■ GLASILO DRUŠTVA ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE 1 9799 1 MOSTOVI fčoooo w\ Izdajatelj Mostov: DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE (DZTPS) 1000 Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57, Slovenija telefon: (061) 317-862, telefax: (061) 320-131 © MOSTOVI Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-1266/97 mb/sp z dne 12. 11.1997 šteje strokovno glasilo Mostovi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Mostovi letnik XXXI št. 1 str. 1-64 Ljubljana 1997 Uredniški odbor: Viktor Jesenik, Alan McConnell-Duff, Anton Omerza, Ines Perkavac, Lidija Šega, Miran Željko (glavni urednik) - Lektorici: Nada Čolnar, Vesna Čopič - Likovno-grafično uredil in opremil: Nedžad Žujo - Računalniški stavek in tisk: Atelje Gajšek - Izhaja enkrat letno - Avtorske članke honoriramo Fotografija na naslovnici: Nedžad Žujo STROKOVNI ČLANKI PREDSTAVITEV POGLEDI NA PREVAJANJE SEMINARJI INFORMACIJE 4 MOSTOVI 1997/XXX! Vsebina STROKOVNI ČLANKI. 6 □ Jože J. Unk Kako neslavist doživlja prevajanje in lektoriranje strokovnih tehničnih besedil. 6 □ Alan McConnell-Duff llluminating Errors. 9 □ Snežana Muzica II nostro inglese quotidiano.13 □ Peter Bretthauer Ustrezen profil strokovnih prevajalcev in pogoji za dvosmerno prevajanje.25 □ Andrej Skubic Računalniški programi za prevajanje.28 PREDSTAVITEV.38 □ Miran Željko Predstavljamo vam Olgo Shrestha.38 POGLEDI NA PREVAJANJE.43 □ Ines Perkavac Si dice o non si dice.43 □ Amalija Maček - Mergole Gospod Janez ali don Juan.44 □ Anton Omerza V kakšnih razmerah delujejo slovenski strokovni prevajalci.46 □ Anton Omerza Strokovni slovarji v Sloveniji.49 SEMINARJI.52 □ Maja Dolanc Seminar za prevajalce medicinskih besedil.52 □ Karin Band How to Vet a Dictionary.53 □ Anica Rant Posvetovanje o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju.54 □ Lidija Šega Podiranje tabujev.56 INFORMACIJE.59 □ Olga Shrestha Poročilo z volilnega občnega zbora.59 □ Anton Omerza Šegin slovar.62 Novi člani DZTPS.64 Zapustili so nas.64 MOSTOVI 1997/XXXI 5 Contents PROFESSIONAL ARTICLES. 6 □ Jože J. Unk A non-Slavist’s Experience of Translating and Correcting Technical Texts. 6 □ Alan McConnell-Duff illuminating Errors. 9 □ Snežana Muzica Our Everyday English. 13 □ Peter Bretthauer A Suitable Profile for a Professional Translator, and Conditions for two-way Translation.25 □ Andrej Skubic Translation Softvvare.28 PERSONAL PROFILES.38 □ Miran Željko Olga Shrestha.38 OVERVIEVV ON TRANSLATION. 43 □ Ines Perkavac That’s how we say it - or don’t.43 □ Amalija Maček - Mergole Mr. John or Don Juan.44 □ Anton Omerza Conditions for Professional Translators.46 □ Anton Omerza Professional Dictionaries in Slovenia.49 SEMINARS. 52 □ Maja Dolanc Seminar for Translators of Medical Texts.52 □ Karin Band How to Vet a Dictionary.53 □ Anica Rant Congress on Scientific and Technical Expression in the Slovene Language. 54 □ Lidija Šega Breaking through Taboos.56 REPORTS. 59 □ Olga Shrestha Report on the AGM of the Society.59 □ Anton Omerza Lidija Šega's Dictionary.62 New DZTPS Members. 64 Deceased DZTPS Members. 64 6 MOSTOVI 1997/XXX! STROKOVNI ČLANKI Jože J. Unk Kako neslavist doživlja prevajanje in lektoriranje strokovnih tehničnih besedil Knjiga, časopis, revija, pisana beseda... Ko človek vzame v roke napisano besedilo v kakršnikoli obliki, najprej opazi črke, ki jih nato poveže v besede in te v določen smisel. Tako je zapisana ideja, zamisel, napotek, pravilo, zakon in podobno. Temeljna naloga vsakega zapisa, ki hoče nekaj povedati, sporočiti, je njegova berljivost in razumljivost. Berljivost se doseže s primerno uporabo črk, osnovnih gradnikov vidnega dela zaznave besedila, razumljivost pa s pravilno, smiselno in predvsem logično razporeditvijo besed, stavkov in odstavkov. Kot so nas že v osnovni šoli učili: uvod, jedro, sklep. S pravo mero pri izbiri ter ustreznim zaporedjem besed se doseže lep, tekoč jezik, ki ga potem lahko vsakdo z užitkom posluša ali bere. Vse to še ne zagotavlja razumljivosti. Pomembna, mnogokrat pa tudi odločilna, je pravilna uporaba besed. Večkrat se sliši, posebej pri nas tehnikih, daje pomembna le sama razumljivost, toda to pelje v ohlapnost izražanja. Drobne malenkosti, spremembe v spolu ali sklonu, lahko popolnoma spremenijo smisel, pomen besedila. Zato še kako velja izjava mojega spoštovanega gimnazijskega razrednika, profesorja doktorja Jože Mahniča, zapisana pred nedavnim v Delu, daje “vrhunski strokovnjak, ki ne obvlada jezika, klavrn paradoks”. To je moj uvod v podrobnejšo razčlenitev nekaterih zank in orehov, ki jih srečujem pri tehniškem lektoriranju strokovnih besedil. Izraz “tehniško lektoriranje” uporabljam, da ga ločim od slavističnega, ki je seveda še vedno potrebno, sledi tehniškemu in je naloga sla¬ vistov/slovenistov! Moje delo je lektoriranje prevodov tujih standardov, predvsem iz angleščine. Potrebna opravila delim na dva dela: • nadzorovanje prevoda (točnost, smisel¬ nost) • pravilna (zaradi večpomenskosti dostikrat do¬ govorjena) raba tehniških izrazov. Ob tem še sam nadzorujem in popravljam najbolj očitne pravopisne napake, ki kažejo na prej omenjeni paradoks. Najprej bi opozoril na besedno obliko, kjer se nikakor ne strinjam z današnjimi slovenisti: “...koli”. Te štiri črke niso ne samostalnik, ne glagol, ne pridevnik, sploh nobena besedna vrsta. Ta “beseda” sama zase ne pomeni nič, se ne sklanja, ne sprega, nima števila, nima spola. Je samo pripona. Zato naj ne stoji samostojno. Torej: katerikoli, s komerkoli, ka¬ korkoli in ne kateri koli, s komer koli, kakor koli. Ti besedni koli so kot ošpičene prekle, nikamor ne spadajo, pa vendar padajo in bolijo. Druga beseda, ki me zbada, je znamenita nacija, nacionalnost, nacionalen