V Ljubljani, t oefleijo 31. ottoDrn UZD.
mi. IBTO
9VENSKI
Hhn\m vosUt 4am popoldne lavoeoUl aedelie ln prani ko.
tnaerett t Prostor I mfm X M mfm zt male oglase do 77 m/m villne 1 K,
od 30 mfm v?§tne dalje kupčljaki In mada! oglasi 1 mfm K fr—> notice, poslano, prekliei, Izjave In reklame 1 /n/m K 3*—. Poroke, taroke 80 K. Zenitne pouudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede lnaeratov nal se prilofl znamka za odgovor.
ffpr*voJtrro »Slov. HajreoV1 in ., ffarođat Titkartf« Saallora
ulica st, 9, pritlično. — Telefon it 314.
Mlie»e«tekt Narod* volja v Jofeetavltfts
celoletno naprti pUčan .  K 130 -
polletno ...,...„ 90*~ 3 mesečno.  ♦ ..».„   45' —
i ........15r-
Pri morebitnem povi San) u se Ima dalJSa oaroAima doplačati. Novi narValkl na   poilfeto v orvic ntročmno  vedno   ^ajS*  po nakaznici.
Na samo ntsmen? naročila brea noslatve denaria se ne moremo ozirati.
s ifrMjasrt I* po posti s f aoisosaotrsi
celoletno • K24*)*— polletno •••••«« „ 120'— 3 sesseno • •••«.» 60*—
• Kanilo ve mtlea k I, L uadetropio« Telefon stav. 14.
lo podpieane to sat*
»V M
Pommmmm itevlika valja 1 krono.
PoštrtlM ptotofia v gotovini.
Anton Lajovlc:
Hsmške uradnike u Slopenil©!?
Zadnji čas so bile v listih vesti, da se namerava vzeti nazaj v našo državno službo računski nadsvetr.ik Langof, Nemec, ki Je bil ob prevratu odpuščen in tztiran, da so pri pošti v Celju nastavili ljudi prononsiranesa nem.škonacijona!nega mišljenja; izvedelo se je, da je za zdravnika v Kranjski gori imenovan zagrizen nemški nacijonaiec dr. Holega itd. Te vesti so mi povod za sledeče premišljevanje.
Zmisel na.še revolucije le bil ta. da smo podrli Habsburžane in pa nadvlado nemškega naroda, na katerem je slonela moč Habsburžanov. Nadvlade Nemcev pa nismo čutili samo na političnem polju, marveč v vseh panogah javnega življenja. Posledica revolucije je bila zlasti v tem, da so morali nasti vsi privi* :il In vse predpravlce, katere so v Sloveniji uživali Nemci vsled nem&.-»e- i ga avstrijskega režima. Te predpra-vice Nemcev, vsi njihovi privilegiji so za slovenski narod pomenili v isti meri hudo krivico.
Ni bila torej samo naša pravica in čin samoobrambe narodove, da smo štrli te privilegije, temveč je bila kategorična dolžnost za vsakega Izmed nas: po možnosti delati na odpravo teh krivic, na kateremkoli polju so se nam godile.
Eden izmed nemških privilegijev, za naš narod za časa obstoia Avstrije najbolj občutnm, ]e bita nemška birokracija, ki je pri nas vladala na vseh vodilnih mestih brez Izjeme. Ta nemška birokracija nam Je Škodila v dvojnem pogledu. Smatrala je Slovenijo za nekakšno kolonijo nemštva, ki jo je bilo treba po možnosti eksoloatirati. zato je svoje delovanje obračala, koder je bila le prilika za to, v pospeševanje nemških koristi. Na drugi strani pa je nemška birokracija zajedajoč se vedno globlje in vedno bolj se razširjajoč v uradniški državni hijerarhiji, odrivala s tem Slovence od km-ha v državnih službah, kateri Je po vseh božjih in človeških postavah n» domačem ozemliu irnel po pravic! pripadati domačinu Slovencu.
Nemška birokracija se je bita no vseh mestih v Sloveniji, zlasti na Štajerskem in Koroškem, tako razpasla, da ie tvori'a cela umetno vzdrževana nemška gnezda, katera
so se razrasla še s tem. da so se nemški birokraciji pridružili narodno omahljivi Slovenci in kot nemšku-tarji tvorili najogabnejšo prikazen, kar jih je videl svet.
Nujna posledica revelucije ie br-Ia. da smo Dometli s tem nemškim uradništvom. Ustanovili smo si svojo narodno državo. V niei ie moralo biti samo ob sebi umevno, da se preišnje krivice temeljito odpravijo. Namreč:
V tej novi narodni državi m smelo biti več mesta za uradnika, fct bi delal za nemške koristi in bod i-si tudi v svojem privatnem življenju. To je ena. in dmea: v tej novi državi je bilo samo ob sebi umevno in samo neznatna poprava preišnjih krivic, da ie imel Doslej zasesti vsa važna in odločilna kakor tudi vsa. četudi samo udobna mesta, le slovenski urarv nfk. Slednje ie treba ostro poudariti. Ni b'lo torei poslej za sposobnost biti imenovan na kako važno, vodilno aH sploh dobro mesto merodaina samo strokovna kvalifikacija dotic-nika ampak v prvi vrsti to, aH si Slovenec ali nisi. V tei zantevi lež! bistvo naše revolucije. Z ozirom na ta sm!s°! revolucfie le h?lo nesmisel-' no misliti v tem porledu na kako ravnopravnost med Neme? in Slovenci. Poim take enakopravnost* so naši starelŠi r-oepodie privlekli sc-boi iz avstrijskih razmer, to je av-strljanska mentaliteta.
O taki ravnopravnosti v sedau«? revoluciiskf dobi ne more biti niti najmanjega o-ovora, tem mani, če pomislimo, kako se rodi slovenskim Korošcem pod režimom nemšVo-avstruske republike.
Tega dalekosežnega in važnega sooznauia. da so poslej v naši drfa-v| oziroma v Slovenili vsa va*na !n dobra uradnica mesta felrffačita pravica samo Slovencev-domaČinov. te-a spozna"!?? naši v<vWni kro^f In naša javnost doslej ali niso TruMi aH ca pa niso dovoli upoštevali. Vsako kršenle tep-a. Iz naše revolucfie tevf-raločega principa, pomenfa za nnš narod ponovljeno staro krivico.
Takih krivic nam ie doba do prevratu precel prinesla in treba je z vsem poudarkom kazafi nanje, da
ne bomo samf sebe še nadalje rezal!
v lastno meso.
Tak kričeč slučaj iz zadnjega časa je slučaj notarja Oalleta v Ljubljani. Se za časa Avstrije smo se borili proti imenovanju Nemca na to notarsko mesto, katero so Nemci reklamirali za se kot svoj privilegij, dasi je Oalletov prednik dr. Vok kot Slovenec dobil to notarsko mesto ln se šele pozneje ponemškutaril.
Bilo je pravilno, da so Oalletu po prevratu vzeli ljubljanski notari-iat. kaiti naravno je bilo, če se je Galietu sploh kje pripustilo še notarsko mesto, da se rmi je to smelo dovoliti samo kie na deželi, in sicer samo v kakem trdo slovenskem kraju in ne na kakem boljšem mestu. Zakaj, imeli smo Slovenci dovolj notarjev, kateri so si v interesu svoje rodbine želeli oriti v slovensko centralo ln katerim je Gaile zaslanja! to m~sto.
Na*e vlade, tuđi koj po prevratu, so bile milega srca in ne le, da niso Oalleta sploh Izključile od vsakega notarijata. kar hi bil pošteno zaslužil s svoiim zadržanjem v zadevr Slovenske Matice, temveč so mu ponujale celo notarijst na dož^li. To seveda ni prijalo g. Oalletu in sitnaril je toliko časa. da ie zadel na uro slabotnosti — in dobil je mesto v Ljubiiani nazaj.
Popolnoma neumljivo mi je. da sta naš notarski stan in cela naša javnost to probo pljusko v obraz kar ribo nrenesia. Naše časopisje se Je omejilo na sflnn pohlevno remonstra-cijo. oblaž^no še z mazilom, č^š da se Oaile nikdar ni politično eskpo-niral.
No, se tega bi bflo pač manjkalo!
Z a ga mali smo marveč neprimerno večji krik. če je kak Slovenec kot strankar nriš>1 na kako važne mesto, ne da bi bil klin za klinom plezal po uradniški hijerarhični lestvici.
Drug tak slučaj te slučaj svetnica Pherla nri liunb'an.skem nadsodl-šču. On ie Nemec, ki se na zunaf držr s^cer brezbarvno, al? kakor spoznaš ptic*a po peri", tako spoz"*Š moža pu n^govi familrf. ki le pri Cberlu Izrazito nemška. Pberlu so za ča*a nred prevratom celo na^i dobri ljudie rrav Hf v z^st'to-n št°ti ertino to. da le v ^radcti s Slovenci slovensko p-ovorll. To le kot zaslucra moglo izredati le v naši avstruakantski mentaliteti, ko
je naš človek v svojem hlapčevstvu Čutil za silno počaščenje, če mu je Nemec-gospod vrgel par slovenskih besed kot lačnemu psu kost
Mi seveda takoj do prevratu nismo imeli nobenega Slovenca, ki bf mogel biti kos nalogam novega višjega sodišča, zato ni bf!o nujnejše-ga. kot tla smo na tako važno, vplivno ir zaupno mesto postavili Nemca Rberla! S tem smo krasno začuvali slovenske pravice, priboriene z revolucijo, začuvali še boljše interese naše nove narodne države!
Če je postavitev Eberla kot Nemca v zadevno mesto prava pristna slovenska mojstrovina, smo pa sami sebe nadmojstrfli in prekosili s tenu da smo ga pustili Izven-turno avanzirati preko glav prav dobro usposobljenih Slovencev.
S tem je naša justična uprava pokazala, da ji je izvrstno prišel do zavesti zmisel naše revolucije.
V resnici, divjost grabi človeka, če pomisli, kako je /ečina na§e inteligence in del naših gospodov na vodilnih mestih duševno nedozorel ostal nasproti življenjskim problemom našetra naroda, nastalim v naši novi državi no prevratu.
Ta mizerni duševni nivo boli razžaiošča človeka, kot sami te imenovanji, kait{yobe sta tipičen izliv položaju nedorasle mentalitete.
Ta dva slučaja sta se primerila v Ljubljani, kjer ie nemška rrrfnon-teta danes Že skoro mikroskopično majhna, in eden af? dva nemška uradnika, prislonjena k tei mlnort-tetl, ne Domenita nič znatnega-
Toda kaj naj človek reče k temu, da smo pri celjskem okrožnem sodišču pustili na istih mestih, kamor jih je zanesel avstrijski režim, dva izrazita nern<Vi'tp»-'*v w^*s Bračiča in Premšaka: da sta ta dva moža vsled svote pozicije v poloŽa-lu. da izrekata kvalifikacijo nad našim slovenskim sodništvom v cell-skem okrožni: da bnsta v zmislu one unrave. ki ie Fberlu pustila prekoračiti sodnike Slovence, seveda kar stalno avanzirala pred vsemi onimi sodniki Slovenci, katere sta svoj čas kot privilegirana Nemca slovenskim kolegom v krivico preskočila!?
Kako naj se ne divim modrostf naše unrave. ki ono zagrizeno in nam navzlic vsem svoiim loialitet-nim Izjavam stmpeno sovražno celjsko   in   mariborsko nemšTcutarstvo
krepi s tem, da mu pulča nemšku* tarske uradnike z njihovimi brez-đvomno hajlovskimi familijarni na krasnih, udobnih tn vplivnih mestih v Celju, Mariboru, dočim slovenski sodnik s svojo rodbino ponižno dalje čepi na deželi?!
O radost, o zanos, vedeti, da usoda   našega   uradništva varna shranjena v tako veščih in pravičntfj rokah!
Naj se mi ne pride z očitkom, da s$ odiozno ukvarjam z osebnostmi. Osebe Galleta in Eberla, Bračiča itd. so mi postranskega pomena. Obračam se samo proti njihovemu nemitvu. Napadam Jih samo kot Nemce, zakaj, ni mogoče drugače, kot da zadenem posameznika, če bijem po socijalni skupini, saj vsaka obstoji samo Iz posameznikov.
Naše stališče nasproti Nemca kot uradniku danes v interesu naroda in države nikakor ne more biH drugače kot sledeče:
Ce sl Nemec še tako zmožen ta še tako priden, da odvajaš sto Slovencev, na vodilno mesto, na važno aH zaupno mesto v naši državi no spadaš. Ce prideš v konkurenco za dobro mesto s Slovencem, je Sloven-^ cu pridržano dobro mesto.
Te maksime se držati, smor dolžni samim sebi, svojemu narod« in naši revoluciji. Bile so hude tn usodepolne napake, če smo Nemce v našem uradništvu pridržavali na Istih krasnih mestih In v Istih Činov--' n?h razredih, v katere jih Je bila podstavila rajnka Avstrija.
Nujna posledica našega dr^av-r nega položaja pa ni samo to, da so rriora Nemec, če hoče biti pri nas nastavljen in Jesti naš kruh, zadovoljiti s slabim, ev. najslabšim mestom, temveč ob sebi umevno je, da moramo od nJega zahtevati, da se tudi v svojem privatnem življenju potero ne le ne postavka na nam sovražno stališče, da torej popolnoma Izbriše svojo prejšnjo nemško mentalitete, po kateri se je Nemec smatral ko* strankar-sovražnik nasproti Slovencu, temveč do pravici moramo zahtevati od njega, da se pozitivno v kakršnikoli obliki udeležuje našega narodnega ter državnega življenja.
Niti naimanj ne dvomim, da odgovarja mišllenju vsega slovenskega uradništva zahteva, da se naša iavna uprava mora držati zgora> izvajanih nače! nastavitve Nemcev v naši urravi.   Ne samo to. Naše-
*****
A. Gradnik:
Ra Kslobarie
Polnoč. Dva groba sred razsutih hiš.
*Si prišel ?€ »Prišel sem, kot brat do brata.
Cul sem, ko trkal si na moja vrata, ko ječai si kot žvižgajoči piš%
fn vedel sem, zakaj še zdaj ne spiš. O, nai moj grob zdai krije grm osa ta In naj bo samo kakor ravna trata. Prinesel z njega zate sem ta križ
In ž njim napis: ubil ga je Slovenec, ki brani! je zidovje svojih ieč. Odpusti mi, odpusti — bil sem rob!«
fn srbska mati. drugi dan. IhteČ* »Odpuščam zase in za sina?« venec je položila na neznani grob.
Tos. Velkavrh:
Grob o Slclllll.
Prišel je M rakov Peter, vrnrt se je Polonin Janez in Kravariev Tone. .nrišli so vsi. a Ivana ni. In čimbolj ra želi videti žalostna mati, tem da-jiie odhaia on. ki mu Je velela z doma volja krutega Heroda.
Se osemnajst let ni bil star. ko le odšel brez besede po poti, s katere
je vsak večer viačaioč se z dela pozdravljal domačo hišo In osreča-val svojo, takrat še veselo ma*cr. Nič več ga ni videla od takrat, ko ie skozi okno mimo domačega vrta so-pihajočeea vlaka s svetlo solzo v očesu pozdravil še enkrat rodno vas in materin obraz. Dolpn je že od tedaj in vrliko ie bilo Ivanovo trpllc-nje. Oblekli so ga v raztrtrane cunje, ki so kazale sledove človečke krvi. Opasali so mu meč in ga <ma!l s čredo mladih tovarišev v neznan kraj. med sovražne tulce. Posnel ie v Judenburg nesrečnega spomma. tam trne! in stradal ter videl smrt s sedmimi kosami. Takrat Je nlsa* svoji materi drobno nismo, k? le hrani skrito v skrinji, kjer so v črni run povezani vsi nienl spomini nanj.
OJ, v tem svojem pismu Je zapisal zlo besedo, ki je proklela rojstvo. In mater, ki ga Je rodila. Je zabolelo srce. ki ne ozdravi več.
Ne dolgo po onem pismu se te izpolnilo prerokovanje In osvobojena domovina je zahrenenela obleti v svojem naročju vse svoje odrešene sinove. Prihajali so do širokih cestah peš In na koniih. prihajali po samotnih stezah, prihajali z vozovi fo vlaki. V očeh Ivanove matere pa le vznlamtel svetel up, sal le bila prepričana, da pride skoro tudi Ivan. Vselej, ko Je čula mimo domaČe l»»5e aopsti vlak. ie hitela ven na  vrt in
iskala od okna do okna Ivana. A nI ira bilo. Bilo pa tudi ni ne pisma, ne na'*ma.niše vesti o niem. Pa le silita matf o strašnem trnljeniu ki Je bilo naloženo vsem. ki so nadli v roke j rensnulj^nim Hudem. Tedal le vzela v rok« ono pismo ?n brala besede:
»Če b? vedeli, livba maH. koliko moram trpeti, bi me bil? takrat, ko ste me kot d°fe nrv»č kopal', potisnil? k dnu. da bi utonil v Vaših rokah   . .«
Ni^ne solze so oblile nismo, usra I na so H ponavi;Ma niegovo kletev. ! ParHa '*e ^red Križauep-a na kobna m molila molitev svojega krvavečega sr^a  da hI ii bilo odpuščeno.
Tisto noč je Prišel. V snu. Mat) je sedela na nrap*u in strmela doli proti tugu. Na nebu je sijalo veliko solnce. ki le šlo pred niim kot zvezda trem kraljem iz .lutrovega. Razprostrla ie svofe koščene roke in ga vsa srečna zaklicala:
»Ivan. Ivan. Ti moj otrok zlati, torej si res prišel   m utonil v
morili molih solz?«
Že Je bil Dri ntejl, obleta ga ie m poljubliala. noliuhliala — bfaz no. ko Je že vstalo Jutro. Se enkrat Je zaklicala nietrovo Ime In dan. ki Je vzel noč. ie vzel materi tudi nlera ...
Ono dopoldne na Je prlSe! od Rdeče* križa list. ki H le snoročil. da se II sin ne vrne več. Doli v or-njeni Siciliji je naše! svoj rrob, ki Je
konča! tudi niegovo trpljenje. Odleglo ie nesrečni materi, ker je vije-ia izpolnjeno sinovo kletev. Odnrla ie staro skrinjo in vzela iz nje zavoj spominov, A nobena solza ni potekla iz menih oči. Vse ie tzplakala. Samo vzdih ni! a je: »Daleč, daleč je tvoj grob. Dol^a vrsta grobov se širi na dolgo in široko, da lih ne pregleda oko. Brez križev. brez vencev so; nihče jih ne obiskufe, nihče ne popravila. Kako nai naidem tvoi «rob. Ivan? A dn^e mater tn sester obletava io te neštete grobove in tudi moia duša te išče. kVče. Ivan. In te nairle! Ker kmalu nride tvoia mati za tabo. pade pred te na kolena in te prosi odpuščanja, ker te ie rodila v uri, I:o je z rojenicami hodila skozi vas smrt s sedmimi kosami . . .«
Ko te najde, ti prinese tudi moj pozdrav, moj ljubi brat!
fl!tn!r*e
(Načrt opernega besedila do dr. Ske-tovi »Miklovi Zali«.)
1. dejanje: V St. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem; na praznik sv. Petra in Pavla (leta 1478).
Po dopoldanski službi božil s* zbiraio vaščani ob cerkvi pod lipo. Kmetje veselo prepevalo, plešejk) In zahvalijo Boga za bogato žetev, ki se ilm obeta. Nato se ženske in mlajši razldejo; možje ostanejo.
Začudeni opazijo, da se pribll-žuie starec Serainik s sinom Mirkom zelo resen in žalosten. Serainik jim razodene, da Je bil sin Mirko po kupčiiskih opravkih ter Je ondi pozvedel novico o grozečem turškem vpadu v slovenske dežele, Mirko razjasni na kratko, da je Koroška v nevarnosti, Serajnlk opisuje nekdanje turške grozovltosti in zlj-dejstva ter poživlja vse rojake na obrambo domovine. Kmetje zatrdijo, da se hočejo boriti vsi do skrajnosti za svoice in za očetnjavo ter žele, da jim bodi Serainik nri tem kot nat-izkušenejši voditelj. Nerad in zaradi vsestranskega prigovora sprejme Serainik to nalogo. Navzoči mu prf-sežeio vdanost ki zvestobo ter se razidejo.
Ostane Serajnlk t Mirkom Tedaj sinu razodene željo, da bi rad So pred vojno uredil domače zadeve, prepustil sinu gospodarstvo, ki naj si snubi Miklovo Zaliko v ženo. Že od mladih nog sta si kot sosedova otroka bila priiatelja; opazoval je Mirkovo nagnjenje do nje. opazil pa tudi. da ga zadnji čas moti židinla Almira. Nai bo moder, ker le z Zaliko si pridobi srečo, ki mu le tujka hf dnigoverka ne more donesti. Sin priznava očetu, da le v njem Almira začas zatemnela Zalikino podobo, vidi pa istinitost in opravičenost oče-
x. stran. p-
tna naroda od lastne uprave z dosedanjim toleriranjem Nemcev ponovljene krivice se morajo popraviti s lem,  da  se  razni Galletje, Eberlt,
Bračič! itd. tako) odstranijo z njihovih privilegiranih mest.
To nujno terja interes našega naroda in naSe države.
Davčna politika SLS. Mana nerodnost
dr. Gusarja.
