opeairiona la abfionamrato postale Poštnina plačana « »otovlnl SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem« »tvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ca« loletno 34 Lir, ea Inozemstvo 63 Lir. Cek. rafi. Llubljana 16.650 za naročnino In 10.349 za Interat«. Podratnlcal Novo mesto. Izključna pooblaSJenlF« za oglalevanje Italijanskega !n lujega lzvorai Union« Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj raz ca ponedeljka in dneva po praznika. Uredništvo ln apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. RedazLoue, Amministrnzioget Kopitarjeva t« Lubiana. Telefon 4001—4005, Abbonunentt: Mes« 18 Lir«. E.lero, meta 31 50 Lire. Edi-»ione domenica, »n-no 34 Lire. E.tero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamentl, 10.349 per le in-•erzionL F111 a 1 e l Novo me.toi Concesslonarla eselnslva per la pubbTIelU 3! provenienza italiana ed estera: Unione PjbblicitA Italiana S-A^ Milano. Bollettino No 1078 Le unita dell flsse continuano fieramente la lotta in Tunisia II Quartiere Generale delle Forze Armatc comunica: In nemiro, con srhiaeriante preponderanza di liomini e di mezzi, č riuscito a sopralfare la ereica resistenza dei dilensori di T u n i s i e di U i z e r t a.' Le attrezzature portuali e le opere d'inte-resse militare delle due citta sono stale teinpe-stivamente distrafte, Ad oriente di B i z e r t n e nei settori centrale e meridionale del fronte, le unita italiane e germaniche continuano fieramente la lotta. Vojno poročilo št. 1078 Osne edinice vroče nadaljujejo borbo v Tunisu Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sin objavlja: Sovražniku jc z velikansko premočjo vojaštva in sredstev uspelo zlomiti junaški odpor hranilcev Tunis a in Bizerte. Pristaniške naprave in naprave vojaškega značaja obeh mest sn bile pravočasno uničene. Vzhodno od Bi z črte ter na srednjem in južnem odseku italijanske in nemške edinice vroče nadaljujejo borbo. Zahvala Tajnika stranke Minister Tajnik Stranke jc takole odgovoril na brzojavko, ki so mu jo ob dvoletnici ustave in priključitve Ljubljanske pokrajine poslali Visoki komisar, Poveljnik armadnega zbora. Zvezni tajnik in župan: »Ekscelenca Grazioli — Ljubljana. Hvala za pozdrav, poslan ob dvoletnici ustave Ljubljanske pokrajine in ga. srčno vračam. Jemljem na znan/e sijajne izvršitve in sem prepričan, da bodo vsi neodjcnljivo nadaljevali še večja dela. Carlo Scorza.< Še 13 anglosaških Sadij potopljenih Iz že zadnjič razbitega konvoja so nemške podmornice potopile še 13 ladij — Povečani sovjetski napadi na kubanjskem odseku — V Sredozemskem morju sta bili z bombami zadeti dve križarki Hitlerjev glavni stan, 8. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno po ročilo: Bitka s konvojem, o kateri je bilo objavljeno posebno poročilo z dne 5. maja t. I., je bila zaključena. V trdovratnem zasledovanju razkropljenega konvoja so naše podmornice v hudih borbah ter v megli in viharjih potopile še nadaljnjih 13 ladij s skupno 74.000 tonami in eno korveto. Dve nadaljnji ladji sta bili torpedirani. Hitlerjev glavni stan, 8. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražnik jc včeraj razširil svoje napade na nadaljnje odseke k u b o n j s k c g a mostišča. V hudih borbah iz bližine in po uspešnih protinapadih so bili Sovjeti vrženi nazaj, pri čemer so bili pripeljani ujetniki in razdejanih .30 oklepnih voz. Oh srednjem Doncu, južno od Orla in zahodno od Velikih Lukov, so bili včeraj živahni krajevni in za nas uspešni boji. Lovci in protiletalsko topništvo so uničili včeraj 99 sovjetskih letal pri štirih lastnih izgubah. V Tunisu jo sovražnik z uničujočo premočjo nadaljeval svoj veliki napad. Nemške in italijanske čete so z nezlomljeno borbenostjo nudile ogorčeni odpor, zavrnile poskuse močnih pehotnih in oklepnih sil za obkolitev in prizadele sovražniku hude krvave izgube in materialno škodo. Tudi lastne izgube so občutne. Po hudih borbah jo sovražnik udri v mesti Bizerto in Tunis. Bi-zerta jc bila po uničenju vojaških naprav pre- Bpuščcna! v Tunisu pa divjajo poulične borbe. Sovražni sunki proti južnemu odseku tu-— ni Skesa bojišča so bili zavrnjeni. Težka nemška bojna letala so v Sredozemskem morju pri nočnem napadu dosegla bombne zadetke na sovražni križarki. Oddelek hitrih nemških lelal je v presenetljivem dnevnem napadu iz majhne višine na Great Y a r m o u t h ob angleški vzhodni ob a I i povzročil tamkaj z bombnimi zadetki razdejanje in požare. Preteklo noč so napadla nemška bojna letala za vojno važne cilje nn angleški južni in zahodni obali. Berlin, 8. maja. Pričakovana sovjetska ofenziva proti kubanjskemu mostišču 6e je začela s tremi istočasnimi množičnimi napadi. Nemško poveljstvo je že dolgo vedelo za sovražne namere. (Jgledniška letala so zapazila velika zbiranja čet in nemški ter romunski vojaki so že nekaj dni pričakovali napad. Nemško poveljstvo je zadnje tedne motilo sovražnikove priprave s svojimi bombniki, ki imajo oporišča na Krimu in na zahodnem Kavkazu. Napadali so zlasti vlake, ki so prevažali sovjetske vojake na kubanjsko bojišče. l'o poročilih iz Berlina so boljševiki izvedli istočasno pet velikih napadov, in sicer tri na kopnem, dva pa na morju. Največji napad je bil na južnem odseku. kjer bi Sovjeti za vsako ceno radi dosegli važno pristanišče Novorosijsk. Po silovitosti pride za njim napad s severne strani, kjer skušajo Sovjeti prekoračili Kuhanj, napad z vzhoda pa je zgolj taktičnega značaja; Sovjeti bi radi z njim prisilili nemško-romunske sile, da bi se razdelile na dvoje. Tem trem kopenskim napadom je treba prišteti še dva napada z morske strani. Boljševiki so se skušali izkrcati na obalah Azovskcga mor- ja z ladjami, ki so prispele Iz Rostova ter blizu Novorosijska z drugimi pomorskimi oddelki, ki so prišli iz Tuapscja. Oba poskusa sla se popolnoma ponesrečila, preden so boljševiki sploh dosegli celino. Neinško-roinunsko obalno topništvo je sestrelilo kakih 10 majhnih motornih čolnov, ki je imel vsak |>o 10 sovjetskih strojnic. Svražni poskus, prekoračiti Kubanj, ni imel uspeha. Nemci in Romuni so ohranili svoje postojanke. Najhujša pa je bila bitka pri Novoro-sijsku in Krimskaji, kjer so Sovjeti včeraj dosegli nekaj vdorov v nemško-romunsko razvrstitev. Tukaj so uporabljali velike količine tankov. Sovražnik doslej ni mogel izkoristiti začetnih uspehov, ki so bili med drugim posledica strahotnega streljanja sovjetskega topništva na nemško-romunske postojanke. Pri nemških protinapadih je bilo mnogo sovjetskih vdorov odpravljenih. Silovita bitka pa se nadaljuje. V boje posegajo velike množice sovjetskih tankov in nemških lovcev. Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču sestreljenih skupno 155 sovjetskih letal. Nemci pa so izgubili le pot letal. (Lo Ultime Notizie) Višinski hladno priznava pokolj v Katinu Sovjeti s stradanjem kaznujejo poljske vojake Novi odmevi Ducejevega govora Sofija, 8. maja. AS. Vsi bolgarski listi, ki so izšli po predvčerajšnjem narodnem prazniku, so na prvih straneh objavili Ducejev govor italijanskemu narodu ter slike Duceja fašistovske Italije. »Zora« ima naslov: »Italija se bo vrnila v Afriko. Popolna gotovost celega italijanskega naroda v zmago.« »Utro« piše, da so propadli vsi an-gleško-ameriški poskusi, narediti razdor na italijanski notranji fronti, in notranja fronta je v Italiji danes trdnejša, kot kdaj koli prej. »Zarja« piše, da je navdušeno vzklikanje stotisočglave množice pri Mussolinijevem gevoru celemu svetu, zlasti pa sovražnikom pokazalo trdno odločnost italijanskega naroda, boriti se do zmage in nje- govo nezlomljivo vero v fašizem. »Daga« ima naslov: »Velik Mussolinijev govor. Žrtve italijanskega naroda bodo poplačane z zmago. Kategorični imperativi sedanjega časa.« . Oslo. 8. maja. AS. Tukajšnji listi prinašajo na prvih straneh besede Mussolinijeve, spregovorjene na balkonu na Beneškem trgu v Rimu. Vidni naslovi označujejo zgodovinsko poslanstvo Italije na afriški celini ter trdno prepričanje italijanskega ljudstva, da se bo vrnilo v te kraje. Zelo so odjeknili v teh listih tudi kategorični imperativi sedanjega časa, kakor jih je naznačil Duce ljudstvu in ki pričajo nezlomljivo vero Italije boriti se uo golove zmage. Solidarnost z žrtvama sovražnega barbarstva Rim, 8. maja. AS. Barbarski napadi ameriških letalskih roparjev množe sovraštvo do nasprotnika in vedno bolj utrjujejo narodno vzajemnost. Po celi Italiji so razni dogodki izraz to vzajemnosti. Danes je družina Alfonza Fortunati dala na razpolago večjo vsoto za žrtve v Grossettu in priložila naslednje pismo: »Pokolj ameriških razbojnikov v Grossettu mora za vedno ostati v spominu italijanskega ljudstva, v kamnitem spominu na kraju, kjer se je najbolj razbesnelo nasprotnikovo sovraštvo nad nedolžnimi ljudmi. Žrtve, ki so bile pri tem pohabljene ali potrebujejo nego ali pomoč v pohištvu, bodo dobile od italijanskega naroda moralno in gmotno pomoč za uteho v njihovi bolesti in kot dokaz sočutja.« Gojenci gimnazije »Tasso« v Rimu so poslali majhnemu Francescu Romeo, ki je bil pohabljen z eksplozivnim polnilnim peresom, naslednjo brzojavko: »Tudi mi smo žalostni, ker so te pohabili in čutimo prezir nad tem strahotnim zločinom.