in podobne privlečenke, jaz jih imenujem kar nacistke. Menda je to prinesel v našo politično teorijo dr. Tine Hribar z razlago, da narod, ki dobi državo, postane nacija. Take razlage me spominjajo na teoretika moje in naše skupne preteklosti. Tudi on je iskal tujke, daje ločil novo od starega. Kako bi se ta razlaga slišala po angleško: “a nation which gets a State be- MOSTOVI 1997/XXXI 7 comes a nation”. Super, kajne. V Jugoslaviji je bilo včasih še opravičljivo uporabljati besedo nacija, da so jo naši “bratje” pravilno razumeli. Sedaj pa nam bodo menda zadoščale besede ljudstvo, narod, država. Spominjam se kozerije, objavljene pred mnogo leti v (verjetno) Sloven¬ skem poročevalcu, ko je avtor rekel: “Hvala bogu, da imamo klerikalce, da vsaj oni skrbijo za lepo slovenščino”. Danes bomo morali to kozerijo nadaljevati, samo klerikalce preime¬ novati v komuniste. Kako bi se slišalo “Na¬ cionalna in univerzitetna knjižnica” ali pa “Tri¬ glavski nacionalni park”? Na srečo ali pa hvala bogu je obakrat pravilno uporabljena beseda “naroden”. Pri nas tehnikih je v čislih predvsem ra¬ zumljivost, še|e nato, če je kaj prostora in časa, tudi lepota izražanja. Pa še toliko jugizmov, ki se jih večinoma niti ne zavedamo, nosimo vsi po nepotrebnem s seboj. Takšna je besedna zveza “v kolikor”. Kako sem se kregal s kolegi pravniki, ko sem jo zamenjal s “če”. Da to ni popolnoma isto in da mora ostati razlikovanje, so rekli. Ko sem vprašal, v čem je razlika, je bil odgovor, da v občutku. Pa smo tam. Kako smo že rekli: klavrn paradoks. Še huje je z besedo “otvoriti”. Imamo npr. otvoritev prvenstva, razstave in drugih kulturnih prireditev. Pa bi lahko namesto otvoritvenega govora imeli uvodni (ali pozdravni) govor, namesto otvoritve razstave pa odprtje razstave, namesto otvo¬ ritvene bilance pa začetno bilanco itd. Žal je še veliko, veliko huje z besedo zaključiti, zaključek. Po slovensko, brez hrvaškega čistunstva, se lahko namesto zaključka reče sklep, ugotovitev ali sklepna ugotovitev, pa tudi konec, končati. Samo v elektrotehniki še nisem našel primernega izraza, ki bi to besedo zamenjal pri pomenu: zaključiti vod, vodovni zaključek. • Naštel bom najbolj pogoste besedne napake, na katere poleg zgoraj navedenih naletim pri svojem delu: pismeno pisno (pomenska razlika: znati pisati - kako sporočiti) ločljivost razločljivost (dva sestavljena dela ločim - na zaslonu, instrumentu pa dobro razločim) izgradnja graditev, gradnja (jugizem) • Poleg teh napak neprestano ugotavljam, da strokovnjaki zelo radi uporabljajo tujke, včasih, da bi naredili vtis, včasih iz malomarnosti, včasih pa kar tako, kot da niti ne vedo točno, kaj uporabljena beseda pomeni. To so seveda že “strokovnjaki". Take besede so: lokalni kvaliteta kvantiteta komercialen transparenten operater ruralen precizen krajevni kakovost količina tržen pregleden; prosojen obratovalec podeželski natančen Žalostno, da tako kot prej omenjeni teoretik naše polpretekle dobe sedaj tudi naši novi strokovnjaki delajo isto, iščejo tujke, da bi dokazali, da z onim prej in njegovo ideologijo nimajo ničesar skupnega, npr. krajevna (in ne lokalna) samouprava. • Zanimivo in poučno pri lektoriranju je bilo vprašanje obrazil -er in -or pri prevzetih tujkah. Pri ZRC SAZU so mi pripravili tole primerjavo, ki kaže, da francosko obrazilo -er zadnje čase prevladuje: “-er” “-or” (oseba) (stroj) operater operator 8 MOSTOVI 1997/XXXI (lastnik) restavrater (poklic) režiser konstrukter dekorater distributer retušer kinooperater kondukter masker aranžer (umetnik) restavrator (naslov, firma) profesor konstruktor dekorator distributor. off-line občasen on-line sočasen • pomembno pri predpisih, pravilnikih, zakonih: conformity skladnost compliance ustreznost accordance soglasnost, soglasje safeguard varovanje protection zaščita safety varnost Najtežje delo imam pri prevajanju in lektoriranju. Zadržal se bom le pri prevajanju v slovenščino. Dokler gre za leposlovje, se da marsikateri pomen izraziti na več načinov, z več besedami, ne da bi trpela natančnost prevoda. Ko pa gre za tehniško besedo, se zaplete. V slovarju je več izrazov za enega tujega. V takih primerih je potreben dogovor. S kom, kje, kdaj, kdo bo odločil? Različna tehniška področja se prekrivajo, isti tuji izraz pa ima lahko različne pomene. Take zanke poskušamo reševati in jih večinoma tudi rešimo na USM (Urad za standardizacijo in meroslovje) pri MZT (Mini¬ strstvo za znanost in tehniko). Pri vseh dvom¬ ljivih rešitvah nam pomaga tehniška pod¬ skupina pri ZRC SAZU, ki pripravlja novi tehniški slovar. Zanimive so predvsem besedne skupine, ki so si pomensko zelo blizu, ali pa skupine, ki zvenijo podobno, pomensko pa so si celo nasprotne. Takrat je treba biti previden. Taki besedni pari, trojčki, četverčki so npr.: • nove besede (tudi za izvirno področje kako¬ vosti oziroma statistike): affordability privoščljivost /koliko si lahko privoščiš, dovoliš/ disponibility razpoložljivost dependability zagotovljivost /v določenem trenutku zagotovo na voljo/ • nova raba v informacijski tehniki (teleko¬ munikacije, računalništvo): access dostop; dostopoven /namenjen za dostop/ npr.: “access protocol/netvvork” ni “dostopni(o) protokol/omrežje”, temveč pro¬ tokol/omrežje, ki omogoča dostop, torej “dostopovni(o) protokol/omrežje”. accessible dostopen (vrata so lahko dostopna in dostopovna: če jih zasujemo, niso več dostopna, so pa še vedno dostopovna) • pomembno pri meritvah: accuracy točnost precision natančnost test preskusiti check preveriti mistake pomota error pogrešek; napaka application uporaba; uporaboven /namenjen za uporabo/ npr. “application protocol” je "uporabovni protokol” technology tehnologija (znati s čim: tempe¬ ratura, vlaga, klešče, brušenje... zato