Gospod Oosar Je včasih za lastilo stranko neprijeten, ker preveč pove. Zadnjič je formuliral davčni program SLS tako-le: »V prvi vrsti naj se obdavči dohodek iz premoženja samega na sebi, to je zemljiška ln kapitalna renta.« To bo po mnenja SLS omogočilo, da se bo indirektne davke skoraj popolnoma odpravilo, kajti državi da bo zadoščal progresiven dohodninski davek, kojega glavni del bo tvorilo obdačenje zemljiške in kapitalne rente. Ta na .videz zaradi izraza »renta« mikavn! program v resnici ni nič dru&ega, kakor nov atentat na kmečkega In hišnega posestnika. Zemljiška renta Je razlika med surovim donosom "zemlje in obdelovalnimi stroškr. [Torej je čisto jasno, da se hoče zadeti kmetskega posestnika. Analogno Je stvar s hišnim posestnikom. Gospod Oosar se sedaj umika in popravlja, češ da misli le na velepo-sestva. na banke, na velika podjetja. Morda mu je pa znano, da velepo-sestva navadno sorazmerno prav ntalo neso in da se vanje vložen! kapital najnižje obrestuje. Ker bo agrarna reforma tudi storila svoj del In razen gozdnih veleposestev, rra katere reflektira država sama, Italc resnih veleposestev v Sloveniji n!, bo finančni   efekt   davčne politike
SLS jako žalosten. Če Bo hotela država po tem receptu živeti, bo morala poseči navzdol in lotfla se bo našega srednjega in malega kmeta, ter hišnega posestnika po mestih in na deželi. Ne tajimo, da imata ta dva činitelja nekaj zelo skromnega dohodka iz zemljišč in hiš, vendar bi bilo krivično ta dohodek bolj obda-čiti, kakor druge vrste dohodek. Kar se tiče takozvane kapitalne rente, bo uspeh saj v Sloveniii precej skromen. Kajti vsak posojilničnl ravnatelj bo razložil g. Gosarju, da Je kapitala v Sloveniji silno malo, in Če bi Imela država živeti samo od davkov na njegove obresti, bo hitro Iz-bežal iz države. In tudi če bi vse obresti zaleli, bi ne mogli pokriti nit! izgube državnih železnic g. Korošca. Pri Zadružni zvezi SLS lahko Izve, da je večina toli obsovraženega kapitala v naših industrijah iz hranilnih vlog malih ljudi. Ako bo rentnina pretirana, bo izginilo vsako veselje za štedenje, i2ginil bo ves vidni kapital in vsaka podjetnost. Nam je drago, da Je SLS odkrila svoj finančni program. Kajti kar smo vedno trdlTr, je tu znova ugotovljeno: Naš srednji stan. to je, kmečkega in hišnega posestnika se hoče ponižati in spraviti na beraško palico.
Ob dr. LaurlCeuI stoletnici.
£ >Gorfšk"a Straža« je napisala v svoji $2. Številki dne 5. avgusta t L, da letos poteče sto let, odkar ee je rodil dr. Karel L a v r l 5, prebuditelj goriških Slovencev. Splošno se sodi med goriškimi Slovenci, da pade v to leto dr. Lav-ričeva stoletnica, ali to je pomota. Dr. Lavrič je bil rojen na Prema na Notranjskem dne 1. novembra 1818, kakor ie to razvidno iz napisa na njegovem nagrobnem pomniku in iz dr. Lavriče-Jve Številke, ki jo je bila priredila >8o~ cac dne 1- novembra 1906. povodom SOletnlce njegove smrti. Torej je bila stoletnica j. novembra 1918. Ali takrat |amo bili zaverovani v svoje o sv oboj e-•nje in nismo imeli Časa za spomine. Za-to pa se spominjamo s toliko globokej-fJim čustvom dr. Lavrica sedaj, ko hočejo stari naši sovražniki tam nekje na »Lepem otoku« zadati smrtni udarec dr, jLavričevemu tako lepo uspelemu delu.
Bili so temni časi narodne nezaved-jnosti. ki je tlačila k tlom goriške Slovence. Sredi preteklega stoletja, ko je [svobodnostni polet pretresal narode, pa ijje vstal sredi goriških Slovencev dr. tavriČ ln prodrli so svetli žarki gosto ineglo narodnega robstva. Zasvetilo se jje, zažarelo Je po goriški deželi ln krep-jko je zadonel dr. Lavrieev klic: Vse za
Birod, svobodo in napredek! On sam ie 1 pravi sin takratnih časov. Sam Je •bil vzrastel, obkrožen s tujim duhom. t&ll živelo Je v nJem slovensko ^srce in io je zaplapolalo. Sčistll je najprvo ea-Snega sebe in ko se je z vso silo zave-oel svoje narodnosti, je stopil med narod in postal apostol Slovenstva na Goriškem. Vse je plamtelo krog njega in porodili so se časi ogromnega narodnega navdušenja, svetega prebujevalnega 'delovanja, V Tolminu, v Ajdovščini in if Gorici, kjerkoli je deloval, je bilo goriško ljudstvo zbrano okoli njega, porajala so se narodna društva, javno življenje Je dobivalo slovensko lice, ln ko je stopil v deželni zbor, je pričela tam velika borba za slovenske pravice. Nastali so tabori
Ljudstvo 6e je vedno bolj zavedalo svoje veljave, naraščal je pogum in svo-bodnostni pokret je pozval goriško slovensko ljudstvo na tabore. Najlepši je 3bil tabor v Sempasu. Dne 18. tm.
je preteklo 52 let, odkar se Je vršil. Nad 10.000 ljudi je bilo navzočih ln dr. Lav-riČ je govoril: »Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem sve>toro, da izrečemo tn na starodavni slovenski zemlji, da hočemo, naj se zgodi karkoli, ostati zvesti in biti vedno vrednejši sinovi matere Slave! (Zivio! Hočemo ostati I) Ta visoki pomen ima naš današnji tabor. Tabor ima biti v duševnem smislu. Ako so se naši pradedje v taborih z mečem branili pred groznimi napadi divjih Turkov in drugih sovražnikov, hočemo Ln moramo mi tukaj terjati in braniti svete pravice naroda našega in to t, besedo in glasovanjem, kakor se spodobi svobodnim možem. Vlada tako izve iz prvega vira, kako ljudstvo misli in po čem hrepeni. (Klici: svoji hočemo biti, svoj jezik hočemo imeti!) Veselimo se. da smo se zdramili in da začnemo živeti novo življenje. (Hočemo!)
Soglasno, z nepopisnim navdušenjem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da »naj se zedlnijo vsi Slovenci (Dobro! Slava!) v eno krono vino (Da! V eno kronovino!) z enim samim deželnim zborom!c (Klici: To hočemo! Živela Slovenija!) In sredi velikanske gorečnosti je vskliknil dr. Lavrič; »S postavo v eni roki, v drogi pa z večno pravico, ki jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali?« Na šempaskem polju so praznovali goriški Slovenci svoje narodno vstajenje in dr. Lavrič je rekel ves gin j en: To je najlepši dan mojega življenja !
Umrl je mož 3. marca 1876. Kavalir je bil takratni goriški deželni glavar grof Ooronlni. V deželnem zboru je govoril posmrtnieo za dr. LavriČem: > Občudovati moramo veliko njegovo srce, ki je hrepenelo v ljubezni objeti vse trpeče človeštvo. Kakor v privatnem, tako je tudi v javnem življenju vse njegovo delovanje vodil glas srca in tako čista in nesebična čustva, da so mu utegnila vzbujati nasprotnike aH nikdar ne sovražnikov. Pred vsem pa je gojil iskreno ljubezen do svojih rojakov, posvetil je njihovemu materijal« nemu in duševnemu razvoju vse svoje bitje' in to je izpolnjeval do zadnjega
iovih opominov ter mu obljubi, da ^rzame Zaliko za žena
Med tem se večeri. Zarja.
Zalika pride mimo, hoteča It! domov, Serajnlk jo pokliče in Mirko )i naznani svojo In očetovo željo, da se zaroči še pred pretečo vojno ne* ^varnostjo z njo ter jo snubi.
Zalika prizna, da ga ljub! že od
gadih let, a da Je z žalostjo opala, da je pretila Almira uničiti njeno nado. Vprašuje Mirka, ali se morda ne prenagli. aH res ravna po svojem srcu? Mirko jo prosi, naj mu odpusti zmoto, ki ga je malo časa obvladala, ter jI obeča zvestobo. V duetu nato izrazita svojo ljubezen. Serajnlk blagoslovi njuno zvezo, te vasi se čuje pesem fantov, odušev-Uajoča na boj za očetnjavo.
II. dejanje: V mesečini na vrtu Almirinega doma.
Mirko v prijaznem razgovoru spremlja Zaliko na dom. Almira Je njuno vedenje opazovala. V veliki ariji razodeva svoje dvome o njegovi ljubezni, svojo bolest In maščevalnost, ki se II poraja. V tem se Mirko vrača. Almira ga pokliče na vrt fn stavi na odgovor. Mirko JI prizna, da Je bila ljubezen do nle le smota in da resnično Uubl le Zaliko. prosi Almira, naj mu odpusti ter gfj
pozabi. Almira mu očita nezvestobo ter ga skuša vnovič privabiti k sebt.
Zaman. Fantje pripojo mimo fn Mirko se Jim pridruži. Po Mirkovem odhodu da Almira v veliki ariji duška srdu o prevari in želji po osveti. V skrajni razburjenosti onemore Hi vračajoči se oče jo najde zgrudeno na deh. Skrbno povprašuje, kaj se Ji Je pripetilo. Ko izve resnico, lo skuša potolažiti in nveritf, da bi ta ljubezen itak ne Imela pravega cilja, ker hoče ostaviti ta kraj vsled preteče turške nevarnost! ter oditi ▼ nemške dežele.
Ko čuje Almira o Turkih", zahteva od očeta, naj Jo osveti, naj dovede Turke sem, ki Zaliko zaplenijo tn odvedejo v sunžfost. Potem npa vnovič pridobiti si Mirka. Zoblač! se vihar se bliža. Oče se ustavlja Almirinl misli, a ona mu prigovarja, saj Je tujec, žid, sovražen in zaničevan od ljudstva, med katerim Je tržfl. Turki mu gotovo bogato poplačalo, ako se Jim ponudi za vodnika. Žid se še ustavlja in pomišlja. Almiua mu vedno bolj prigovarja. čok\er ga končno pohlepnost fn osvetožefjnost ne premagata. V dlvj! sovražnosti fn maščevalnosti vzkipi Almira In prorokuje svojo zmago. Vihar.
svojega zdthljaja. IU ■trosil je med nje »•številne kulturne kali in kadar is teh vzrastejo močna rodovitna stebla, bodo blagoslavljali hvaležni rodovi, ki bodo uživali sad. njegovo ime, kakor Je ie sedaj čeUeno povaodi, kjer bivajo slovenskega naroda sinovi, kakor je spoštujejo val, ki so nm bili blizu. V njem smo 8poanavali odkritosrčnega ln poštenega prijatelja ljudstva.«
Goriška je lepo napredovala. Ponos je bila Sloveniji. Ali pridivjala Je svetovna vojna v deželo in kros: Lavriče-vega groba v vznožju izrastkov Julijskih Alp je razsajal strašen bojni orkan. Pustil jc grozne posledice. Pred dvema letoma je prieijala na bojne poljane luč evobode in tudi Goriška je bila za trenotek deležna svobodnostnega vzhičenja. Ali le trenotek je trajal oddih in sladko upanje na svobodne čase. Prileteli so nepozvane! kot kobilice, zagrnili so 6vit svobodo oznanjujočega solnca in se zajedli v deželo in ljudstvo. Težke čase preživlja naš rod in kelih trpljenja se ni izpraznjen. Toda, ali bo
vedno tako? AH se nikdar ne Izpolni s tako prearčnoetjo napovedana samoodločba narodov? Glejte! Avstrija se je ponašala, da bo zadnja na svetu. bitima ln orbe!« Vse drugo poprej pogine, ona bo kljubovala in ostala. Pa ji je izpodbil tla prvi veliki vihar In podrla ae je. Prišli ao >zmagovalci«, ki pravijo, da ostanejo tu »per semprec AH bo to res? Ali je bila mar zaman izpregovorjena pod Cavnom beseda, da smo tn na starodavni slovenski zemlji, da hočemo, naj se zgodi karkoli, ostati zvesti in biti vedno vrednejši stnovi matere Slave? Ne I Ta beseda živi in bo živela v slovenskem goriškem ljudstvu.
Spomin na dr. Lavriča nas znova bodri v velikih preizkušnjah in te dni, ko so spominjamo njegove stoletnice, plava njegov duh nad goriško deželo ln skozi srca goriških Slovencev gre njegov vzklik: S postavo v eni roki, v dru/ri pa z večno pravico, ki jo je Stvarnik podelil vsakemu narodu, koga se bomo bali?!« K.
Jarem ku!inr&.
Pod tem naslovom je priobčila »Ju-goslovonska Obnova — Njiva« (št 25) izvrsten članek, ki iz njega posnemamo sledeče:
Ententa je pravila da se vojskuje z Nemci za to, da reši kulturo, a Nemci so reševali VVilheimovo kulturo pred slovanskimi narodi. Vse to je bil jarem za mase, ki so pod njim bilo tem bolj oduševljeno za boj.
Pri nas so za vojne bili mnoeji en-tentofili in Jugosloveni, a zdaj so — iz ressentimentn, t j. od nejevolje, ker se prevarjeni, ne morejo maščevati — proti ententi in proti jugoslovanskemu edinstvu in za separacijo, in sicer — v imenu kulture! Tak človek vojuje za svojo individnaliteto in za svojo kulturo ... Njegovega srca se je dojmila >kultura« in on ne more brez svoje »kulturo« nikamor, ljubi do blaznosti svojo cirilico, ljubi do religljoznosti svojo latinico, edini spas vidi v obdr* zanju svoje »kulture«, ker bednik ne more razumeti, da se izolacija protivi baš osnovnemu pojmu kulturnosti«... Tako so si »kulturni« separatisti naložili nov jarem in vlečejo pod njim breme Bog ve čigavih interesov, interesov, ki so morda daleč od vsake kulture ...
Kdaj se bo zlomil ta jarem »svoje nacionalne (slovenske, hrvatske ali srbske) kulture«?
»Morajo izmreti v Avstriji odgojeni pisci člankov, ki so zapreka, da so (slovenska ali) srbska profesorska kultura še ne sme zediniti s hrvatsko profesorsko kulturo v eno jugoslovensko kulturo pedagoških člankov, ker bi se s tem morda izgubil izvesten kulturni aromat
teh člankov ur eni strani___ Morajo
izumreti vsi pisci novel in lirskih pesmi, ki se sedaj omejujejo na specialno provincialno in pejsažno mišljenje, boječ se in ogibajoč se širših človeških dimenzij ... Morajo tudi na oni strani, v Srbiji, izumreti vsi ustavujaki starega kova, spoštovateiji tradicionalnih metod v parlamentu, pri volitvah, v upravi, v gospodarstvu, da dado prostor onim, ki nimajo take spoštovane kulturno prošlosti. Morajo kratkomalo izumreti vsi, ki dandanes vlečejo pod »jarmom kulture« . • •
Ne bilo bi treba čakati smrti tolikih »kulturnih ljudi«. Toda druga možnost je dana. Naj ti ljudje samo vržejo s sebe lažni jarem podedovane kulture ln rodila bi se takoj prava jugoslovenaka kultura.
Ob tej priliki iznova priporočamo revijo »Jugoslovansko Obnovo — Njivo«, ki Izhaja v Zagrebu (ena številka v latinici, druga v cirilici). Uredništvo in upravništvo! Zagreb, Nikolićeva ulica 8.
gospodarski grehi.
i.
Vsem našim čitateljem bo še v živem spominu, kako vneto in stvarno Je naš list branil vse konzumente proti neopravičenemu draženju premoga. Tedaj je »Slovenec« molčal, kakor grob; v svojih predalih ni zapisal besedice proti podraženju, pač pa brez komentarja prinašal razne naivne vladne komunikeje, ki so podraženje premoga na vse načine zagovarjali. Tako je tedanji prvi vladni komunike str-mečemu svetu pojasnjeval, da stane v N. Avstriji in na Češkem Jedna tona manj vrednega kakor je naš, 700 do 800 jugosl. kron; s tem so dokazovali, da nam trboveljska premogokopna družba prodaja premog takorekoč na pol zastonj.
2e takrat smo to vladno laž o dragem češkem ln drugem premogu pobijali; danes smo pa v stanu podati po vsestranskih informacijah natančne številke o cenah premogu v N. Avstriji, na Češkem ln v Nemčiji.
Premog Iz revirja Koflacii na Štajerskem stane nakladalna postaja Gradec:
Rosentalski (3971 kal.) 676.00 nem. avstr. kron ali 270.96 jugsl. kron   (relacija   0.4:1)   za 1 tono;
Oberdofski 661.4 n. a. kron Je 264.56 jgsl. kron;
Zangtalski (3656 kal.) 641.1 n. a. kron je 270.44 jgsl. kron;
Pibersteinski (4417 k.) 676.90 n. n. kron je 270.96 jgsl. kron;
Lankowitzski (4072 kal.) enako kakor Pibersteinski; vse cene za 1 tono premoga.
Prosečna kalorična vrednost tu navedenih provenijenc Je 403') kalorij; trboveljski premog ima prosečno 4500 kalorij, torej samo za ca 500 kalorij več, — stane nas pa okroglo 100 odstotkov več nego navedeni premog v Gradcu f
Glede češkega premoga se sklicujemo na češke novine, v katerih Je vedno v gospodarskih poročilih pole? cen druzega blaga, navedena tudi cena za rujavi ln kameni (črni) premog. Tam Je čttal lahko vsakdo, da Je stala? n. pr. meseca avgusta t. 1. 1 tona rujavega premoga č. K 113, to je v naš! valuti (relacija 1.7:1) K 192.10. Videl! smo fakture čeških premogovnikov o dobavi premoga Industriji na Češkem za mesec september t. I., n pr. iz Jame »Paul !! (Osseg - R?esen-berg) za premog orehovec 1 (kalorij 4882) 100 kg po č. K 13.60, to Je I naših kron 231,20 za 1 tono; lz Jati, jq* »Oroiunann« (kaL 47540 za
mog orehovec 1 po č. K 1X73 za 100 kg, to je naših K 199.75 za 1 tono; ij jame »Himmelfurst« (kal. 451.1) za premog srednjevec po č. K 1366 za 100 kg, to ie naših K 231.20 za 1 tono; Ltd.
Premog iz tu navedenih Jam Je boljši nego naš, pa kljub temu za več kot polovico cenejši. Radovedni smo, kje so tiste jame na Ceš-škem in v N. Avstriji, Iz katerih se prodaja rujavi premog po 70u in 800 jugsl. kroni Cena češkemu kamenemu (črnemu) premogu Je glasom gospodarskih poročil č. K 401, to Je po relaciji 1.7:1 le 681.7 naših K. torej še vedno ne 700 do 800 K, kakor je trdila naša dobro poučena vlada za češki rujavi premog. Cena č. K 401. velja za črni premog, ki ima običajno nad 7000 kalorij, poleg drugih dragocenih svojstev, ki jih naš premog popolnoma pogreša. Trboveljski premog se v splošnem z običajnim češkim rujavim premogom še primerjati ne more, ker Je češki premog splošno veliko boljši, kajti ta ne vsebuje toliko žvepla in pepela kot naš. Češki rujavi premog ima komaj pol odstotka žvepla in ne nad
4 odstotke pepela; trboveljski premog pa vsebuje 2 odstotke žvepla in nad 10 odstotkov pepela.
Cene rujavemu premogu v Nemčiji so tako nizke, da se bodo navedene številke našim bralcem neverjetne zdele: 1 tona rujavega premoga n. pr. iz renskega revirja stane po kvaliteti ln sortimen. 37 do
05 mark, to je 74 do 130 naših kron! Kdor tega ne veruje, naj pogleda v »Montanistische Rundschau«, ki prinaša točne številke o cenah premoga v Nemčiji ln drugod.
S tem je dokazano, da plačujemo pri nas za premog naravnost oderuške cene; ni čuda torej, če Industrija in naše železnice pri teh premogovnih cenah propadajo; vsaka konkurenca s tujimi industrijami bo naravnost nemogoča in posebno našo železo - Industrijo čakajo težki dnevi in popolen pogin, ker bode inozemsko blago n. pr lz Nemčije tako ceno, da bo vsak obrat v naših razmerah skoraj nemogoč.
Toda kai to briga SLS !n njene poverjenike; čim manj industrije — tem manj zavednih Uudij, ki ne trobljo v politični rog g. dr. Korošca In cons. Nastane pa važno vprašanje, če Je prav In pametno, da v tako važnih gospodarskih stvareh, kakor je n. pr. cena premoga, ki Je vir vse energije v naših tvor-nlcah, odločuje suvereno poverje-
nik tiste stranke, ki ni čisto nič in-teresiran na procvitu industrije, temveč ravno narobe: kaj d če se Slovenija močno industrijalizira, potem Je v takih okrajih odklenkalo politični moči SLS., ker delavstvo je danes že toliko napredno, da ne bode nikoli več korakalo za kaplani In fajmoštri. Organlzatorična moč SLS je še vedno doma v župnlščhV, vsaka druga domneva je napačna. Tam pa, kjer piskajo parne piščali In bme stroji, se glasovi zvoncev in zvončkov ne čuje jo mnogo.
Prve kritične posledice visokih cen premoga se že kažejo: rudarji, katerim pri julijskem povišku cen ni pripadla niti drobtinica, zahtevajo mezde in doklade, ki naj bodo primerne visoki ceni premoga — produkta njihovega dela. Izračunali so, kolikor lastnik rudn. pri današnji ceni zasluži pri vsakem delavcu. Nam se zdi ta račun precej točen, ako primerjamo cene našega premoga s cenami premogu v Nemčiji in na Češkem. Nihče si ne bode upal trdhl da n. pr. rudar v N. Avstriji živi in dela v ugodnejših razmerah, nego naš rudar; kljub nasprotnemu slučaju je pa v N. Avstriji pridelani premog za celih 100 odstotkov cenejši!
Meseca julija t L, ko ie takratna klerikalna vlada konzumentom naravnost oktroirala današnje blazne cene, se je taista vlada še-le na silen pritisk javnosti toliko udala da je po izvršenem dejstvu sklicala komisija ki je vzela v pretres cene premogu. Pri sestavi te komisije se je pa vlada odločno postavila na stališče producenta, to je trbolvelj. premogopne družbe, ki je zastopala nazor, da konzument ni poklican sodelovati pri določitvi cen, ker Je interesiran na tem, da so cene kolikor mogoče nizke! In res so se dopustili v ožji odbor le uradniki; še celo zastopnik drž. železnic ni bil pripuščen k razpravam ožjega odbora, čeprav so drž. železnice največji in najvažnejši porabnik trboveljskega premoga. Enako se je godilo Južni železnici* Tako Je prišlo do tega, da se je zastopnikom Železnic enostavno serviralo tisto famozno poročilo odseka, ki je votiralo vladi in trb. premogo-kopni družbi znane visoke cenej to poročilo se Je koncem seje enostavno konfisciralo, tako da ga nihče nI mogel proučiti in mu preiskati obisti. Tako se je tedaj postopalo z najvažnejšimi konzumenti In vso javnostjo, ki ima gotovo velik inte* res na premogovnem vprašanju.