« Skupno z brzojavko so mu poslali bančno nakaznico za 1000 lir. Rim, 8. maja. AS. Izjave podlajnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Višinskega, popolnoma potrjujejo odgovornoi-it boljševikov za pokolj v Katinu in odkrivajo, da je tragedija Poljakov v Sovjetski zvezi mnogo straholnejša kakor so v Nemčiji domnevali. Tragična resnica, katero je bilo do včeraj mogoče samo slutiti, je sedaj razgaljena v vsej svoji dramatični resničnosti. Ta dokument je hotel biti prispevek k raz-čiščenju položaja v tem smislu, da bi prikazal korektnost in dobro voljo moskovske vlade v sporu s Sikorskim, toda v Berlinu pripominjajo, da pomeni senzacionalno obtožbo proti boljševikom samim. Nobena dosedanja boljševiška izjava še ni bila tako cinična. Višinski bi rad prikazal Sovjetsko zvezo v obleki nezaintereslrane dobrolnice Poljakov, ki pq ji vračajo dobroto s črno nehvaležnostjo. Če človek bere ta dokument, ima vtis, da so zločinci iz same dobrote pobili svoje žrtve v Katinskem gozdu. Višinski 6eveda silovito obtožuje Poljake in zlasti poljskega poslanika v Moskvi; temu na-prtuje vso krivdo. Te obtožbe pa zvenijo v prazno. Njihov glavni namen je opravičiti pokolj 6koraj dveh milijonov ljudi. Poljska armada, ustanovljena 6voj čas v Rusiji, ki naj bi se po sporazumu med obema vladama borila proti Nemčiji, po zatrjevanju Višinskega ni hotela na bojišče. Višinski je zaradi tega užaljen in pravi, da je ta odklonitev posledica podtalne in zapeljive propagande poljskega poslaništva, ki je neplemenito izkoriščalo i sovjetsko velikodušnost ter se posvetilo vohunstvu I in sabotažam. Postalo je zaklonišče zločincev. Zaradi tega je morala sovjetska vlada ostro nastopili proti nekaterim uradnikom tega poslaništva, kakor tudi proli armadi, ki ni hotela prelivati krvi za boljševizem. Kazen za to je bila značilno boljševiška- od 1. aprila 1942 so !H>(XM) vojakom poljsko armade za polovico zmanjšali dnevno hrano. Višinski je povedal, da je 96.000 vojakov dobilo hrano, ki bi zadoščala le 4r>.000 vojakom. Potemtakem je moralo 51.000 vojakov umreti od lakote. O usodi 12.000 poljskih častnikov, pobitih v Katinskem gozdu, je dejal, da je pri življenju 2820 častnikov. Ni pa vedel povedati, kaj jc z drugimi, oziroma on dobro ve, da drugi počivajo v Katinskem gozdu. Njegova izjava tudi posredno priznava pokolj civilnega poljskega prebivalstva. Dejal je. da 60-vjetska vlada ni nikdar ovirala poljskim državljanom oditi iz Rusije in da jih je »le neznatno število še v Rusiji ostalo«. Toda vlada Sikorskega je sama objavila, da je bilo v Rusijo odvedenih okrog 1,800.000 Poljakov, od tega samo 400.0oje cilje in ustvarja temelje, nu katerih ho zgradita svoj družabni sistem. Zalo je vzgoja in pridobivanje mladine ena glavnih točk komunističnega programa. V slovenski Osvobodilni fronti so bili tako rekoč najštevilnejši nedoletni fantje in tudi nednletnu dekleta. Svojo službo so opravljali kar sc du odlično in vztrajno. Bili so zu te naloge dobro vzgojeni. In kakšna je ta vzgoja mladine za »novo stvarnost«? Nobena skrivnost ni, da so pri nas komunisti začeli pri mladini najprej s propagando o popolnoma svobodni in nebrzdani ljubezni. Šele, ko fanta ali dekle moralno pokvariš, postane dozorel član komunistične skupnosti. To je prvi korak v »novo stvarnost«. Ljubljančani >e daues čudijo nad nekaterimi dejstvi, ki so v zvezi z več stotinami nedoletnih deklet, večinoma srednješolk. Malokdo ^ pa ve, da se je zgodilo to pn točno izdelanem na-f črtn komunistično stranke, ki skuša najprej mln-f dino nravno pokvariti; ko je tako pokvarjena, jo 4 za komunizem zelo dostopna. To pomeni prav za i prav tista fraza, ki jo sicer tolikokrat slišimo: zne-4 biti se vseh »meščanskih predsodkov«. 4 Nad lo »novo stvarnostjo« *o seveda mnogi zelo 4 navdušeni, zlasti mlajši, saj jim prinaša sprostitev 4 nagona, Ki ga resna in tradicionalna vzgoja drži 4 v mejah pruvšnosti in neoporečnosti. A nad njo 4 so ue navdušujejo samo pripadniki komunizma, Letos bomo to podobo renovirali temeljito, zato pa je tudi dolžnost veeh njenih delov, da so piv pravijo, da tako posamezni obrabljeni in obledeli delci ne bodo kvarili celote. Zato pa se moramo vsi prepustiti obnavljanju in prenavljanju, da bomo ob koncu maja ros ustvarjali umetnino, ki bo ostulu mejnik in kažipot novim rodovom. P. S. Šmamičnih pobožnosti so predvsem moški zelo radi udeležujejo a marsikdo se jezi, kar je na moški strani in v klopeh, ki so rezervirane zanje, vedno precej oseb ženskega spola. Bolje bi ^ ................... ............. ......^ pa bilo, da ženske, kadar je moških mnogo, ne ho- J j^n^e? iudiTaki, ki somu miseimi sicer nasprotni j dijo na moško stran niti n? zavzemajo prostorov v klopeh za moške. Ker je v glavnem v vseh cerkvah tako, je prav — čeprav je noprilično o tem pisati — da tudi to omenimo. Izredni uspehi pasijonskih prireditev v Drami Gotovo že dolgo ni bilo v ljubljanski Drami kakih predstav, ki bi jih ljudje s tolikim veseljem in s toliko zbranostjo obiskovali, kukor predstave Gregorinove pu6ijonske drame »V času obiskan ju«. Ljudje prisostvujejo pasijonu s pobožno Kristusovemu pasijonu z naravnost |»ol)ožno zbranostjo in vsrkavajo božje resnice, ki jih tu drama podaja, kakor nekaj, česar so iskali in po čemer so hrepeneli že dolgo času. V tem. lahko rečemo, med gledalci ni izjem. Saj vemo za primere, ko je mnoge, ki morda že leta in lola niso mislili več na verske stvuri — ta prikaz Kristusovega trpljenja presunil do dna in so ob gledanju te predstave le prebridko začutili kako se v teh časih vse kar ni resnica in vse kar na resnici ne temelji ruši in kako božja beseda vstaja v svojem polnem obsegu 6redi današnjega človeštva vedno bolj visoko. Zato se mi zdi prav, da poudarimo zasluge, ki gredo Dramskemu gledališču, ko je uvrstilo to pasijonsko dramo na svoj spored, predvsem pa veliko apostolsko delo, ki ga je opravil pisatelj Edvard Gregorin in ki ga še opravlja kot režiser in igralec glavne vioge tega pasijona. Gregorin je izdelal tako nenavadno prikupen, poln, zajemljiv lik našega Gospoda, da si lioljšega misliti ne moremo. Vsa zunanja podoba Jezusa Kristusa po njem razodeva sodobno idealistično gledanje na osebo Jezusovo, to v celotni svoji pojavi, v barvi, v maski in zamisli, vse to v silno estetskem smislu oderskega prikazovanja. To zlasti glede ran in telesne nagote. Vse misli, vsi stavki, ki jih Jezus govori, so naturalistično in plastično podani. So tako lepo uokvirjeni s primernim odmorom pred ali za besedo ali stavkom, ali kadar je to potrebno glasovno dvignjeni in poudarjeni, da gledalcu ne more uiti niti beseda in da vse sežejo v duha in srce. Silna enostavnost, preproščina, vendar popolna jasnost v izgovorjavi besed in stavkov, kažejo, da prihajajo vse Jezusove misli iz globine duše in ker niso nikdar vsiljive v besednem poudarku, gredo tudi gledalcu na dušo. Kako polna je slika modrijana Jezusa, ko polaga besede v srce apostolom, kako kraljev- ska je slika Jezusa Kralja, ko govori odločno z velikim zborom, brez sleherne boja/ni, brez zadirčno6ti, ampak kukor listi, ki ima olilust in čisto vest! Kukšcn Učenik in gospodar je spet v templju, ko v svoji sveti jezi nustopi odločno in ognjevito proti skrunilcem templja! Kako je spet svet in človeški v svojem trpljenju, kako spet — skoraj bi rekli božji v svoji smrti. Človek in Sin božji se odraža iz. lika Jezusovega, ki ga je ustvuril ta vredni igralec! Preprostost, ponižnost, milina, dobrota, modrost, ljubeznivost, dostojunstvenost, vzvišenost, kruljevskost in božanskost — vsi sije iz lika in b.csed Kristusovih, ki jih je ustvaril Gregorin v »Času obiskunja«. Žarek božje lepote prihaja na nas, nas poplemenituje, nus dviga iz sedanjih zablod k spoznanju kuko blizu nam je Kristus — poosebljena Resnica, ki je bila preganjana takrat, pred 1000 leti in je križana tuai danes. V svoji človeški bolečini nam je neskončno blizu, vendar tudi iz njegovega trpljenja čutimo, da je to tisti, ki je prišel, da izjiolni svoje božje poslanstvo kot Kristus, ki trpi za duše — za naše duše, kot tisti, ki nas odrešuje. Iz njega ne veje niti v enem trenotku kaka maščevulnost, ampak tudi v najhujših krivicah, ki so mu prizadejane, le dobroto, je le trpeči Gosjiod, ki s svojim ponižnim trpljenjem opominja človeštvo. V vsem tem trpljenju je toliko junaškega in vzpodbudnega, rekli bi celo vabljivega, da tudi gledalce budi k žrtvam, budi k posnemanju. Prepričan sem, da je vsakdo, ki je prisostvoval predstavam te pasijonske drame, začutil ne le tragedijo Jezusove človeške osebe — kakor tisti dve dekletei, od katerih se je ena na glas jokala, druga pa jo je tolažilu, češ saj to ni v resnici, saj je to le na odru, pa ji jo objokanku odgovorila — »ampak nekoč pa je le bilo res« — temveč tudi tragedijo vse še danes preganjene Resnice, ki iz Jezusove osebe žari kot moč, kot lejx>tu božjega nauka, ki prehaja kqkor žarek, kakor slutnja Jezusove božje osebe od igralca na gledajoče, kakor je to odkrito priznaj nek odličen ljubljanski gospod, ugaja pa jim te vrste moralni boljševizem. Tu se. vidi vsa propulost zlasti kulturnega boljševizma, ki neti in pmlpiru v imeuu kulturnega napredka lo gnilobo. Ugledni očetje in matere puščajo svojo otroke v tako okolje in se pri tem ue zailrže pasivno. temveč jih celo vzpodbujajo v njihovem spro-ščevunju. Tu je tudi razvidno, kako daleč jo prodrla razkristjanjevalna akcija ki jo jc nekdaj vodilo niasonsho, sedaj pa jo 5e z večjo vnemo in večjo smotrnostjo vodi mednarodni komunizem. To načrtno demoralizacijo med mladoletno mladino more preprečili samo radikalna akcija, ki bo zajela vso stvar iz nadnaravnih temeljev. Predvsem je treba odpraviti ne samo med mlajšimi, temveč ludi med starši tisto nebrzdano željo po čim večjem uživanju, ki je odrinila vse druge ozirc. Ni neznan pojav, da mnogi znajo spraviti v neko čudno skladje svoje versko prepričanje in kar najbolj grobo materialistično prakso. S tem jim polagoma postane vera lo nek privesek, ki v času preizkušnjo odpade, namesto njega pa sc tudi imenoma uveljavi boljševizem, ki je dejansko že ilak v življenju prevladal. Treba je torej predvsem z radikalnimi sredstvi obnavljali duha žrtve in odpovedi, ki je edino sposoben, da zutre materialistično miselnost iu prakso. Politkomisar Tone Thaler - ubit V četrtek zvečer je posadka iz žužurjn pri Horjulu ob 6vojem običajnem obhodu naletela na nekega komunista in neko komunistko. Ko sta oba komunistična roparja videla, da ju zasledujejo, sta skušola uiti in se skriti na kakem pripravnem kraju. Šla sta v neko hišo; fantje so ju pozvali, naj se predasta, a se nista hotela. Po zadnjem pozivu, ki je bil tudi brezuspešen, so padli streli in oba sta obležala mrtva. Bila sta to politkomisar Tone Thaler z Jesenic in neka komunistka, za katero mislijo po najdenih pismih, da je doma iz, Medvod. Pri Thalerju so dobili več načitov, skic in imenskih seznamov, ki jih je rabil pri izvrševanju 6voje službe. ko je dejal: »Nikdar nisem veliko dal na verske stvari, ampak ta drama me jc jiretresla in mi vzbudila tisto vero, katere me jc nekoč mati učila,« uli kukor tisti, ki je odkrito sledil božjemu glasu, ki ga je predstava v njem vzbudila in po več desetletjih spet začel hoditi v cerkev, se zatekati k