imamo tehnologe!) technics tehnika (veda, znanost, znati kako). fault failure defect synchronous simultaneous okvara odpoved hiba hkraten, sinhron sočasen, simultan Pozor: bistveno je razlikovanje med tehniko in tehnologijo v slovenščini (MZT bi se moralo imenovati Ministrstvo za znanost in tehniko!, vendar pa, če je tehnika znanost, je dovolj, da se imenuje Ministrstvo za znanost) MOSTOVI 1997/XXXI 9 • novo področje, ki si je tudi v izvirniku moralo • še nekaj provokativnih novih besed najti kup izrazov: (neologizmov): land ground terrestrial overhead (under)ground earth kopenski talni prizemeljski, prizemni nadzemni podzemni zemeljski in/ali oziroma (v zakonih in podzakonskih aktih naj bi se tako uporabljalo) destination usmerišče (kraj, kamor se kaj pošlje, da bi tam ostalo ali pa da bi se poslalo naprej); namembna smer, destinacija • pri posebnem področju akreditiranja smo se odločili, da nosilne besede ostanejo tujke/ prevzemke (enako uporabljene v vsej Evropi in na latinski podlagi): accreditation akreditiranje; akreditacija; pooblastilo, poverilnica certification certificiranje; certifikacija; potrdi¬ tev vendar pa: verification overovitev; verifikacija validation oveljavitev; validacija (e)valuation (o)vrednotenje; evalvacija • pomemben prevod kratice Moll: Memorandum of Understanding Spomenica o strinjanju (NE. ... razumevanju) deviation izsmeritev (preusmeritev ni možna, ker imamo v elektrotehniki že usmernik, pre- smernik, razsmernik); odklon chew žvekljaj (enota za potrebno število žve¬ čilnih ugrizov) code kod (ključ ali algoritem za pretvarjanje, npr. desetiški, dvojiški kod) koda (rezultat pretvarjanja, kodni zapis). Delo teče naprej. Zank in orehov bo dovolj, dokler bo jezik živ. Zaradi nas bo takšen tudi ostal. Noben tujec ne bo skrbel za to, kar so nam predniki pustili kot eno od najbolj opre¬ deljujočih značilnosti naroda. Druge so skup¬ no ozemlje, skupna zgodovina. Nam je temu uspelo dodati še državo. Alan McConnell-Duff llluminating Errors I should like to thank The British Council, Di- rector Carl Reuter, and English Teaching Ad- viser A. Hill for having kindly invited me to par- ticipate in this conference. I am particularly giad that, on this occasion, special attention is being given to the topič of Translation. To begin with, I should like to say a few vvords about my possibly enigmatic title: lllu¬ minating Errors. The word error usually has negative connotations, but I vvanted to sug- gest that errors need not always be “bad”- they can often be useful. After trying out a few ad- jectives to go with_error(s)-interesting, fortu- nate, helpful, instructive -1 decided that illumi- nating vrould be best. We can “illuminate” er¬ rors, by explaining what has gone wrong, while the errors themselves can show us why things go wrong in translation, or in vvriting in a for- eign language. The errors I shall be speaking of here are not grammatical mistakes, but flavvs - many of them slight - vvhich blur the sense, lead to ambiguity, or simply convey the vvrong mean- ing. As in this advertisement allegedly seen in an Oxford local paper: 10 MOSTOVI 1997/XXXI Young German lady (21) seeks accommo- dation near language school with the intention of improving the English language. A noble ambition, indeed! Since the arguments tor and against the use of translation in foreign language are by now well knovvn, I shall restrict myself to just one general point vvhich needs to be re-stressed. It is this: translation is a natural and necessary activity. It goes on ali the time outside the class- room - in banks, airports, hospitals, law-courts, factories, department Stores, opera houses, hotels and, of course, travel agencies and tour- ist offices. In short, almost the entire economy is reliant - to some extent - on the Services of translators. I am not suggesting that language learners should be trained to become transla¬ tors, any more than they be given some train- ing in translation. Most students, once they begin their Professional lives, will be brought into contact with foreign languages in relation to their mother tongue. Translation activities can help them better to understand what that relation is. And errors - whether their own orthose of others - can illuminate their understanding. To take a brief example from personal ex- perience: a friend of mine, a Professor of Psy- chology (not a language teacher!) was asked to vvrite a letter of recommendation, in English, for a Slovene colleague. Basically, the letter was very good, but there vvere two interesting er¬ rors. After mentioning that his colleague was: “lecturing on different in-service courses aimed at high school teachers with unproper peda- gogical qualifications”, he went on to add that ‘The facts mentioned show that the candidate has sufficient teaching experience”. When I pointed out that “unproper pedagogical quali- fications” sounded, to say the least, a bit odd in English, he laughed. We agreed that some- thing like “teachers who do not have suitable teaching qualifications”, or “who do not have proper/adequate teacher training qualifica- tions”, vvould be closer to the mark. But he was puzzled by my second query, to the vvords: “The facts...show'that the candidate has suf¬ ficient teaching experience.” I suggested that sufficient sounded almost negative (just eno- ugh), and that a more positive word, e.g. suit- able/the necessary/required/appropriate, vvould be needed. He agreed, and we soon savv that the confusion vvas caused by the source language word (ustrezna), vvhich does not always match its English equivalents (suit- able/appropriate) in the dictionary. Those are typical examples of the types of errors vvhich occur in