Danes pa. ko se delavstvo oglaša in zahteva svoj delež na vJsokitf profitih trb. družbe, je pa isti poverjenik za javna dela, ki je takrat % redko vnemo kreiral in zagovarjal visoko cene premogu In odklanjal vsako sodelovanje konzumentov —• danes je mobiliziral isti ^poverjenik vse konzumente, da pridobi njihovo izjavo, da cene premogu absolutno ne preneso nadaljnega poviška. S to izjavo bo odklonil zahteve delavstva po poišku mezd ter eventu-elno Izzval stavko, namesto da bi pritisnil Tia trbov. premogokopno družbo, da na račun očito prevelikih dobičkov ugodi upravfčenim zahtevam delavstva. Rudarji so precizno izjavili, da ne zahtevajo več nego neobhodno potrebujejo za življenje; pripravljeni so o tem eksistenčnem mmimu pogajati se, zahtevajo pa, da se obenem z Isto natančnostjo ugotovi sedanji dobiček družbe. Izkazalo se bode, da vsled njihovih zahtev nI treba nika-kega poviška sedanjih cen. ket družba te priboljške na mezdah brez faktične Izgube lahko prenese. Iz te logike rudarjev je razvidno, da oni niso tako neinformirani o pravih dobičkih družbe in da dobro znajo, kaj delajo In zahtevajo. Vsled tega Je dolžnost vlade, da zahteve delavstva objektivno prouči; enako objektivno naj tudi pretrese po zahtevi delavstva proizvajalne stroške premoga. Le na ta način bo najti Izhod iz težke sltuvacije, katero je v sedanjih posledicah zakrivila prejšnja klerikalna vlada. Ako pa pride vsled nepopustljivosti trb. premo-kopne družbe In slabosti vlade napram trb. prem. družbi do stavke rudarjev, kl zna Imeti ravno v sedanjem Času nedogledne posledice, bo to v prvi vrsti krivda prej-Šne vlade, ki je v juliju navila cene premogu do take višine, da je vsako stopnjevanje nemogoče; tembolj grešno Je bilo to navijanje, ker se Je zgodilo Izključno le v prid tujih kapitalistov »Slovenec« pa, ta gromovnik proti kapitalizmu, je prisrčno povabljen, da ob tem aktu-elnem eksemplu pokaže svoje pre-pričanie v praksi: Izza papirnih barikad pohitati kap:til?7cm, n! posebno Junaštvo. Tu je enkrat prilika, da pomaga v boju zoper tuj! kapital, ki je tako vaini žjvUemkl
250 štev.
.SLOVENSKI NAKUU*, One 3l. oktobra lWO.
3. tiran.
potrebščini kakor Je ravno premog, } RhorJus, hic salta — ne pa v volilnih navil cene do nehotične višine. Hic manifestih!
Politične nest!.
=   lAšta JI>S za mariborski okraj.
splošni kandidati: Minister dr. Veko-filav Kukove«. Ivan R e b e k, Celje, Tvan Prekoršek, Celje, Ivan R a v-6e 1. Brežice, Vilko Weixel, Mari-bor, Anton Gnus Dol, Ivan K e j ž a r, Maribor, Jakob Zadravec, Središče, Pet^r M r a v 1 j a k, Vuhred, Konrad K 1 s b a c h e r, La.^ko, Vek. S p i n d -1 e r, Celje. Jo?ip Sabati. Gornja Pol-skava, Ivan K i t a k, Rogatec, Fran M a j d i č, Rogaška Slatina, Franc Podbrelnifc. Gornji grad. Kvalificirani kand;dati: dr. Gustav Grego-r i r>„ dr. Vladimir Serncc, Maribor, dr. Eraest Kalan. Celje, Fran Mrav-1 j a k, Celje. dr. Ludvik Pivko, Mali '>or. Namestniki: i^ran V o g 1 a r. Ma-rjbor. dr. Vinko Železnikar. Slovenji Gradec, dr. Tone Gosak, Ptuj, AveniM R o i a m a n, Maribor, dr. Josip T a v č a r. Središče.
r= Kandidature Samostofne kmetijske stranke. Vodja liste SKS iia Kranjskem bo g. Jakob K u š a r, posestnik v Notranji gortci. na Štajerskem pa fvan U r e k. mlinar v GTobokem pri Brežicah Med tem ko se klerikalno časopisje glede prvega omejuje na običajni svoj ton. ie »Straža« začela proti Ureku s hujšimi sredstvi. Urek Je bil Se pred kratkim strasten klerikalec »n, kakor vsi trdijo, ki ga poznajo, se v tem pogledu ni v bistvu prav nič spremenil, od kar ie radi osebnih sporov stopil v SKS. »Straža« trdi. da ra te dr. Korošec svojcas vr?el iz službe pri Vnovceval-rde! -za Živino v Mariboru. Ta vnovčevalnl-ca je bi'a, kakor vse državne centra'e, mod kmetskim prebivalstvom tako nenr-UubHena. Ta neprilinhljenost ie segla tudi na UreVa. k» so se ga vsled r^ga klerikalci sklenili IznebUi. * Straža« hudobno dostavlja: 'Zakaj je bil Urek iz službe izpušen? Al Je to Mlo v zvez! 2 r a č u n i pri Vnovčevalnlci?« Ta napad fe tako hud in sega v osebno čast voditelja Rste ene stranke, da M bilo v interesu Javnosti, da se stvar nemudoma pooolnoma razčisti.
= Voirn! shod JDS v Ljubljani se bo
po sklepu odborov demokratski'! političnih društev vršli v soboto. 6 novembra ob 20. zvečer. Nastop'li bodo kandidaije JDS 22 Ljubljano gg. župan dr. T a v č a r, prof. Josip R e i s n e r, pristav Trgovske zbor* n;cc Tvan M o h o r i č ter d«-. K'r'a mer. Kasneje se bo«ta vršila <e Posebna shoda In sicer za fiksne nastavijence, kjer bo kandidat prof. R e I s n e r razvfl svoj posebni program glede javnih ir. zasebnih nameščencev in vsprejel želje vseh kate-gorfj, n? to pa bo rudi shod za trgovske n obrtniške kroge, kjer bo g. MohorlČ razvil gospodarski program za te sloje.
= Proračun, Beograd, Med dr. Korošcem 5n Stomnovičero je prie1 o lo sporazum« arlede proračunskega N > iia. ki je bjl v mnogih toČkab tzp. cenjen. Dolor-ilo se je. rla fio od s<?dr>j naprej ne plačujejo davki več v zlatu, marveč v srebrni vrednosti. Ukinjene so tudi percentualne takse.
= Ministrski svet. Na seji ministrskega sveta dne 27. t. m. so razpravljali o notranjih državnih vprašanjih. Minister za notranje stvari ĐraJković, je j.recital porodilo o stanju v južnih krajih na.še domovine in pojasni i ukrepe, ki se morajo storiti takoj, da se izholjža varnost v južnih krajih. Sklenili 30. da so oiaci orožništvo.
= »Vse bodo /nesli In speljan v Srbilo«. Pišejo nam: Med pristaši SLS je že silno razširjena grda izmišljotina, da Srbi odnašajo in odvažajo iz Slovenije, kar je boljšega blaga in materijala. »Vse bodo znesli In speljali v Srbiio!« Tako krlče pristaši SLS po krčmah in kavarnah ter v pogovorih na uMcah ali doma. *Mi bomo kma'u naeri, slekli in sezuli bodo nas, da seoe oblečejo in obujejo!« Potem pa se čuje zopet na primer, da so iz *neke« tovarne »nekje* na Gorenjskem odpeljali vse glavne stroje v Srbijo. Lani so imeli taki-lj zabavljači dolgo časa opravila s tobačno tovarno v Ljubljani, da se premesti v I^cograd in nekateri *o vedeli že čisto natanko, da so prejšnji dan že odpeljali stroje. Pa tobačna tovarna še vedno stoji v Ljubljani in debije. Sed3j lomastijo hudobni jeziki kar na Široko po tovarnah, delavnicah ln proda'alnah. Kaj pa se p»"av! to: vse bodo odnesli! To se pravi, da Srbi udirajo v slovenske prodajalne, delavnice ln tovarne pa odnesejo in odpeliejo, kar je bolnega in vredneisega. Seveda, ako ra-fcega'e klenetača primes za ušesa na rečeš: povej mi določeno, katero «lovensko Pro-đi'alnn. dojavnico in tovarno so Srbi do-sedaj oropa'i in odnesli iz nje blago in rrarerllal. bo postal kričaČ surov oa z •>fibe-alceffi« te bo ozmerjal. Da se Siri taka looovska vest med pristali SLS ob vednosti voditeltev, to je gorostasno, ^rbi risn n^m nič odnesli In n*čeear snellali v SrM'o. S tal'?mi peklenskimi Izmišljotina? m* cfrftf sovraštvo do Srbov, to zmore le člivek kateremu ni orav n5č za svobodo, nič za lneoslnvansko državo, in ka» tekega mo'e tmetl nri svojih pristalih samo pro-fidr?avna stranka.
ss Kakn *e dr. flosar ščlttt ndnionar* Jr»? Ker bivšemu klerikalnemu roverje-nfku ra *oci'nlno skrMtvo Jr. Gobana radi nle^ovAga delovarda nihče ne po'e »lave, vihti sedal *am po predalih »Večernega Lffta« in *Slnvencat laivečlo kadilnic |n prn<Tav|Ta sebe kot največjega za-ŠxlW-a bednih sloJev In rtstfh siromakov, ki nimalo svole strehe. Kako malo uteme-llena 'e ta samohvala In ti slavosnevi, Iz-pri*"ie zanimiva zgodba izzn časa rjego-vega »povclenl^rva«. Na Bledu Je živel v borra^tvM fn razko?ln \ni 'pec Afrll-nvan. M si le v volni »pridelaj« težke mfli-jone. Na kak način, o tem čvrče že vrabci po strehzh. Mož je bil inozemec. ki jo toial testo opravki a sodnimi ofelastaJJa-
mi zaradi raznih umazanih afer, o katerih ie   govorila    svoječasno    vsa Ljubljana. Aidinvan je stanoval v vili, ki jo je kupil zuani slovenski zobozdravnik   za svojo težko na živcih bolno soprožo. Ker je bilo le tej stanovanje odpovedano in ker se Armenec ni hotel umakniti iz zdravnikove hiše, je bila  nevarnost, da ostane bolna gospa na cesti    V tej sili se   ie zdravnik obrnil na poverjeništvo za socijalno skrbstvo naj ga vzame proti Knoiemcd v zaščito ter mu pomore, ako 2e ne iz drugih, vsaj iz humanitarnih ozirov   do njegovih pravic.   Dr  Gosar je v navzočnosti dveh klerikalnih poverjenikov   obljubil   lo storiti. Snedcl pa je dano besedo takoi, čim se je Armenec Af^^van pojavil v Ljubljani. Čemu, zakai? Kako jc mogel ščitit! ino-zemca čegar preteklost   je   bila nadvse temna,  proti    domačinu    možu,    katerega značaj je brez madeža? Viri o tem n.olče, govori in sušila   pa se mnogo.   A ščitil je tega sumliive^a  tuica ne samo dr. Grvsar, nego še neka druga višja,    a niemu blizu sto?eČa oseba. Zdravnik se Je moral, ker ni naše'  svofe pravice Pri poverjeniku ?a soci»alno skrbstvo, zate*! k sod^Čn. k? |e v vseh instancah, redostonno. kakor je, za vplive od zgorni ali od strani, razsodilo tako. ka*<or je pisano t z«ikor*«. ic sodnemu eksekutorin je na to nan^vi! j Oosariev varovanec orostor. Tn ko bi mo-• ral ta nošten'ak.   čecar   premoženje bpie ! ::naša 50 milijonov,   ponlačati   sodne in i druge stroške ter dolgove, ie ta Gosar j ev j priviligiranec otekel proko meie v Avstrijo ter si knoll v Krivi Vrbi ob Vrb^em le-I ze.ru  vilo    ra  6 miHIonov    kron. Pftv.'na j oblast in razni nleeovi uoufki na so si za niim obrisali nos. Tn   te^a no^optnifr^iea ie ščit?! bi varo^ ?l mo? cocliafr»e r,T»v?*,"o« st! dr. Ar»rfrf»l Oosar.   7aVj>j  čemu? Kdo nam raztopi to zagonetko?
= 7elo čitdno vfo*o je baie leral dr. Gosar v ruskem viern?5tvu ob na^e.m nre-ATatn. Stvar bi marsikoga za"if^nin. Ali rri ni nikogar, ki bi nam poiasnfl do^rod^e, ki so se takrat odigrav«U v južni Rusiji med jugoslovercVimf vora^i0
= Kaj poroča it^Mianski list Iz Koroške. >Piccolo« priobčuje dopis svojega celovške^ »or^čevalca, ki se vesel! cd-hoda naših čet in pravi, da je b?I plebiscit pozabljen v trenotku, ko i0 zarustili Koroško zadnji srbski vojaki. Medzaveszniška komisija bo zapustila Celovec najbrž 15. novembra. V nadaljnem por::čilu ra nehote priznava, da so Italiiani povzroči'! nemško zmago pri plebiscitu, katereza ugoden izid xa Avstrijo nripisuje italijansKemu delegatu, ki ie vk!»ub pisavi *;love.nskega časopisja vstrajal na svojem stališču in tako pripomogel Nemcem do zmage.
= Italija je nameravnla intervenirati na Koroškem. »Corriere deila Sera« je pred odhodom naših čet iz Koroške naslov!! na beogradsko vlado članek, v katerem je zahteval takojšnjo izpraznitev, ker bodo v nasprotnem slučaiu morale Intervenirati zavezniške čete. Italiia ima velik Interes, da se izvede dobesedno st. germainska mirovna pogodba Zato ima na meji čete, ki bodo primorane sodelovati pri izpraznitvi KoroSke, S tem pa je neizogiben spor med Rimom in H^ogrndom in bi bilo »prijateljsko* razmerje med obema državama za dolgo časa nemogoče.
= Radikalci med seboj. Sarajevo, 29. oktobra. Med tukajšnjimi in beojrradskimi radjkalH je nriftlo do sno-ra erlede novega predsednika bocflnsko-herce ero vinske vlade. Na zadnjem sestanku je veriina radikaloev odločno nastopila proti knndidaturi Voje^lava Šole za predsedniško mesto, ker je prijatelj begov in sam veleposestnik. VeČina bosanskih ra.lika.loev se ie izrekla za asrarni prorrram dr. 8rskiča.
= Nova stranka. Sarajevo. 29. oktobra. Antonijo S u n a r i Ć, veleposestnik in bival pristat hrvntake težačke str»nke, snoie listno stranko kateri namerava dpti ime »samostojne težačke atr«nke<\
= Brezuspešna avsHIska pnaajanjla o oredvojnlh dojt'ovft. Z Dunala poročajo, da so ostala brezuspešna pogajanja s s češko>lovaškimi delegati o valut\ v kateri se Imajo plačati medsebojni vojni dolgovi.
= General Savov o razmerju med Jugoslavijo m Boiaarijk). Dopisnik beogradske »Pravde« v Parizu je Imel razgovor z bolgarskim poslanikom generalom Savovom, ki se je o razmerju med Jugo-s'aviio in Bolgarsko Izrazil takole: »Bolgari}? je krepko odločena, da živi v najboljših odnoša'lh z .1'igoslaviio. kakor tudi z vsem? sosednimi deMa^i. Jugoslavija, ki je izšla lz vojne silno povečana, se nahala sedal v po'ozaiu prve dr?ave na Balkanu. Ni dvomiti, da stoli prav sedaj pred rešftviio te*k?b notran»Ih in znnanllh vprašani Ne dvomim, da se ji bo po »slugi njenih uglednih drfavnfkov. od katerih lih mnoeo poznam osebno, posrečilo, da si p-ibori zavidan'a vredno vlogo v koncertu hafvansirih narodov. Bolgarska, ki ie prepoie.ua z željo, da se Iz'cči od terVfh ran, k* fffi ii je zadala svetovna volna, bo storila vse. da bodo odnofajl med njo in sosedno kraljevino čim najtesnejši m oriiateljsH«
=3 Rortltvievera rerim.i bo baje kma-ln konec. Vesti iz BuJtrnr»?š*e tTde. da Je francosko-madžarska r*goJST delmitlvno odbita, vsled česar odrede llnančna ro-moč Pranc'Je Ker MaJ^»r<ka ne sme imeb' več nego 39 000 mo-2 nod oro^lem m Horthv ne more kar tako demobilizirati narodne armade, le go*ovo. da se ne bo mogel več drfaH. kajti t narodno armado on stoli ln nade
= K odhoda  kardlaata S*rf»smfr?ga Iz Olomuca piše »NaSinec«,  da šele s tem v teiaJk dasaka IsvaaJaa
era hierarhije; poslednji ostanek je Se vrsta plemenitasev v metropolitnein kapltlju. Ta era b! se bila imela skončati že 1*48. leta, ali trajala je doslej. Olomuc in Praga sto bila rezervirana plemenitu se j.1. TI grandsegneri so spra.-.jali kati>l:cizem v spor z demokratičnim razvojem družbe. In tako se končuje med Čehi era fevdalne hierarhi'e 2 2natnim defteitoni katolicizma.
b= Zveza narodov Val za inednaredna vlado. »Joumal« poroča, da ie Llovd George mnenla. da naj bi se ručelmki vlad udeležili občnc«a eboca 7veze narodov dne 15. novembra v /?enevi Take bi se vodstva vlad podredilo vse ceiovaaie Zveze in po'ožena hI bila kal mednarodne v'ade. Francoska vlada \q na^hrZe ne bo spriiaznila z I lovd Oeorgeovim nasvetom, ki nasprotuje duhu Zveze narodov.
= Ohrana mamšin. Svet Zveze narodov jc končal kakor se poroča iz Ant-verpna, razprave o manKinah in potrdil jamstva za ohrano mamšin v smislu mirovne pogodbe z Avstr ?o in B<«!r?ariio.
r= Bnlfs^vlki prekoračili h.**tlfalm;*l sn«nsVe lnkvi7Jclie. Hiktatn'1 iad ruskim proletari'atom ie vedno grozreJNa Vsako stražarsko gibi'de se zatre z najkrutejio silo. SocMalKt Martov je *a shodu v Hal'e 0H60I/II sovietskega de'egata Zinorieva. da ie dal na strašen naču mučiti c0 pcrro-grad^kih stavi uiorih delavcev Pili so slečeni, na trebuh so jim po'o'ili podgane m privezali na nie lonce s kropom. Pa bi se podgane rt rile krona, *;o se zarile resreč-nlkom v t-f»bnh. Tako de'aio sovjetski ko-misaril z nesrečnimi d^h/.i.
=r BoPSevfSVa v*ada v Mn«kvJ pripravlja poziv na vse delavstvo, kf je zbežalo na kmete,   da se Ima nemudoma vr-
niti v metfa. Pomanjkanje živi! |c strasno, isto delavci ne morejo več vstrajatl v tovarnah pri mestih, pa beže na kmete, da bi se vsaj enkrat de sitega najedli. Vlada Pa jih hoče pri tirati nazaj k stradanju in delu v tovarnah.
= Sovjetska država se dri! to ie s terorjem. Vrnila se le lz Rusije francoska vojaška misija 51 oseb. Členi komisije s strahom pripovedujejo o sedanjih razmerah v Rusiji, vsi trde, da tako življeme ne more trajati več dolgo časa Zavladala je panika in sovjetska v'ada se drži ca površju le še z močjo terorja.
= BolHevlkl ttrahulejo Armenijo. Tz Carigrada poročajo, da obsega ultimat sovjetske vlade, poslan Armeniji, tudi poziv, da se mora pripustiti na armenvkih železnicah prosti prevoz sovjetske vojske, nadalle vojske turških nacionalistov In a^erbe'džanske vojske. Armenija mora pretrgati vse stike z zaoadom. Armenija pa zavrača sovjetske zahteve.
r=s Generalno stavko, ki Je pretila Romunski, je nrepreči1a romunska vlada r.a prav energičen način železničarji so proglasili stavko. \nada le takoj pozvala v volaško službo res *e!e/n:čarsVi percona1 Radi tega je o«rednii r.dbor delavskih sindikatov proglasil generalno stavko. Vlada le uvedla obsedno stanie in cenzuro Voditelji s;nd?kitov so hib aretirani ?elezni?\i promet ni bil nič prekinjen, vladal je mir in genezi«* ct3Vka se ie »zialovila.
= Koffkn f*ane Ni»mčflo mir. Za iz-vaianie mirovno pog» dbe |e doH-^enih v remši^ni državnem proračunu pod izdatki 41.440 *71 o*so mar- od tega odpade ra oktinaci'<:ko vojsko ob Renu V6.505,250 000 mark.
0DGOOFN\ POGAJANJA Z ITALIJO.
—d. Beograd. 26. oktobra. .P-n-rreV P?e: Rfm^kfl vlflda «"e po svoiem onravnikti v Beogradu "az"»n;la n»*i Vadi da je odložila poeaianla do novembra. P'i?a?ani« pa se bodo menda še boli z*v?ek'a in se ne bodo zače'a niti v novembru. N»*a vlad* le odgovorila rimski vladi, da Fell. da bi se delegati čirrr»rej sestali in da zahteva, da se natančno določi rok za oočetek pogajinj. fltal'ianl Čakaio nč?vldno na vnMtv<» v krmst»t anto. ker se "a-de? io. da pridejo do veljave Radičpvci in driijrJ taki tiči. s kat rimi bi imeli potem lahek posel. P« bodn temeljito razočarani! SKer pa ml lahko Čakamo, mnogo lažie, kakor Italiiani, ki moraio imeti pod o'ož'em vel:ko armado samo radi neer lovih mej. In to stane danes milijarde, 6 katerimi pa ni baš bogato obdarjena Pjllia. Mi lahko Čakamo, nam se ne mud .   Dve leti
smo itdriaH, bomo še pol leta tudJ.  Če bo
pa mogla Italija, je vprašanje. Uredništvo.)
—d i>fH»rrfcd. 28 oktobra. >Pravda< doznava, da rimska vlnda na^i vlar'i ni stavila n tkalcih novih poirojev v predhodnih razgovorih o Jadranu. Ona je po svojem opravniku v Beogradu izjavila samo to, da odlaga posraj^nja do novembra vsled težke parlamentarne situacije Ker se rimski parlament sestane šele 15- noverobra se podajanja ne bodo mo^rla zariti pred konoem novembra. Ker bodo rudi pri nas vršile volitve, bo Giolitti porakal na prve njihove rezultate z namenom, kakor smo .cca prti noudarjoli.
