. list SRS št. 27, z dne 31. 7. 1973), da se dodatno povečajo kalkulativnl OD za prve tri kategorije (nekvalificirani in polkva-lificirani za 150 din mesečno in kvalflcirani za 50 din mesečno), z veljavnostjo od 1. 7. t. L, kar bo komisija še dodatno upoštevala v svojem predlogu. S tem predvidevamo, da bomo v okviru teh predlogov komisije za dopolnitev samoupravnega sporazuma do konca tega leta dosegli pravilno delitev dohodka v okviru določil tega samoupravnega sporazuma. OBRATNA SREDSTVA Obseg obratnih sredstev se je v 1. poletju povečalo glede na letni plan v vseh pozicijah in sicer (v 000 din); Za zagotavljanje prostih in likvidnih sredstev za investicije je nujno, da se v poprečju zaloge do konca leta znižajo in da se stanje Stanje 30. 6. 73 Indeks na LP zaloge surovin in materiala 63.835 103,6 zaloge nedovršene proizvodnje 13.536 126,5 zaloge gotovih izdelkov 53.872 121,1 kupci 135.122 122,8 Skupaj 266.365 117,4 Požar v tovarni IBI terjatev do kupcev zniža na nivo, ki bo v II. polteju, ob znatno moč-Jnejšem Hnačnem odlivu (investid->je) zagotovil podjetju in posamez-hlm TOZD, ustrezno likvidnost. INVESTICEJE V letu 1973 ima podjetje doslej največji obseg investicijske izgrad- Ta posnetek je bil narejen dva dni bombaž še vedno tlel. Dne 3. julija 1973 je izbruhnil požar v tekstilni tovarni IBI Kranj. Zavod za požarno varnost Kranj je na pomoč poklical tudi naše društvo. Na kraj požara smo prispeli 8 minut zatem. Opremljeni smo bili z orodnim vozom ter vodnim topom. Takoj smo šli v akcijo za preskrbo vode. Ker je bila situacija na kraju požara zelo kritična in je dobil ogenj že velik obseg, smo najprej šli z enim tlačnim cevovodom (B) na streho objekta in tam varovali prostor, v katerem so bili stroji. Drugi tlačni cevovod (B) smo takoj speljali v cisterno poklicnih gasilcev in tako preskrbeli vodo za napajanje vodnega topa, s katerim smo gasili jedro požara. V začetku smo uporabili tudi kemično peno, katera je odlično gasila požar. Ko je zmanjkalo ekstrakta za peno, smo gasili samo z vodno meglo. Celotna akcija naše desetine, katera je štela devet članov (zaradi prostega dneva na- po hudem požaru v IBI, ko je šega podjetja), je trajala dve uri in pol. Dostop k vodi je bil zelo težaven. Ob našem prihodu na kraj požara sta bili tam ekipa poklicnih gasilcev in ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Primskovo. Za nami so prišli na pomoč šc gasilci iz Tekstilindusa, ki so si morali najprej preskrbeti vodo iz kanjona Kokre. Na sestanku, katerega je sklical vodja poklicnih gasilcev tov. Jože Kastelic, dne 5. 7., na Zavodu za požarno varnost, smo bili seznanjeni, da so bili poklicni gasilci obveščeni o požaru ob 11. uri. Primskovski gasilci so šli v akcijo ob 11.02 (po izjavi poveljnika tov. Viharnika). Na kraju požara smo našli ob prihodu veliko število praznih gasilnih aparatov vseh vrst, kar dokazuje, da so delavci IBI vodili že veliko borbo z ognjem. Večji del strehe nad skladiščem je že zgorel. Marijan Čeferin nje. V realizaciji so poleg Investicij še štirje projekti in sicer: projekt Izgradnje avtopnevmatikame, rekonstrukcije toplarne, projekt umeton usnje in projekt izgradnje računskega centra. 1. Realizacija posameznih projektov poteka v skladu s postavljenimi programi, po posameznih projketih pa je sledeča (v 000 din): Predračunska % del % izvrš. vrednost v pripravi del — Projekt avtopnevmatike 638.635 82,0 44,2 — Rekonstrukcij a topi. 32.780 94,9 22,0 — Računski center 11.808 42,4 42,4 — Umetno usnje — z izgradnjo se prične v drugi polovici 1.1973. 