translation, and can best be remedied through vvorking on, and with, transla¬ tion. For, the more practice one gains, the sooner one comes to realize that many errors are recur- rent and predictable, and that they can be avoided. Just as a driver, who knovvs tvvo roads well, will also know vvhere the dangerous curves and blind-spots are - and how to čope vvith them. Let us novv turn to some of the commonest sources of errors - the “danger spots” - in trans¬ lation, and look at some specific examples. If vve set aside those vvhich are simply straight language mistakes, e.g. hitted instead of hit, then vve can group the most common types of error under the follovving general headings: i Word choice (vocabulary, terminology, etc.) ii Word order iii Punctuation iv Style Register /including metaphor and im- agery) v Reference (vvords such as it, that, vvhich, here, etc.) vi Meaning and Ambiguity And , as a final category, vvhich may also include many of the above: vii Source language influence (and cultural dif- ferences) I should like to stress that these categories are not bound to English alone; in my expe- rience, they are generally valid for transla¬ tion into a non-mother tongue. Let us novv look at one example of each. i Word choice “Our “Bee and Flovver” soap does no harm vvhatever to your skin. Just try it and you will see our sincere recommendation is rather.convincing.” (SL Chinese) This othervvise charming message does not have quite the effect intended. Firstly, be- cause does no harm vvhatever to your skin MOSTOVI 1997/XXXI 11 strikes a somewhat negative note. Secondly, the expression ratherconvincing sounds too hesitant: change rather to most - or just leave it out. (It is interesting to compare that with a similar Italian advertisement: “Pure and gentle talcum povvder for the čare of very sensitive epidermis. The components and the slight fragrance of it are especially indicated for the baby’s skin.” The vvords in bold type are ail too strong.) ii Word order “The role of the CSCE High Commissioner is of the utmost importance. His activities have fully justified his existence in a rela¬ tiven short period of time.” (SL Slovene) The second sentence might be (partly) im- proved by beginning with: “In a relatively short period of time...” In passing, I should add that vvord order is an important source of difference betvveen languages, and is ali too often negiected in text books. Translation helps to reveal the problem areas. iii Punctuation “These findings were to lead to research on living organisms and their effect on tumors was investigated very early on.” (SL Croatian) Since the sentence involves two almost separate parts - marked by the verbal con- struction “were to lead to” and “was inves¬ tigated” - a comma is needed after organ- isrri, in order to make the break clear. The importance of good punctuation cannot be overestimated: it is to vvriting what intonation is to speech. in medical, techni- cal and scientific papers especially, poor punctuation can lead to serious misunder- standing. (What would have happened if I had left out the comma after especially?) iv Style and Register “The architects had quite a lot of trouble vvith these columns before the desired optical ef- fects was achieved.Thething vvasthat, in spite of the raised pattern, the concrete rods could be seen through the glass. (SL Russian) This example illustrates one the common- est errors in translation - that of mixed reg¬ ister . The formal tone of “desired optical effect” and “raised pattern” clashes vvith the informality of “quite a lot of trouble” and “the thing was that”. A similar type of error is that of mixed meta- phor, to vvhich native speakers of English are also inclined. As here: “Lufthansa is one of the world’s leading airlines and has been breaking new ground in the air for several decades.” v Reference A simple example, referring to the Pope’s recent visit to Slovenia: “In the middle of the presbytery stands the male choir from Celje; as soon as the Pope takes his seat it performs the composition “Totus tuus”. We understand, of course, that it refers to “choir” not to “seat”, but the example illu- minates an important rule-of-thumb for ref¬ erence. If there is a danger of misunder- standing, do not hesitate to repeat the vvord referred to - here, the choir. vi Meaning & Ambiguity Bernard Russell, in his Problems of Philoso- phy”, gives an excellent brief example of the lurking danger of ambiguity: “A is more like B than C.” Does this, he asks, mean? - “A is more like B than it is like C.” or “A is more like B than C is like B.” In technical and scientific vvriting, ambigu- ity rnust at ali costs be avoided: In patients vvith high blood pressure the therapy should be vvithdravv for at least 2-3 days prior treatment vvith ENAP, if possible, othervvise the risk of hypotension is in- creased.” What does “if possible” refer to - the drug ENAR or the time period of 2-3 days? Al- 12 MOSTOVI 1997/XXX! most certainly the latter, but we are not sure. vii Source language influence This category, of course, covers ali the other areas. Language users, hovvever, are not al- ways aware of how strongly the mother tongue (L1) influences the foreign language (L2). Here are just a few examples, with the briefest of comments: - “Departure from the hotel should be an- nounced to the reception before 10.00 and rooms vacated by 12 noon. Staying over this time will necessitate payment of a fur- ther day." (SL Croatian) The style is too heavy, almost menacing. The words in bold type could be reduced to a more neutral formal tone. - “In London, in New York, in Mexico City as well as in Pariš, the metro is becoming thejndispensable navigational instrument of the city dweller of the year 2000. (SL French) One can feel the strong influence of the French vocabulary and sentence structure. - The mighty silhouette of J.S.Bach closes the epoch of the European Baroque style in mušic vvithout filling it completely. (SL Polish) Can a silhouette be “mighty”? A strange jumble of images, almost certainly faithfully translated from the source ianguage. To end this overview of common errors, I shall now invite you quickly to test your- selves on a few typical errors - both in trans- lation and in mother tongue English. SPOT THE ERROR(S) 1 Please hang your towel on the side of the bath if you want it changed. 