Dr, BENEŠ O MALI ANTANTI.
—d. Pariz. 28 ok obra. Če*koslovaskl min'ster za zunanje roale dr Beneš je dej-d dopisniku lista .Teinps* med drugim, d« bi Češkoslovaška sprejem Orake v ma'o antanto oordravila pravi s ko živahno, kakor pristop Pc,:s* e. Po ureditvi tešinskega vrra5afij» nI nobenega nasnrotstve med ČeSkoslovtlko in Po'isk^. Po'ltika male antante temelji na Izvedbi pogodb, za^aj mff red In veaeMe do dela se ne M nikdar povrnili v Srednji Evropi, ako ne bi bili vsi narodi u ver jeni o nelzpre-menlfivosti pogodb Dr. Be <*l je rekel, da bi povratek Hababuržanov na madžarski prestol pcmenil času s foederis za malo antanto.
TAKE JONESCU V PRAO!, —d Dunaj, 29. oktobra. .Press Central* poroča: Take Jon^scu ie danrs s posebnim vlakom preko Heba dospel v Prago. 1. novembra prispe Take Jonrscu v Vartavo. Prihodnje dni pričakujejo v Pragi bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega.
noufnskl pregled.
— »Cnoba« nag'aša dolžnost malih strank. Ore z3 vprašanje državne ureditve. Volitve imajo odločiti, ali bo država ledna in ieduostavna ali pa bo razde-Pena na raene škatlje z raznimi etiketami. Imamo tri tipične pokrete: federalizem Hrvatske Zajednice, avtonomizem Koro-ščevih klerikalcev in način jednostavne d»žavne uredirve, ki ga zast.apajo demokrat je in katerega so se oprijeli tudi radikale! Točka ureditve Je glavna, od nje je odvisen ves bodoči tok državnega življenja. Zato bi bila zmota, ako bi se ostali politični momenti In druge strankarske razlike boli povdarjale kakor osnovna točka. Parola pri volitvah mora bih* le: Skupaj za jedinstvo! V to svrho ie imperativna dolžnost vseh ma'ih strank, da s svojim cepljenjem ne oslabilo bloka, ki Je potreben za izvršitev glavne naloge. Njihova dolžnost je borba proti pokretom in strankam, ki streme za razcepitvijo in oslabitvijo države. Ako bi male stranke te*a ne storile, potem se utegne zgoditi, da uo njihovi knvdl pade država v naročje ba$ onih strank in onih nazorov, orori kate- im so se dvignile in proti katerim se bore.
— »Politika«   opozarja aa nevarnost
ki preti enotni državi. Veliko odgovornost imajo oni. ki danes upravljalo državo in vooTo narod. V naši državi Je polno •Vmentov, ki ne čutijo svoje državljanske dolžnosti k! delajo proti državi. Te elemente vidite vsak dan, srečate jih na v*a- | kem koraku. Samo, tako se nam zdi, ne vMHo. lih aH lih noeVio vM*f| oni. ki so vi«|e nego mi. navadna publika, odgovorni za to, kar se godi v državi in kar more neugodno vplivati na razvoj nagega aaro-da. Ako U fto vtdaH, M Ml čeftevalf a* i
i     ventzf;i/)s o položaju.
—d Beograd 28. oktobra, lz Aten poroča io: Ven i zelo« je izjavil v kro^u prijateljev- Sedaj nam je predvsem treba, obdržati hladno kri. Grika je bila v rnnocro strasnejči krizi, ko je bila presekana na dvoje in razven tega paralizirana vsW notranjega razdora in izdaje. Pro=il jo zastopnike njemu naklonjenega in nevtralnega tiska, da bi bili vzdržni in taktični v svojih kombi-r.aci;ih o evenruelnih možnostih, posebno v vprašanju, kako &e bodo zadržale posamezno prijateljske države, dokler Sv.- ne bo videla či-tn pitmcija.
V PRIČAKOVANJU IZVOLITVE KRALJA.
—d Beograd, 29. oktobra „Tribuna" javlja iz BudlroneSte: Resenie vpraiania izvolitve madža skega kralla t,rlčak«leiG vsak tre-notek z veliko nestrpnostjo, častnikom »e prepovedano govoriti o tej zadevi. Stare i častniki so za Habsmiržane, posebno z« Karla. ManjStna je za nadvojv« do Jožefa. Mlajli pa zahtevalo za madžarskega kralja Horthvja.
RAZMEJITVENA KOMISIJA ZA bolo. MEJO.
—d Beograd, »Politika* Javlia Iz Pirota, ca je komisija za razmejitev med SrNJo In Bolgarijo določila meio v trnovskem okrožju. KomisHa se je sedaj tri dni mudila v Sofiji. Jutri do*po člani komisije v Caribrod. da na-dallujeio določevanje meje Končnovelj a vna meja z Bolgarsko bo določena koncem novembra. V drugi -olovid novembra bodo raje čete zasedle mesti Bosiljgrad in Caribrod.
STAVKA V ANGLIJI.
—d London, 29. oktobra. Včeraj popoldne so se sk?en!!a pofaj*nja med zastopniki rudarjev in vlado ter dosegla za obe strani zadovoljiv sporazum. Sprejetje teh dogovorov se bo priporočilo rudar le m in njih zastopnikom. Glasevanie se bo vršilo kar naip^ej, da ne nastane nobena nepotrebna zamuda v delu. Obenem se bo pre<re*aio vprašanje glede na povišanje mezd v zvezi z uspehi dobave. Povišanje na dva šilinga je bito že vnaprej dovoljeno, nadaljnje povišanje bo vebalo od 13 januarja 1921, ako bo to pripustila pomnožena dobava. Ako bi se dobava zmanjšala, je predvideno reduciranje.
JAPONCI NA KITAJSKEM.
—d Moskva, 29. oktobra. Japonske čete so zasede nekatere krale ob kitajski obali. Bati se je novih ekspanzJjskib stremljenj Japoncev.
skupnost konstruktivnih, državotvornih, poštenih elementov vsi, ki vodijo državo In narod, da bi stopili v jedno fronto proti notranjim državnim In narodnim so-vrafnlkom. Velika je nevarnost da bi protidržavni elementi v velikem števila prišli v konstituanto in da tam preprečijo mirovno delo ali morda sploh onemogočijo delo prve ustavotvorne skupščine.
— »Demofcratija« povdarja, da je demokratska stranka takoi umela narodno mišljenje napram novi državi in isto izrazila v načelu: jedinstvena država z jednim zakonodajnim in političnim središčem. Radikalna stranka je dolgo časa kolebala in zavzemala drugo stališče. Morda je bila to le taktika, potrebna za hitro reševanje izvestnih političnih trenotnih potreb ta vprašanj. Sedaj, ko treba stopiti pred narod in iskati njegovo zaupanje, je tudi ta Mranka zavzela narodno stališče za jedinstveno državo. To je dobro. Tako imata dve veMkl stranki v najvažnejšem notranjem vprašanju bližnje stališče, pa če se tudi v drugih vprašanjih prece! razlikujeta. Po politični svobodi mora priti tudi gospodarska svoboda NaS narod Ima z osvobojenlem Izraženo ideologijo tudi na gospodarske potrebe in faktorje.
— »Glas Naroda«, organ demokratske J stranke   v  Sarajevu,   pripoveduje, kako neki hrvatski političarji, stoječi na ozkem I plemenskem In verskem    stali5ču,   vidijo j samo Hrvate In katolike. To so včasih bolj j skriti,   včasih   bolj odkriti nasprotniki jedinstvene države. Dr. Pavičlć Je na zbo- , rovanju v Mostarju   govoril o konstituan-tf,  v kateri  hočejo Hrvatje zahtevati garancije za mesto,  ki Hm gre v državi po Števil« fn kulturi,   hočejo   glasovanje po
itffc,   aaklhrffl   pa la s taaal  ao- k
msmbninrl besedami: 28. november bo za Hrvate aH Petrova Gora ali Vstajeni^. Ako prevlada bratska ljubezen, sloga In državni Interesi, bi to Domenilo po Pavi-ciću Petrovo Goro, ako bi prodrl lovini-zem in nesloga med plemeni, bi bib to Vstajenje. Naj pride nad hrvatske separatiste Petrova Gora!
— »Trgovac« išče razloge k na5i n> r.ančnl krizi, finančni minister išče s>amo nove vire za dohodke. Gotovo je, da vsaka državna uprava stane denar r.ii narod mora črpati iz aje koristi, potem rad prispeva k troskom, tudi ako so nekoiiko večji. Država mora skrbeti za koasoiidi-ranost notranjih in zunanjih razmer ter za pravno varnost. Iz narodovih prispevkov treba storiti vse, da se blagostanje države dviga. Naia državna uprava vsesa tega doslej ni storila. Nasl kmetijski produkti leže nceksploa tirani, nobenega kaj vrednega dogovora z drugimi državami nimamo, draginja raste ki carina služI za poviša nie državnih dohodkov in ne kot za Ščita naše produkcije. Istotako vsa prometna sredstva. To vzbi ja nezadovoljstvo. Narod rad plača samo ono, od česar v'di tudi primerne koristi. List priporoča finančnemu ministrstvu, da naj ne misli toliko ra nove dohodke, marveč bolj na utesnitev in zmanjšanje izdatkov. Tu no" tri tiči na?a finančna krh in vzrok ne/ar dovoljstva.
— »Tribuna« v Beogradu pravi h koroškemu pleb'scitnemu izidu, da bj bili mo-r?li zavezniki odgovoriti Avstriji na protest: »Rezultat plebiscita se bo spoStova! t, ne pa da so nas razžalili in pokazali, da smo se vedno ostal? novec za podktipova-nle, ker so dostavil, da ako se Avstrija obveže, da ostane samostalna, potem se bo spoštoval plebiscit v njeno korist. Avstrija je vendar že obvezana, da se dr?l mirovne pogodbe. Tako pa Je dobila vtfsk, da so zavezniki slabi ln da sami že n'majo zaupanja v obvezno moč. Italijani pa 3« precei občutno podpirajo Germansrvo proti svojim zaveznikom.
— »Jagoslavetviri List« v Sarajevu pravi: Kolikor bolj smo bližje volitvam, tol'ko bolj se delimo v centraliste ln fede-ra'iste. Dobro je to, ker se tako lerčl pot izraza narodne volje, ki pa se mora Izjednačiti z narodnimi potrebami, da se tako odločimo za ono, kar bo nam bolje. Naše realno stanie zahteva realno politiko in jedina podlaga na*e realne politike le, da si bodemo kar najbližje, zaiedno. da bodemo kar najmočnejši. Brez močne države ne bo nikdar morje naše* brez morja pa ne bo nikdar narodne veličine. Ne glejmo, kar je morda dobro za druge, iščimo si pot. ki bo dobra za nas I
— »Neue Frele Presse« Je vsklfknlla k avstrijskemu proračunu. Id izkazujđ de* ficlt \2xk milijard, aH pojde še *ako dalje? V prvem proračunu lani Je bilo državnfli Izdatkov G1/* milijard, letos jih ie petkrat toliko, lani le bilo deficita 4 milijarde, letos \2x/t. Treba pomoči, zunanje In notranja Prav nujna je potreba zunanjega kredita. Podpora s strani zmagovalcev je Dtoohodna. AH tudi sami moramo poskusiti, da zmanjšamo škodo fn omejimo finančno bazo, ki sega že v ogromnost. Samopomoč mora biti energična in smotre-na. Take razmere, kakor so sedaj, ne morejo trajati dalje, če ne se poruši vsa morala. Finančno propadanje !n izprijenost vsebuje proračun. Tako jadlkuje »N. Fn Presse*. Med novimi drfavami je Avstrija najslabša.
— »Agramer Tagbtatt« piše k vprašanju naše bodoče ustave: Ministrski svef se je bavll z vprašanjem naše bodoče ustave. Vsi ministri tudJ Korošec, Drlnko* vlč In Kovačevlč so se Izjavi:! za enotno državo s centralno vlado in parlamentom* Posamezne province, ki Jih določijo geo-grafične, gospodarske In prometne potrebe, dobijo administrativne funkcije. NI dvoma, da je smatrati to enotno pojmovanje našesa bodočega državništva za zmago demokratskega pojmovanja. Demokratska stranka si fe pridobila tako neizmerno zaslugo za vso bodočnost naše države, ker se je žilavo držala ideje o državni enotnosu.
j
Iz naie fcralleolnc.
— Cheradame v Beogradu. V Beograd je dospel publicist Andrej Cheradame, znani naš francoski prijatelj, k! si je pridobil velike zasluge za našo narodno stvar. Pozdravljeni
— Kartografski zavod ▼ Beograda. Ministrstvo prosvete je dalo profesorju Vladi Marinkoviču v Beogradu dovoljenje, da otvori kartografski zavod.
— Zabranjen list »Muekeee«. Oddelek za javno varnoet pri ministrstvu za notranje stvari objavlja: G. minister za notranje stvari je prepovedal uvoz dunajskega ilustrovaneg/a Usta, >Die Muškete* in raapečavanje v naši drža-, vi, ker piše in prinaša ilustracije % namenom, da bi zmanjšal U4rled naše države. —d
— Kongres vseh Jngo*k>venskih gostilničarjev se vrši dne 15. in 16. novembra v Beogradu. Na kongresu se bo obravnavalo o obrtnem, točarskem in vinskem zakonu ter o ustanovitvi zasebnih gostil-ničarskih zbornic. Razpravljalo se bo tudi vprašanje strokovnih šol ln vprašanje go-stilnlčarskega ln kavarniškega naraščaja. Na kongresu se bo izbral poseben odbor, Id bo imel nalogo, da sestavi skupne nazive jedilom. Po kongresu bodo udeleženci napravili izlet v Smederevo, da si ogledajo znane smederevske vinograde.
ReodreSena domn-
OlM.
— Raspisana učiteljska mv--fi v goriškem političnem okraja. Civilni ko-miaarijai 7.1 goriški politični okraj je raspisa! 75 učiteljskih mest, in sicer nadučitelj8kih za dvo ln večrazredne Šole 21, mest za uči tel Je-vodi tel je na enorasrednih šolah IS, sa potovalne aftUelJc S. ttttteliakih meai na, jrfjsaih
rednih šolan 12. mest za učiteljice na
Ivo in večrazrednih šolah 26. Prošnje tlo 25. novembra na okrajni šolski -vet. Učiteljskih moči zelo primanjkuje. ICaj bo s slovensko ljudsko šolo? Ali se izroči končno italijanskemu učitelj -tvu?! »Edinost« dostavlja k razpisu: Ker se naše šole otvorijo le tedaj, nko bodo na razpolago učne moči, apeliramo na naše učiteljstvo, da se udeleži natečaja in naj ne zaničuje tudi manjših manj vabljivih krajev. Ker imamo za goto vilo od merodajne oblasti, da se bodo v široki meri upoštevale tudi prošnje tistih učiteljev, ki momen-tano prebivajo izven premirne Crte, gre naš poseben apel tudi onim nčiteljem in učiteljicam, ki so pristojni v zasedeno ozemlje in ki so je iz bodisi kakega razloga zapustili, da vsi vložijo svoje prošnje in se povrnejo. Rok za prošnje je do 15- novembra L L UBčitelji in učiteljice 1 Narod kliče po šolah. V vaših rokah so, dajte mu jih.
— Krajevna imena v Primorju hočejo Italijani po vsej sili kar čez noč
poitalijančiti. Naravnost bedasta je trditev po italijanskih listih, da je Avstrija slavizirala Primorje in tako so iz pristnih italijanskih krajevnih imen nastala slovanska. Z ljudmi, ki tako govore, ni mogoče resno razpravljati. Kakor je razvidno iz drugih člankov, hočejo, kjer le mogoče slovansko ime prilagoditi italijanskemu izgovarjanju, nekatera hočejo povsem poitalijančiti, nekatera, to je prav neznatnejše, kak samoten Dol, hočejo pa pustiti na miru. Torej Jugoslovan v Primorju ne bo več smel rabiti svojega lastnega krajevnega imena ampak takega, kakor mu ga bodo italijanski gospodarji prikrojili. Dežela mora pokazati italijansko lice in Jugoslovan v Primorju se mora počasi docela izgubiti v italijan-atvu. Tako umejo Italijani varstvo manjšin. Ali to ne bo držalo. 2e pride čas, ko se izbriše laška barva na našem Primorju.
Pozlo!
— Beguncem Primorcem m Korošcem. Vsi kvalificirani delavci — kovinarji, lesni delavci monterji, elektrotehniki, — posebno bivši delavci v arzenalu v Puli, — ki
so brez službe, naj se osebno ali otomeno 2 navedbo zadostnih Dodatkov prijavijo pri uradu za zaščito beguncev v Ljubljani,
trg 3, l i. nadstr. od t L— 13.
Dnevne uesff•
V Lfubl/ani. 30. oktobra 1920.
_ Obletnica osvobojenja. V proslavo druge obletnice osvobojenja našega naroda je bila včeraj dopoldne v stolni cerkvi slovesna služba božja, kateri so prisostvovali zastopniki oblastev, društev, korpora-cii uradništva in mnogobrojno občinstvo. Šolska mladina je imela prosto. Tudi v cerkvah drugih kon-fesij so ble slovesne maše. Mesto je v zastavah. Tudi v Mariboru, Celju. Ptuju, Novem mestu, Kranju in v »Radovljici tn po deželi so ta dan slovesno praznovali.
— »Jugoslovenska Matica« ie prejela to-le pismo: »Čast mi je naznaniti, da so bile pri slavnostnem koncertu na dan 28. oktobra 1920 v narodni operi na proslavo osvoboje-.nja češkoslovaškega naroda vse ivstopnice razprodane, razen nekaj ►vstopnic na galeriji, katere radi kon-'trole prilagam. Na podlagi priloženega računa so iznesle vstopnice, [sporedi in doplačila skupno 11.175 K I— reci enajst tisoč stopetlnsedem-Pdeset kron, katero vsoto izročam v Vaše roke. kajti ves dohodek slavnostnega kancerta sem namenil v jVaše dobro. Vse izdatke, Tei so bili v jzvezi s koncertom, sem poravnal iz jsvojega, kajti moj namen je bil. da !bi bil naš Čehoslovaški praznik Vasi l>Jugoslovenski Matici« v kar naj-Ivečjo korist, rta dokaz, da bratska iljubezen češkoslovaškega naroda do [naroda Jnsfoslovenov v.\ le idenlnr*, Imarveč da sloni tudi na materijel-ni podlagi. Želim torej »Juigosloven-ski Matici«, da bi denarno moč podpirala po vseh svojih silah vsa društva tako, da se bo mogla popolnoma posvetiti uresničenju svojih plemenitih ciljev. Izvolite sprejeti izraz; mojega globokega spoštovanja, s katerim beležim: generalni konzul dr. B e n e Š s. r.«
— Kaj pa to pomeni? Poročajo nam: Deželni predsednik g. dr. Brejc si je najel privatno stanovanje v hiši »Kranjske hranilnice« v bližini dramskega gledališča. Kaj to pomeni? Ali namerava g. deželni predsednik odstopiti, da si Je preskrbe! že privatno stanovanje? Al ie morda v doglednem času treba računati s spremembo sistema? Zdai ?maio dotično stanovanje ruski begunci, ki pa Je moraio fzorazniti. čim bi to zahteval dr. Breic.
— Ugotavljamo resnico. Včerajšnji »Slovenec« je priobči! članek pod naslovom »Kdo ie kriv?«, v katerem zvaljuje krivdo glede nesrečnega koroškega plebiscita na vse mogoče osebe, samo ne na tiste, ki so v resnici s svojim dejanjem in nehanlem zakrivile koroško katastrofo. Po trditvah člankarja nI kriv leorosice nesreče nihče drugi, kakor beogradska vlada in naš delegat pri plebiscitni komisiil v Celovcu g. Jovan Jovanovič, Pisec ki ga po članku lahko ugane vsakdo, le postavil 12 'tez, na katere odgovarja takole: >Na?a vlada temu nI ugovarjala. Masa vlada je lo dopustila. Centralna vlada je v to privolila. Nas" delegat le to kršitev zakona oovotfL Vsa ta pogubonosna zakcnolom-atva Je nas" delegat privolil. V to kr?ltev zakona Je na? delegat privolil. Nas" delegat Je to trditev pripustil. Nas" delegat ie lo krivico pripustil. Na§ delegat na to nI reagiral Nas" delegat je pogoltni! tudi to. Tod! to skrivnostno manipulacijo je naš" ttetegat prmusti!.« — Nimamo prav nobenega vzroka branIH In zagovarjati centralne vlade In delegata Jovana Jovanovlča, zdi pa se nam potrebna da na te obdolži tve m obremenitve ugotovimo trle: S strani dež. vlade m vseh njej podrejenih faktorjev na Koroflčem se je zatrjevalo z vso »nodlktlčnostlo, da le .fatroslavIH zb-Rfttavlten ugoden Izid olehlsclta. ako fe l**d«ko r!a«ovanfe Izvrf! čim nafpre'e In ajto m F*«l*nra nJega svobodna Irvrfitev. Deffema v!ada le od natega delegata v plebiscitni komislil samo zahtevala, da naj •Stori vse, da se bo plebiscit za vsako cesar vrfi! ob določenem roku zatrjujoč* £§
Je uspeh ljudskega glasovanja skalnato trdno zagotovljen Jugoslaviji. Po teb zatrdilih se je ravnala plebiscitna komisija in storila vse, kar bi moglo preprečiti ali onemogočiti plebiscit. Vkljub tem apodiktičnim zatrjevanjem na merodajnem vladnem mestu so se pojavili v naši komisiji sami dvomi o upravičenosti optimističnega naziranja glede plebiscita. Zato je zahteval delegat Jovanovič nekaj dni pred plebiscitom točne podatke Iz Ljubljane o službeni kalkulaciji glede glasovanja. Odgovorilo se mu je, da je naš! državi zagotovljena večina 600 glasov in da je z ozi-rom na to treba storiti vse, da se vrši plebiscit nepreklicno dne 10. oktobra. Delegata Jo van ovi ča je ta odgovor osupnil, ker je uvidel, da se je skrajno optimistično na-zlranje, ki je od vsega začetka vladalo glede Koroške v ljubljanskih vladnih krogih, skrčilo na minimum, in, sluteč grozečo nesrečo, je hotel še v zadnjem momentu onemogočiti plebiscit. To svojo namero je opustil šele na direktno predstavko iz LfubUane in še le, ko se je sam in osebno pri vseh Narodnih svetih informira! ter izvedel, da vsi ti faktorji trdno kot skala računajo z zmago In kategorično zahtevalo, da se izvede na dan 10. oktobra dok)* ceni plebiscit Ako bi bil torej g. Jovanovič Izvede! svol načrt ter v zadnjem hipu preprečil plebiscit, bi Mlo koroško vprašanje še danes najmanj odprta, ako že ne rešeno tako, da M nam bila pripadla vsa glasovalna cona A. Vprašamo sedaj, kdo je tisti, ki je v s\Tojem abotnem optimizmu in v svoji naravnost fenomenalni nepouče-nosti o dejanskih razmerah na Koroškem onemogočil to za nas ugodno rešitev koroškega vprašanla? Vsako dete lahko s prstom pokaže nanj.