Bogu, kjer je našel svoj notranji mir. Božja resnica torej ne tone v tragedijo, ampak zmaguje. Š. 11. V Ljubljani, 8. maja. Eno izmed vodi'nih gesel, ki so jih komunistični izvrženci vrgli med ljudstvo, so bile stalno ponavljajoče se groniovite besede »žrtev je treba, brez njih ni 6vobode, taka svoboda ni nič vredna« in podobno. Kako verno in vestno so ti krvoloki izpolnjevali ta načela, 6e najbolj vidi iz tega, kdo izmed sestavnih elementov tako imenovane Osvobodilne fronte je doprinesel več brezsmieelnih žrtev. Bridko bi so motil tisti, ki bi živel v prepričanju, da so partijci sami največ žftvovali in da so prav za prav oni najbolj trpeli v svoji za ljud4-stvo pogubonosni akciji. Nekaterim se še niso odprle oči ali pa nočejo videti, da so partijci vedno stali v ozadju in da 60 v prvo črto pošiljali iz,ključno svoje »zaveznike« — sokolske desidente in marksistične socialce. Njihova življenja — partijcev namreč — so vse preveč dragocena za tako umazano borbo! Oni ee morajo ohraniti za boljše Čase, kajti takrat bo primanjkovalo političnih komisarjev, komisarjev 6ploh in ostalih vodilnih osebnosti. Tedaj bodo vsi »zavezniki« odveč, na njihova, za komunistične ideale žrtvovana življenja se nihče več ne bo spomnil, tedaj bodo ostali sami pravi komunisti, ki bodo — kar trobijo iz dneva v dan — prinesli narodu »zaželeno svobodo in raj na zemlji«. In tega žalostnega dejstva, da jih bodo partijca pošiljali v klavnico kakor ovce, »zavezniki« ob svojem julijskem vstopu 1041 niso uvideli, niti se tega niso zavedli, ko so jih že toliko izgubili, pač pa so slepo verjeli vsem zapeljivim beeedam nekaterih komuni6tičnih čvekačev; tako 6la padla dr. Sta-novnik in Tone Fajfar, tnko 60 padali nešteti drugi, tako padajo in bodo še. Na okopih naj krvavijo tisti, ki so toliko neumni in zaslepljeni, da satanske igre mednarodnih banditov in plačancev niso spregledali. Naj premislijo »zavezniki«, koliko partijcev je m KINO KODEIiJEVO 41" Globoka družinska drama '»Na svidenje Frančiška« Marlanne Hoppe — Hans SShnker Prijetna glasba ln salve smeha v odličnem zabavnem filmu P"*" »Maharadža« '•c Elit Parvo — Carlo Campanlnl PREDSTAVE delavnik: ob 17.30; nedelja: 14.30 In 17.30 1 Lojze Perko: Slika Marijinega srca za župno cerkev v Cerknici. Lik prof. Ernesta Tomca (umrl 26. aprila 1942.) (Nekaj spominčic na njegov grob ob obletnici.) Žalostno je bilo lansko leto. Žalostno vsaj po našem mišljenju in gledanju. Smrt je kosila najboljše može in fante. Spremljali smo jih na pokopališče — skoraj vedno isti pogrebci smo bili — in se vračali s težko zavestjo, da je enega borca ali nepogrešljivega delavca spet manj. Tako smo spremili tudi profesorja Tomca. Zdaj počiva pri Sv. Križu že eno leto, njegova duša pa uživa pri ljubem Bogu večno plačilo in mu priporoča vse svoje fante, za katere se je toliko žrtvoval in trudil. Prav je, da se ga ob obletnici njegove smrti javno spominjamo. Skromni, pa delovni mož to zasluži. Pokojni Tomec je bil velik mož, čeprav je šel skoz življenje brez bučnih prireditev in glasnih del. Ti se navadno bahajo z enodnevnim uspehom in plehko zunanjostjo. Profesorjevo veselje pa je bilo sejati za desetletja naprej v globoko zorane brazde. Zato: čim bolj bo njegova setev rastla in čim več bo sadov obrodila, tem večji bo njegov ugled. Profesor Tomec spada v vrsto tistih mož, ki so kakor vsaka organska rast začeli z na videz nevidno majhnim delom, a se od leta do leta veča in s pomembnostjo dela raste^ tudi pomembnost njegovega začetnika. Takim možem je sodobni čas redno krivičen, ker jih podcenjuje. Njihov ugled raste s časom kakor njihovo delo in šele nasledniki jih postavijo na svetilnik, kamor spadajo. Profesor Tomec ni bil med tistimi možmi, ki ustvarjajo dovršena velika dela, da jih rojaki gledajo, občudujejo in slavijo. Take vrste možje so med pisatelji, stavbeniki, politiki ali umetniki. Tomčevo delo pa je bilo vzgojiteljsko. Tu je v začetku vse majhno in nebogljeno. Pogled na uspeh zakriva vse polno negotovih in nepreračunljivili postavk. Vzgojitelj je še najbolj podoben vrtnarju. In tak moder vrtnar, ki je mislil daleč naprej, je bil profesor Tomec. Rahljal je, sejal, naravnaval in čakal, da bi njegovo delo kakor obdelan vrt prinašalo sadove, Ker je vanj položil neskočno veliko truda in skrbi, ga je ljubil in s pazljivimi očmi ljubosumno stal na vseh mejah, da bi ga nihče, ki za njegovo delo nima smisla, brezobzirno ne pohodil in poteptal. Še sence, ki so jih sosedna dela metala na njegov posevek, so ga bolele. Če je videl, da preti nevarnost, da bo rast njegovega truda pohojena, tedaj se je vznemiril, branil, se boril in napadal. Njegov boj ni bil lahek. Nevarnosti so bile velike, njegov vrt majhen, odpornost slabotna, razumevanja za njegov boj pa tako malo. Mož je moral okušati delež osamljenega, nerazumevanega voditelja, ki dobro ve, kaj hoče in ve, da dobro hoče, pa se mu vendar rojaki upirajo, ker ga ne razumejo. Tudi Mojzes je vodil svoje ljudstvo iz egiptske sužnosti v obljubljeno deželo, pa so njegovi rojaki več kot ob eni priliki pobirali kamenje, da bi ga kamnali... Čisto nerazumevan pa profesor le ni bil. Razumeli so ga premnogi mladi fantje, ki morda niso prav določno vedeli, kaj z njimi hoče, pa so vsaj slutili, da nekaj velikega. Ti so se ga oklenili, mu dali na razpolago svoje moči, svoj čas in svoje sposobnosti. Temu ali onemu je sicer kdaj upadel pogum, ko je videl, kako je profesor zahteven in da povprečnih ljudi kar nič ne mara, toda takih svetopisemskih bogatih mladeničev je bilo vendarle malo. Velika, zelo velika večina se ga je oklenila s sinovsko vdanostjo in se mu je dala voditi. V tej vdanosti je dobil profesor precej odškodnine za nerazumevanje, s katerim je šla mimo njega ostala javnost. Res je: Starejši so se profesorju Tomcu težko približali. Profesor je bil v svojih načrtih nepopustljiv in za povprečne ljudi nenavaden. To ga je oddaljevalo. V nazorih je bil hladno načelen, v besedah večkrat kratko rezek. Napake je videl nenavadno bistro in jih znal tako obsoditi, da je v živo zabolelo. Takih stvari pa ljudje ne prenesejo. Potiskali so ga čim bolj proč od sebe. To mu ni bilo prijetno, a nosil je moško. Odpovedal se je apostolatu med starimi in se predal mlademu rodu, ki raste, ki se da še oblikovati in ki ima bodočnost. In vendar je imel tudi med najstarejšimi veliko iskrenih prijateljev. Privabljal jih ni toliko njegov značaj kakor uspehi njegovega dela na mladih dušah. Sam je večkrat rekel: »Toliko me kritizirate, ali pomislite: drevo se spozna po sadovih. Če so sadovi dobri, ne more biti drevo 6labo.« Sadovi pa so *t»i i i dobri in to je profesorju pridobilo mnogo naklonjenosti prijateljev, ki bi morda sicer ne bili prišli preko predsodkov. Kdor je resno gledal na vzgojne naloge mladega rodu in se zavedal odgovornosti svojega dela za bodočnost, je moral biti profesorjevega dela samo vesel. Če seje vživel v metode njegovega dela in gledal njeg6vo nesebično požrtvovalnost, ga je spoštoval in podpiral. Videl je, kako po njegovi zamisli in pod njegovim veščini vodstvom dorašča nov rod, ki je kakor umerjen za sedanje čase in naloge. Zato je na najbolj odločilnih mestih vedno našel popolno razumevanje, kar mu je v mnogoterih preskušnjah in nasprotovanjih dajalo samozavest, njegovemu delu pa potrebno avtoriteto, brez katere bi bilo mnogo počasneje uspevalo. Stališče naše javnosti do profesorja Tomca je nihalo med skrajnostma nespornega priznanja na eni in največjega osporavanja na drugi strani. Zdi se, da drugače biti ni moglo. Tomec je bil po svoji vzgoji, izobrazbi in značaju dosleden in načelen gorečnik. Kot vernik, zasidran v globoki in dejavni veri ter načelno izšolan po smrj nicah krščanskega nauka, predvsem papeških okrožnic, je gledal kritično na tokove v našem javnem življenju in čutil v njih duha, ki je bil njegovemu nasproten. Kot gorečnik se mu je zaperstavljal, ga obsojal in mu napovedal boj, ki ni ostal le pri besedah. S svojimi organizatornimi sposobnostmi je priklical v življenje najprej dijaško KA, v kateri je polagal posebno važnost predvsem na tri stvari: K A bodi dosledno nadnaravno usmerjena v mišljenju in življenju v gledanju na zasebno in javno življenje. KA bodi načelno prečiščena. KA bodi prežeta cerkvenega duha. Za te visoke naloge je bilo treba člane vzgojiti s pozitivnimi sredstvi. Leto za letom je jiri-rcjal sestanke, krožke, tečaje, duhovne obnove, duhovne va je, iskal sodelavce, zbiral pisatelje, da bi po govorjeni in pisani besedi člane izobrazil, navdušil in utrdil, da bi postali nov rod, ki bo mogel kljubovati duhu seknlurizacije in zmotam, ki iz nje izvirajo. Navajal jih je nu dejavno versko življenje in izvrševanje do podrobnosti kontroliral. Da bi jih obvaroval stranpoti, je z logično doslednostjo odkrival napake, zmote in polovičarstvo ter z logično doslednimi sklepi kazal na njihove usodne posledice za bodočnost. Če je hotel zadeti v živo, je moral biti nazoren in konkreten. Vse to je večkrat bolelo, a ni šlo drugače. Ali naj proti toku plava in odriva valove, ali pa naj pusti, da ga bo tok zanašal? In Tomec ni bil mož, ki bi sc pustil zanašati. Organiziral je prolitok in je prodrl. S svojim delom je pokazal, da vodi do uspehov Ic nepopustljiva načelna jasnost, visoka zahtevnost in disciplirana organizacija, ki upošteva najmodernejše pridobitve sodobne psihologije in or-ganizatorne vede. Ker je vedel, da jc njegovemu delu najbolj nevaren organiziran brezbožni komunizem, je poleg truda za pozitivno izgradn jo vložil največ skrbi v obrambo pred razkrojevalno petletnici jo komunizma. Razvoj dogodkov mu je dal prav. Tomčevo delo je s tem postalo naravnost šolski primer, ki si ga morajo vzeti za zgled vse druge naše organizacije, če hočejo ven iz meglenega ozračja in brezuspešnega diletantizmn. Njegov zgled je doslej že mnogim koristil in jim bo še. Tako lio njegov vpliv zajemal vedno širše plasti in vodil k vodno novim pobudam Iz Tomčevega dela bomo črpali še dolgo. Kolikor bolj se nam odmika v času njegovo zemeljsko življenje, toliko bliže smo njegovemu življenjskemu delu. Nornzumevani mož postaja vedno bolj razumljiv. Prepričani smo, da bomo mrtvemu Poincu neprimerno bolj pravični, kakor smo bili živemu. Njegov apostolut sega daleč preko groba. Biti moramo Bogu hvaležni, da nam je o pravem času dal moža, s katerim bi se bili tudi veliki narodi ponašali, če bi gti imeli. Naša dolžnost je, da poskrbimo, da sc ta hvaležnost med nami nc bo pozabila. Slovesna maša zadušnica zn pokojnim gosp. prof. E. Tomcem bo ob obletnici smrti, v jione-dcljek, 10. t. m. ob 7 v stolnici. SKollne novice Koledar Nedelja, 9. velikega travna: Mati človeštva; Gregor Nacijanški; škof in cerkveni učenik. Ponedeljek, 10. velikega travna: Antonin, Skof; Blanda, sveta žena in mučenica; Gorelijan, mučenec. Torek, 11. velikega travna: Mamert. škof; Tr. Ilieronimski, spoznavalec; Gandolf, mučenec. Zgodovinski paberki 9. velikega travna: 1502. 