2. Angažiranih sredstev : za tekoče investicije v letošnjem letu je že 7,654.000 din in sicer v 000 din: Plan Angažirano Plačano TAP 5.552 52216 51 TTI 5.821 1.347 37 OSS 4.079 1.091 249 Skupaj 15.452 7.654 337 JnduMja SomSainih izdelkov-Klanj ŽIRO R A C U N PRI SDK KRANJ 51500-601-10082 Veli It____ Nila it____ Predmet: Kran|, dne ... Telefon: centrala 23-755 komerciala 21-391 nabava 21-637 Brzojavka: IBI Kranj Poitnl predal: 32 Tele*: 34-576 YU IBI 22.8.1973 Za realizacijo plana investicij za leto 1972 bomo potrebovali v drugem polletju 64,5 milijonov din lastnih sredstev. Iz prikazov o investicijski sposobnosti je razvidno, da smo znesek ob ustrezni likvidnosti sposobni zagotoviti s tem, da se poprečni obseg zalog ne sme povečati. PRIMERJAVA PROIZVODNIH REZULTATOV S PANOGO V prvem polletju 1973 je bilo v panogi proizvedeno 54.576 ton gu- menih izdelkov, od tega pnevmatike (vključno velopnevmatika) 32.722 ton, oz. 60 % in gumeno-teh-ničnlh izdelkov 21.854 ton oz 40 °/o. Analogno temu je Sava proizvedla 73 % pnevmatike in 27 % gumeno-tehničnih izdelkov (brez umetnega usnja In kemičnih Izdelkov). V primerjavi z istim obdobjem lani se je obseg proizvodnje o v panogi in Savi povečal takole: (iti / 1'CHSillI. i ?3 ra 73 h- KE-acic IZOBRAŽEVALNI CENTER PRI PODJETJU SAVA PRIZNAN 23. 4. 1973 je republiški sekretariat za prosveto in kulturo izdal odločbo o verifikaciji izobraževalnega centra Sava Kranj. S tem priznanjem je uradno potrjen obstoj Centra kot Izobraževalne funkcije. TOVARNA "SAVA" K R ANJ Spoštovani tovariši f Štejemo si v dolžnost, da se vam v imenu vseh članov delovnega kolektiva, samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in vodstva podjetja, najtopljeje zahvalimo za izkazano pomoč in trud pri odstranjevanju posledic težke nesreče, ki nas je prizadela ob priliki požara dne 3.7. t.l. Vaša pomoč nam je bila zelo dobrodošla, saj nam je uspelo s skupnimi močmi v tako kratkem času, normalizirati delo in žh^jenje v naši delovni organizaciji. To plemenito dejanje bo ostalo vsem članom našega kolektiva v trajnem spominu, kot izraz hvaležnosti za izkazano solidarnost in humanost v tej težki nesreči. Želimo vašemu kolektivu obilo delovnih uspehov, razvoja in napredka v korist na Se socialistične skupnosti. proizv. ton Panoga Indeks I—VI 73/72 Sava proizv. ton Indeks I—VI 73/72 Še enkrat, prisrčna hvala. Industrija , bombažnih izdelkov Direktof: KRANJ °nYu/rr^f' — Pnevmatika 32.722 118,8 10.042 128,8 — Gum. tchn. izdel. 21.854 106,7 3.702 141,9 — Proizvod, skupaj 54.576 113,6 13.744 132,1 Posamezni večji proizvajalci v gumarski panogi so 1973 dosegli naslednji količinski obseg proizvodnje: v prvem polletju Proizvod. ton % v panogi od tega pnevmatika Sava 13.744 25,2 73,1 Borovo 13.423 24,6 65,7 Tigar 9.966 18,3 85,5 Rekord 5.726 10,5 63,4 RIS Zagreb 2.524 4,6 — M. Zakič 1.728 3,1 99,2 Dimitrovgrad 1.125 2,1 — Vulkan 867 1,5 — ostali 5.464 10,1 — Skupaj 54.576 100,0 60,0 Vinko Perčič Folkloristi Save na Poljskem Naša folklorna skupina se po kvaliteti In obširnosti programa uvršča v vrh slovenskih folklornih skupin. V tovarniškega okteta in (amburaški orkester Bisernica iz Reteč pri njeni sestavi so poleg plesalcev Škofji Loki nepogrešljivi še člani V prejšnji številki glasila smo objavili sestavek Zvoneta Gantarja o delu naših folkloristov. Ravno tedaj so ise odpravljali na Poljsko, zato smo zapisali tudi obljubo. Danes jo izpolnjujemo, saj so fantje pripravili kar štiri informacije s poti, nastopov in svojih vtisov. Naj mi nezadovoljneži oprostijo, če jim ni prav, da kulturi odmerjamo toliko prostora. Kar prepričan sem, da je med kolektivom Save premalo navdušencev za ljudske plese in pesmi. Toda o tem morda kdaj drugič. Urednik Vabilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je za našo skupino pomenilo veliko. Savski folkloristi, oktet in tamburaški orkester smo edini predstavljali našo državo na desetem jubilejnem tednu Biskidske kulture na Poljskem. Razlika med lansko in letošnjo turnejo je precejšnja. Vsem je znano, da nas je lani nad tisoč kilometrov dolga pot vodila na zahod, letos pa v nasprotne smer, na vzhod. 