— Poverjedštvu za uk in bogočastje. Poroča se nam, da Je dovolila osrednja vlada izreden kredit v znesku 100.000 K (sto tisoč kron) za podpore slovenskim pisateljem in umetnikom. Gotovo vse hvale vredna ln lepa gesta prosvetnega ministrstva. — Manj hvale vreden pa se nam zdi način, kako Je naša pokrajinska vlada to vsoto porazdelila, — če Je res, kar se o ti razdelitvi pripoveduje v literarnih in umetniških krogih, da se je namreč razdeljevalo kar pod roko m brez vsake kontrole, da se je med drugim nagradilo tudi prosilce, ki so v stalnih ln dobro dotiranih, celo visokih službah, dočim se je v večih slučajih prezrlo naj-bednejše. — Je M nadalje Istina, da je vlada polovico te vsote, namenjene stradajo-čim kulturnim delavcem, naklonila založništvu latinsko - slovenskega slovarja, smatramo za svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade, takojšnega in točnega pojasnila!
— Davčna oblast in naši Nemcf. V zadnjih dveh letih se je mnogo nemških trgovcev izselilo iz Jugoslavije v Avstrijo. Pozdravljali smo to izseljevanje, ni pa nam prav, da so ti trgovci vse bogastvo, ki so si ga nabrali med slovenskim ljudstvom, pobrali seboj in vprizoriTi svoj odhod tako spretno, da iim davčna oblast sploh ni mogla bliru. Tako je bila naša država oškodovana za stotisoče. ako ne za milijone. Tudi o trgovcu Benediktu se je vedelo, da namerava oditi v Avstrijo. Razprodaja v njegovi trgovini se je vršila mesece. Mož bi bil še sigurno ostal delj časa v Ljubljani, ako bi ne bil v zadnjem času dobil od davčne oblasti plačilni nalog za poravnanje več stotisoč kron dohodninskega davka. Benediktu se je zdela odmera tega davka tako občutno visolca, da je sklenil se odtegniti plačila z ja-dernim begom preko meje. Dobil je brez vseh ovir potni list in živi sedaj udobno v Solnogradu ter se smeje v pest jugoslovanskim oblastim, ki jim je odnesel lepe tisočaka. In Benedikt ni prvi in tudi ne zadnji, ki je odnesel s vole zlatnike in vojne do* bičke v Avstrijo.
— Pojasnilo. V včerajšnjem poročilu o prireditvi čehoslovaS^M konzulata Je bilo pomotoma rečena da dobi Jugoslov. Matica dobiček prireditve. Popravljamo v toliko, da podati nadvse požrtvovalni fenol-
ni konzul čehoslov. republike g. dr. Beneš ves dohodek, t. j. vso vsoto, ki se je preiela za prodane vstopnice Jugoslov. Matici.
— Reševanje stanovanjske bede v praksi. Bivšemu poverjeniku dr. Oosarju in »Večernemu listu« v album. Nedavno tega je odpovedal stanovanjski urad stanovanje neki udovi, ki je bivala že okoli 15 let v Ljubljani, ker so se tu šolali vsi njeni otroci. Ker Da ima dotična udova svojo lastno hišo v Kranju, če prav docela zasedeno po tujih strankah, je nazadnje ta odpoved razumljiva. Ljubljanski hišni gospodar — zei znanega klerikalnega miliionaria In ravnatelj tovarne — je dobil, kakor običajno, na izbero tri stranke, da odda eni izmed niih stanovanje, ki je tako postalo prosto. Ta klerikalni mogotec pa je določil, da dobi stanovanje le ona stranka, ki 1. stanovanje, obstoječe iz petih sob, na lastne stroške na novo preslika in ki mu 2. plača v gotovini 5000 K. Razen tega ie poviša! najemnino stanovanja za 100 odstotkov. Tem krutim pogojem se fe uklonil nek nodnrad-nik, ki je stanovanje tndi dobil. Tako je torej reševanje stanovanjske bede po klerikalcih v praksi. Al? nai rečemo: »Pojdite in storite tudi vi tako!«? »Večerni list« bo pa seveda stanovanjsko bedo še dalje izkoriščal v svoje demasroeične in nečedne strankarske namene. Hvala Bogu, da ve danes že vsak človek, da nosijo klerikalci vse le na jeziku!
— Koroški begunci — učitelji! Na Btiiirazrcdniei v Dobjn, okraj Kozje, je tnkoj namestiti eno učiteljsko mesto. Stanovanje prosto.
— Pred nemško upravo na Koroškem beže »Kranjcic. Neki učitelj nam je pripovedoval včeraj: Nič več nisem Ml varen življenja. Iz za9ed, včasih pa očitno, napadajo in streljajo na > Kranjce«. Trikrat so streljali na me in enkrat so me prijeli fn pretepli, da sem imel oteklo glavo. Nato pa sem moral pobegniti, ker sem uvidel. da nisem več \3ren življenja. Prihajajo v deželo nemški uradniki, surovi, naduti ljudje. Nemci so pravili, da slovenski učitelji naj kar izginejo, ker imajo Nemci za vsa mesta že določene svoje ljudi. Ko so odhajali naši vojaki, so koroški Slovenci britko jokali, ičsto umevno, ker prihaja nemška surovost nad koroške Slovence in kruto zatiranje.
— Smela tatvina v plebiscitnem ozemlju. V noči od 24. na 25. t. m. so neznani zlikovci ukradli mali posestni-ci Mariji Kušej v Libučah pri Pliberku lOletno rnjavo kobilo srednje velikosti, precej trebušnato, na čelu z belo zvezdo, dalje lestvični voz z zeleno pobarvanimi ojnioami, končno železno verigo
in dolgo vrv v skupni vrednosti kron 40.000. Vsi dobromisleči, tudi žandarske postaje, se prosijo, da v svojem okolišu poizvedujejo in oškodovanko obveste ee o prodaji ali nakupu opisanih predmetov kaj doženejo.
— Učitelje okraj, glavarstva Kranj-K&mnik vabimo k neobveznemu sestanku v četrtek, 4. novembra t. 1. v Komendo k Vodetu.
— O plebiscitnih znamkah', ki so se uvedle za čas plebiscita na Koroškem, se mnogo govori. Kaj je na stvari, ne vemo, vsekakor pa bo potreba zadevo pojasniti, ker se spravljajo za eno v zvezo osebo, o katerih ne moremo verjeti, da bi ee dale zaplesti v to delikatno stvar.
— Lekarniška koncesija. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Tstro je podelil mag. pharm. Francu K u r a i-t u, doslej provizorju lekarne Trnkoczv v Ljubljani, koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove Javne lekarne v Celju, s stojiščem Kralja Petra cesta — Cankarjeva nlca.
— Konec avstro-ogrskla bankovcev. Beogradska »Pravdac poroča: Z ozirom na številne pritožbe trgovskih zbornic in drugih gospodarskih organizacij Je finančno ministrstvo sklenilo, da v najkraiSem roku vzame iz prometa avstro-ogrske bankovce po eno, dve in deset kron, Saj je že tudi skrajni čas zato!
— Iz Višnjegore nam poročajo: Dne 15. t. m. je imel v naši šoli zdravnik dr. R. Zaletel zelo zanimivo predavanje o modemi vzgoji. Pri predavanju je bila zastopana vsa inteligenca Višnjegore kakor tudi bližnjih občin. Predavanje je vzbudilo mnogo zanimanja.
— Krapeževi vozovi. Pod tem naslovom je prinese! »Slovenec« z dne 28. t m. notico, ki se glasi: Gosp. Krapež se v »Slov. Narodu« pritožuje, da mu je gospodarska komisija zaplenila na prav nelep način več vozov. Stvar pa je aledeča: Policijski organi so pri nekem pogonu v Mestnem logu naenkrat dobili v neki šupi več vozov, ki so bili vsaj nekateri vojaškega izvora ter so to naznanili gospodarski komisiji. Leta je poslala svoj organ na lioe mesta. Ker so bili vozovi res sumljivi, so se v navzočnosti gosp. Krapeža zaplenili. Gosp. Krapež mesto da bi dokazal, da so vozovi njegova lastnina, je po svojem pravnem zastopniku vložil priziv na direkcijo plena v Beograd- £e 86 torej ni hotel ponižati, da bi se h komisiji potrudil, in mu je bila krajša pot v Beograd, naj čaka rešitve, dokler ne pride. Sicer sta pa dva voza med šestimi sigurno last bivšega era rja, en vos našega domačega izvora pa je hI! gvoj-čas ukraden na dvorišču g. Binderja. >Slovenecc se selo moti, če misli, da je svojimi čudnimi trditvami sploh kaj do-aTljrii Eoredeti am morasto, da gre tu
i j
za 10 vosov in ne za 6 vosov, kakor
trdi »Slovenec«. Seat je bilo težkih vozov, 3 gigi in 1 voz za volovsko upre-go. Kupljeni so bifi pod Šmarno goro od Prusov, drugi so domači izdelek, o katerih izdelovatelji vsak čas lahko pričajo. Tudi za pod Šmarno goro kupljene vozove eo priče na razpolago. Da je bil gosp. Krapež navzoč, ko je izvedel, da jemljejo vozovs, je samoobeebi umevno, ker si nobeden ne bo dal jemati svoje lastnine brez protesta. Namesto, da bi 6e bilo najprej obvestilo g. Krapeža, je moral to izvedeti šele od tretje osebe in se je s kolesom t akoj odpeljal k šupi, ki pa je bila že odprta in vozovi že zaplenjeni. Odvetnik gosp. Krapeža je gospodarsko komisijo dež. vlade opozoril na oravice svojega klijenta, predno je vložil tožbo v Ljubljani in v Beogradu. Kar so tiee trditve, da je bil eden izmed vo«ov ukraden na dvorišču Binderja, ugotavlja g. Krapež, da ni nikdar nobenega voza kupil od kake sumljive osebe.
— Vozni red iz Beograda. Prometno ministrstvu objavlja: Potniki se obveščajo da se od 1. novembra t. 1. izpre-meni redni vozni red na progah zahodno in sevorno od Beograda. Od tega dne bodo vozili vlaki v smeri proti Zagrebu: 1. Simplon-ekspros z" vozovi I. razreda v Pariz, Calais in Ostende. Odhod iz Beograda ob 22-40; 2. brzovlak Št. 4 z vozovi I. in II. razreda ima vsak dan direktne vozove za Ljubljano in direktne vozove za Trst, Milan, Turin, M od eno in Pariz, v ponedeljek, sredo in petek pa direktne vozove na Dunaj in Prago. Iz Beograda odhaja ob 21.; 3, brzovlak št. 6 z vozovi I. in II. razreda z direktnim vozom v Brodu za Sarajevo in v Zagrebu za Bakar. Iz Beograda odhaja ob 18.; 4. osebni vlak št. 12 z vsemi tremi razredi odhaja iz Beograda ob 7.; 5. osebni vlak št 32 z vo* zovi vseh treh razredov odhaja iz Beograda ob 23.35.; 6. mešani vlak št. 34, ki vozi samo do Vinkovcev, odhaja ob 14. —d
— Meso vozijo v Avstrijo. Prj mestni klavnici v Mariboru je opažati silno živahno življenje. Zadnji čas se kolje tam toliko živine, kakor se je nj poklalo niti med vojnim časom. To je posledica energičnega slovenskega protesta proti izvažanju živil v Avstrijo. Zato hite raznj prekupčevalci, da v zadnji uri še izvozijo čim največ mesa v Avstrijo. Cone živini se rapidno dvigajo. En sam mesar zaslcži na dan v klavnici 600 kron za samo klanje. Maribor je prenapolnjen nemških, hrvatskih in m&džarakih čifutov. Zahtevamo pojasnila,
— Tolovajski napadi na meji. Pri
gradu v Gornjem Cmureku so imele našo oblasti spravljenih 15 konj, kj bi se bili morali v petek prodati na javni dražbi, ker so bili konji zaplenjeni tihotapcem. V noči od četrtka na petek pa so prjšle nem?ke tolpe preko Mure pod vodstvom znanega nemškega tolovaja Finka, umorile našo stražo ter odpeljale vseh 15 konj. Obmejno prebivalstvo je do skrajnosti razburjeno, ker so ropi na meji na dre vnem redu, ter zahteva varstvo pred nemškinii tolovaji in kaznovanje krivcev.
— Mariborsko pecivo. Nemcem v Avstriji zelo diši mariborsko pecivo, ki roma vsako jutro na koše v Lipnico in celo v Gradec, tako da imajo vsaj v Lipnici prej jutranje pecivo, kakor v Mariboru samem.
— Vasovalec ln njegova nesreča. Ivan Petrič je ljubico imel in va-sovat k njej vsako noč je šel. Ob vrtni ograji na Ravnikarjevl cest! št. 10 je vedno puščal svoje 3000 K vredno, črnopleskano kolo. Ko Je bil v objemu ljubice, pa mu je neki hudobnež zmaknil kolo, tako da je zaljubljenec moral peš daleč v Št. Vid.
— Gosi! tatovi. Kurji fn gosji tatovi so se zelo številno pojavili v bližini topničarske vojašnice in na Po-savju. Hišniku Josipu šlaipahu je bila iz kurnika na Pokopališki cesti 19 ukradena lepa, debela gos, vredna 200 kron. Tat jo je v bližini takoj zadavil, potem pa spekel.
— Vlom v gostilno. V gostilno Frana Živica na Rimski cesti 17 je bilo vlomljeno. Tat je odnese! razne malenkosti, med drugim 40 K denarja, damske cigarete, eno litersko steklenico in nikelnasto uro, katero je bil neki veseljak zastavil natakarici.
— Mraz. V Mariboru je kazal toplomer danes — 40. Na Pohorju leži sneg že od sobote.
— Slovenski hermelin. Videli smo in opozarjamo naše dame na krasen damski plaše, izdelan iz polhovih kožic, katerega ima v Izložbi tvrdka Gričar & Mejač v Prešernovi ulici. Izvršen je v enem naših prvih domačih ateljejev. Ta pojav dokazuje, da je začelo nase obrtništvo spajati moderni okus s domačo tradicijo.
— Služba božja v slovenskem jeziku se vrsi v nedeljo ob treh popoldne v tukajšnji evangelski cerkvi na Goeposvetski cesti.
— Evangelska božja služba v proelavo narodne osvoboditve se vrši obenem s svečanostjo reformacije v nedeljo, 31. t m. ob 10. v cerkvi na Gospo-svetski cesti 9.
— Planinski koledar srn leta 1921 je že v tisku ter izide v sredini novembra. Med drugo vsebino ima tudi najnovejše kolkovne lestvice in poštne določbe. Cena komadu 20 K ter je namenjen čisti prebitek za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Naročuje ee pri izdajatelju g. Francu Kocbeku, nadnčiielju x Goavjaavacradu*   aH nji
založništvu v Mariboru, Krekova nlioa 5-1, levo.
— Tatvina perila. Kontortetinja gdč, 7L Je stanovala na Oltncah pri nekem gospodu. Gospa Amalija štebijeva le dala tam shraniti dva zaboj, oblek" in raznega pen 3. G spodlčnl <* )c doradio perilo In si je piila^n'a za 23S0 K perila.
— Godba Dravske divizije priredi sredi novembra mesca prvi simfonični koncert. Dan ln spored koncerta priobčimo pozneje.
— Koncert reškega salonskega orkestra se vtM vsako nedeljo in praznik v velikem salonu gostilne »Dra* šček«, Bohoričeva ulica 9. Vstop prost.
VesfTlz Hmerlhe.
V Collinwoodu je umrl star Amerl-kanec Alojzij Prclogar, po domače Joa-man, doma iz vasi Cemenca pri St Vidu na Dolenjskem. V M i Ivanke je umrl sar in trgovec Ivan Ferko, star 47 let, doma od Sv. Lenarta na Kranjskem. V Ameriki je bival 25 let V Čikagu Je preminul Simon Jarc, star 31 let, doma iz Polhovega Gradca. Bil je izvrsten igralec in je večkrat uspešno nastopil pri slovenskih dramatičnih predstavah. Umrl je v Clevelandu v bolnišnici Fran Gerdane, ki se je ponesrečil na svojem domu, ko je eksplodira! dim v njegovi kleti. Gerdan je star 35 let doma iz vasi Ceri na pri Čatežu — Iz stare domovine se je vrnil v Cleveland g. M. Hol-mer, slovenski pevovodja. Bil je po vsej Jugoslaviji. Strašno se je pritožil radi parobrodne družbe, ki posluje med Trstom in Nowvorkom. Postrežba na ladjah te družbe je za pse ne pa sa ljudi. Največja nesnaga in najslabša prehrana je na teb ladjah, zraven tega morajo naši potniki prenašati še skrajno surovost na ladjah zaposlenega osobja. — Pevski oktet »Samo« v Nevrburgu Je. tekočega meseca v dvorani Narodnega doma s sodelovanjem več pevskih društev koncert, na katerem ao se proizvajale najnovejše slovenske skladbe, baS došle lz Ljubljane. — Kdor hooe priti v Ameriko, mora plačati sedaj 8 dolarjev osebnega davka. Država dobi s tom davkom letos okoli 8 milijonov dolarjev. Potni list stane sedaj 10 dolarjev,, pred vojno je stal 2 dolarja
SUOTba mxm refla na fotnl fetezM
Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: S L novembrom stopi na vseh progah obratnega ravnateljstva južne železnice v veljavo nastopni novi vozni red: A. Brzovlak!. Češkoslovaški brzovlak Praga - Zagreb j. k. in dunajski brzovlak Dunaj - Trst vozita vsak torek, četrtek in soboto ter v obratni smeri vsako sredo, petek fn nedeljo. — Češkoslovaški brzo-* vlak odhaja iz Prage ob 20.03, iz Maribora gl. koL ob 13.58 in prihaja v Zagreb j. k. ob 17.53; v nasprotni smeri iz Zagreba j. k. ob 10.27, iz Maribora gL k. ob 15.35 in prjhod v Prago ob 8.22. -— Dunajski brzovlak. Odhod z Dunaja ob 7.20, iz Maribora gl. k. ob 14.08, iz Ljubljane gL k. ob 17.47, prihod v Trst ob 21.35; v nasprotni smeri odhod iz Trsta ob 6.15. iz Ljubljane gl. k. ob 11.15, iz Maribora gl. k. ob 15.08 ter prihod na Dunaj ob 22.00.
— Češkoslovaški brzovlak ima med Mariborom gl. k. in Zagrebom J. k. direktne vozove I. in II. razreda Dunaj-Zagreb j. k. in dunajski brzovlak med Mariborom in Trstom direktne vozove L« IL in III. razreda Praga - Trst.
Llovđ ekspresni vlak Dunaj - Trst vozi samo vsak četrtek in v nasprotni smeri vsak torek. — Odhod z Dunaja vsako sredo ob 19.00, iz Maribora gl. k. vsak četrtek ob 1.19 in lz LJubljane gi. kol. ob 4.20, ter prihod v Trst ob 8.15. Iz Trsta odhaja vsak ponedeljek ob 21.00, iz Ljubljane gL k. vsak torek ob
I. 35 in iz Maribora gl. k. ob 4.42 ter prihaja na Dunaj ob 11.40.
Brzovlak Ljubljana gl k. -Beograd. Odhod iz Ljubljane gl. k. ob 19.30, Jz Zagreba i. k. ob 22.30 in prihod v Beograd ob 9.38 in ima v LJubljani gl. k. zvezo na brzovlak iz Trsta, ki odhaja iz Trsta ob 22.80 in prihaja v Ljubljano gL k. ob 17.05; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 21.00, lz Zagreba j. k. ob 8.46 ln prihod v Ljubljano gL k. ob
II. 48 ter ima zvezo na brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 12.10 in prihaja v Trst ob 16.35.
Simplon orient ekspresni vlak. Odhod iz Trsta ob 0.15, lz Ljubljane gl. k. ob 4.56, lz Zagreba j. k. ob 8.24 m prihaja v Beograd ob 20.00; v nasprotni smeri odhod iz Beograda ob 22.10, iz Zagreba j. k. ob 13.29 in iz Ljubljane gL k. ob 17.02, prihod v Trst ob 21.00.
— B. Osebni in mešani vlaki. Osebni vlak iz Ljubljane gL k. ob 5.25, prihod v Maribor gl. k. ob 9.52.
Mešanj vlak iz Ljubljane gl. k. ob' 6.25, iz Zidanega mosta ob 9.10, prihod v Maribor gl. k. ob 13.14.
Osebni vlak iz Ljubljane gL k. ob 1L57, prihod v Maribor gl. k. ob 16.26.
Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob
14.15, prihod v Zidani most ob 15.40. Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob
17.58, prihod v Maribor gl. k. ob 22.26. Potniki proti Mariboru morajo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob" 5.24, prihod v LJubljano gl. k. ob 10.14.
— Potniki proti Ljubljani morajo v Zidanem mostu prestopiti.
Osebni vlak iz. Maribora gl. k. ob
11.16. prihod v Ljubljano gl. k. ob 15.45. Mešani vlak lz Maribora gL k. ob
13.20, iz Zidanega mosta ob 17.51, prihod v LjuMJHno gl. k. ob 20.48.
Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 17.30. prihod v LjubHnno gl. k. ob 21.58.
Osebni vlak iz Zidaneg-f* moeta ob 5^4, prihod v Ljubljano gl. k. ob 7.28.
Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob 6,Q^ prihod z Borcvnloo ob &6&
250. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 31« oktobra 1920.
5. stran«
Osebni vlak iz Ljubljane gl. k. ob I novo Shakospearejeva komedija >Sen J4.20, iz Logatca ob 17.25, prihod v Trst j kresne nocic in prvič z Mendelsohnovo
ob 20.40.
Osebni vlak Iz Ljubljane gl. k. ob
18.20, prihod v Borovnico ob 18.58.