1. je odrinil Krištof Kolumb na četrto in zadnje potovanje v novi svet ter odkril srednjeameriško celino od zaliva Honduras do Panamske ožine — 1. 1688. se je erdeljski knez Mihael Apaffv v Ilermanstadtu podvrgel cesarju Leopoldu I., avstrijske čete so namreč po odločilni zmagi pod Dunajem prodrle glooboko na Ogrsko in potisnite Turke preko Save in Donave — 1. 1805. je umrl nemški pesnik in pisatelj Friedrich Srhiller. Najprej je bil vojaški zdravnik, potem profesor zgodovine v Jeni; nazadnje je živel v pokoju v Weimaru. kjer je tudi umrl. Medtem ko je bil Goethe predvsem lirik, gloliok in pri roden, je bil Schiller dramatik, patetičen moralist in kantovski idealist. Novi grobovi ■f" V Osnabriieku je aprila umrl gospod Dragomir M. Popovič, general bivše jugoslovanske vojske. Zapušča g. soprogo Desanko roj. Sedej, kateri izrekamo globoko sožalje. ■f V Ljubljani so umrli: Gospa Amalija Sile roj. Božič, vdova po nadučiteliu. Pogreb bo v ponedeljek, 10. maja ob pol treh popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah. — Gospa Angela Svoboda, vdova po okrajnem tajniku. Pogreb bo v nedeljo, 9. maja ob pol treh pop. iz kapele sv. Jožefa na Žalah. — Gospa Zora Košc-ninn roj. Rakoš. Pokopali so jo na pokopališču na Viču. — Gospa Antonija Debevec roj. Koc-mur, mati g. šef-primarija dr. Franceta Debev-ca. Pokopali jo bodo v nedeljo, 9. maja na farnem pokopališču na Igu. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo zn njimi, naše iskreno sožalje! Majniskn knjižica Marijino Srce RO dobi dnnes popoldne pred stolnico, pred krl- ievniško in rakoviilško cerkvijo ter pri Sv. Jožefu. V knjižici je tudi posvetilna molitev. Lena 1 lira no berivo, naš Brehm, ki ga mora imeti vsaka slovenska hiša. Drugi zvezek pa obsega Slomškovo najpomembnejše delo Blažeta in Nežico, ki je lansko leto praznovalo stoletnico svojega prvega izida. Segajte pridno po obeh knjigah in jih posebno darujte dijakom. Naročniki Cvetja imajo 25% popusta. Pojasnila daje Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cestj 19, kjer dobite tudi vso druge slovenske knjige. — Izčrpno poročilo u fatiinskih dogodkih naj-točneje podaja knjiga »FATIMA«, ki je izšla v III. pomnoženi izdaji in so dobi v Mladinski založbi, Stari trg 30. — Nalivna peresa popravlja hitro, strokovno in poceni Kverest servis, Prešernova 44. — Na prodaj je še nekaj CVavpotičevih umetnin, ki si jih interesenti morejo ogledati na razstavi v paviljonu. Med temi so »Bosanski konjički«, iz časa slikarjevega službovanja v prvi svetovni vojni, »Žena pri kopanju«, ženski akt iz umetnikove praške dobe. kompozicija >Sestrici«, »Dekle ob vodi« ter razni grafični listi iz vseh razdobij Vavpotičevega ustvarjanja. BLISK BLISK BLISK je čudovito lepo delo znanega kanadskega pisatelja J. Curvvooda. Pisatelj opisuje v tej knjigi divjo borbo volka za obstanek sredi divjih in zasneženih kanadskih severnih pokrajin, Tn krasen pustolovski roman bo vsakomur v najlepše razvedrilo Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«! — Slovesna maša zadušnica za obletnico smrti prof. Ernesta To m ca bo v ljubljanski stolnici v ponedeljek, 10. maja, ob 7 zjutraj. — Zadušnica po rajnem Francu Kupniku, veleposestniku v Kostrivnici pri Rogaški Slatini, umrlem dne 2. t. m., bo v Frančiškanski cerkvi v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 8 zjutraj. _ Slovesnost Marije Poni. kristjanov na Rakovniku. — Ker bo letos prvo nedeljo po 24. maju, ko je Rakovnik navadno obhajal slovesnost Marije Pom. kristjanov, po vseh župnijah slovesna posvetitev brezmadežnemu Marijinemu Srcu, bo slovesnost Marije Pom. kristjanov na Rakovniku že 23. maja z običajno procesi jo ob pol^ 4 popoldne. Ker letos ne bo tujih romarjev, je želeti, da se v čim večjem številu udeleže Ljubljančani. Namen vseh pobožnosti bo prošnja k Mariji Pom. kristjanov za mir in blagoslov narodu. — Majniški nalivi. V petek je bilo zelo spremenljivo vreme, neprestano so se vrstili, zlasti popoldne, manjši in močnejši nalivi, med presledki pa je lepo zasijalo sonce. Deževni oblaki so prihajali iz zapadne smeri. In prav nad Ljubljano in okolico so zlivali velike množine vode tako, da je padlo v zadnjih 24 urah kar 13.1 mm dežja. Kakor poročajo, so imeli nekateri kraji na Dolenjskem v petek izredno lepo in sončno vreme. Majniški dež, ki ga je v 5 dneh padlo do 45.2 mm, je že dobro namočil vso zemljo in kmetje kakor tudi mestni obdelovalci zemlje si žele lepega in sončnega vremena. Ozračje je razmeroma primerno toplo, ko je bila v petek dosežena najvišja dnevna temperatura +17 stopinj Celzija, a v soboto je bil jutranji minimum +10 stopinj Celzija, skoraj toliko kot prejšnji dan. Lani 8. maja smo imeli zjutraj +6.4 stopinj, po-jx>ldne pa +23 stopinj Celzija. Barometer je_do robote zjutraj še padel in je dosegel sianje 750.4 milimetra. — Cvetje iz domačih in tujih logov se je spet pomnožilo za dva lepa zvezka. Pravkar so namreč izšle nesmrtne Erjavčeve podobe, klasič- — Imetniki starih gramofonskih plošč pozor. Z ozirom na veliko naknadno ponudbo bo tvrka »Kverest« zopet kupovala stare rabljene in zlomljene gramofonske plošče in gramofone od ponedeljka naprej ]>o novi zvišani ceni. Zato Vas vabimo prinesite vse plošče namenjene za prodajo takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44. — Dr Branko Volavšek, speciulist za notranje bole/ni. je odprl privatno prakso na Tržaški cesti 10-11. Ordinira od 2 do 4. — Risarko in pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčici«, gospodično P. N. vljudno prosimo, naj se zglasi čimprej na uredništvu Slovenca. Gre za objavo slikanice. — Uredništvo. — Slaščičarna »Bled« bo odprla 10. t. m. svojo podružnico v novem lokalu 1111 Miklošičevi ccsti št. 18. — Slaščičarna »Bled« Aleksič Aleksej, Ljubljana, Pasaža nebotičnik. Prof. Miloš Brišnik Potočnikova 8 zopet redno poučuje solopetje — Opozorilo. Specialna delavnica za precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis, Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni ceni. — Cenj. dame! Za vsako barvo obleke dobite odgovarjajočo torbico v trgovini K o h 1 e r, Prešernova ulica. Taške se zunuj ne razstavljajo. — Inštrukcije - Novi (Turjaški) trg 5. Priprava za razredne, privatne, niž je in višje^ tečajne ter završne izpite na srednjih in meščan- m Z Gorenjskega Državni vodja SS Ilcinrich Himmler na Gorenjskem. Drugi dan svojega bivanja na Koroškem jo dežavni vodja SS Himmler izkoristil za obisk na Gorenjskem. Minuli ponedeljek zjutraj je v spremstvu gauleiterja dr. Rainerja odpotoval čez Ljubelj na Gorenjsko. Se pred tem se je ustavil v Rožni dolini na Koroškem ter si ogledal ozeml-lja, na katerih je bilo svoj čas težišče osvobodilnih bojev ob koncu prve svetovne vojne. Po prihodu na Gorenjsko je krenil Himmler najprej v bolnišnico na Golnik, kjer je obiskal ranjene vojake in brambovce. Nato je obiskal Kranj, ki je bil ta dan ves v zastavah. Prebivalstvo je sprejelo Himmlerja na trgu Adolfa Hitlerja pred občinsko hišo. Na županstvu se je Himmler vpisal v v najnovejši izdelavi in ze'o dobre kvalitete v največji izbiri po najnižjih cenah. Brezobvezen ogled in preizkušnja. rešernova ul. 44 \p1 „ Br šhs&ueM p škili šolah. Posebna priprava za dijake 3. in 4. ruzredov srednjih in meščanskih šol se začne 17. maju. Honorar za vso pripravo zelo nizek. Vpisovunje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 1(>: Novi (Turjaški) trg št. 5-111. Inštrukcije. _Strokovno popravilo vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za manj denarja le v specialni trgovini Everest servis, Prešernova 44. _ Že naši predniki so goreče častili Marijino brezmadežno Srce. O tem nam le|>o pove nova inajniška knjižica »Marijino Srce«. V knjižici so tudi litanije, maša in posvetilna molitev 1'ija XII. v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcu. Poskrbite si to naslovno sliko. Cena knjižice ena lira. — Knjiga E. Deržaj: »Podobe« je izšla. Naročniki jo prejmejo tekom tedna, dobite jo pa tudi pri založbi »Viharnik« Pred Škofijo 15-1. Knjigotržka cena lir 76.— Cerkveni vestnik Posvetitev Krščanskega ženskega društva brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Krščansko žensko društvo vabi p. 11. članice k siovesni posvetu, brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki bo v ponedeljek, 17. t. 111. ob 4, v kapeli 00. cisterijancev na Poljanski cesti št. 6. Posvetitev bo izvršil društveni duhovni svetovalec univ. prof. prelat dr. Lukman. Pridite vse, da se skupno izročimo in posvetimo brezmadežnemu Srcu naše nebeške Matere! Zaprte duhovne vaje za dekleta bodo v Lich-tenthurnu od 14. do 18. maja. Prijavite se takoj na Predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ambrožev trg 8, kjer dobite vsa ostala pojasnila. Iz Novega mesta Poziv. V Novem mestu bodo najbrže žo v teku enega meseca ponovno mojstrski izpiti. Zaradi tega pozivamo vse one gg. kandidate, ki so vložili svoje prošnje in dokumente že 1. 