2 The National Gallery made yesterday a pre- sentation of the stili life Three Bunches of Flovvers from the 17th century, a donation by the American company Away. 3 Ali used programmes (vvritten in program package MATLAB) are given in the Appen- dix. 4 You are invited to taste our fine domestic kitchen in our specious and comfortabie restaurant. 5 One of the major pollutants is coal fired povver station fly ash. 6 In order to illustrate the idea above a hy- drodynamic plant, shovvn in Fig.2 is stud- ied. 7 Note that if you take off your shoes during flight, feet tend to svvell, and you may have difficulty getting them on again. (Airiine In- flight magazine) 8 The tax base represents the profit made in ltaly and abroad (after deducting business expenses). 9 Additionai income brings tourism. 10 VVORLD ECONOMY ON THE BRINK OF RECOVERY (headline, The Times) I am sure you vvill have spotted the errors vvith¬ out difficulty, so I vvill just add a fevv brief com¬ ments. in numbers 1 and 7, the problem is that of reference: (1) it refers, of course, to the “tovvel”, not to the “bath”, (7) them refers to “shoes”, not to “feet”. In 3, 8 and 9, there are errors of struc¬ ture or word order: (3) “Ali programmes used...”(8) “The tax base is represented by...”, (9) ‘Tourism brings additionai income.” In number 2, the meaning is biurred; it should read: “Yesterday, the National Gallery displayed a picture - the still-life Three Bunches of Flovvers....- donated by the American corm- pany Amway”. In 5 and 6, the problem is (lack of) punctua- tion: (5) this great cluster of nouns and adjec- tives must be broken up, e.g. ...coal-fired povver station fly-ash. (Or, .. .fly-ash from coal- fired povver stations). (6) A vital comma is needed:...” to illustrate the idea above, a hy- drodynamic piant (shovvn in Fig.2) is studied.” MOSTOVI 1997/XXXI 13 In 4 and 10, the problem is word choice: (4) “taste our...domestic kitchen”... (no thanks!), try - cuisine or cooking; (10) ... “on the brink of ...” collocates vvith “disaster", not “recov- ery”; try “on the verge of”. Source language influence is clearly felt in numbers: 1,2,3,4,8 and 9. A brief conclusion: 1 Translation is a normal and natural ianguage activity. it can also be enjoyable. 2 Language learners have a mother tongue. Why should this be ignored? 3 Translation involves discovery - of both lan- guages. Snežana Muzica II nostro inglese guotidiano i muri delle nostre citta sono tappezzati di annunci pubblicitari e manifesti sui quali ricor- rono in modo sempre piu massiccio parole inglesi; ormai un esercizio pubblico o un nego- zio mancano di qualsiasi attrattiva se non manifestano nelUdioma d’oltremanica 1’attivita praticata; in ogni dove, persino nelle situazioni piu banali della vita quotidiana, e necessario conoscere (anche se troppo spesso la cono- scenza e -imprecisa, in virtu, forse, dei molti strafalcioni e delle imprecisioni con le quali certi vocaboli vengono usati) questa lingua divenuta veicolo qualsiasi universale di comunicazione. Ecco qui di seguito una panoramica di voca¬ boli ricorrenti nel linguaggio comune oppor- tunamente commentati: 1. BOOMERANG arma da getto in legno, di origine australiana (la parola deriva dalla lingua degli aborigeni) che ha la proprieta di ritornare a chi l'ha lanciata nel caso non colpisca il bersaglio. Per traslato diciamo »effetto boomerang« per indicare un’azione, una scelta sbagliata che si ritorce su chi l’ha compiuta. 4 In language learning, mistakes must be made. (You don t learn to ski vvithout fall- ing.) Translation helps us to understand more precisely why the mistakes are made. 5 Errors can teach, vvhile “model sentences” only preach. In English, there is a cliche: “We ali learn from own mistakes”. Yet it is also true, espe- cially in language learning. But the learning of foreign languages involves two languages, not one. If we ignore the mother tongue, it will be much harder to profit from those errors which are tru!y “illuminating”. 2. BABY-SITTER (vocabolo composto da baby = neonato e sitter = vocabolo che indica una persona che sta seduta come una gallina mentre cova le uova). L’espressione a sitter e infatti usata per indicare una gallina che cova. Indica una persona che si prende cura dei bambini quando i genitori sono assenti. 3. BUNGALOVV il termine, originario deirindia, indica una časa a un piano, con veranda, di solito in legno, tipica delle regioni tropicali, dove veniva costruita per gli ufficiali e i funzionari inglesi delle colonie. Attualmente si riferisce a qualsiasi časa a un piano, anche priva di veranda, costruita nei sobborghi delle citta o in campagna. In italiano, invece, la tipologia delLabitazione si rifa direttamente alla costruzione originaria. Una tipica costruzione della campagna inglese, ora in parte sostituita dal bungalovv, e il cottage (dal francese »cotage« e inglese cot = ca- panna). Caratteristici quelli con il tetto di paglia. 