Osebni vlak iz Borovnice ob 6.52, prihod v Ljubljano gl. k. ob 7.30.
Osebni vlak iz Trsta ob 8.50, iz Lo-
godbo in baletom. Vprizoritev je v vsakem oziru nspela, ker je bila komedija po zaslugi g. režiserja Šesta najskrb-neje pripravljena. Obširneje bomo poročali ob prvi priliki. V 7. štev. >Gledališkega lista« se je med Shakespearo-
gatca ob 13.47, prihod v Ljubljano g. k. | vimi deli, ki so se vprizorila na slovenskem odru, navaja tudi »Kralj Lear«, kar je pomota, ker te tragedije dosedaj na našem odru še ni bilo mogoče vpri-zoriti in bo najbrž trajalo še nekaj časa, da bomo imeli dovolj prvovrstnih moči za to veletragedijo.
Nastopno predavanje vseučiliščnega proesorja dr. M. Murka.
V soboto, dne 23. t. m. opoldne je imel na praški filozofski fakulteti nastopno predavanje profesor dr. Matija Murko. Prisotni so bili prorektor dr. Zubaly, univerzitetni profesorji, docenti, zastopnik naučnega ministrstva, za jugoslovensko poslaništvo tajnik dr. Brezigar, številni zastopniki praško jugoslovensko kolonije, »Jugoslavije«, različnih akademionih društev itd. Dekan filozofske fakultete prof. dr. Janko, ki je peljal dr. Murka na katedro, je izrazil svoje veselje, da je filozofska
£.50, prihod Osebni
3.52, prihod Osebni
ob
ob
ob
ob 16.05.
Osebni vlak iz Borovnice ob 19.12, prihod v Ljubljano gl. k. ob 19.60.
Osebni vlak iz Maribora gl. k. ob 9.47, iz Pragerskega ob 10.29, prihod v Kotoribo ob 13.43.
Osebni vlak iz Pragerskega ob 18.12, prihod v Ptuj ob 18.59.
Osebni vlak iz Maribora gL k. ob 21.58, iz Pragerskega ob 22.39, prihod v Čakovec ob 0.32.
Osebni vlak iz Čakovca ob 4.09, iz Pragerskega ob 6.10, prihod v Maribor gL k. ob 6.45.
Osebni vlak iz Ptuja ob 10.31, iz Pragerskega ob 11.21, prihod v Maribor gL k. ob 1L55.
Osebni vlak iz Kotoribe ob 14.50, iz Pragerskega ob 18.17, prihod v Mari-1 r gL k. ob 18.52.
Osebni vlak iz Brežio ob 5.50, prihod v Zagreb j. k. ob 6.42.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 8 20, prihod v Zagreb J. k. ob 10.50.
Osebni vlak iz Zidanega mosta ob 14.17, prihod v Zagreb j. k. ob 16.55.
Osebni vlak iz Zidanega nnsta ob 90.12, prihod v Zagreb j. k. ob 22.52. Osebni vlok iz Zagreba j. k. ob v Zidani most ob S.23. vlak iz Zagreba j. k. v Zidani most ob T2.fJ4. vlak iz Zagreba j. k. 12.55, prihod v Brežice ob 13.4S.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. f 06. prihod v Zidani most ob 18.57.
freebni vlak iz Zagreba drž. k. ob .26, prihod v Sisek ob 8.43.
Mešani vlak iz Zagreba drž. k', ob I 38, prihod v Sisek ob 13.11.
Osebni vlak iz Zagreba j. k. ob 17.15. prihod v Sisak ob 18.28.
Osebni vlak iz Stsaka ob 5.54, prihod v Zagreb j. k. ob 7.10.
Osebni vlak iz Sisaka ob 20.15, pri->» ▼ Zagreb drž. kol. ob 21.87.
Mešani vlak iz Sisaka ob 16 27, prihod v Zagreb dr*, kol. ob 18.11.
Osebni vlak iz Maribora gL le. ob >. prihod v Preval je ob 19.16. Osebni vlak lz Prevalj ob 5.33. pri-• v Maribor gl. k. ob 7.87. Osebni vlak iz Prevalj   ot> 14.57, >d v Maribor gl. k. ob 17.10. Mešani vlaki iz Ljubljane gl. k. ob 13.18 in 19.20. prihod na Vrhniko 00, 13.53 in 19.55. Mešani vlaki iz Vrhnike ob 5.54, in 17.07, prihod v Ljubljano gL k. 30, 10.36 in 17.43.
došanl vlaki lz Slovenske Bistrice r.40, 9.30, 12.10 in 15.55, prihod v msko Bistrico, mesto, ob 6.55, 9.45, in 16.10.
Mešan! vlaki iz Slovenske Bistrice, voo, ob 5.40, 8.36, 1L 17 in 14.30, pri-v Slovensko Bistrico ob 5.55, 8.51, ln 14.45.
fešana vlaka lz Poljoan ob 9.18 In L6.0V prihod v Konjice ob 10.12 ln 17.00. fešana vlaka iz Konjic ob 5.27 in prihod v Poljčane ob 6.22 in 15.01. ifešana vlaka iz Grobeljnega ob *n 16.10 prihod v Rogatec ob 10.09 .35.
fešana vlaka iz Rogatca ob 5.20 in JO, prihod v Grobeljno ob 6.51 in .* _ fešana vlaka iz Gornje Radgone ob in 18.00 prihod v Ljutomer ob 9.52 in 13.50.
Mešana vlaka iz Ljuntomera ob 7.00 .44, prihod v Gorenjo Radgono ob in 17.83.
Stenski vozni red se lahko naroči seh postajah južne železnice in siroti plačilu 4 dinarjev za vozni red ne proge in 2 dinarjev za vozni okalne železnice.
m
aa
•e?
■red
Kultura.
U   rtolr narodnega gledališča v Ljubljajii. k Drama: . novembra, ponedeljek, Hasanaginl-
.-». Izven abnra.
3. novembra, torek, zaprto.
i. sreda. Pohujšanje v dolini šentflor-
i Red C
Opera!
f. novembra, ponedeljek*, Faust, !zv.
abnm,
X novembra, torek, zaprto.
>. novembra, sreda, Glum&či. Gozdne
rflc Red B.
— Narodno gledališče v Ljubljani. V zadnjem Času Je vprizorila naša dra-r.:\ znova Arthur Schnitzlerjevo dramo iz dunajskega milijeja »Ljubimkanje«. Drama je red 20. leti, ko so vsi dunajski literati slikali takozvane »sladke lunčke«, s svojim intimnim milijejem dosezala velik uspeh, ako je imela v Rla-vni vlogi sladko igralko in primerno le goepode kot ljubimce. Na našem odru je ta igrokaz dobro znan, ker se je uprizarjal pred leti v drami in v operi. Priznavamo, da je bila igrana lohro ter so bile moške vloge primemo - dene. Vri sodelujoči so igrali z ve-?m in vžitkom. Zlasti je pohvaliti p. režiserja ftesta in g. Rogoza — Ruski igralci so vprizorill v prevodu g. Borisa Putfate Beanraarchaijevo kome-
fakulteta češka pridobila z drjom. Mur-kom moža odličnega osebnih in znanstvenih lastnosti.Izpolnjuje se sedaj sen slavistov in filozofske fakulto Karlove univerzitete ter postane Praga zopet središče slavističnih btudij, kakor je bila včasih. To je mogoče le takrat, oko bodo poleg domačih jezikoslovcev in literarnih zgodovinarjev zastopane tudi posamezno veje slovanske: jugo-sJovenska, ruska in poljeka. Prvi korak k temu idealu se je storil danes, ko zaseda dr. Matija Murko filozofsko katedro. Na njegova znanstvena dela so penosni ne ie Jugosloveni, nego tudi Čehi. Končno mu je ::elel govornik na češki univerzi mnogo uspeha. Nato je začel predavati prof. dr. Murko, ki je bil pozdravljan s prisrčnim ploskanjem. Govoril jc o predhodcih Ilirizma, med Srbi in Hrvp.ti. Početki ilirizma 60gajo nazaj v 16. stoletje ter ga je Ljudevit Gaj s svojim literarnim krogom šele končno izrazil in uveljavil. Predavanje je trajalo nad eno uro ter je dr. Murko dokazal, da je popolnoma sposoben tudi pravilno ceščine.
izpred sodišča.
Vehovčeva afera. V nadaljevanju našega včerajšnjega   poročila priopćujemo o Vehovčevi aferi še naslednje zanimivosti:
Maščevalno in podlo je bilo Vehov-Čevo postopanje proti notarju Carliju. Ob izbruhu svetovne vojne se je Veho veo udinjal med ovaduhe. Ker g. notar ni bil vojak, ni tudi za časa mobilizacije odšel v vojsko. Leta 1915 je bil notar potrjen v črno vojno. Vložil je prošnjo za oprostitev, ker je potreben v Zužcmperku kot notar. Veho veo je izvedel za to prošnjo ter je znal vplivati na druge sožupane, da so podpisali neko vlogo na okrajno glavarstvo, v kateri je Vehovec poudarjal, da notarijat v Žužemberku ni neobhodno potreben, ampak naravnost škodljiv. V vlogi se je ta »avstrijski patri jot« skliceval celo na to, da se hoče notar odtegniti pa-trijotični dolžnosti v tako resnem času za »našo ljubo Avstrijo^. To vlogo so oopodpisali župan Gnidovec, Prime, Košak in Morscher. Zupan Košak je še v sodni dvorani v Novemmestu- s pe klensko škodoželjnim obrazom potrdil, da je to vlogo podpisal z velikim vesoljem. Vehovec je imel pri veliki kranjski gospodi velikanski vpliv in tako se mu je po dolgih intrigah posrečilo, da je spravil notarja v vojaško suknjo. Notar je moral zapustiti svojo rodbino, nepreskrbljeno, mlado ženo z dvema otrokoma v starosti 2 do 3 let in enega pod srcem. Žena je trpela mnogo, a notar se je mogel povrniti šele februarja leta 1917 zopet k svoji rodbini in skrbeti za njo, kajti žena je med tem časom dobivala zelo siromašno podporo po 2, pozneje po 3 K na dan.
Vehovec je bil v svoji patrijotski navdušenosti za to, da se nikdo ne odtegne vojaški dolžnosti, nasprotno pa je znal s protekcijo preskrbeti prijateljem, posebno pa sorodnikom, varno zaledje in mastna korita V svoji rodbini je imel pet oproš^encev, med njimi svoja sina, ki sta deloma pohajkovala, deloma bila kot komisarja pri raznih re-kvizicijah.
Poleg notarja Carlija jo Vehoveo ovaj al še druge osebe, ki so mu bile nepriljubljene. Zelo značilna za njega je ovadba proti davčnemu upravitelju Kerncu, ki ni izobesil ob priliki zopet-nega zavzetja Pržemvsla in Lvova na uradnem poslopju avstrijske črno-žolte zastave. Njegova kratka vloga na okr. glavarstvo v Novemmestu slove: >V znak radosti ob zavzetju Pržemvsla in Lvova je tukajšnje županstvo razobesilo cesarsko in narodno zastavo. Temu zgledu so se pridružili nekateri privatniki in vsi c. kr. uradi: sodnija, orož-rištvo in šola. Ni pa razobesil zastave c kr. davčni urad, kateremu naceljuje gospod K ©me. Ker Je ta čin od strani c. kr. davkarije nepatrijotičen in ker je to na tukajšnje prebivalstvo zelo slabo nplivalo, čuti se podpisano županstvo dolžno to zadevo naznaniti.« Dalje je Vehovec ovadil davčnega asistenta Ribnikarja na finančno oblast, ker je nekoč prišel   šele ob   polu   12. url v
dijo »Figaro ee ženi«. Igralo se je v ruskem jeziku ter ae je pred vsemi odlikoval g. Putjata kot »Figaro«. ki je J urad. Posledica, da je bil Ribnika* pre-s svoiim monologom koncem   četrtega I stavljen.
dejanja naravnost fasclnlral tudi tisto I Med razpravo ee čitajo iapovedbe publiko, ki sicer ni dosti razumela Po- I raznih prič. ki slikajo Vehovčevo kru-leg nj^ga se je odlikovala ga. Marševa | tost in tiranijo. Kričeč je slučaj Antona
v vlogi sobarice Suzane. Dobra je bila tudi gdč. Vera Danilova v vlogi paža
K o š i č k a. Ta je ležal v neki dunajski bolnici kot rekonvalescent Prosil
Gharabina* — Sooči ae ie vprizorila na ■ & da @e mu đavoli nadaUno zdravljenje
doma ▼ Žužemberku. Veselil se je, da
f>ride v domačo oskrbo. Toda revež — e moral umreti daleč na Dunaju, kajti Vehoveo je kot župan poročal, da ae Kosi ček doma ne more preživljati, dasi je bil le-1 a premožen mož. Koši ček je bil občinski svetovalec in samo glede lova je nekoč nasprotoval Vehovcu. Plačilo — maščevanje!
Poročilo poročevalca svet Rekar-ja je trajalo o d 8. do 12. ure. Nato Je zastopnik Vehovčov začel z izvajanji. Dr. Mark Natlačen je imel nesrečno nalogo, prati zamorca. Njegov govor je trajal do 2. popoldne, nakar je bila razprava do 4. popoldne prekinjena, Popoldanska razprava Ob 4. popoldne se Je vzklicna razprava nadaljevala. Dr. Natlačen |e skušal z vsemi mogočimi sredstvi in metodami olepšati politično in denunciantsko delovanje tožitelja Vehovca. Krčevito se Je branil ln skušal zlasti izpodbiti dejstvo, da je Vehovec podpisal proti Carliju tudi vlogo na kranjski deželni odbor glede vojaške službe. Pri tem Je bil zelo agresiven, tako, da je konstatiral predsednik Vedernjak: »Njegov podpis je na vlogi le Dr. Natlačen zopet zanika, nakar branitelj dr. Klepec: »To je potrdil tudi dr. Pegan.« Vehovčev zt* topnik zaključuje svoj nad tri ure trajajoči govor, da Je obtoženec prisiljen poseči tudi po >samopomoči^, da si izvojuje zopet svoj tigled, a upa, da v pravni državi doseže pravico
Branitelj dr. Josip Klepec povdarfa Imenom toženega g. notarja, da je ravno naključje liotelo. da razpravljamo na pomemben dan, na praznik naSe narodne osvoboditve o podlih habsburških denun-ciantih, med katerim* je Igral veliko vlogo tudi tožitelj Ivan Vehovec. V mtrnem in stvarnem govoru navaja vse rezultate prve razprave ter povdarja med drugim tudi okolnost da ie Vehovec anal za s vola sinova izooslovati oproščenje od vojakov. Sin Mirko, ki ie bil klasificiran z A Izvidom. |e b!l kot poljedeiec oproščen ter je potom innglral kot komlsfrmar za »krompir*. Njegov nečak Tinko D e r e a n l, 27-letni samec, fe bil oproščen ter nastavljen kot komtsionar za živino. Derean! je Ve-hovcu za to plačeva! mesečno po 100 K.
Po dveumem posvetovanju jc predsednik, višji svet. Vedernjak proe7a*a sodbo: tožit?''j v vzkllc se kot nertamc-Uon zavrne in se potrdi prva sodba iz istih razlogov.
Zaradi žaljenja časti toženi notar Anton CarU je na ta način zadobil siiajno moralično zadoščenje za vse politično preganjanje od strani »habsburških hlapcev«, zadoščenje za svoje trpljenje. Na drugi strani pa še ni bil nikdar  pred sodiščem
tako ostro ta globoko moralično manj vreden denunciant žigosan kak človek, kot ravno klerika'al prvak' Ivan Vehovec, katerega pa so njegovi pristaši nedavno tega baje zopet izvolili za — Župana Značilno!
Ta afera vzbuja po Dolenjskem med vsemi sloji velikansko zanimanja Ni čudno toraj, da so skušali Vehovčevi prijatelji z vsemi sredstvi In na vsak na^in doseči preložitev razprave, dobro vedoč, da Je ta razprava velikega političnega pomena ravno z ozirom na bližnje volitve v konstituanto. Dr. Natlačen je še dan pred razpravo predlagal preložitev in določitev drugega sodišča To mu ni uspelo.
Društvene uestl In prireditve.
— »Goeposvetski Zvon« vabi k važni odborovi seji, ki se vrši dane^, v soboto, v vestibilu deželnega dvorca ob pol 6. zvečer, obenem naznanja, da prevzema vso pismeno in denarno pošto na ta naslov g. Konrad Likozar, Vestna hranilnica ljubljanska.
— Zabavni od>ek društva zasebnega uraduištva priredi dne 6. novein-Ira 1920 v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma prvi plesni veeer letošnje plesne sezono društva. Začetek ob 20. Vse cenjene tovariše in tovarišice opozarjamo na to prireditev in prosimo vse one, ki bi pomotoma ne pr^j^li vabil za to prireditev, da to javijo društveni pisarni, Gosposvetska cesta štev. 12/11. Dobrodošli nam bodo vsi po članih društva vpeljani gostje. ČJisti dobiček je namenien podoomenru fondu.
— Produktivna zadragra čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v torek, dne 2. novembra ob 3. ponoldne v Hrenovi ulici st  4. k
Pevsko društvo „Slavila4* VtC-Gllnce. Pevci! V ponedeljek ob 2. uri popoldne pevska vaja.
Turisflfea In sport*
— Nogometna tekm* Croatia - Ilirija. V nedeljo in ponedeljek se vršita na prostoru Ilirije nosrometni tekmi med prvimi moštvi zagrebške Croa-tio in ljubljanske Ilirije. Croatia je prvorazredni zagrebški klub in je v tej sezoni dosegla Jako čedue rezultat**. Tekmi se vršita ob v^^kem vremenu. Z?četr»k vsokokrp.t ob 15. nri. OMčaina vstopnina za zunanje tekme. Dijaške in članske vstopnic se dobivajo le v predprodaii v nedeljo od 10. do 12. na prostoru Ilirije.
^iRinoisllfl poročila.
REVIZIJA MIROVNE POGODRF?
—d Berolln. 29. oktobra. »Berll-ner Tasreblatt« poroča Iz Bazla: Kakor javlja pariški zastopnik milanskega lista »SecoJo«, se v francoski javnosti jasno pojavlia slbanle za revizijo mirovne oogodbe. Akotudi izvira to gibanje iz oportunttetnfh vzrokov, more vendar dobiti premoč. Večina francoskih listov priznava, da se bliža revlzlla mirovne pogodbe. Francija naj pri tem pokretu ne stoji ob strani, ker bi se mopla pogodba sicer izpremenlti na škodo njenih interesov: potem bi ostala osamljena. Čas je sedaj ugoden za temeljito in prijateljsko revizijo.
POGAJANJA % ITALIJO.
—d Rim, 28. oktobra Neposredna pogajanja za ureditev jadranskega vprašanja se bodo vršila v prvi polovici meseca novembra v mostu Severne Italije. Pooblaščenci Italije so: Minl-ptrskl predsednik Giolitti. minister za zunanje posle Sforza in vojni minister Bonomi. Zastopniki Jugoslavije: ministrski predsednik dr. Vesni Č, minister za zunanje posle dr. Trumbič in finančni minister Stojanovič. Ker bo moral ministrski predsednik Giolitti zaradi državnih poslov ostati v Rimu, se ne bo mogel udeležiti pogajanj v prvi fazi.
»SLOVENEC« TN PRESBIRO.
— d Beograd. 29. oktobra. Pres-
biro sporoča: LjuMianski »Slovc-nect z dne 26. oktobra or!na§a trT napade proti beop;radskemu Presbi-roiu, češ da je v službi Demokratske zaednice. Vsi ti napadi so popolnoma neosnovani in morejo izvirati le iz popolneera neznanja obsioiečin dejstev. Presbiro je izvestiteljski organ kralievske vlade in ne asritac^f-sko sredstvo posameznih strank.
RAZMERJE MED AVSTRHO IN SOSEDNIMI DRŽAVAMI.
Parte, 29. oktobra. »Joum?i> des Debats« poroča kot edini list. da
je avstrijska sekcija reparacijske komisije soelasno sprejela prelio*, ameriških delegatov, da sg sklice gospodarska konferenca, ki bo imeTa nalogo odpraviti gospodarske težko-če med Avstrijo n drugimi nasled-stvenimi državami stare monarhije.
KDO BO GRŠKI KRALJ?
— d Pariz, 20. oktobra. vJournaT des Debats« doznava, da o j grškega poslaništva v Parizu doslej ni odpotoval še noben ataše, ki bi spremlj*iT nrinca Pavla, ki se sedal S« mr*«*1 v Švici. Bivši krali Konstantin zavlačuje sprejemno izjavo svojega sina, nadejaioč se, da bo sam poklican na prestol.
izgredi na Češkem,
—d Dunaj. 29. oktobra. Dunajski korespondenčni urad poroča: Li?t> javljajo iz Prage, da so bili povodom narodnega nraznika v TopPcah in Libercu veliki zeredi (?) če?H<ih lc-gionarjev. (Najbrže je to nemška raca, — Uredn.)
IZ ZVEZE NARODOV.
— d Berolln, 30. oktobra. *Norđ-deutsche Allg. Ztg.« javlja iz Rima: Kakor poroča italijanski zastopnik zveze narodov, se bo na občnem zboru v Bernu razpravljalo tudi vprašanje gospodarska solidarnosti
rt;ifc*tfh držav za odstranitev pomanjkanja surovin ln vprašanje o sprejemu Nemčije v zvezo narrdov
ODŠKODNINA ZA POTOPLJENE LADJE.
—d arlz. 29. oktobra. Veleposlanika konferenca ie določila, da m<v ra Nemčija v nadomestitev za volne ladje, potopljene v zalivu Scapa P!owskem\ oddati še 83.000 ton v ladienicah. vlačilcih in pristaniSHh ladjah. Vsa vsota zahtevanih nado-mestilnih ton v ladienirah, basreriih tn drugih pristaniških ladjah znaša 275.000 ton.
Gospodarske oesfL
LtobUanskf trg.
Tržno življenje je bilo pretekli teden zelo živahno. Odpad KoroSke se na trgu zelo pozna. Cene mesa so ostale na prejšnji stopnji In nI m> čakovati preokreta za bodoče tedne. Vsled visoke cene kož, 50 K iz kg. bo ostalo roveje meso pri sedanflh cenah od 17 do 24 K za kr ln se ne bo dovolilo nikako oodraženje. Bilo bi želeti, da bi izvoznlčarjl govejega mesa na Dunai smotreno oostnnaT'. upošteval! domači trg !n ne navliall nepotrebno cene volom, kar donaša
uspehe
v splošnem pa zelo nezdravo vznemirja trg.