1942 zliornici TOI v Ljubljani, bodisi potom novomeškega Obrtno - pospeševalnega zavoda, bodisi potom kakega združenja, pa se našemu pozivu še niso odzvali, da takoj ponovno javijo podpisanemu poverjeništvu ali še rellektirajo na polaganje mojstrskega izpita ter pošljejo svoj točen današnji naslov. Nekateri so to že storili, večina pa še ne, zato prosimo, da to takoj store, da bomo vedeli računati nanje. — Enako velja ta naš poziv tudi vsem onim obrtnim j>oiiiočnikom, ki imajo namen polagati mojstrski izpit. Tudi ti naj se čimpreje javijo pri podpisanem poverjeništvu ter vlože prošnje in potrebne dokumente in vplačajo predpisano pristojbino. — Združenje in-dustrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine, odsek za obrtništvo, Poverjeništvo Novo mesto. Pomočniški izpiti za krojaško, šiviljsko in čevljarsko stroko so se vršili pri poverjeništvu obrtnih zadrug, v nedeljo, dne 2. maja. Izpitni komisiji krojačev se je predstavilo 7 kandidatov, in prav toliko kandidatinj izpitni komisiji šivilj. V čevljarski stroki pa so polagali pom. izpit trije vajenci. \'6eh 17 kandidatov je izpit opravilo, (z Podlipe pri Vrhniki • Na belo nedeljo, dne 2. maja, smo imeli krasno posvetitev šoloobvezne mladine podlipske župnije Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Šoloobvezni olroci so se zbrali pri Lurški kapeli; ta niso s pomočjo domačih pevcev zapeli Mariji v čast nekaj pesmic; eden izmed šoloobveznih olrok je imel kratek nagovor in nato so šli vsi šoloobvezni olroci v spremstvu domačega učitelj-stva z okrašeno podobo Marijinega Srca deloma v belih oblačilih v procesiji v župno cerkev, prepevajoč lepe Marijine pesmi, k sv. maši in k posvetitvi Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Med sv. mašo so vsi Šoloobvezni otroci imeli skupno sv. obhajilo. Pridno so otroci naše tihe doline opravljali prve petke in prve sobote, tako da smemo upati, da bo Marija posvetitev tukajšnje šolobvezne mladine sprejela. Najboljši sodobni bolgarski pisatelj pripovednik in pesnik Dobrudže, je Jordan Jovhov 1+1038) Njegovo krasno in največje delo im ln tam zlato knjigo. Na kranjskem pokopališču je državni vodja SŠ in šel nemške policije položil nato venec v počastitev spomina vseh žrtev, ki so padle v boju proti boljševiškim banditom. Iz Kranja je odpotoval državni vodja SS v Št. Vid nad Ljubljano, kjer si je ogledal narodno politično vzgaja-lišče za mladino. Odtod je krenil v Domžale, kjer je pred glavno šolo prebivalstvo gostu izreklo prisrčno dobrodošlico. Po kratkem obisku, ki ga je napravil Himmler še v Zgornjem Brniku, je odpotoval s spremstvom na Bled, kjer je imel še kratke razgovore. Za tem se je vrnil v Celovec. V torej dopoldne je Himmler v spremstvu gauleiterja pregledal nekatere urade v Celovcu ter se zanimal zlasti za folklorne, jezikovne kakor tudi zgodovinske zanimivosti Koroške, nakar je popoldne zapustil koroško ozemlje, do čigar meje ga je spremljal dr. Rainer. S Spodnjega Štajerskega Ureditev kmetijstva na Spodnjem štajer skem. V »Marburger Zeitung« piše vodja urada državnega komisarja za utrditev nemštva Er-vvin Seftschnig o obsežnem delu, ki ga je ta urad opravil v dveh letih. Posebej poudarja, kako posebne vrste so bile naloge urada, ki ni imel v tem primeru nobenih izkušenj, nobenih primerov in navodil. Njegovo delovno območje je bilo označeno z besedami »Utrditev nem- m Denračlia na me|i (Prevedel 2. 2 u n ) je pred kratkim izšel v v zbirki „Naša knjiga" v elegantni opremi areb. V. Gajška Za nenaročnike stane knjiga Lir 55'— Zalo2ba „\'a$a h n ligo" Lludsho hnllgarna v Llubllenl Pred škofijo 5 Miklošičeva cesta 5 Lep delavni jubilej ugledne tvrdke Te dni je minulo 25 let, odkar je odprl samostojno trgovino z železnino in kuhinjskimi potrebščinami gosp. Venceslav Breznik. V vrsti številnih drugih, ki se o njih piše v časopisju, zasluži ta lep delovni jubilej ugledne tvrdke še posebno pozornost. saj pomeni važno postajo v neutrudnem. solidnem in uspešnem uveljavlje-nju moža, ki ga poznajo skoro vsi Ljubljančani in vse podeželje. Venceslav Breznik,, ki je po rodu iz Varaž-dina, je prišel v Ljubljano še kot mlad mož. Prvotno je poskusil v pisarniškem delu, ki pa ni prijalo njegovemu podjetnemu značaju. Prestopil je v trgovino in službovat pri tvrdki Nagy na Vodnikovem trgu, nato pa pri tvrdki Franc Stu-pica. Želja, da bi se osamosvojil, ee mu je izpolnila 1. maja 1918, ko je odprl lastno trgovino na Cankarjevem nabrežju. Dobra in solidna postrežba je pripomogla, da je nova trgovina kmalu zaslovela in da se ie naglo večalo število odjemalcev. Ko je g. Venceslav Breznik preselil svoj obrat v Stritarjevo ulico, kjer je še danes, je užival dober sloves že daleč po zaledju Ljubljane in v mestu samem. Ob današnjem jubileju je trgovina ena naših najbolj znanih trgovin z železnino. Odličen razvoj mladega trgovskega podjetja je najboljši dokaz za velike sposobnosti gospoda Breznika. Te so mu priznali tudi njegovi tovariši trgovci, ki so mu zaupali važne funkcije v svojih stanovskih organizacijah. Gospod Breznik je bil ponovno odbornik ljubljanskega trgovskega Združenja, drugih stanovskih organizacij, sodeloval pa je tudi v šolskem odlioru Združenja. Povsod je uspešno opravil v6e dolžnosti, ki mu jih je naložila zaupana funkcija. Najlepša stran značaja gospoda Breznika pa je prišla do izraza v njegovem razumevanju za socialne dolžnosti. Ne samo, da ga mnogi prištevajo med svoje dolgoletne dobrotnike, tudi nameščenci so našli v njem najboljšega šefa. Kadar koli se je pokazala potreba, jim je vedno brez ol>otavljanja priskočil na pomoč. Prav po zaslugi gospoda Breznika, po njegovi uvidevnosti in smislu za gmotni položaj svojih sodelavcev nameščencev se je med gospodarjem in uslužbenci razvil prisrčen odnos, kakor ga zasledimo malo kje. Nameščenci zelo spoštujejo svojega šefa in mu vdano in zvesto pomagajo. Pridružujemo se čestitkam njegovih nameščencev, prijateljev in znancev in želimo gospodu Brezniku ob sedanjem delovnem jubileju še mnogo uspehov v bodočnosti. štva«, a se ni dalo primerjati v ničemer z zaščitnim delovanjem v ogroženih nemških ozemljih v prejšnjih desetletjih. Nove so bile v tem primeru misli, novi načrti, nova izvedba in nova dosega smotra. Zato se je tudi na Spodnjem Štajerskem smotreno razdelilo delo, ki ga je bilo treba opraviti na več različnih področjih, ki marsikdaj med seboj niso imela nobenega stika. Z varnostnimi ukrepi državne policije je bilo oproščenih veliko število nepremičnin in posestev z živim in mrtvim inventarjem in raznih drugih vrednosti. Vse je bilo treba zbrati, zavarovati in naprej upravljati. To je bila prva in najnujnejša naloga. Nato je bilo treba urediti delovna olimočja, ki so bila razdeljena tako: odsek za poljedelstvo in gozdarstvo, odsek za obrtno gospodarstvo in odsek za mestno hišno in zemljiško posest. Na tej osnovi se je začelo nadaljnje upravno delo za ureditev kmetijstva. Drobna liublfanska kronika Sv. mn.ša za pokojnega Petra Dehevca lio v cerkvi »v. Petra v torek, 11. mnjn, ob sodmlh. Vsi člani vabljeni. — Sempetrčani. XIV. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, 17. t. m., ob pol 7 zvečer v Veliki unionski dvorani. Tudi ta koneert bo vodil dirigent Drago Mario Sijanec. Kot solistka l>o sodelovala znamenita pianistka llossana Bottai-Orlandini. Spored koncerta pa jo naslednji: 1. Mancinelli: Bet: zaljubljencev Iz Chioggie, iz suite »Beneški prizori*, 2. Rahmaninov: Koncert v c-molu za klavir in orkester (solistka. ga. Rossana Bot-lai). 3. Čajkovski: Simfonija St. 6 v h-molu, op. 75, ki .ie znana pod imenom »patetična«. Predprodaja za ta koncert sc bo začela v sredo. 12. t. m., dopoldne v knjigarni Glasbeno Matice. Choplnove klavirske skladbe tvorijo pretežni del koncertnega sporeda, ki ga ho iz-vajal jutri ob 7 zvečer v veliki filhnrmo-nicni dvorani slaven pianist Cnrlo Vidusso. Na sporedu je po 12 Chopinovih Etude iz op. in in 25. Poleg Chopina bomo sliSali jutri zvečer še 6 Etude sodobne«« italijanskega sklndntclja Kerrarlja Trnrste in zna-rnonlto Beethovnovo Sonato op. 10 kot uvod 1< pianistlčnemu večeru. Na koncert slavnega mojstra opozarjamo. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. Zadnje vodstvo na Vnvpottčevl razstavi bo v nedeljo, II. maja, ob 11: razstava bo nepreklicno zaključena v sredo, 12. maja. Opozarlamo šolska vodstva, da bo po učna retrospektivna Vavpotičeva razstava odprta 1« Se do si ©de. 12. mnjn; za skupin •;ko obiske je vstouniua. kakor po navadi najnižja. Za otroke lz mestnega središča bo javno brezplačno obvezno cepljenje zoper koze v ponedeljek. 10. mnja, ob Iti v mestnem fizi-katu v Mestnem domu, prav tnko pa isti dan oh 17 tudi v mestnem zavetišču za onemoglo v Japljevi ulici 2. K pregledu nnj pa starši prinesejo v Mcslnem domu cepljene otroko zopet v Mestni dom 17. maja oh 10, in prav tnko pa 17 maja oh 17 tudi v mestno zavetišče v Japljevi ulici 2. K cepljenju jo troha prinesti vse leta 1012 rojeno otroke, ki doslej sploh Se niso bili cepljeni, enako pa tudi vse letoSnje ielo rojene otroke, ki so stari najmanj 3 mesece. Za otroke Iz Južnega dela mesta In z Viča ter Glino bo Javno brezplačno obvezno cepljenje znper koze v torek. 11. mnjn, oh 17 v ljudski Soli na Grabnu. Zoisova cesta, in isti dan rib 17 tudi v ljudski Soli na Viču. K pregledu naj starSi otroke prinesejo v liudsko Solo nn Zoisovi ccsti 18. maja ob 17 in isti dan ob 17 tudi v ljudsko Solo nn Vič. K cepljenju morajo starSi prinesti vso otroke, ki Se sploh niso bili cepljeni, in tudi one. pri katerih cepljenje dosloj m bilo uspešno, ne ozirajo so nn to, nli so starši dobili vabilo k cepljenju ali ne. O opravljenem cepljenju in pregleda dobo sta)" pismeno potrdilo, ki nnj en dobro shranijo, sni bo to potrdilo treba pokazali pri vpisu otrokn v Solo Vse drugo o cepljenju jc na razglasih, ki so nalepljeni na vseh oglnsnih deskah, na cerkvenih vratih in druprlh prostorih. Živilski trg založen z zelenjavo Kljub slabemu vremenu jo hil sobotni živilski trg živahen in je kazal na prvi pogled lepo zalogo domače zelenjave. Mnogo prodajalk je moralo oditi z drugega otoka na tretji. Kakor smo že r zadnjem poročilu omenili, jo sedaj na trgu ogromna izbira in ob'li< raznovrstno berivke, ki se jo zcio pocenila. V zadnjem uradnem ceniku jo bila določena maksimalna cena berivki na 8 lir kg. Seveda uradni cenik tudi navaja, da lahko prodajalke svojo blago prodajajo poljubno in pod to najvišjo ceno. Tnko sc jo v soboto primerilo, da so nekatere prodajalke, ki so pripoljalo na trg več jerbnsov berivke, jo ponujalo in prodajale po 3.80 liro kg, po ceni, ki jo določena za domnčo špinačo, kn-tere je bilo prnv lako mnogo nn izbiro. Velikanska je bila izbira raznih sadik, zlasti paardižnikovih, ki so bilo primerno poceni. Paradižnikove sadike .ie človek