7. avgust Veseli in polni pričakovanj smo se sedmega avgusta zbrali pred bivšim obratom I. Ne malo prtljage je bilo hitro naloženo v isti avtobus kot lansko leto. Tudi za volanom je sedel isti, moram reči prekaljeni šofer Franc Novak, ki je z nami prevozil že nekaj tisoč kilometrov. Še majhna kontrola in mercedes je vžgal. Z veselo pesmijo ismo se poslavljali od Kranja. Cariniki na Ljubelju so zelo hitro opravili svoje delo. Že v trdi temi smo se popeljali preko Avstrije in marsikdo si je to noč izbral za spanje kar sedež v avtobusu, bolj vzdržni pa so s pesmijo bodrili šoferja in mene, ki sem na avtokarti iskal pravo smer potovanja. Ob lepem jutranjem soncu smo bili na Dunaju, se okrepčali in takoj nadaljevali pot proti mejnemu prehodu s češkoslovaško. Nasmejani avstrijski carinik je tudi zelo hitro opravil svojo kontrolo. Približali smo se ogromni cestni zapori, ki so jo stražili češkoslovaški vojaki. Na prvi pogled je bila za nas to malo čudna slika. Ko so vojaki dobili od carinikov dovoljenje, so nas spustili na drugo stran mejnega prehoda. Trdno smo bili prepričani, da bomo tudi tukaj zelo hitro čez mejo. Pred nami ni bilo kolone, kot smo jih vajeni doma. Cariniki so nam lepo razložili, da je mejni prehod zaprt. Nejevoljni smo se obrnili pro- ti Madžarski. Po sto kilometrih smo bili že na prehodu z Madžarsko in pred nami spet ista slika — mogočna rampa, vojaki, žica. Sledila je zelo stroga in počasna kontrola carinikov in obvezna menjava našega denarja. Vse je trajalo več kot dve uri. Utrudljivo za za nas, ki smo navajeni hitrega prestopanja na mejnih prehodih, sploh pa še, ker nismo smeli iz avtobusa, sonce pa je neusmiljeno pripekalo. Kaj z denarjem, ki smo ga menjali, je bilo vprašanje vsakogar izmed nas. Nobena izmed držav, po kateri bomo potovali, ne menja madžarskega denarja. Kljub pomanjkanju časa smo se morali ustaviti v manjšem mestu, preden smo zapustili Madžarsko. Hoteli smo zapraviti forinte. Vsak se je trudil, da bi si kupil kaj poštenega, toda žal takšne trgovine nismo našli. Nekaj denarja je šlo za okrepčilo, ostalo pa bomo imeli za spomin. Še nekaj kilometrov in bili smo na mejnem prehodu s Češkoslovaško. Tu je bilo drugače počutje, saj nismo opazili nobenih ramp, ne vojakov, ne žice. Cariniki obeh držav so vstopali v avtobus istočasno. Hitro smo opravili in pot nadaljevali preko Češkoslovaške države. Videvali smo ogromna žitna polja, na katerih so ravno pospravljali pridelek. Mesta, skozi katera smo potovali, so industrijska, saj smo v vsakem videli precej tovarniških dimnikov. Bilo je osem zvečer, ko smo stali na mejnem prehodu s Poljsko. Dolgo in nezanimivo čakanje na carinike, ki so se neprizadeto spre- hajali mimo našega avtobusa, nas je spet precej utrudilo. Tudi poljski tovariši, ki so nas čakali na njihovi strani, so izgubljali živce ob takem odnosu carinikov. Po dobrih dveh urah smo sc jih »osvobodili« in se resnično prijateljsko pozdravili z gostitelji, med njimi je bila tudi tovarišica, ki nas je spremljala do zadnjega dne bivanja na Poljskem. O nastopih in številnih izletih naj povedo člani skupine tako, kot so doživljali. Za sklep mojega članka še o poti domov, kjer smo dobili nekaj lepih vtisov. Izbrali smo drugo pot, in sicer skozi dvoje večjih mest Češkoslovaške. Večkrat smo se tudi ustavili in si ogledali zanimivosti, si napolnili želodce, se odžejali z dobrim češkim pivom. Kjerkoli smo se ustavili, smo bili toplo in prisrčno sprejeti. Tudi na sprehodu po mestu si lah- ko videl objem prijateljstva in besede: »Dobri, dobri Jugosloveni«. Na mejnem prehodu Mikulov (z Avstrijo) se nam je spet zataknilo. Brez oklevanja smo se morali obrniti in po stotih kilometrih najti odprt prehod. 