4. BUNKER piu conosciuto come vocabolo tedesco, che indica una costruzione militare 14 MOSTOVI 1997/XXXI fortificata in cemento armato, e pero termine di origine inglese e si riferiva a deposito di combustibili sulle navi. 5. BUSINESS »Bussiness is business« (»Gli affari sono affari«) e il primo comandamento per chi si occupa di attivita commerciali in senso lato. Lloyd’s - compagnia di assicurazione , istituzione londinese di farna internazionale, e la piu antica del mondo (fu fondata in un caffe nel 1680). E nota soprattutto per le assicu- razioni sui rischi marittimi. Espressioni ormai »naturalizzate« sono quelle che si riferiscono alle condizioni finan- ziarie della Borsa, che dipendono dal trend (tendenza) economico della nazione o del mercato internazionale. Gli stessi vocaboli si possono applicare allo stato di salute di un’azienda o di un settore economico. Boom (forma onomatopeica per scoppio) descrive un torte e improvviso rialzo ; e usato in senso generale per un aumento del livello deli’attivita economica. Crack (forma ono¬ matopeica per schianto) e crach (crollo, fra- casso) esprimono, come e intuibile fallimento, crollo. Non si puo tralasciare un altro termine co- mune al mondo della politica lobby, vocabolo che merita una piccola sosta. Di derivazione latina, con radice comune al loggia, lette- ralmente significa atrio, vestibolo, ridotto di teatro, corridoio per il pubblico (in Parlamento). Da quest’ultimo si e sviluppato il significato adottato anche in italiano, cioe gruppo di pressione, che indica coloro che cercano di influenzare, in modo piu o meno occulto, le decisioni di chi detiene il potere politico (da cui 1’espressione »manovre di corridoio »). Per definire gli assetti societari delle aziende usiamo company (letteralmente compagnia) per societa e Corporation (dal latino »corpus«) che ne e il corrispettivo americano. Holding (da to hold, detenere, possedere) e una societa finanziaria che controlla e dirige le attivita di altre societa di cui e azionista. Partnership (da partner = socio, con il su- ffisso per sostantivi astratti -ship) e un’asso- ciazione tra persone o aziende. Si puo riferire anche a un paese o un impresa stranieri cori cui si intrattengono rapporti commerciali. Ouando tra i soci si dividono gli utili di un'attivita commerciale o il capitale sociale di un’impresa in parti uguali, si puo usare 1’espre- ssione fifty-fifty (cinquanta e cinquanta). Joint venture (composto da joint = con- giunto, unito, venture = impresa rischiosa) e un’associazione temporanea tra due o piu soci per realizzare un progetto comune (ne! quai caso il rischio e calcolato). Trust (letteralmente fiducia) denomina un gruppo di imprese con produzione analoga, soggette ad un’unica direzione. La finalita di questo tipo di associazione e monopolistica, cioe tende a controllare 1’intera offerta di un certo prodotto. Per sventare manovre spe- culative e stata varata nei paesi anglosassoni una legislazione anti-trust. La conduzione di una societa e affidata ai manager (da to manage = amministrare, diri- gere; letteralmente riuscire a) termine che, per la verita, deriva dal latino »manus« ovvero i dirigenti, gli amministratori. Piu specifici sono director (direttore) ed executive (chi ha il potere decisionale). Vi e inoltre un modo informale colloquiale, di riferirsi al »capo«: boss (anche se per lo piu questo termine viene usato per designare un personaggio malavitoso di primo piano: es.un boss della mafia). Uattivita svolta dagli amministratori di una societa si chiama management. In italiano e stato coniato 1’aggettivo manageriale, attinente alla professione di manager. In un’epoca di lavoro d’equipe (in inglese team - squadra vvork- lavoro) e naturale usare il vocabolo staff (personale) mutuato dal gergo militare ed esteso a piu settori (ad esempio lo staff del presidente). Franchising e una concessione di rappresen- tanza (deriva dalla stessa radice di free = libero): un’impresa concede ad un’a!tra di presentarsi sotto la ragione sociale o il marchio della prima. Leasing si riferisce a un contratto di affitto di attrezzature a medio, lungo termine con possibilita di acquistare senza pagamento anticipato. Molto in voga e il leasing automo- bilistico. Mailing (da mail = posta secondo !’uso americano) e l’invio di lettere, locandine che MOSTOVI 1997/XXXI 15 illustrano ilprodotto; sostituisce la pubblicita a mezzo stampa. Marketing (da market = mercato) implicaun insieme di attivita economiche, quali la programmazione del prodotto e lo studio del mercato, la promozione, la pubblicita, la distribuzione, Umballo. Target (letteralmente bersaglio) e la fascia di consumatori a cui e diretto un certo me- ssaggio pubblicitario. Merchandising (dal latino »merx« merce) vocabolo gia in uso nel Medioevo per indicare la compravendita della merce, nell’accezione moderna si riferisce a una tecnica promo- zionaie di vendita, sia da parte del produttore sia nel commercio al dettaglio. E analogo la promotion (promozione) che sta a indicare tutte le attivita finalizzate a incrementare le vendite. Anche la »sponsorizzazione« e legata alla promozione dei prodotti; losponsor (dal latino »sponsio-onis«, garanzia, obbligazione reciproca) si impegna infatti a sostenere le spese di una manifestazione spodiva, culturale o ricreativa, durante la quale vengono messe in atto anche iniziative pubbiicitarie a suo favore. Per quanto concerne la vendita dei prodotti, sono entrati nell’uso comune vocaboli ed espressioni come cash and carry (cash = contante; to carry = trasportare), che indica una vendita all’ingrosso dietro pagamento in contanti con consegna immediata della merce e traspodo a carico dell'acquirente; Discount, sconto, riduzione di prezzo (discount shop e un negozio che vende merce sottoprezzo). Le merci vengono imballate e immaga- zzinate su apposite