dobil lnbko po liri nli pa Se ccne.io. Na trgu je redek pojav, da bi prejšnje čase kdo prinašal naprodaj krmilno peso. To je nekdo prodajal po 2 liri kg. Hitro jo jo prodal, ker so so zanjo zanimali rejci za.icov. Jodilna pesa jo sednj postala bolj redka, ko jc je bilo v zimskih dnevih obilo naprodaj. Neka Trnov-čankn je prodajala konzervirnn stroiji fižol po 8 lir kir. Neka drunra ženska pa jc prinesla nn trg že cvetelo umetno jugodo. Sadika teli jagod je bila po 1 liro. Spccljalnc strokovne Inštrukcije za glm nazlje In meščanske Sole: Za malo maturo v vseh predmetih pripravljamo dljake-inje 3. j in 4. rnzr. gimnazije in 4. rnzr. meščansko j Sole. Učni honorar nizek! Poučujejo profo-' sor.ii, strokovnjaki. Informacijo in prljnvo I tudi danes v nedeljo dopoldne od 9 do 11: ! Mussollnljcv (Kongresni) trg 2-11. naslr. . Središčo rncstal, j Vodstvo »Koreprtltorja« vabi dijake I srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, dn so vpUojo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vso šolsko predmete. l'o želji tudi posebne ure lz posameznih predmetov (rnzln-ga, naloge, izpraševanje). Vnžno zn one. ki žele koucc leta polagati razredne In privat ne Izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepe-tltorlj. Mestni trg 17, I. Risarko ln pisateljico otroške slikanice »Sestrici dvojčlčl«, eospodično P. N., vljudno prosimo, nnj so zglasi člmproj v uredništvu »Slovenca'*. Gre za objavo slikarjee. — Uredništvo »Slovenca«. Gledališče O p e r a i Nedelja. » maja. ob 17: »EvgenIJ Onleeln«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. U r a m a i Nedelja. I. maja, ob 15: »V času obiskanja«. Znižane cene od 15 lir navzdol — Ob 18.30: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, ID. maja: Zaprto. Torek, 11. maja, ob 18: »Jorljeva hči«. Tro-niiera. Red Premierski. Naznanila RAniO. Nedelja, ». maja: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Koncert izvaja orgnnist Mnrgherita Nicosia — 10 Poročila zn vojake, oddaja v prlrodbi urada bojevnikov Fašistično zveze v Ljubljnnl za tovariše pod orožjem v Sloveniji — 11 Prenos pete mašo iz bazilike sv. Oznanjenja v Firenzi — 12 Rnzlaga evangelija v italijanščini (o G. B. Marino) — 21.25 Ttszlags evangelija v slovenščini (o. K. Sckovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časn. poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 VojnSke pesmi — 13.30 Orkester Cclrn vodi dirigent Barzlzza — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Operetna glasba — 14.30 1'esuii in napevi —'15 Poročila v sloven- ščini — 17.15 Andrej Skulj: Škropljenje sadnega drevja po cvetenju, kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pisana ffinsbn — 20.35 Narodne himne — 20.45 Godba kr. finančne straže — 21.25 Koncert radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. šijanee, slovenska glasba — 22.15 Predavanje v slovenščini — 22.25 Operna glasba na ploščah — 22.45 Poročiln Italijanščini. Ponedeljek, 1». maja: 7.80 Pesmi in napevi — 8 Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 45 Operetna glnsba — 13 Nnpoved čaas, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkesler vodi dirigent Potrniia — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncort radijskega orke-strn vodi dirigent 1). M. Šijnnec, glnsba zn godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn, poročila v Italijanščini — 17.15 Simfonična glnsba — 17.35 Pisana glasba — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. S' l.eben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Nnpoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Simfonični koneert vodi dirip-ent Kito Sct-vagc»i — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Orkester »Armonia« vodi dirigent Se-gurini — 22.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22.45 Poročila v itnli.innščini. I.KKARNK. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bnkarčlč. Sv. .Inkoha trg 9: mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Mur* mayer. Sv, Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Snšnik, Marijin trg 5. mr. Dcu-Klnnj-šček. Cesla Ariclla lica 4, iu mr. Bolilno ded., Cesta 29. oktobra 31. ŠPORT f Sodniki : Odborniki Celodnevni nogometni spored na igrišču Ilermesa v šiški. Če se bo vreme spremenilo, zadnje dni nam je proti letošnji navadi odprlo nebeške zatvor-nice in nas obdarilo s preobilno močo, bodo imeli danes ljubljanski ljubitelji nogometa kar polne roke dela. Na igrišču Hermesa bo kar pet nogometnih tekem. Začeli bodo že ob 9 dopoldne z igro med rezervama Hermesa iu Viča, končali pa bodo proti večeru, ko se bosta Dopolavoro t. t. in Mars trgala za točke prvega razreda. Glavna točka za nevtralne obiskovalce zelenih igrišč bo vsekakor ob 4, ko se bodo po-juvili na zelenem travniku gospodje od zelene mize. To so tisti, ki obvladajo teorijo nogometa ali točneje povedano pravila in pravilnike, z usnjato igračo pa bodo imeli najbrž iste, če že ne hujše težave kot jih imajo fantje, ki so vajeni nogometnih čevljev. Da se ne bodo preveč upehali, so znižali čas igranja na dvakrat 30 minut. Na eni strani bo igrala enajstorica nogometnih sodnikov, na drugi strani pa enajstorica odbornikov ljubljanskih klubov. Postav nam doslej še niso sporočili in bomo morali čakati do zadnjega, ko bodo nazorno pokazali, kdo so gospodje, ki vodijo našo nogometno barko, in kako se znajo vživeti v igro, kadar dobijo usnjato igračo pod noge, O ostalih današnjih tekmah smo pisali že med tednom. Ljudje, ki jim ne gre v nogometu za šalo, temveč se zdi, da rešujejo hudo važne zadeve, bodo prišli na svoj račun šele pri zadnji točki današnjega sporeda, pri tekmi dveh enakovrednih moštev — Marsa in Tobakarjev. Podroben urnik nogometnih partij na llermesu bo tale: ob 9 Hermes rez. : Vič rez., ob 10.30 Hermes : Vič (prijateljska tekma), ob 14 Zabjak : Korotan (prvenstvo II. razr.), ob 16 Sodniki : Odborniki, ob 17 Dopolavoro t. t. : Mars (prvenstvo I. razreda). Šport v kratkem SK Žabjak. Glede na nedeljsko prvenstveno tekmo pozivamo igralce 1. moštva, da so najkasneje ob 13.30 na igrišču ŽSK Hermesa v šiški. Zaključek prijav za umetniško razstavo športnih motivov. Društvo slovenskih umetnikov in prireditveni odbor za umetniško razstavo športnih motivov opozarjata interesente, da traja rok za udeležbo pri razstavi samo do 10. maja. GG. umetniki, ki šc niso dvignili prijavnih obrazccv, jih lahko dobijo v odborov! pisarni, Bethovnova ul. 2. Področje športnega udejstvo-vnnja je zelo pisano in široko in nudi mnogo- tere priložnosti za upodabljanje športnih motivov bodisi v slikah uti skulpturi Za razstavo, ki bo v Jakopičevem paviljonu tekom juniju, vlada zlasti med prijatelji telesne kulture veliko zanimanje. Naročajte tn širile *Slnvenra« f *>er(i0 ia KfttNECO stene coil facilmente come una piuma iuiia tarta. Kelte (artalerle e nel ncsozl spetiallzzati Vi mostre-ranno ben v*tsntlan mi modeli! KAWEC0 Zato KAVVECO paro tete s takšno lahkota po papirju. V trgovinah S pisalnimi potrebšci' nami Vam b odo radi pokazali različne mo dal« KAVVECO peres Umrla nam je naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa Amalija Šile roj. Božič vdova po nadučitelju Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. t. m. pol 3 popoldne z Zal, iz kapele Sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. maja 1943. Žalujoči: Vinko in Rajko, brata ter ostalo sorodstvo ob Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta iu svakinja, gospa Angela Svoboda vdova po okraj, tajniku Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9 t. m. ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapelo Sv. Jožeta k Sv. Križu. Ljubljana-Trieste, dne 7. maja 1943. * Žalujoči ostali. Zahvata Vsem, ki so nam v bolezni in smrti naše mame, gospe Roškar Frančiške soproge gostilničarja in posestnika stali dobrohotno ob strani, vsem gg. zdravnikom, čč. duhovščini, čč. sestram, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so io v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 11. maja 1943 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Jakoba. Ljubljana, dne S. maja 1943. Žalujoči: Ludvik, soprog; Ludvik, Vladimir, Aleksander, sinovi - in ostalo sorodstvo. Vsemogočni jc poklical k sebi kot žrtev materinstva mojo nadvse ljubljeno, zlato ženo, mamico, hčerko, sestro, teto in svakinjo, gospo Zoro Kosensna roj. Rakoš Blago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti dne 9. maja 1943 izpred hiše žalosti Cesta v Rožno dolino XV. št. 14 na pokopališče nu Viču. Blag ji spomin! — Sv. maša zadušnica bo darovana v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 15. maja 1943 ob 7 pri oltarju Murije Pomagaj. Ljubljana, dne 7. maja 1943. Globoko žalujoči Slavko Košenlna, soprog; Vekoslav, sinček; rodbine: Rakošcve, Ilarmel, Battelino, Ladič, Scdej, Teršek. jju;1!-,i-• •• i'. . , .r • t > >. Dne 3. aprila 1943 je umrl naš nadvse ljubljeni soprog, nepozabni svak, plemeniti človek in idealni oficir general Dragomir M. Popovič bivše jugoslovanske vojske Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki ob težki izgubi sočustvujejo z nami- , Beograd, Ljubljana, Osnabriick, dne 8. maja 1943. Žalujoča soproga Desanka roj. Se de j, Beograd; družina Sedejeva, Ljubljana. Naša ljuba, tako skrbna žena, najboljša mama, stara mama itd., gospa Antonija Debevec roj. Kocmur nas je dne 7. maja 1943, na prvi petek v maju, ob 8 zvečer, v 72. letu svoje starosti, •s svojo lepo dušo zapustila ter odšla k Bogu, viru vse popolnosti, v večno veselje. Nje v delu in dobroti izmučeno telo položimo k trajnemu počitku v nedeljo, dne 9. maja ob 16. uri na farno pokopališče na Igu. Ljuba mama, v naših srcih boš živela daljel Ig, Ljubljana, dne 8. maja 1943. Anton Debevec, orožn. postajev. v pok-, mož; Anton Debevec, kapitan boj- broda; dr. France Debevec, šef-primarij, sinova; Tončka Tominc, roj. Debevec, hči; žoržeta,, Zora, snahi; Ivan Tominc, zet; Ivko, Rožica, Mihcc, Mirica, vnuki, in vse ostalo sorodstvo. Previdnost božjo je dopustila, dn nas je zapustil naš ljubljeni brat, gospod S avsar star 21 let. Padel je na belo nedeljo, dne 2. maja kot deveta žrtev naše družine v borbi proti komunizmu. Pokopali smo ga dne 4. maja popoldne na pokopališču v Št. Rupertu. Iskreno se zahvaljujemo g. kaplanu Bruleu za vodstvo pogreba, vaški straži v Št. Rupertu in Rakovniku za spremstvo na njegovi zadnji poti, vsem sorodnikom in dobrotnikom za cvetje, ki so ga natrosili na njegov grob. Spominjajte se našega Dolfila in preostale druži niče v molitvi. t Praproče pri Št. Rupertu, dne 8. maja 1943. Žalujoči: Jožko, Pavel in Franci, bratje in ostalo sorodstvo. S. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček Umolknil je za frenutek, nato pa nadaljeval: »Kaj je nato storil morilec? Morda ne bomo tega zvedeli nikdar, ker je edina priča odšla v kraljestvo smrti. Predstavljam pa si. da je vzel skrinjico z dokumenti, jo odprl s ključem, ki ca je dekle imelo v torbici, in sc polastil pisem, ki so liilu zanj nevarna. Potem, mislim, je začel pripravljati okolje. Zučel je razmetavati vse, kur mu jc prišlo pod roke, v nudi, da bo policija domnevala, da gre za roparski umor. Raztrgal je dekletu obleko, odtrgal šopek z njenega pasu in ji ga vrgel v naročje, razbil zrcalo, prevrnil naslanjače in ru/trgai zavese... Ves ta čas je Skeel ostal v svojem skrivališču ves prevzet od groze nud tem, kar se je godilo pred njegovimi očmi. liil je preveč v strahu, da l>i se mogel sploh ganiti. Bal se je, da bo morilec tudi njega poslal za njegovo oboževanko, kajti prepričan je bil, da je ta človek zblaznel. Morilec je medtem nadaljeval svoje delo. Ni ga mogel več videti, a slišni je vse, medtem ko jc tičal v omari kot miška v pasti, ne da bi se mogel izmuzniti. Res strašne trenutke je moral preživeti!« Vunce si je prižgal novo cigareto in se še nekoliko bolj udobno usedel. •Prepričan sem, da jc Skeel preživel najstrašnejše trenutke v svojem nesrečnem živ- t ljenju, ko je skrivnostni morilec poskušul odpreti omaro. Kur zamislim se v njegov položaj: ubogi revež je čepel v temnem kotu in le nekii j centimetrov proč od njega je stal krepak možakar in skušal s silo odpreti omaro... Ali si moreš predstavljati, kako si je oddahnil nesrečne/, ko je morilec izpustil kljuko in se oddaljil. Nič čudnega bi ne bilo, če bi bil omedlel od veselju, a ni omedlel. Po/orno je |K>slušal in čakal trenutku, ko je morilec zapustil stanovanje. Tedaj je s tresočimi sc koleni prilezel i/ omare in začel gledati okrog sebe.« Tudi Vance je pogledal okrog sebe. »Pogled nikakor ni bil prijeten. Na (livarni je ležalo truplo mladenke. Ta pogled je bil za Skeela najstrašnejši. Privlekel se je do mize, da bi si truplo ogledal od blizu in es pri tem naslonil z desnico nn mizo... Tu so vaši prstni odtisi, gospod narednik. Hipoma je spoznal v knko strahotnem |xilo/aju se je znašel: sum je bil tu z umorjenim dekletom... Znani so bili njegovi odnosi do nje. Poleg tega pa je bil zaznamovan kot tat in ropar. Kdo bi mu še verjel, da je nedolžen? Čeprav je morda spoznal morilca, je njegov položaj bil tak, da bi ne mogel pripovedovati resnice. Vse je bilo proti njemu: način, kako je vstopil v hišo, dejstvo, da je bil v stanovanju sam z dekletom, njegovi odnosi do nje, dejstvo, da je bil že večkrat obsojen in da je njegov sloves bil vse prej kot dober... Vse je bilo proti njemu... Povej mi, Murklium, uli bi mu ti verjel?« »To nikakor ni važno!« je odvrnil Markham. »Nadaljuj svojo razlago!« Oba s Heathom sta poslušula Vunceja z na-ruščajočim zanimanjem. »Moja teorija se od tu naprej kar sama razvija... Skeel se je znašel pred nalogo, da mora čimprej izginiti, ne du bi pustil najmanjšo sled za seboj. V tem obupnem trenutku je njegov riiziini mrzlično deloval: šlo mu je za življenje. Lahko bi bil takoj zbežal skozi stranska vrata, ne da bi ga'kdo videl, toda zjutraj bi policija našla stranska vrata nezapahnjena. To dejstvo pa bi v zvezi z njegovim večernim obiskom pripomoglo, tla bi policija odkrila način, kako je vrata odprl. Ne, najti je moral drugo pot. Vedel je, da ga bodo osumili umora zaradi njegovih odnosov do dekletu in zaradi svojega slabega slovesa. Moral je torej zabrisati vsako sled za seboj ali pa bi bil pogubljen. Tako je spoznal, da bi bila najboljša rešitev, če bi so mu posrečilo izmuzniti se iz hiše in pustiti za seboj vrata zapahnjena. Nihče bi si ne mogel pojasniti, kako je prišel v hišo in kako je spet oiPel. Nu ta način bi si preskrbe! edini alibi, ki bi bil zanj mogoč, namreč negativen, ki pa bi s pomočjo dobrega odvetnika tudi zadostoval. Brez dvoma je iskal tudi druge izhode, a ni našel nobenega, ki bi bil boljši. Edino njegovo upanje so bila stranska vrata. Kaj naj strtri?« Vance je vstal in zazdehal. »To je moja najljubša domneva: Skeel je bil v pasti, a s svojo bistroumnostjo je našel pravi izhod. Morda je več ur taval po teli solnih in razmišljal. Nikakor ni izključeno, da jo v tem času nekajkrat vzdihnil precej na glas: .Moj Bog. moj Rog!" Kar se tiče kleščic domnevam, da je misel nenadoma šinila v glavo. Ve- dite, gospod narednik, da je namreč ta zvijača zapiranja vrat nu znotraj že stura. V knjigah, ki obravnavajo ruzne kriminale, najdemo tudi ncštevilue primere, kako je mogoče na različne nučine odpirati in zapirati vrata. Toda vse priprave, o katerih se v teh knjigah govori, se uporabljajo le za navudna vrata, nikakor pa no za moderen zapah. Če hočemo zakleniti od zunanje strani kuku vrata, pritrdimo iglo ali buciko na ključ in gu potem obrnemo s pomočjo nitke. Toda kljuka, ki služi za zapah, nima ni-kake odprtine... Ko je Skeel hodil po sobi in razmišljal knko bi zadevo rešil, je morda ne-nadoma zagledal kleščice nu toaletni mizici in hipoma mu je šinila v glavo rešilna misel. Seveda jo moral orodje prej preizkusiti. Preden pa je odšel iz sobe, je z dletom odprl skrinjico z dragulji, katero je morilec samo obdrgnil z grebljico. V skrinjici je našel siimo prstan, ki ga je pozneje skušal zastaviti. Nato je zabrisal za seboj vse odtise, pozabil pa je zabrisati odtise na kljuki v notranjosti omare in odtis roke na ini/.i. Ko je to uredil, je mirno odšel iz sobe, spravil zapoli nn prejšnje mesto na način, ki sem vam ga poknzal, nato pa je spravil kleščice v žep telovnika in pozabil nanje.« Ileath je modro prikimal. »Vsak zločinec, pa nuj 1k> še tako prebrisan, vedno kaj pozabi!« »Zakaj neki samo zločinci? Ali poznate koga na tem svetu, kjer mrgoli nepopolnosti, človeka. ki nikdar nič ne pozabi?« je malomarno vprašal Vance in se dobrohotno smehljal. Ileath je nekaj zagodrnjal. Njegova cigara je medtem ugasnila. Z veliko skrbnostjo jo je zopet prižgal. MALI OGJLASI V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, prt ženitovonjskih oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.1)0 Davek se računa posebej. Male oglase )e treba plačati takoj pri naročilu. ^ Premij DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva E. Tel. St. 20-69. 3 šlelo: Trgovski nameščenec bilančni in obratni knjigovodja. kalkulant, vešč sploh vseli pisarniških poslov s 7 letno prakso in Jezikovnim znanjem -tiče takojšnjo namestitev. Sprejme tudi navadnejše mosto Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nujno« St. 3027. (a isteio: Prazno scjio s kuhinjo iščem za takoj. Plačam za pol leta naprej, deloma z živežem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Železničar« št. 310ti. (s Uradnik Fant pošten In refen. Išče ka- ! kr. no k.ili zaposlitve. Na- I f lov v upravi »Slovenca« ( pod št. 3100._ (a 1 SlBIŽte EMie: Deklico od 13—17 lot staro, pridno. pošteno in krščanskih staršev, sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3083. (b Kuharico domačin, išče opremljeno sobo, zračno In suho, pri dobri družini, najraje za Bežigradom. Ponudbe na upravo »Slov.« pod naslovom : »Nekaj doma — zato pa vesten in pošten plačnik« št. 3017. (s Sončno sobo opremljeno, separirano. s štedilnikom, Iščem za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3088. (s Sobo s štedilnikom Išče upokojenka. Ponudbo upravi .Slovenca« pod »Mirna iu toOna« plačnica« št. 3121._(s Prazno sobo ev. opremljeno, iščo mirna starejša gospa. Plača tudi vnaprej. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točna 3146«, s za vsa dela. ki ima rnda otroke, sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. »20«. 3046. Službo dobi dekle \ Opremljeno sobo za kmečka dela ln pomoč |sč0 uradnik za takoj. — ........se : | Ponudbe na upravo »Slo- jvenca« pod »Takoj 3158«. gospodinji. Zglasltl Albanska 6, pri bežigraj ski gimnaziji. (b Fanta 17 do 20 letnega, za vsa poljska dela. sprejmem !SinroW6tT žimo za modroce Spretno postrežnico sprejmem za nekaj ur dnevno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3111. Gospodinjsko pomočnico za vsa hišna dela, sprejmem. Dalmatinova 5/1. Pošteno in pridno dekle dobi mesto v večji hiši. Plača in hrana dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. — liattelino Kozi, Ljubljana, Aljaževa 35. Služkinja ali postrežnica pridna in poštena, za vsa hišna dela, razen kuhe, dobi takoj stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3153. b vseh kvalitet kupile te od »2.— Ur naprej pri »ZIMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina: Sv. Petra e. 17, predilnica: FUŽINE izposodite si gramofon in plošče proti majhni odškodnini pri tt. »'Everest«, Prešernova ul. 44. Žago cirkularko ln triclkelj, naprodaj. — Velkavrh, Tomačevo 19. Postrežnico rlvnkrat tedensko, za dopoldansko ure, rabim takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3145. b j&tsio: 1CG0 lir nagrade dam dotlčnemu, ki ml preskrbi stanovanje z 1 ;t 11 2 sobama, kuhinjo in pritlkllnaml za 2 osebi. Stanovanje plačam za pol leta vnaprej. —- Naslov v upravi »Slovenca« 3090. 1ali 2 sobno stanovanje absolutno čisto, išče mir-i ;t. #ospa domačinka. Po želji plača tudi za eno loto naprej in cvent. odkupi pohištvo. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Sama« .št. 3092. (č Enoschno stanovanje i u':e mizar. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3105. m Tel. 40 88 DRVA PREMOG G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Mrčes (uši. stenice, bolhe Itd.) zanesljivo uničite s To-xln praškom. Drogerlja Kane. Židovska ultra 1. Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BliA-MOKIN. Z navodilom v drogeriji Kane, židovska ulica št. 1. (1 Papir za zatemnitev črn. 2 m širok, dobite v papirnici Bahovec, Tro-mostovje. (1 Vdovec starejši upokojenec želi spoznati dobro gospodinjo zaradi ženitve. Prednost upokojenka ali ev. prihranki. Dopise v upravo ' - l.rVi i ,'i: *)t)d !