15. avgusta dopoldne smo bili spet doma. Vsi zdravi, polni vtisov, vsi zadovoljni nad uspelimi nastopi na Poljskem. Moram reči, bila je to 40-članska družina, ki je sposobna uspešno predstavljati naše kulturne vrednote kjerkoli na svetu. Oktetu, tamburaškemu orkestru in vsem plesalkam in plesalcem za disciplinirano potovanje, bivanje in obnašanje med nastopi vso pohvalo. Le tako bomo lahko uspešni tudi naprej. Zvone Gantar POMEN NAŠIH NASTOPOV NA POUSKEM Kaj naj zapišem. Mislim, da smo naše poslanstvo po naših najboljših močeh v redu opravili, prikazali smo pristno folkloro Slovencev in delno bratskih republik. Že prvi nastop v letoviškem kraju Jaszowiec je pokazal letoviščarjem, kaj je naša folklora, kaj pesem in plesi. Nastop smo imeli na terasi kompleksa hotelov, še utrujeni od naporne vožnje so se vsi izvajalci potrudili in pričarali bogastvo naše preteklosti. še isti večer smo imeli krajši propagandni nastop na odru, kjer je bilo osrednje slavje festivala. Tamburaški orkester Bisernica — njihove nežne melodije raznežnijo še tako zahtevnega gledalca In prav zaradi tega so na vseh nastopih »vžgali«. Med turnejo po Poljski so se naši folkloristi poklonili žrtvam zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschvvitz In se slikali ob plošči umrlih Jugoslovanov. Vžgali, če to lahko rečem, smo s pesmimi okteta ter z že za nas tako značilnimi gorenjskimi plesi. Aplavza in odobravanja ni manjkalo. Naslednji dan je bil nastop v Wisii. Za ta nastop smo se psihično pripravili v prijetnem gozdičku ob reki Visli. Vaje na odru nismo imeli, ker je program trajal celo popoldne. Naš nastop pa je bil pika na i zvečer ob 8. uri. Omeniti moram, da smo prvič nastopali na okroglem odru. Res lahko pohvalim vse nastopajoče, da so dali vse od sebe in zelo navdušili gledalce oz. poslušalce. Nekaj najbolj uspelih točk je bilo treba ponoviti. Ponavljali so tako pevci kot plesalci. Naj še omenim prijazno napovedovalko, ki se je res potrudila in še z napovedjo pričarala vso vrednost točke, ki je sledila. Nisem pričakoval ali pa sem imel občutek, da kaj takega naši nastopajoči ne bodo prikazali. Vendar v moje in naše zadovoljstvo lahko rečem —- le tako naprej. Zadnji nastop je bil v Szczyrku. Gledalcev je bilo veliko. Nastopali smo zadnji. Vse je bilo v najlepšem redu, toda žal se je pričelo kujati vreme. Le pol ure nam je še manjkalo do konca, ko se je vlilo, in to vlilo z vso močjo. Dež je zmanjšal čar nastopa, vendar Teorija i smo gledalcem ostali v spominu vsaj s tem, kar smo jim do takrat prikazali. Vrednost naših nastopov dajejo prav gotovo tudi izvirne in barvite narodne noše. Nobena nastopajoča skupina ni imela, saj je nastopala le v enem oblačilu, toliko raznovrstnih noš kot naša. Res je Jugoslavija bogata s tem. Naj omenim naše, ki smo jih imeli s sabo in v katerih smo nastopali: belokranjska noša — veličastno in smelo bela, rezijska noša — ponosna in bogata, noša iz Baranje — široka kot je Baranja z bogatimi ornamenti, in gorenjska noša — ošabna, ponosna in poskočna. Še to: naša je res lepa, če je tudi »uštimana«, t. j. oprana, zlikana, poštirkana. Če je to vse urejeno in oblečeno, takrat je človek v noši tak, da ga lahko le gledaš. Na nastopih ni manjkalo fotografov, ki so take prizore ob umetni svetlobi slikali še in še. Saj so taki prizori enkratni. Naj za celovito informacijo povem, da nas je bilo Savčanov 41, od tega 22 folkloristov, 8 pevcev okteta, 7 tamburašev, trio in violinist. Imeli smo tri celovečerne nastope in enega samo z gorenjskimi plesi. (Nadalj. na 6. strani) rt praksa Kot že več let, bo tudi letošnji avgust in