Sadni tnx, posebno kmečki. }e zelo živahen, a primanjkuje že ne* koliko blaea. Cene sadju so izvoznlčarjl no Slovenllf zelo občutno na-vfll. kar ima na Hublianski trg neprijeten učinek. Kvaliteta sadfa le vsled nizkih cen. 2 do 5 K za kg fa-bolk. slabša. rfruSVe so od 5 do 8 K kilogram. Navadne zeVniave r.i vsakdanio notrebo ie na trgu zadosti oo nizkih cenah. Kromniria te dovoli, plačuje se že po 1 K 00 kg. Konzum masla, katerega le na trgn dovolj, je Šibak. Jaic na liublianskem trna ni. isloUko bo divjačin*
Vsled zidave nove stavbe ob Mahrovi hiši se bodo izvršile obsežne premestitve stojnic na Vodnikovem trgu.  Upoštevaj se bo kolikor
mogoče dosedanji red razvrstitve, i kolikor se da spraviti v sklad z ličnostjo trga in zelo omejenim prostorom, interesente se prosi, naj to upoštevajo ln ne delajo neutemelje nih pritožb.
— z Nova konfekcijski tovarna. Iu>
portna ln eksportna družba »Impez« V LJubljani le nstanovlla v nekdanji Mahrovi hiši na Krekovem trzu Jt 10, konfekcijsko tovarno Ta tovarna le najmodernejše urejena, opremljena z najmodernejšim! stroji za prikrojevanje itd. ter »e bodo izdelovale v nji vse vrste mo*k!h kakor tUdI deških oblek. Družba »Imneksc je dala v to svrho fedelaH na CeSkem Iz Ciste do> maco volne sukna najboljše kakovosti. Is teza sukna se bodo sedaj Izdelovali konfekcijski predmeti, ki bodo Izdelan! po najboljšem kroju. Obleke bodo s ozirom na prvovrstno sukno Jako trpežne in bo ce* na razmeroma zelo nizka. Podjetja te vrste so za naš narodno gospodarski razvol velike varnosti, ker bodo uspešno konkurirala ter sčasoma po popolnoma Izpodrinila inozemska podjetja, katera nai fca vedno zalajrajo s konfekcijskim blagom, za katero potujejo ogromne svote našega premoženja v tujino. Ljubljana, dne 27. oktobra.
—g Izvoz Žrebet in kon). Na predlog ministrstva za kmetijstvo in voda je dovolil riini«rrski finmsijskl komitet izvoz 2SO0 žrebet iz Slovenije v inozemstvo. Od teh 2500 žrebet sme ee izvoziti 500 konj, rojenih v letu 1918, 1000 rojenih v letu 1919 In 1000 lat* Injfh žr*»v>et. Izvoz je dovoljen le preko r*prinaren v Mnrihorn in Borovnici. Na t*h dveh postajah bo pregledoval državni ifvtnozdravnlk konje, ki ee nameravajo izvoziti, na njihovo starost in zdravje. Tzvoz je za enkrat dovoljen samo za žrebota moškesra spola belgijske in nori5k<» na=Tne.
BORZE.
ć Pr^TJi, 29 okt. Oe -Itet n»ogrt<J ?48,
7?ertb 31 75. D-inai 19/0, Var^av* 0. Valute: dinarji ?46. avstrijske krone 19 30.
d Curih, 29. oktobra. Devize! Beromi 0.2?» z, HoWJja 194. Nov! Jork 636 25, London 21.99, Paril 40.60. Mltan 23 75, Bruselj 42.80, Kod?ni Sfi.50. Stockholm 123. Kristijani ja 86, Midrid K*. Buenof A're*230. Praga 7.30, Varšava 1.95. Budimpešti 1.35. Bukarešta 0. —, Dunaj 1.9 , avstrijske žigosane krone 1.0.
— d Dunaj. 29. oktobra. <CW) Devize j Amsterdam 12 000, Berlin c73.50. Curih 6650, K ris Manija 56 >0, Kodanj S70O, Stockbolm 7950. Valute: Nemške marke 363.50 romunski 'e)t 700, bolzarskl levi 500. švicarski Iranki 6625, francoski franki 2650, italijanske lire 1535. angleški fnr.ti 1400, ameriški dolarji '05, carski rubljl 310. Kurzi v prestem prometu: Zagreb 292—312, Budimpešta, plačila v nakazilih po?tne hranilnice In v žig-*s*nih kronah 8<*.50— 98.50, madžaiske žigosane krone 91 — 105. Praga 485—509, Varšava in Krakov v poljskih markah 111 — 140, cehoslova^ke krone SOOOaki 482- 506. BttfljSt bankovci 485—50% nori dinarji 1200—1250,
Raznoterosti.
* Hišnim gospodarjem v Ameriki
se ne godi nič boljše, ali pa še slabše kakor hišnim gospodarjem v EvropL Tako je neka gospa Florenoe Barret v Clevelnndu vložila toibo za odškodnino proti hišnemu gospodarju, ker Je padla v kleti po stopnicah in dobila notranje poškodbe, če§, hišni gospodar ima preskrbeti za to. da bo klet zadosti razsvetljena. Odškodnine pa zahteva 25.000 dolarjev.
* Japonska ae jezi na Ameriko, ker ee Amerika hoče otresti japonskega priseljevanja. Prejšnji japonski ministrski predsednik Okuma je izjavil, da 100.000 pridnih Japoncev v Kaliforniji ne pomeni za Ameriko nobene nevarnosti. Resnična nevarnost prihaja od anarhistov in boljševikov, ki prihajajo v velikem številu v Ameriko.
* Kako postopajo Angleži v koloniji Samoa. Zahodna Samoa, to je otočje, ki je biLa prej nemška kolonija, je po mirovni pogodbi pripadla Angleški. Angleži so spravili proč vse Nemoe in jim vse vzeli. Razkropili so družine in ^vlekli ljudi na razne strani, pa tudi trpinčili so jih hudo.
m Avtomobilov je na celem svetu 8,750.000. V Ameriki je registriranih 7,558.&48.
* Avtomobili  ubijejo  v Ameriki vsako leto nad 50.000 oseb.
Poizvedbe.
— Izgubil sa ie lovski pes s dolgo* temnorjavo skoraj črno dlako. S'IŠi na Ima »Lord«. Oida nr.j se proti dobri nagradi v skladišča »Balkanc, Dunajska cesta 33.
Glavni urednik: Rasto P u s t os I em l e k.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeh.
Zagatenjes La Gazette Mćđlcale dO Pariš poroča, da grenčica »Franc Jose!« pogosto i« v majhnih množinah služI taborna
--.-«J
MačJ Vas glavobol? Zobobol? Tr-' ganje v ud*h? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida, in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentoinl črtnik, 1 komad 4 K.
Želodec Vam n| v redu? Nekaj prav vjh Pellerjevjh Eiza-krogijjc! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balsam li steklenic 36 K. Prava šved. tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poSnfna posebej, a najceneje. Evgen V. Fefler. Stubjca donja, Elza trg. it 238» v Hrvatska, "
Klavirje
uglašuie En popravlja
___________ solidno In točno
FeUks Mi, flaant:
Gre tudi na delelo. 8200
Ilatorog, Srna« Gazela far brivske in toaletno milo priporoča tvrdka Osvald Donelo, Llnbllazia, Sv. Jakoba trg 9. 6'd
Prvovrstna
orehovo in repinčevo (Kletten) olje, btilantina, puder, barvo in mrežice i • lase ter gleda h<Čne šminke v garniturah priporoča fttefazt Str moli, Ljub* ljana, Pod Traneo 1. 8)72
150 hI transportnih 6 hramn'h od 28 do 50 hI, več malih od 27-60 lit terve&a množina dog v najboljšem stanju za takojSnjo vpeabo. Sr ceno proda Stadler, LJpbljans, Sodaa al. 11.     81 °1
Viatir Petai
Ulita Petan rol rinpoIHk poročeniL
Drettea, 27. oktobra 1020.
a**tS* F#Zr. XIT#i V LJaNjtal.
Ing. Ivan Bydlo. agrarni višji zemljemerec, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je naša srčno ljubljena, nepozabna  mati oziroma stara mati in  tašča, gospa
Josipina Byd
vdova po gozdarskem oskrbniku,
včeraj, dne 29. t. m. nenadoma preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 31. t m. eb 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Blejweisova cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu.
V LiabltanS, dne 30. oktobra 1920.
Globoko potrta in žalostna naznanjava, da le nai'n nad vse ljubljeni soprog, skrbni oče, o iiroma brat, stric in svak, gospod
Frane Krenner
posestnik, oko. s ve i a valeč i. L d.
danes ponoči nenadoma preminul.
Pogreb dragega nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 31. oktobra 1920. ob 4. uri popoldne iz hiše talosti na tukajšnje pokopal»2;e.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Kranju. Blagega pokojnika priporočava v blag spomin ia molitev.
V KRANJU, dne 29. oktobra 19??'.
Fran{a Krenner, soproga.  Franci, stud ing.. $:'c.
Sprejme se dijak n:ž;ih Se!
na vso oskrbo. Cena mesečno 7< 0 K Naslov povt u pravni Stvo Slovens^ ^ Varoda. 8211
SluJfltcUlca filozofi
poučuje za vso gimnazbo latinšči o, grščino in srbohrvis ino. Pritave pod .Pook jezikov 8193" na upiavniitv.' Slovenskega Na»od». 8*93
topili oMJjka Mi
kl bi podučevala za H. realno dekliško gimna ijo, ako mogoče zmožna tudi klavirja, se sprejme za Ljubljano. Vse •Vugo ustmeno. Ponudbe nn A Hat ter. Ljubi ana, Dunajska cesta tU 6, 11. nadstr.
8110
Čistilo 73Hriia" in „Cipalia*1 ter maziio (Solc) in tuc k
št. 12. lt>, 20 nudi po najnij'h cenah rvrdka   Osv «ld  Debele,   L abljaia Sv. Jakoba trg 0. 8203
Zasebno zli Državno s ažbe
tehničnega uradnika ali atro|aaaj» uonStrutterja išče absolvent vis c obrtne *o e. Ponudbe z navedbo plače rod .Absolvent 8177* na upravnistvo Slov. Naroda.__8177
Prav dobro eiiraajaa. di&or in lei
fmm tbuir za *alon se proda. Ogleda lin ftiOlil se lahko \<sa < delavnik od pol II do rol 12 ure, ter od 15 do 16 •e.  Nas'ov pove upravništvo Slo veo-
'<eo* varoda.
8175
Zahvala.
V tužnih dneh bolezni in smrti nase ljubljenke
Stane SSsri&ftar
nam }e došlo toliko izrazov iskrenega sočutja, ki nam lajšajo neizmerno bol, da se moremo le tem potom vsem zahvaliti. Srčna hvaia darovateljem prekrasnih cvetk, vencev in šopkov, s katerimi so obsuli našo nepozabno Stanko. Posebno hvaležni smo g. dr. Jamarju za trud in požrtvovalnost, da bi ohranil mlado nadebudno življenje kakor tudi g. dr. Breskvarju.
Zahvaljujemo se gg. pevcem za pretresujoči ža-lostinki in vsem številnim spremljevalcem na njeni zadnji poti.
V LJUBLJANI, dne 80. oktobra 1920.
Žslnleča rodbina 5*er!ek»r.
■
češka tvornica glasbenih inštrumentov
losef Udi v Brnu
čeke slovaika rapablika
Dobavi+eM jugoslov. ministrstva vojne »n mornarnice. D.rekti.a p štna odprava obnovljena. 8178
" Mt ttvtrjfl
crvovistne znamke Bosendofer in Ehr* bar proda po ;• ko znižanih cenah go-sna KaroMna Artman v št Ju? ju ub južni železnici, Slovenija. Istotam se odda tudi klavir znamke »Pollak« v dobrem Manju za 3 00 kron. 8149
lin vila
se prod*.  Obstoji iz 7 sob, praln»ce kleti itd.. 5000 m2 sveta, pol ure od e ektr posta e. Se takoj lahko na-ta ni Cena 3' 0.000 K Poiasnila d a }e I. Koz-%Tik i i''k, Sno 28. pošta Moste pri Ljnbl-ani
Zahvala.
Ob bridki izgubi našega nepozabnega ata nam je došlo obilno število sožalja.
Ker se nam vsled prevelike žalosti ni mogoče vsakemu posebej zahvaljevati, izrekamo tem potom vsem onim, ki so nas v težki uri tolažili, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so blago-pokojnika spremili k zadnjemu počitku našo najiskre-nejčo zahvalo.
DOLSKO, 29. oktobra 1920.
Rodbina Zupane čeva v Đelsktm
Za vse izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki smrti naše nad vse ljubljene, nenadomestljiv matere, ozir. stare matere, prababice in tašče, gospe
vane Zakotnik
za darovano krasno cvetje ter za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu se tem potom srčno zahvaljujemo.
Zalntotl ostali.
rnice
(MttCaMdraktinmpen)
najboljše vr«te, ttud H* Watt) za 110, 120, 220 Volt od 16-100 sveč, razpošilja po n zkih cenah
Karot Florjančič - Celje.
Gospodinja
se tace k samskemu gospod i, slove n -cu izven Sloveniie. kat ra bi skupno '. eno 8 sebot dovedeno služkinjo o« s.rbela vsa hišna opravila. Vdova aH priletna *amka, v »ča tudi n^mSkepa eika Ima prednost. Trajna s'užha In samo<tojnost zagotovljena. Sfo^kl za •ožnjo se povrnrjo. Naslov pove npr. Slovenskega Naroda 81-47
Razpošiljam lep zdrav
koruzni idrob po K 6*50 koruzno moko,, K 5 53
dale kupim portal (izložbe) z žel. zastor jI
L Roit, Sel1 ori Mri
Vabilo
na
izredni občni zbor
Troanke zadnaa r. z. z a. l f Uakijaai
ki se vrši
dne 19. novembra t f. ob 2. pop. v veliki dvorani »Mestnega doma** ? LjaMjani, Krekov trg.
Dimi nt:
I. Preosnovltev Trgovske   zadruge v deinitko družbo In ČPanje pravil. Več razvidno iz nastopnega pojasnila. I Slučajnosti.
Vabimo član* zadruge, da s- zanesljivo udeisls taga izrednega občnega »bo* a.
nepradaj v
atitogeraSl
Ljubljena, Vegova ul. 8
r
C.k« te?f* Diplomiran pravrik pa-JLQQ UCC* riike univerze isVe sob*> s komfortnm pri ugledni obitelji. Pl.ifs postranska stvar Ponudbe na Dr. Saatic »•ste restante. tlufcfaoa. 82- »M
lih se pridna in po ten?
ectivl/vtii   katera   zna pospravljati diUiR HJ^f Sobe in vsaj za silo šivati, proti dobri p'ačl in hrani. VpraJa s« pri Josip  Btrgraan, Ljabljaaa, Poll^n ska cesta 87. 8212
rođa n Lira nre^na wm\)m miMMi trgovina
z Invertsrjem vred v sredi čj mest.' Lf. bljane Naslov pove npravništv Slov Naroda. ^-2H
Mleko,
pošilja v rasprodajo rosebno v večl» mnoJini osirBoittfo Fotine, p. Devica Mafiii f Pella. 82 2
Proda se ceno
>koro  nov  damski  pla?č   In  do^i ) ohranjen zimski povr*n k za gospoda. Ogleda se  ilirska ulica st. 25, prltlič-e F 8176
1000 K nagrade
dob, kd^r ml preskrbi eno veliko ali dve rranjSi nemebl rani sobi. če tudi obrnjeni orotl dvoriiču za takoj aM po--neje. Ponudbe bod .Septratea v h d 8193* na upravo Slov. Nartda. 819^?
X lesni trnovini se sprrtne
\e^č strokovnjak s kapitalom ali brez njega pod jako dobrimi pogoji °onu-doe pod .Usni stro*ovsiai 8174* na upravništvo Slov. Naroda. 8174
Sol
na vsg ne oddaja Import a ekaaart M. 1« ffarat,   M a ribe- fftospaska
n lei 80* B-z<>tavke: Oamiimpert Mi ribar. Teielon 262. 8M1
3 tonski tovorni In mali liane. 4 cil za  4   osebe se ugodno prod a sta oba v najboljšem stanju, tovo«nl ka-or nov. 0 Zvtck, L nbljaaa. Sodna ilica *te*. II. 8190
KĐinlifiiiina!
Shill-B-fam   ?enski   paletot natlepS vrste se ugodno rroda. Og'ed ti mogoče od 11.— 12. Ho oludne in od 4.-6 pop-lo' nn   dn- Si. oktobra  in  1. novembra tatice? trg 3 II na leve. S18v
Za mizarje deske
d 2'/z do 5 cm debele ne zamene sfingo smrekov   les t vr^te, se piodajo
rbližno 2 vagoza. Kupec naj stavi ceno ia ?avi do J. novembra t I. Vat. Oregorcs v Hro?es. 800v
Hiša
t ara<t as sata, trinsd troma, vogalna s tgovskimi lokali, se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 8067
Pozor! Uubltelll starin!
Naprodaj te lepo vi Žena tridelna basatj (Taoernakelka), lep > vložena omara z dvema vr.itlcamn, lepo vlofena miza Up pss za narodno nošo. vse stvari «o v dobrem stanju. Ponve se: Dosal^ka cesta 47. 8159
n DRI R
i/ n n i l i n Linbnan
UttlUMI
aljii inij, c n m mkcL   Pt nud >e t na* vedbo mrož ne in cene rs .Clsal" to varsa kevtssklb predmetov, Cele 5726
Hov dcmsKI pioič
(p»eš. piš) zadnje mode se ceno p'nda. ti do-ska steza 2. III, nadstropje. 8214
Trjijj za strese izieioje in predala
na debeio m drobno m1 po K -i'ftO pri v#*flib namoči! h znaten odpust Stolner Anton, Ltnbltana, Jersoova nlica 13 Trnovo. 42o6
Mi n p!i (*:! skoraj nsv -ne
^room) z dunajske r^vcvrs'ne tovarne. Poizve se v upravništvu S loven h v eea .Majoda. 7973
Mata u z Boki strela za
'PV'rrt') Ogledala be na Oiincab 23U ICfijUjC. ca OToriScn. 8183
Pr-.fti  e?j> • p:anino,    nov damski lwUd as. moderni pl     in pisa'na miza. Krllevniika olica št •., dvor U; 8112
Vzamem v aajem gos|;lac dii ugovino i^^ki okoici. Ponu-
be pod >>Lja»l;8ni 8068* na upravnietvo Slovenskega Naroda. 80.8
Španskovinokupim.
Vzorec in ceno te predložili v pisarn' hote a .Slon' Ltubliana 8114
Preda se iraa skoraj neva zkal
aa mi ^gg^ig
poi vagena Drv nagrade dobi
kdor odda nvademu solidnemu gospodu (trgovcu) eno prazno sabo takoj s-11 VSaJ, 1 novembra Pofludb? se prosi r.a joštai predal 1C3. M24
R^ljož h sospoil,
samo prvovrsten, se išće za trajno Ponudbe s picpisi sr-ričcval na Grešć:n<> Nen'»ioster St. Peter v Savinjski dolini pri Celja. 8185
HMji ozir. ainsvafiDla ie
efvfiianifba s Pfakso v odvetniški pi-.l[r;!K;ii»*U sarni išče odvetnika pisarna v Li^blima. Ponudbe pod .Izvetbsna moć 8181* na upravništvn Slov. Naroda, 8181
Vil
v bližini   Kamnika se zamenja s hišo aH vilo v mestu Ljubljana oz<-oma tudi pod ugodnimi pogoji cmd3 Več pove tvrdka Iras 2argi, Kamnik.
8122
Železna postelje.
velik., vkut> zložljiv. , e pruda. K'o ( St. Siiki, ŽibertuTi il. '59. 8179
Prodaio se nove mann|ak-tame ste?aže, VpMia se on
Kralja Petra c. 13.
Franci  Urn, ICetje, »135
Služblsijn \m
za takoj k tiem osebam. Plača po dogovoru. Naslov pove upravnlScvo Slovenskega Naroda. 8145
Piialni stroj,
slovenska tastatura, z lepo-vidno plavo se proda.  Naslov pove uprava Slov. Navoda 8173
Tehieils išes stanovanje.  Raslo? po?e
uprava Slav. Wi 8187
Proda se nciivalna omara,
ila4 p«tan. ura Omega fn druge stvnrl. A4am Čreinar. Jeskova si. 13.        81 ^5
z dan šn im Dnem se ie c9-orla veHka hrt s-a kuhinja v Židovski stezi št. 6.
8706
Zatoni psnčnlem /ranco-
• i{flA ^d ,r m* odda mebiirano ali wllllV| prazno soho. P'ačam dobro Ponudbe pod .Selldeo gospod 8207" na upravo Slov. Narodi 8207
Proda se
krasno pregrinjalo, Ženski tevfjj, zimska pelerina Ud. Naslov pove uprava Slov. Na odJ. 8192
t>, Mikui
uM)ana. Mostiti trs St 15.
npor« Ča svojo zalogo
đeZnlkcv In solncjrlkov er sprefia|*ln[h palic
Pooravtla »• ;w§p!efo točne hi ididno.
Oostiloa
pri „Belsm Krnnlcu"
v Roriianski o'irl se rad« generalnega poni s vila prenočišč in hiie
sploh zapre.
Začel se bode obrat po pop tnona 'boJ**nem načinu in v »as'ni re 1 i Postrežbi b de izredno t oc« nI in rvovr tna. Otvoritev se ob a vi v časo-pUtb. Fitporoča se v aprej
a. SaUoa.