>Obm gospodinja« št. 3128. (ž Zaboje vseh velikosti in paradižnikove sode od 25 do 200 litrov, primerno za kislo zelje, smolo itd., dobite večje število v Kolodvorski ulici 3, na dvorišču. Voz, par komatov, konj črn, (i let star in sod za gnojnico, naprodaj. Vel kavrh, Tomačevo st. 19. Globok otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Videmska 9-1, blizu nove cerkve v filftkl. (1 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, BleHvelsova 29. (1 Brezove metle in držaje za lopate ter motlke dobite pil Gospodarski zvezi, Bleivveisova 29. (1 Slamo dobite pri Gospodarski zvezi, BleUveisova 29. (1 Prekle za fižol ln paradižnike dobito pri Gospodarski zvezi v Maistrovi ul. 10. Prodam posteljo, nočno omaro Iz trdega lesa, žični vložek, velik zaboj, trgovski pult In izložbeno omaro. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3129. (1 Par starih pisalnih strojev proda trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. (1 Otroški voziček kot nov, tapeciran, prodam. Cena 1900 lir. Pogledati v ponedeljek od 9 do 17. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3123. Gobelin sliko lepo, veliko : Jezus dobri pastir - ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »2400« št. 3121. Pisalni stroj rabljen, s pisalno mizo In stolom po nizki ceni prodam. Ogled dnevno od 9—12. Ileršifi, Rimska ce-, sta 13. (1 map netm-ffiiiiKr Velika Izbira klavirskih in diatoničnlh harmonik iKiipinu)] Železno blagajno stoječo, kupim. Navedbo velikosti ln cene ponuditi : A. Kovačič. Prešer-novn ulica 44. (k Pisal, in računske stroje stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove »Everest,. Prešernova ulica št. 44 BOE lisičje, nošene ln nove, dehorjevo stare ln nove. usnjate kovčege, aktovke dobro ohranjene, polhove čepice, čebelnl vosek in svinjske šetlne kupuje: Trgovina Zdravit, LJubljana, Stari trg štev. 30 Gramofonske plošče staro ali zlomljene ln gramofone zopet kupuje ln plača nove zvišane cene. »Everest«, Prešernova 41. (ls Pijavke (medlclnaino), kupimo. -Lekarna Gartus, LJubljana, Mosto. (k Kupujemo rabljeno šivalne stroje, dvokolesa, motorje lil druge tehnične predmete. Plačamo dobro. — Nova trgovina, Bleivveisova 36. Linolej dobro ohranjen, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »LlnolcJ« št. 3064. (k Kotel za pralnico za vzidati in linolej za kuhinjo ter šivalni stroj, kupim. Polzve se: Boc, Sv. Petra cesta 25. (k najboljših znamk In po najnižjih cenah. Specialna. delavnica za popravila vseli vrst harmonik. — Drago Jane, Sv. Petra cesta 42. Prodam posteljo in odejo, rjuhe, dve kapni posamezni in dve blažiti i. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3156. 1 čreslo, ježice in kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjarna LAVRIC, LJUBLJANA. Cankarjevo nabrežje št. 1 Elektromotor 5—6 KS, dobro ohranjen, takoj kupim. - Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober motor«. Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. Kupimo snažne sobne ln kuhinjske oprave, kakor tudi posamezno komade pohištva, kavče, otomane, žlmnlce ter druge uporabne predmete stalno kupuje Trgovina »Ogled« Mestni trg 3, vhod skozi vezo. (k Kupim: par sivih francoskih ov-načev plemeneev — ali mladiče. Kupim tudi dobro ohranjeno moško obleko za visoko postavo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3130. (k Damsko urico kromasto, kii^lm. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3151. k Šivalni stroj prodam pogrezljiv, nemške znamke. Poizve se pri hišnici Pred škofijo 19. 1 Dve tehtnici decimalni do 1000 kg in 3000 kg. kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 3148«. k Kombinirana omara furnirana, orehova korenina za jedilnico aH samsko sobo, naprodnj. Mizarstvo Vranlčar Franjo, Ob Zeleni jami 13. 1 »Curti« stroje za popravljanje nogavic In Igle prodaja zastopnik. Gledališka 14. Osebno se jo zglasiti do 11. 1 Oglašujte v edino uspešnem dnevni* ku »S i o vencu«' Rezervar kupim 200 do 300 litrov Iz železne pločevine 4 aH 5 mm. Ponudbe na: Kraigher, Slomškova ulica 27-a. | Unjciui j Brivskega vajenca sprejmem takoj. Rudolf Gradlščaj, Poljanska 77. Zajklo orjnklnjo z mladiči, prodam. Knezova 3 6, Ljul> Ijana VII. (J |I7 nn|em| Prazno sobo ali delavnico po možnosti v pritličju In centru mesta, Iščem za lepo ln mirno obrt, ki pa za enkrat ne bo v obratu. Naslov: Rožna dolina Predjamska 43, pritličje. fa—a———g fHOSlMt Klavirsko harmoniko 120 basov, register, črno, ugodno prodam. Poljanski nasip št. 32, I. nad Violine in čelo starinske, lil mojstrske umetnosti, prodam. Kolodvorska 30. 1 Klavir ugodno prodani. Ogleda se dnevno od 13—14. 6u-šteršlčova 3/1. g Klavir vzamem v shrambo ali na posodo. Ponudbe na upr. »»Slovenca« pod »Klavir 31G1«. S Poizvedbe i Volnen jopič sem zgubil na tramvajski progi »Kolodvor - Krekov trg« v četrtek zvečer. — Pošten najditelj naj ga odda v garaži Metropol, Miklošičeva cesta 38. Vajenca za torbarsko obrt sprej-i niem. Sv. Petra cesta 74, j Vanelll. (v Vajenca za pleskarsko ln sobo slikarsko obrt iščem za takoj. Brlcelj Ivan, Ljuli-I Ijana, Blelweisova St. 13, ' dvorišče »Flgovee«. v Praktični pouk Italijanščine vam po nizki ceni 8—10 lir nudi na vašem domu dipl. učitelj. Pojasnilo in naslov dobite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska ulica 3. Pozor stavbeniki tn hišni posestniki! Dobavljam, polagam In stružim stare parkete Josip Itrlec Kolodvorska 28, Ljubljana Parcelo na Kodeljevem, prodam. Polzvo se: Zaloška cesta št. 18, I. nadstr. (p Trgovsko hišo o parkom, petstanoVanj-sko, na prometni točki, prodam. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Komfort št. 3135«. (p V strogem centru mesta zamenjam manjšo trgovsko hišo za novejšo stanovanjsko. Ponudbe iz prve roko upravi »Slov.« pod »Za stanovanjsko« št. 3134. (p Dvostanovanjsko vilo na lepi sončni legi z vrtom v neposredni bližini mesta, brez posredovalcev, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ugodni plačilni pogoji« št. 3132. (p Kosilnice, brane, kultivatorji, reporeznke, gnojnicne črpalke, trijerji, m I a t i I n i c e i.t.d. TRGOVINA Z 2ELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI FERRUM LEON STUPICA Ljubljana, Gradišče 2 (poleg UrSulink) Vse denarne In trgovske posle tzvrSlm hitro ln ločno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Tel. 38-10 Vdova drž. uradnika Iščo posojila 6000 lir na enonad stro pno dvostanovanjsko hišo. Naslov v upravi »Slov.« pod 3049. Posodim večjo vsoto denarja proti dobri naložbi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Sigurna garancija« št. 3131. (d Kaitin Žensko kolo rabljeno, v dobrem stanju, kupim. Naslov pove uprava »Slov.« pod 3048. jfMo-motorll šoferska šola I. GABERSOEK bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43 Izpit se lahko polaga že z 15. letom. Tristanovanjsko hišo novo, s pritlkllnaml ln vrtom, prodam. Posredovalci izključeni. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Lir 300.000« št. 3133. (p Kupim parcelo kjer koli, do 4 0 000 lir. Naslov v fipr.ivl ..Slovenca« pod št. 3154. p Tovorni avto »ševrolet«, v odličnem stanju, prodam. Nosilnost 1500 kg. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3028. Filateliia Filatelisti! Ugoden nakup raznih fllatellstlčnlh novosti: znamk, fllatellstlčne literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri filatelijl »M LA D I NS K E ZALOZBE«. Ljubljana, Stari trg št. 30. patentne posleline mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno in po oizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni tr« 19 Ugodna prilika! Za 3200 lir dobite lepo mizo, 6 visokih stolov, krasno visoko omaro ln veliko stensko uro. Celovška cesta 163, dvor, (š Baročno jedilnico krasno, kombinirano jedilnico, spalnice, se lahko ogleda ob sredah in sobotah od 3 do 6 v Med vedovl ulici št. 28. (š "L KINO SLOGA "-50 Visoka pesem ljubezni v filmu »Nepopolna ljubezen« V glavni vlogi : Wllly Frltsch, Glsela Uhlen, Ida \VUst ln Liane Haid. PREDSTAVE ob 14, 15 50, 17.40 In 19.30; v nedeljo pa še ob 10 SO i TEL. KINO MATICA 22-41 Eden najmočnješih filmov sezone I Nevv Yorlc . . . mesto brez oddiha . . > Šport, Jazz, ljubezen I Izborna tehnično dovršena režija I Harlem« V glavi, vlogah: Vlvl Glol, Masslmo Glrottl, Amcdco NazzarI, Osvaldo, Valentl I Zaradi dolžine filma predstave ob 14.30., 16.30 ln 19. url. V nedeljo matineja ob 10.30. TEl. KINO UNION 22-21 ZA SMEH IN KRATEK ČASI — Priljubljeni dunajski komiki v Italijanskem filmu »Sedem let sreče« V gl. vi.: Vlvl Glol, Elll Parvo, Ilans Moser, Theo Llngen, Wolf Albach Retty in drugI Predstave: delavnik ob 15.30, 17.30 In 19.30; ob nedeljah ob 10 30, 15 SO, 1 7 30 in 19.30 Pohištvo več boljših kompletnih oprem za sobe naprodaj. Cerne Avgust, Ljubljana, Vodnikova 83. . (š Kavče, fotelje, otomane ima stalno na zalogi Habjan Jože, Igriška 10, za Dramo. 1 Lep kavč in postelja z modrocem, ugodno naprodaj. Kovačič, Ambrožev trg 1. 1 Elektromotor nov, 5.5 ks in kabel zamenjam za brejo svinjo. Brezovica pri Ljubljani št. 119. (f DRVA PREMOČ !V JCHUM! 30LCHIIKA C C IT A Novi naslovi Frančiškanska ul.3. Telefon 45-13. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje, Izvršuje vse Informacije ter razne osebne uslugo »SERVIS BIRO«, Ljubljana. šelenburgova 4. Prošnje vloge, prestave. Informacije, dopisovanje, Intervencije. odkup ln Izterjavo terjatev, poravnave, nakup In prodajo, upravo In nadzorovanje nepremičnin. obratov In soudeležb ter vse druge trgov-sko-gospodarske posle poverite komercialni pisarni ZA.IC LOJZE. Ljubljana, Gledališka ulica štev, 7. Kupujte pri naših inserentiti Dentifrici Zobna čistila Orema lirienlca. llril-lantinc, Knibrncazione. l'illole H. Forrovitmni-nlftlie — Ko m i ture — Spedlzioni — Oercanal coticcsHionari in proprio Higienska krema, hri-linitlne. mazila, kroR-llce U. železnovllaniin-sko - Preskrba — l'o-Mljatve — Iščemo s n lil o s t o j n e zastopnike. Firmacla ZftKISCCC - Calierla Mazzini - GEnOVS Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarji izdajatelj; inž. Jože Sedla Urednik: Viktor Cenčii A