september v Savi preživelo nekaj manj kakor sto mladih — dijakov in študentov različnih šol. Nekateri opravljajo obvezno prakso, drugi so na počitniškem delu — za vse pa je to srečanje oz. spoznanje s prakso. Kadrovska služba — izobraževalni center — je interesente razporedila v oddelke, kjer ima vsak posameznik — z ozirom na stopnjo in smer študija — največ možnosti za svoje izpopolnjevanje. V našem oddelku je bila. . . Najprej naj se vam predstavim. Sem Otaševič Gordana, študentka na Fakulteti za sociologijo, politične vade in novinarstvo, ker je na naši fakulteti obvezna enomesečna študijska praksa, sem te v prvem letniku nekoliko razmišljala o tem. Odločila sem se, da jo bom v štirih študijskih letih skušala opravljati na različnih delovnih področjih, tako da bom čim bolj vsestransko spoznala praktično plat študija sociologije. Po končanem prvem letniku sem bila na praksi na občini v Kranju v centru za socialno varstvo, letos pa sem se odločila za gospodarsko delovno organizacijo. Tako sem se po opravljenih izpitih za drugi letnik in seveda po ugodni rešitvi moje prošnje za sprejem na prakso v vašo tovarno znašla tu. Delam če lahko tako rečem, v oddelku za razvoj samoupravljanja in informiranje delavcev. Kat študentka socilogije me namreč še posebej zanima vse, kar je v zvezi s samoupravljanjem in zato tudi z informiranjem. Na srečo sem prišla na pravi oddelek, kjer je delo res zelo zanimivo in dinamično, tako da je bila moja začetna trema pravzaprav nepotrebna. V oddelku so me spre- Gordana Otaševič jeli medse kot eno izmed svojih in mi omogočili, da sem se seznanila s sistemom informiranja v Savi in s spremembami v samo. upravni strukturi v vaši tovarni. Tako sem spoznala tudi marsikaj, kar mi bo koristilo tudi za na-daljni študij. če na koncu skušam oceniti vaš sistem informiranja moram reči, je zelo obsežen, spoznala pa sem tudi, da je zanimanje za informacije v podjetju še kar veliko, torej j c tudi uspešen. V času, ko je bila tov. Gordana na praksi v našem oddelku, Je naredila analizo — pregled Informacij, objavljenih v našem glasilu v I. polletju ter analizo vsebine Informacij, ki so jih doslej dobile delovne skupine. Oboje bomo ob-javlH v našem glasilu ob prvi priložnosti. Urednik Tekmovanje v malem nogometu Komisija za šport in rekreacijo pni mladinski organizaciji je organizirala tekmovanje v malem nogometu v okviru tovarne. Do roka se je prijavilo 22 ekip, ki so bile žrebane v štiri skupine. Dve skupini sta šteli po šest ekip, dve skupini pa po pet. Tekmovanje se je odvijalo od 9. do 13. julija. Ekipo so sestavljali vratar in šest igralcev. Vse tekme so bile na travnatih igriščih, in sicer na igrišču ŠD Sava. Normalno nogometno igrišče smo razdelili na dva dela in jih markirali in postavili rokometne gole. Igrišča nam je markiral tov. Selan in se mu za to najlepše zahvaljujemo. Od 22 prijavljenih ekip ni prišlo na tekmovanje 6 ekip. V predtekmovanju je bilo odigranih 21 tekem. V svojem imenu bi se rad zahvalil tovarišem, ki so vse te tekme vodili, predvsem tov. Fe-herju in tov. Cicmilu ter tov. Modicu in tov. Selanu. Pri žrebu, ki je ponagajal nekaterim ekipam, so bile v prvo skupino določene ekipe, ki so bile ene najmočnejših na turnirju, in sicer Romantiki, Karkasa in Pro-tektor. V tej skupini je bila tudi ekipa Veteranov. To je bila ekipa vzdrževalcev iz velopnevmatike, ki je bila po moji oceni najbolj fer ekipa na celotnem tekmovanju. Rezultati A skupine: Prvo mesto je zasedla ekipa Romantiki in se tudi uvrstila v finale. Rezultati: Romantiki : Protektor 3:0 Romantiki : Karkasa 1:0 Romantiki : Rubin WO 3:0 Romantiki : Črni biseri WO 3:0 Romantiki : Veterani 2:0 Ekipa je zbrala 10 točk in gol razlika 12:0. Druga je bila ekipa Karkasa — 7 točk z