Proda s? novo srebrno r>
d*lflA araSkia (garnllt:ra za 12 o cb) 5a se: Pi ska c. lil levo. 8161
Proda sepes^r?.:-'?
z gozdom 50 oralov. Informacije pri Jos. Stare. Sredija vas v Bvainja St. 0, telec postan Boh Bistrica. 8 5h
Crgovino dobro idočo,
kraju, vzamem v najem event kipim, ponu be rod .No^emaer 1020" as Pa£iBQ leteće Soštasj. 7937
Udeležila se s 50.000 K
n sodelovanjem, kakršnega koli dobro dočeka podjetji. Ponudbe pod »A| les RIM-    na   upravništvo   Sioven^k ga Naroda. «'M
proda
mp za 100 hI.  praznih I
skih *n alkoholnih, d ohranienh. takoj rabnih. hrastovih dov   Vnra*atl je pil   Rodo ta Kokall, Ijlirsas Preieraova nlica 54 U
12 imx i
in   pritiklintmi v Novem Vodma^u se zam nja z ravno tak^m v b'.iii-i «1e-vlade. Izve se lepi pot 1 S157
--- -
vatlvrja) tat Is
klebute vin« preoatva
vseh modemih niansah ravnotak >
druge predmete. f 5 »
Tf5vr/n?j los. Reich, IW
Klobuke
G. F. Jorasek
orlaStsalec mJU sovir er j o, r sec s rjiiisbsti
Lfubijana, Vfolfova ul. 19
Prodajalk
za modno trgovino se takoj sprejme p d debr mi pogoji. Ponudbe pod .'.oJca trguvloa SOOi" na noravi Sov Naroda. Priiollri je ako nrinc ulikc In navesti prejšnja tlalbeflf mesta.
Soiiitnstoa Bisii slro
se dobijo najceneje In ssVevajt: nudbe od K. a. Kregar, Ljo&ljic. Petri cesta 21 —23.
Nova hiš
se proda v Mariboru, Smetanova •t. 50, dvonadstropna, vsebuie U novanj, II kuhinj, U drv a mic na tt sončni legi.   Več ae »zve pii I Vrabl, posta Krite »ci pri Ljstoners £
Knp!m na Koroškem -
2a^o, mfin, vilo, posestvo če je tud! i hrib b, kupim tudi parno lokomob polnojarmenik (Vollgstter). Ponndbe a natančnim popisom  in ceno na Ir Marine, poiU Oomilsko pri Celja.
Zftno haoo ii
fino marmela?
ponuja d. d. Triglav, tovarna hran
v Šmsrci prt Kamniku. lstotam <»r ^urujejo zadevne surov<ne.
Teiefoo 740 Br/ojav: rVofv. Hov RfDiii odeleoje R.?nke Vojvodine p najkulantnlje sve zemaljske prol kao Z'to, kukuruz, zob, ječam, raj o meklme, pasuh, ku^e'iu. se kudelje i sirka, segedinsku pa vunu itd.
Po selo ssitiaatl ceni bow
{t?eKole». BlaSTt. zratalce. ^ival
• n vsakovrstni deli, karbidne svf * gorici »td   S re'tmsio se v pobrat*'« ▼tlo đTobolesa ta rimi stro BATJKItO, Llabltsna ftari trp i
SlulbSo
Absolvent gin b'v§e rač pr^: nik. v ruskem  vjetniStvu vodil p > .dene* otetnlkov pozneje nar, kot  inSta'ater za celo teleion^k tralo in razne slgoa! zacije m ko. čavničar za kar imam izprteva o poleg slov , nem., itallj., češkega srbo-hrv. ter nem. In slov. steno?' More polol-tl 40.0 0 K sil več k Uče  primerne siuibe. Ponudba vedbo plače pod   ,E«ergia SMC
z jo
pr?.vo Slov. Naroda.
na-na 8U0
i »'a
Proda $2 nši »lihi
vino z mešanim bleg m v neno*r« bli'in prem jjokopa trboveljske b;izu K« čevja Hi§a Ima velike ■ re, čedna staoovsma, klet', \n verando, kegljiSće in lepe hleva, hie ie lep s**n^nat vrt-zraven > ! **dnjl  vrt,-k hi^i   spada 40 i zeml;e-bo?-j, poja 'n travnik'. N j izve pil Hans Kresse, Ugovec v Ko
čfVJU.
NaznaniSr
Opo arjam  stranke,   da rre sel i'am vsa tozadevna ns«oč 'a kak r tu:* moderni/iranje k obokov, tu v tova<u-v Ljubljani pa <ma isto oiavico tvrdka Kovačevi i T r5^n v PreS. rn-vi ul 5. ne pa gotovi I udje, ka'erl hodno po mestu in pre zema o naročila i» moje me. p oU kaiciim bodem tuzaJevno osto^al
Fraze Cdrar,
tovarna  s>a'nniKov in klobukov. Stna f, Dtauiic ari Lja^tsl    7112
70^0
250. Stev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 81. oktobra 1930.
7. stran.
parketne deltlce, trat Je ta Itukatvro dobavlja takoj t vsaki mnoilnl
i Puh, UuMIdiid,
ittaika nL 2S.
Telefon 313.
■
■ i
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvomlc:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materija! in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujic
Beograd, piletina uL 15.
Važno I
ia o Wien putujuće trgovce &
putujuće trge želje zarske struke I
1. Singer, Wien II.,
Klarine Sp«rlgaaae 8
poruća svoje bogato sortirano •diSte raznovrstne željezarske orodja,  građevnih okova Velike partija roba odmah tr81?ilto dobaviva«
al
Erjavec & Turk
z Hi
pri „Zlati lopati44
preje Hammersehmidt,
Ljubljana, lahazntn trg itn. 7.
nasproti Križanske cerkve. 4049 Zaloga cementa.
tvornica dvopeka
Neumann i. dr. Zagreb.
Proizvedla:
Kekse, biskvit,  dvopek i razno pecivo   za   čaj.   Zastopnik za Kranjsko
L** Ježek
Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 90:
tafenčni hloseti, umivalnik!, kopalne   peči, emajlirane lite banje.
Točna dobava z Izvoznico.   Velika zaloga Loopold Blan a Co., Gea. m b. H , Wlen II., Aapernbrftc^eii-gaaaa   S«   Eksport  po  vsem svetu.
lnterttrbani telefon 43351. 779 Centralno zastopstvo ae odda.
v vsaki množini knpnje gozdna ind. d. d. „CR0A-TIA", Ljubljana, Oosposvetska cesta št 2. Vpošte-vajo se samo ponudbe franko vagon.
Krznarski najnovejši, lasfooročnl Izdelki, kakor pelerine, boe, ranil, Itd. so t zalogi:
l&Aderaiilraaja vsakokratne kožah ovino v tajkraJAom čara pri
LUDOVIK R0T
krcnar, 7146 WCBWA»A, Orađiiče 7 (aa«prett dram. gfcdsBiča.)
aponci od me
»ingdrflcker) več tisoč patov, 90 mm, masivni s ščiti, 250 mm *ti, točno dobavni. EI»enko#»S5trukt*onswerk U/anitseh S €o.t Waitencforf-Orsz.
ehanično delaonico odpre
Kristijan Lindtner
v Ljubljani. Rorlianska ul. It 11.
'riporoca se prav toplo slav. občinstvu. Postrežba točna in solidna.
Pfaff šivalni stroji
aa najpopolnejši I Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih do najfinejših oprem. Večletna garancija.
ian, V o k, Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
|Jos.Stopar|
€ mami!afefurna frooDlM r
SN5
Humana,
Dnnafslia cesta št. s.
PISARNIŠKI
m
i
o
zmožen slovenskega In nemlkeega jezika v govoru in pisavi, samostojen delavec v knjigovodstvu, dopisovanju, administraciji, ev denri in vseh trgovskih strokah z večletno prakso, ae takoj sprejme. Iz-vežbanci leane stroke imejo prednost, toda nI pogoj. Ponudbe z navedbo referenc, prepisi sprčeval in zahtevo plače ob prostem stanovanju in kurjavi je vposlatl na Tovarno pohištva, orodla in lesnih izdelkov Jnrklofttar, vla La4ko (Slovenije).
Točna postrežba!
Otvoritveno naznanilo.
Podpisana slav. občinstvu In p. o. trgovcem vljudno na« znan java, da sva otvorila v Ljubljani na Sv. Petra cesti St 25., (hotel .Tratnik") trgovino s galanterijahim in mešanim blagom na dobalo In na drobno« — V zalogi imava tudi najrazličnejše pisarniške in šolske potrebščine.
Naaklonjenosti proseča beleživa z Telespoštovanjem
A. Stadler & V. Tratnik,
Ljubljana.      Sv. Petra c. 25. Ljubljana.
Konkurenčne cene I
o
3
e a
3
ti
3
e
n
•v
«Zp cm s
v
•J s
> *©*
e
tO
CJ
g Važno !
Nudimo veliko množino boljše vrste močno garnirane bakrene dvovodae vrvic ne žice za električno napeljavo po sobah. Kakor tudi druge vrste žice. Velczaloga   instalacijskih potrebščin.
Cene zelo nijke.
prodaja
7
koles ii dva lovoma automobila
in sicer:
2 limuzine Upa Talbot-Darraco,
1@ HP>| modre barve, s 6 sedeži, samo-nagonom, električnimi svetlljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove stalno v porabi.
2 odprta voza, tipa Ta!bot-Darracq,
16 HP.9 s 5 sedeži, samonagonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem stanju.
8 motornih koles, tioa Triumph,
3% HP«9 z orodjem, ozkimi kolesi, in ventili v dobrem stanju.
Zr®lne cevi in plalta, ki spadajo k tipu
Fiat, model 2, 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni auto model 15 Ter., 25 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom.
Tri odorte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP-, i sivo, i
zeleno, 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, z Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjezavarovalno napravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho, i. t d.
Dva tovorna automobila tipa Fiat
15 Ter.f 35 HP-i kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognjevarstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem stanju.
■arbollnof, katran, tira ino lopoako, laanl cement (katr. smolo), asfalt, Izolirao ploiftt, watproot (i U coroarti), itnkatoro, apno, opeko, portlaad cement
in vse druga gradbene potrebščine po mo2nostl najhitreje dobavlja
Ljubljanska komercijalna družba — Ljubljana,
Bl.lweis.va «. 18. — Tolelo. 408._7148
Cosulich-Une
Trst — Amerika f sv - Tork - Baoaoa - Ajrres - Sto  dl Jaeatro Santo a - Monteri de o.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za p«-bilke iz Slovenije edino le pri:
Simon Kmete*,
Maslfsna, Kolodvros'ta nlioa 28,
Liubllana, Dunajska cesta-StoSice
Telefon 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova c s«
Največja jugoslovanska izdelovalnica moške, deške in otroške obleke. Samo na debelo 1 Samo na debelo!
m 9%f%t%  AAA II želi aktivno sudelova-
asiftaiesiE
nude molim slati pod .TRGOVAC 760- na Anončno ekspedicijo „Jadran*, Maribor, Gosposka ulica št. 44. — :
- Šivalni stroji dospeli -
za obrtao Id rodbinsko rabo ▼ vseh opremah- Istotam se dobi vse posamezne dele, igle in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nas. 7«
Razprodaja.
Cenjenim damam naznanjam, da prodajam klobuke radi opustitve obrti za
50% ceneje.
Roj Hribar, modni salon, Rimska cesta štev. 6.
Saa.toril
Tobelbad gj fadcu.
Vse leto odprto. Termalni vrela. Absolutno zaveten kraj. Zaprti termalni plavalni basini. Elektro*ni dro-terapija. Dietno zdravljenje. Pojasnila daje Sanatorintna - Leitnno; on d AasUan!:sstelle Wlen I., I      !nnerstrass9 3, Farnapreober 58285.
Mmli tovarna [ari Paral v Wljaol
izdeluje zopet priznano najboljša usnjata
gonilna jermena
za vsakovrstne stroje in pogone,
kože zo prevleho motili]
špecijalnega stroja in najokusnejših vzorcev.
DANICA
krema za obutet
lika in konzervira usnje
Proizvaja:  „SLAVI A"   trom i ca kemičnih prof a vod >t de!, dr., SAORES, Ulea tt*
Telefon 5-46. Brzojavi: „CEMIft"
STAMPjflT
ant.CerneT^*
£ IJUBLf ANA
OTVORITEV TRG
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet otvorili svojo dobro znano mana« fakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bliža« jočo se zimsko sezijp priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno došle iz inozemstva, osobito razno volneno in sukneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhente, flanele, cefi je, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike i. t. d. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo
M priporočamo
A. & E. SKABERNE
veletrgovina s manufakturnim blagom, Ljubljana, Mestni trg 10.
02^^618181
15
MG
^30202
LKAN
delniška družba za mednarodne transporte
asBSj
te. 1
v:
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst. Wien.
Špedicija neb vrst Sprelemanje blaga « skladišta. Zacarinjanja hi zavarovanja. NeAisradiri prevezi. Sefltve t patent, ponlitv. vazevt ea vse strani. ''
Prvo ljubljansko javno skladišče, spojeno s tirom luž žel. Carinska agsntura javnih skladiSč. m
ajvečje domače spetlicijska podjetja v Jugoslaviji' —
Tovarna
Barva
vsakovrstno -
......bi a^o
Kemično čisti
obleke.
mg, Poranski nasip 4 S?ieih!jka St%"£ Podružnica: Selenburgova ut. 3
■ ' Podružnice
Maritor Ilovomesto tločavf.'
Gosposka ni. 36. Glavni trn *tev SO.
K A    M11H
»t
riEon" ss a
Kavarno sva na no\'o elegantno o <re mila ter se priporočava za obilen posti. —  Na r4?polago električen klavir. — Z velespoitovanjem
Leo in Fani Pogačnik
Manufakturna trgovina
J. Ravnikar, Liubl.ana
Eolodvoraka nI. 28 (vhod skozi veio).
Zaloga snkna9 vseh vrst porhantov. hlatevin, tiskovini cel i rje v, okafortav, sifonov itd. itd, po naj^itfih cenah.
Važn
Modni s* Ion
iiiiill-iošli!^
Židovska ul. 3,   LJUBLJANA,   Dvorski trg 1.
Priporoča nainoveiše oblike, za dama in deVtice, modernih klobukov; vslour, pili. baržunaste in Iz klohučevina.
i
IJOpiaiG
Ud  dojelo  da it<*  aoeai  ari Uri-
K. fl. KREGAR,
LlubMana sv. Petra c 21-2:
Popravila totno la
ceno.
ialal klobakt vodno v
ta! 091.
Klavirji na obroke in na posodo 1
Najslo n> ii planini In harmonij*: FArator Ste ihf-.timer, 3e'tcmann. Ugl +cvia 9 In popravila atrot-ovnlatko lil ca v o.
Alfonz Bralnik
bival 06 t Ij Glasb. Milice Ljubljana, Kongrasa) trg 15 'Drl nunski cerkvi).
Vio!3ne, citret harmo^ke.
BStruae vseh vrst na debelo In drobno Velikanska zalaga.
-. .-tž^.fcr ^-^r-»T pjjaj aaaaaaai— a— ■ ■ JI
Gospod hran ZlbiHc", veleposestnik in veletrgovec v flieksandrill — Egiptu naznanja vsem cenj*. jugoslov. trgovcem, industrijalnim pod jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod ZibeK je redom Dalma'inoc, so?el jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v eviopejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. v Aleksandrijl najvišje čislanje in primanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšnja
Iplorai iifsi'o podjetje
družba z omejeno zavezo
= MAHIĐOB ==
Inženirska pisarna In s avoeno podiet^a
€ h atlas
trgovina z manufakturo na debelo, Židovska ulica štev. 1, I. nadstropje.
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav.
aa
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železn., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai. t. d.
pisarna 7135
Naslov za brzojavka:
= ,i JIP" • MARIBOR-
„BTJC^A", subotiška družba za vnevčevanje sadja in cen tralna žganježgalnica proda svojo tvornico s popolno opremo.
Tvornica leži neposredno ob železnici poleg postaje Subc tica-Kdzkorhaz.
Zemljišča je 5 oralov.
Poslopja: 1). Ravnateljsko poslopje, nadstropno s kletnii 2). Stanovanjska hiša z dvema stanovanjema, vsemi postrar. k n prostori; 3). Hlevsko poslopje I kclnicami; 4). Tvornisko pes n 5). Skladišče za utenziiije; 6). Stransko poslopje; 7). Mostna teh niča; 8). 50 cementnih kadi.
Nepremičnine: Popolna tvornička eprava z vsemi utenzilijsmi.
Popoten vodovod, elektromotor, pisarn ško pohištvo, ok 450 hI brezhibnih sodov, decimalne tehmice, 3ti lesenih kadi, stavbr materijal, kočije, tovorni vozovi itd , itd.
Pismene ponudbe najkasneje do I. novembra na pisarno „BUCKA", Subctica.
Ponudbe ponudnike vežejo, za družbo so obvezne Šele, kc jih odobri glavna skupščina.
Objekt se lahko vsak Čas ogleda, inventar pa je interesentom, na razpolago v tvornici .BUČKA". 795C
■ "'•srodna te^ka ef. d. u Zagreta«.
VI. Emisije.
Zagreb, mjeseca oktobra 1920
Povišenle glavnice od K 50,000.000'— na K 100,
llt't	I	iiiir
mmbm	y	
Pil
fZ3
125-030 komada dionica, glasećih na donosioca po K 400'— naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 50,000.000'—
Pa n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, a zbog izvanrednog razgrajenja poslova banke, te sveopće potrebe za daljnim kapitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima:
1. ) Dionička glavnica od K 50,000.000*— povišuje se izdaniem novih 125.000 dionica po K 400'— nom. dakle za K 50,000 000-— na K 100 000.000-—.
2. ) Posjednicima starih dionica pripada pravo na 1 staru dionicu optirati jednu novu uz cijenu od K 625*— tel quel.
3. ) Supskripcija počinje 25. oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za subskrip-cije u Americi traje rok do 15. decembra 1920.
4. ) Nove dionice imadu kupon za godinu 1921., te sudjeluju na dobitku 1. januara 1921. Na ovo emisiju dionica bonifidrati će se u ime 6"/0 kamata za vrijeme od 15. novembra do 31. decembra 1920., K 3'— po kuponu.
5. ) Protuvrijeduost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a najkasnije do 15. nov. 1920. odnosno 15. decembra 1920.
6. ) Subskripcija odnosno opcija se obavlja:
U Zagrebu: na blagajni zavoda, u Beogradu: Prometna banka, u Bjelovaru: Bjelovarska štedionica, u Brodu: n. S.: Banka i menjačnica Brdarić i drug, kao afilijacija Narodne banke; u Dubrovniku: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d.; u Osijeku: Banka J. Kraus i drug i sve filijale zagrebačkih banaka; na Ri j eci: Hrv. centralna banka d. d.; u Rumi: Srpska sremska banka d. d.; u Sarajevu: Hrvatska centralna banka; u S p ljetu: Jugoslavenska industrijska banka d. d.; u Šabcu: Narodna banka d. d. Zasreb filijala; u Varaždinu: Opća štedionica d. d.; u Vrše u: Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Zemunu: Zemunska štedionica d. d.; u Wienu: Bankhaus Milan Robert Alexander kao filijala Narodne banke đ. d. dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svib zagrebačkih navoda te njenih filijala,
0 sfeđialaBlm državama:
U New Yorku: American Foreign Banking Corporstion; u Chicagu: Kaspar State Bank; u Pittsburghu Pa: Union Savings Bank; u Akron O.: Dep>sitors Sa-vings & Trust Co.; u Farell Pa: Peoples Bank of Farell; Mc Keesport Pa: Jos Roth & Co. u Younstownu: Dollars Savings Bank; u Rochester Pa: Al Nations Bank.
U ]niao] Americi:
U Antofagasta:  Jugoslavenska banka (Banco Vougoslavo de Cbile.) „ Punta Arenas: » . » »
. Valparaiso: „ . ,
7. ) Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kot gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu i podpisanu prijavnicu uz naznsku podpisa brojeva starih dionica (u koliku nisu kot zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
8. ) Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbine, te dotacije mirovinskog zavoda.
9. ) Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
rnica kala i indnsfrifa
dioničko drnštoo „
Paunu GĐRil"
III. emisija dionka.
Izvanredna glavna skupština dioničara Tvornice kota i industrije drvene robe M. Počivain k dioničko društvo u Ravnoj Gori, koja se obdrfavaia dne 23. rujna 1920., zaključila je povišenje dioničke glavnice
ođ E 6S000.000*— na K 15,090.000^
ovlastivši ujedno ravnateljstvo društva, da ovo povišenje provede prema potrebe i svojoj uvidjavnosti.
Na temelju ovoga ovlaštenja izvanredne glavne skupštine zaključilo je ravnateljstvo u svojoj sjednici obdržavanoj dne 28. mina o. g. razpisati emisijn na
Nada 11 588 iieiTt* g X 4W— namin. ttgggđ n ggfl foen Bd K 9J01.000'—
čime će uplaćena dionička glavnica doseći iznos od K 15,000 000-—. Upis na ove dionice imade se obavijati pod ovim uvjetima:
1. ) Starim dioničarama pripada pravo optirati na svaku jednu staru dionicu po jednu novo dionicu uz tečai od K 500*—, te pribrojivši K 50*— po dionici a ime troškova. Opcija na stare dionice može uslijediti jedino na taj način, da posjednici starih dionica do irinesu dionice ili medjutomnice I. i II. emisije, na kojima će se vidljivo naznačiti, da je opcija III. emisije izvršena.
2. ) Preostalih pak 7500 komada dionica izlaže se slobodnoj supskripciji nz tečaj od K 700-— i K 50'— u ime troška po dionici Pravo reparticije ovih di-enica pridržaje si izključiva ravnateljstvo društva.
3. ) Emitirane dionice participiraju već na dobitku prve poslovne godine.
4. ) Emisija započinje dne 15. listopada 1920, i traje do uključijivo 20. studenoga 1920«, te se cijela protivrijednost upisanih dionica imade n gotovom polaziti kot upisa. Vrhu učin!enih uplata izdat će se medjutomnice, koje će se pre-prema kasnijoj objavi izmijeniti sa dionicama. Za opisivanje potrebne tiskanice dobivaju se bezplatno na blagajnama sopisnihn mjesta.
5. ) Kao potpisna i nplatna mjesta ustanovljena su: Jugoslavenska banka d. d. podružnica u Crikvenici i Zagrebu, Banka i štedionica za Primorje na Sušaka, te Lfnbljanska kreditna banka u Ljub'jani i njezina podružnica v Mariboru i konačno Banka i štedionica Gorskoga Kotara u Ravnoj Gori i njezina podružnica a Dotaicama.
6. ) Za provedenje i osiguranje emesije stvoren je posebni sindikat, koji podpunoma zajamčuje uspjeh emisije.
RaviUI Gorat dne IO. listopada I920.
tateiiefti iiidtt kola i \MU Mi \ii I Mv'f; i i
i* ■*
1
H L IJU
■■■II. mm&^mmr
^^nittm ju tisk aNarodae daaurjaae
^ajasaraiai ocliMlao"otui. ValeuUa Kositar