razliko 10:1, tretja pa ekipa Protektor 6 točk — 5:3.' Druga skupina je bila ena najbolj neresnih, saj so prvi dan manjkale štiri ekipe, drugi dan pa tri ekipe. Rezultati B skupine: Prvo mesto je dosegla ekipa Rotociire in se uvrstila v finale s sledečimi rezultati: Rotociire : Ko je sledeči 0:0 Rotociire : Bratstvo WO 3:0 Rotociire : Prešarji WO 3:0 Rotociire : Stare bajte WO 3:0 Rotociire : Pony WO 3:0 Ekipa je zbrala 9 točk, gol razlika 12:0. Druga je ekipa Ko je sledeči 9 točk z razliko 10:0, tretja pa je ekipa Prešarji 6 točk z razliko 9:4. Rezultati C skupine: Tretja skupina je štela 5 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Je-dinstvo, ki je dosegla sledeče rezultate: Jedinstvo : Crvena zvezda 3:0 Jedinstvo : SIS WO 3:0 Jedinstvo : Vulkan 3:0 Jedinstvo : Finančniki 2:0 Ekipa je osvojila 8 točk in gol razliko 11:0. Druga je bila ekipa Finančniki z 6 točkami in razliko 9:2, tretja do četrta pa sta bili ekipi Crvena zvezda z 2 točkama in gol razliko 3:9 in Vulkan z 2 točkama in gol razliko 3:9. Folkloristi.. - V finale se je uvrstila ekipa Jedinstvo. Rezultati D skupine: Četrta skupina je štela prav tako 5 ekip. Prvo mesto in pravico nastopa v finalni skupini si je priborila ekipa Gigant, ki je bila tudi najbolj efikasna, saj je dosegla 17 golov iz 4 tekem. Rezultati zmagovalne ekipe: Gigant : Zračnice WO 3:0 Gigant : Rezervisti 2:1 Gigant : Kamikaze 6:0 Gigant : NLP 6:2 Ekipa je osvojila osem točk, gol razlika 17:3. Druga ekipa je bila sestavljena iz Rezervistov in je dosegla 6 točk, razlika je 10:3, tretja pa je ekipa NLP z 4 točkami in razliko 9:10. Finale: Zadnji delovni dan je bil popol-dne finalni turnir, v katerega so se uvrstile sledeče ekipe: Gigant, Rotociire, Romantiki in Jedinstvo. Tekmovala je vsaka ekipa z vsako, tako da je bilo na sporedu 6 tekem. Prvi dve tekmi sta bili na sporedu med ekipami Gigant : Roto-ciire in Romantiki : Jedinstvo. Najbolj efikasna ekipa iz predtekmovanja je imela zelo težak dvoboj z Rotociiure in se je tekma končala 1:1, prvi polčas pa 1:0 za Gigant. Na drugi strani pa se je ekipa Romantiki izredno uigrala in dosegla osem golov proti poprečni ekipi Jedinstva. Prvi polčas se je končal neodločeno 1:1, v drugem pa sta Bajželj in Lužan dosegla vsak po 3 gole, gole pa sta dala še Grm in Cvirn. Častni gol pa je za ekipo Jedinstva dosegel Randelovič, tako da je bil končni rezultat 8:1 za Romantike. V naslednjih dveh tekmah so se srečale naslednje ekipe: Romantiki : Gigant 0:0 Rotociire : Jedinstvo 0:1 Tekma med kandidatoma za mladinski pokal je bila ena najbolj dramatičnih in naj lepših, kljub temu, da ni bilo zadetkov. Tekmo je tudi zelo dobro vodil tov. Cicmil Vule. Gol... bo ali ne? Tekma med Rotociire in Jedin-stvom je bila takorekoč prestižnega značaja za tretje mesto. Z zadetkom v prvem polčasu je Ran-delovič zagotovil zmago ekipi Jedinstva in s tem tudi tretje mesto. V zadnjem kolu pa so se srečali Gigant : Jedinstvo in Roto-ciire : Romantiki. V tekmi med Gigantom in Je-dinstvom je bilo doseženo rekordno število zadetkov na eni tekmi, saj so igralci Giganta dosegli 11 zadetkov, od tega samo Hodič 7, ostale zadetke pa so dosegli Hafner 2 in brata Ažman vsak po enega. Polčas je bil 2:0, končni rezultat pa 11:0. V tekmi med Romantiki in Rotociire, ki je bila samo formalnega značaja, je ekipa Romantikov premagala nasprotno ekipo s 4:0, polčas 1:0, Gole za Romantike sta dosegla Bajželj 3 in Lužan 1. Končni vrstni red finalne skupine je bil sledeč: Romantiki 3 2 1 0 točke 12: 1 5 Gigant 3 1 2 0 12: 1 4 Jedinstvo 3 1 0 2 2:19 2 Rotociire 3 0 1 2 1: 6 1 Najboljši strelec turnirja je bil igralec Giganta Hodič z 8 zadetki. Drugi je igralec Romantikov Bajželj s 6 zadetki in tretji igralec iste ekipe Lužan s 4 zadetki. Zamisel, da se za ekipo lahko prijavi kdorkoli ali iz katerekoli enote ali TOZD v katerokoli skupino oz. ekipo, je bila dobra, saj je bilo prijavljenih izredno veliko število ekip. Pokazalo se je veliko zanimanje za nogomet in bi bilo v prihodnje potrebno organizirati ligo, v kateri bi bilo večje število ekip, ki bi tekmovale vsaka z vsako in bi to tekmovanje trajalo dalj časa in ne bi bilo omejeno samo na nekaj dni, pač pa tako, da bi se vsak teden odigralo eno kolo, kot v ostalih tekmovalnih ligah. Na kraju bi še predstavil ekipo, ki je osvojila prvo mesto in pokal mladinske organizacije. Za ekipo Romantiki so nastopili: vratar Jereb in igralci Grm, Bajželj, Kaltezovič, Cvirn, Urbanc, Leskovec in Lužan. S tega mesta bi se zahvalil tov. Modicu za tehnično pomoč in sodnikom tov. Feherju, tov. Cicmilu in tov. Selanu. Člani oddelka za zavarovanje podjetja na Triglavu Na festivalu je bilo izredno veliko poljskih folklornih skupin, naša ter ena iz Francije. Stroške prevoza je plačala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, stroške bivanja pa gostitelji. Toni Horvat OGLEDALI SMO SI TUDI... V prostem času, ki smo ga imeli, so nam gostitelji nudili ogled nekaterih krajev in njihovih znamenitosti. 2e drugi dan po prihodu na Poljsko smo si ogledali mesto Krakov, ki ima pol milijona prebivalcev in mnogo zgodovinskih zanimivosti. Grad in katedrala Wa-wel sta največji znamenitosti mesta. Krakov je znan kot veliko univerzitetno središče, med drugim je tudi središče slavistov. Mesto je precej živahno. Po dopoldanskem »uradnem ogledu« smo si popoldne mesto ogledali v skupinicah in skoraj vsak je s tega ogleda prinesel kak spominček. Naslednjega dne dopoldan smo se peljali s sedežnico na hrib Skrzyczke, visok 1250 m, kjer smo preživeli dopoldan v družbi domačinov. Pravi živ-žav je bil tu gori. Imel sem občutek, da se je zbralo vse živo iz okolice od malčkov do starcev, Z domačini smo izmenjavali mnenja, pripovedovali o naših Julijcih, vpraševali in poslušali njihova pripovedovanja, škoda, da je tako hitro minilo dopoldne, kajti prijateljsko vzdušje je naraščalo. Popoldne smo imeli prvi nastop in morali smo v dolino, da bi se pravočasno pripravili. Naslednjega dne, v soboto, 11. avgusta smo si ogledali Katovice. Ogledali smo si velik športni park s številnimi igrišči, bazeni, sprehajališči, velikim stadionom. Zelo zanimiv je tudi spomenik velikemu poljskemu znanstveniku Koperniku. V Katovicah je tudi središče festivala Biskidske kulture, na katerem smo mi sodelovali. V ponedeljek, 13. 8. smo si ogledali še nacistično taborišče Auschwitz. To je bilo tudi eno najbolj občutenih doživetij na Poljskem. Auschvvitz je bilo največje koncentracijsko taborišče v drugi svetovni vojni i-n lahko rečem, tudi naj večje pokopališče v zgodovini človeštva sploh. Tu je doživelo svoj nečloveški konec 6 milijonov ljudi 28 narodnosti, med njimi tudi veliko število Jugoslovanov. Ime Auschwitz je nemška izpeljanka po poljskem mestu Oswie-cim, ki je danes razvito industrijsko mesto, nekoliko večje kot Kranj. Taborišče je bilo locirano na robu mesta, in sicer na dveh krajih. Centralno se je imenovalo Au-schwitz, na drugem koncu mesta pa je bila podružnica Birkcman. Ogledali smo si obe taborišči. Prvo obsega precej manjši teritorij, podobno je veliki kasarni, nizke stavbe so zidane in še precej dobro ohranjene. Znotraj so restavrirane in opremljene z zgodovinskimi dokumenti in predmeti, ki spominjajo na življenje taboriščnikov. Tako npr. še danes visi ironičen napis nad glavnimi vrati: »Delo osvobaja«. Razstavljene so bile obleke, posode za obroke, razni artikli, ki so jih izdelovali taboriščniki. Zelo pretresljiv je pogled na ogromno količino človeških las, ki so razpredeni na površini cca 200 m2. Razstavljena je tudi tkanina, stkana iz človeških las. Vsake pol ure vrtijo v muzeju dokumentarni film, ki so ga posneli ruski osvoboditelji ob zajetju leta 1945. Drugo taborišče Birkeman je po obsegu precej večje. Tu so taboriščniki živeli v lesenih barakah. Na koncu taborišča pa so bili krematoriji in so še danes v takem stanju, kot so jih bombandirali leta 1945. Zraven so spominske plošče v spomin žrtvam. Na ploščah je v raznih jezikih napisano besedilo: Na tem mestu so Hitlerjevi zločinci zverinsko pomorili 4 milijone ljudi (v Auschvvitzu 2 milijona). Sem prihaja redno mnogo domačih in tujih turistov. Tudi naša skupina je počastila spomin žrtvam na jugoslovanski plošči. Položili smo šopek nageljnov ter zapeli dve žalostinki. Na poti domov smo se za kratek čas ustavili in ogledali mesta Češki Tešin, Olomuc in Brno. Tone Bajuk V petek, dne 6. julija, ob 17. uri smo se člani planinske sekcije Sava iz oddelka za zavarovanje podjetja odpravili na izlet v Triglavsko pogorje. Osem članov je odpotovalo iz Kranja do Aljaževega doma v Vratih z osebnimi avtomobili, sedem pa nas je potovalo do Mojstrane z rednim avtobusom, dalje do Aljaževega doma pa peš, kar je bila solidna priprava za naslednji dan. V domu je bilo živahno, vendar smo šli kmalu počivat, da bi bili drugo jutro že ob zori na nogah. Naslednje jutro smo bili že ob 4.45 pripravljeni za odhod. Vedro ubrani smo šli mimo spomenika padlih borcev ter dalje po stezi in po klinih čez prah do Staničeve koče, od tu pa po kratkem odmoru na Kredarico. Kredarico, ki ta dan ni bila najbolj prijazna, smo trmasto naskočili. Naša ekipa je imela tudi radioamaterja tov. Franca Gorjanca, ki je vzpostavil radijsko zvezo z dolino, kar je bilo zelo dobrodošlo tudi radioamaterjem UNZ Ljubljana, ki so tega jutra prispeli v dom iz nižje ležečega bivaka. Prejšnji večer jih je zajela nevihta in mednje je udarila tudi strela, ki je enega poškodovala, ostale člane in njihovo opremo pa razmetala naokoli. Po krajšem postanku v koči na Kredarici je odšla skupina petih najpogumnejših članov dalje na vrh Triglava, vsi ostali pa smo se nastanili v Domu pod Planiko. Ko smo se tu spet vsi zbrali, smo nadaljevali pot na Dolič in dalje preko Hribaric do koče na Prehodav-cih, kamor smo prispeli pošteno utrujeni. Po Šilcu žganja, toplem čaju, okusni enolončnici in kozarcu vina smo se prijetno razpoložili in le počasi legli na od zime vlažna počivališča. Tu je bilo prijetno mirno, zato smo naslednjega dne vstali vsi dobro spočiti in razpoloženi. Poslovili smo se od prijaznega upravni- ka in kuharice ter krenili po dolini sedmerih jezer do planinske koče pri šestem jezeru. Ko smo se tudi tukaj spet okrepčali in ob jezeru osvežili, smo po dolini Ko-marče, mimo Črnega jezera nadaljevali pot do izvira Savice. Ko smo se odžejali, smo stopili v avtobus in se srečno vrnili v Kranj. Izlet, ki ga je skrbno pripravil tov. Alojz Ilijaš, je lepo uspel in želimo, da bi bilo takih izletov še več. Tudi Rajko Derlink, ki je bil včasih precej v škripcih, se bo verjetno rad spominjal svojih doživetij, saj tako visoko nad prepadi še ni bil. Ob tej priliki velja omeniti, kako velikega pomena so posebno na visokogorskih turah, kjer ne obstajajo telefonske in druge stalne zveze, prav radio oddajniki, ki jih imajo radioamaterji pri nas in v drugih državah. Prav bi bilo, da bi se tudi kdo od naših mlajših članov kolektiva odločil za to zvrst dejavnosti, saj bi s tem koristil v raznih primerih kolektivu in še posebej širši družbeni skupnosti. Tone Božič SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tUk Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 121-1/72 z dne 27. marca 1973). Primer vreden posnemanja. Delavci varnosti podjetja pred vzponom na Triglav.