piattaforme dilegno mobili denominate col termine inglese pallet. Passando dalla vendita all’acquisto, e ormai comunissimo il vocabolo shopping (da shop = negozio): fare shopping sembra piu elegante di »fare compere«. Stanno comparendo anche in Italia i primi shopping centre, centri di vendita di grandi dimensioni, di solito situati in zone periferiche, dotati di parcheggi, che riuniscono varie attivita commerciali. Infine un accenno a un altro tipo di attivita commericale : la fiera. L’edificio che ospita questo genere di esposizioni e diviso in stand (dal verbo to stand = stare in piedi), padiglioni dove sono esposte le merci. Ricordiamo inoltre lo show-room (to show = esporre; room = stanza), elegante iocale in cui vengono mostrati al pubblico i prodotti di un’azienda commerciale (calzature, abiti..). NelTedificio dell’aeroporto si trova anche il duty-free shop, negozio (shop) dove sipossono acquistare adicoli vari esenti da tassazioni (duty=tassa, free=libero). Questo tipo di negozio si puo trovare anche su traghetti o navi che facciano servizio tra paesi diversi. Check in (controllo in entrata) e la verifica del biglietto e la pesatura del bagaglio da imbarcarsi sull'aereo, effettuati prima della padenza. Royalty (originariamente diritto reale, da royal) che designa i compensi relativi allo sfruttamento di un brevetto o all’uso di una licenza, oppure il compenso spettante a un autore per ogni copia venduta di un libro; indica ad esempio, le percentuali sugli utili corrisposte agli stati che concedono lo sfruttamento di giacimenti petroliferi o minerari; 6. CAR di origine latina (da »carrus« carro) e il termine corrispondente all’automobile. Molti sono i vocaboli riferiti al mondo dei motori preši in prestito soprattutto dall'ame- ricano. Innanzitutto abbiamo alcuni »ibridi«, formati dal prefisso italiano »auto« e da un vocabolo inglese, che non fanno parte del lessico inglese: autobus ( in inglese bus) autocaravan (in inglese senza il prefisso cioe caravan), autogrill (in inglese motorway snack bar), autostop (in inglese hitchiking). Due nuovissimi ibridi sono telepass (dal greco »tele« lontano e pass »accesso«), che indica un sistema di registrazione della targa per le vetture che passano attraverso il casello autostradale senza pagare, in quanto fornite di abbonamento per il pedaggio; e viacard (da card = carta), che sostituisce il pagamento in contanti con una tessera. Con il prefisso anti abbiamo parole in uso anche in inglese: antismog. II vocabolo e nato dalla »contrazione« di smoke (fumo) e fog (nebbia) e ben descriveva le condizioni atmo- sferiche di Londra agli inizi di questo secolo. Starter e un dispositivo per 1’accensione del motore. Con il termine optional invece si 16 MOSTOVI 1997/XXX! designa solitamente un accessorio non diserie. Sono pure molto comuni i termini clacson, forma italianizzata di klaxon (nome del marchio di fabbrica originario), parking (parcheggio), tunnel (gaileria, traforo). Tra i veicoli adibiti a uso commerciale e d’obbligo ricordare il taxi (abbreviazione di taximeter cab = vettura a tassametro, dove tax sta per tariffa). A New York e chiamato yellow cab (yellow=giallo, cab= abbreviazione del francese »cabriolet« in origine vettura a cavalli da nolo), mentre taxi-driver (to drive=guidare) e il tassista. Caravan in italiano e sinonimo di »roulotte« in inglese e preferibile motorcaravan (la parola e di origine persiana e filtrata attraverso il francese; originariamente non si riferiva a veicolo a motore, naturalmente, come 1’italiano carovana). Un ulteriore sviluppo del caravan e rapporesentato dal camper (da to camp = campeggiare), che permette di evitare la fatica di trainare un rimorchio. Un veicolo adibito esclusivamente al tras- porto passeggeri e invece il pullman, che merita una citazione in quanto il suo ideatore fu l’americano G.M.Pullmann. Sia inglese che americano pero non usano questo termine, bensi coach (in origine carrozza). Stanno di- ventando comuni anche truck (forma americana per autocarro, in inglese lorry) e truck-driver (camionista). Container (con- tenitore) e il cassone metallico per il trasporto delle merci. Tornando alle automobili, vorrei soffermarmi sui diversi tipi di veicoli iniziando con la jeep che arrivo in Italia in occasione dello sbarco americano nella seconda guerra mondiale; il nome e in verita la trascrizione inesatta della sigla GP (sta per general purpose = uso generale) e puo considerarsi a ragione la progenitrice dei fuoristrada che furoreggiano oggidi e circolano disinvoltamente anche per le vie dei centri cittadini. Land Rover e pure un fuoristrada (da land = terra e Rover = marchio della fabbrica che produce l’automezzo); piu recentemente la stessa ditta ha sfornato la Range rover (da to range = errare, vagare). Spider (letteralmente ragno) e vocabolo usato solo in italiano (in inglese e sportscar) e si riferisce a un'automobile sportiva decappottabile a due posti. Molto attuale e anche il termine station vvagon (vvagon e termine americano, usato per designare il carro dei pionieri), che ha sostituito 1'italiano giar- dinetta. Veicoli particolari sono il go-kart (to go=andare, kart=carrq), vettura molto picco- la, semplificata e costituita di solo telaio, usata in competizioni su pista\ il side-car (da side = lato), carrozzino che viene unito lateralmente a una motocicletta. Lo scooter (abbreviazione di motorscooter, da to scoot = precipitarsi) e invece una motoretta. II vocabolo si riferiva originariamente al monopattino, di cui il veicolo dotato di motore ricaica la forma. Tra le gare automobilistiche indichiamo con un termine inglese il rally (letteralmente radunoj, corsa a tappe che prevede prove di velocita e regolarita ; l'endurance (vocabolo di lontana origine francese, significa resistenza), gara di lunga durata per auto e moto (famosa la »24 ore di le Mans«), Molto pubblicizzato e il Game! Trophy (da trophy = trofeo), che prende il nome dalla famosa ditta produttrice di sigarette che lo sponsorizza; si tratta di una gara di resistenza per fuoristrada, disputata nelle zone piu impervie, dal deserto alle foreste tropicali. Pole position (da pole = palo e position = posizione) e espressione usata soprattutto in »Formula Uno« ed indica la vettura che partira in testa al »Via«. II Box e usato per indicare l'officina di assistenza per le automobili di - Formula Uno durante le gare. Box (letteral¬ mente scatola, contenitore di legno, metallo, cartone) in italiano e anche sinonimo digarage e designa anche il recinto in cui si tengono i cavalli nelle scuderie oppure i bambini che non sanno ancora camminare. Rent-a-car e l’autonoleggio (da to rent = affittare) indicazione presente soprattutto negli aeroporti. 7. DRINK traduce 1’italiano bere o bevanda. Lo usiamo pero solitamente in riferimento a una bevanda alcolica. Comuni le espressioni »Gradišče un drink?« Andiamo a farci un drink?« Se la proposta viene accettata, in Italia ci si reca semplicemente in un bar; in Gran Bretagna il luogo di destinazione šara il pub. Gli alcolici sono serviti solo in questo tipo di pubblico locale (dalle 17 alle 23 nei giorni feriali, MOSTOVI 1997/XXXI 17 dalle 12 alle 14 e dalle 19 alle 22.30 di dornenica). Pub e Pabbreviazione di public house (locale pubblico): si tratta indubbiamente di uno degli ambienti piu caratteristici della Gran Bretagna: vi si possono consumare anche pasti leggeri, ma attenzione, chi ha meno di diciotto anni non puo assoiutamente bere alcolici, neppure la tanto rinomata birra. La parola bar (letteralmente sbarra) indica, invece, il banco attraverso cui vengono passate le consumazioni. La sua origine risale a quasi due secoli or sono, in Inghilterra, Durante uno dei moltissimi periodi nei quali fu proclamato il »proibizionismo« (prohibition), che vietava la mescita di bevande alcoliche, fu emanata uria legge di chiusura per tutti gli spacci di alcolici dell’isola. Sulle porte di bettole e taverne furono poste delle assi e fu pennellata con la calce la parola barred (sbarrato): da qui l’uso abbreviato della parola bar. Un drink elaborata, alcolico, servito ghia- cciato, composto di diversi liquori in aggiunta a altri ingredienti (spremute di frutta, panna) viene chiamatococktail, termine sulltarigine del quale e doveroso fare un fugace accenno. La traduzione letterale e coda di gallo (da cock = gallo, e tail = coda). Tra le piu accreditate versioni in circolazione intorno alforigine del termine ricordiamo quella che chiama in causa addirittura George VVashington, alPepoca della guerra per Pindipendenza; una vivandiera al seguito delle truppe dei patrioti, tale Betty Flanagan, sarebbe stata solita servire gustose misture di varie bevande alcoliche allungate con sciroppi e acqua; un ufficiale, al cospetto di una mistura particolarmente variopinta, assomigliante nei colori ad una coda di gallo, avrebbe esclamato: »Betty, servi anche a me un cocktail!« Le bevande miscelate si dividono in short drink (da short, corto), da servire in piccole quantita in bicchieri piccoli; long dring (da long, lungo, altro), da servire in abbondante quantita in bicchieri grandi e alti. In Italia il termine cocktail e usato anche per indicare una mace- donia di frutta o, in senso traslato, una qualsiasi miscellanea (di colori, di mušica...). Se vengono serviti nei corso di un ricevi- mento nei tardo pomeriggio, si parla di cocktail party (da party = festa). Una doverosa sosta merita la parola whisky. Lorigine di questa diffusissima bevanda e da collocarsi al IV. secolo, e piu precisamente alla venuta di San Patrizio in Irlanda per diffondervi il cristianesimo. La parola e abbreviazione della voce dialettale celtica »wisgebeath«, che significa acqua di vite. Le prime distillerie sorsero in numerosi conventi. Oltre al whisky irlandese (irish), abbiamo il gia citata, e nobilissimo, whisky scozzese (scotch), il canadese (ca- nadian), e i whisky americani. Tra questi ultimi i due principali tipi sono i bourbon (prende il nome dalPomonima contea nello stato del Kentucky, ancor oggi il maggior centra di produzione, ed e distillato nella misura del 51 % dal mais e, per il rimanente, da altri cereali) e il rye (in cui predornina al 51 % la segale, mentre il resto e composto da altri cereali, quali avena e orzo). II piu antico fra i whisky scozzesi e il malt, ottenuto dalla distillazione delPorzo. Accanto a questi due tipi, verso la fine del secolo scorso, fu introdotto il blended, miscela di diversi tipi di whisky. Un modo di servire whisky, diffuso spe- cialmente negli Stati Uniti (gli scozzesi lo preferiscono liscio) e on the rocks (letteral¬ mente sulle'roccie), cioe versato su cubetti di ghiaccio. (ice). DalPAmerica abbiamo infine importato il walky-cup (letteralmente tazza da passeggio) un bicchiere di carta chiuso da un tappo dove e inserita una cannuccia: permette di sorseggiare una bibita mentre si cammina (da to walk = camminare). 8. FiLM La stessa parola film e inglese e indica prirma di tutto la pellicola; in italiano essa denomina anche il prodotto cinematografico (definito in inglese picture e in anglo-americano movie). Clip e un inserto filmato (grande successo stanno ottenendo ivideoclip, brevifilmatiormai assurti al valore di cortometraggi artistici, prodotti per promuovere canzoni rock e pop). II luogo ove avvengono le riprese cinemato- grafiche viene dettoset, mentre čast (da to čast = lanciare, tirare a sorte, quindi assegnare le parti) e 1'insieme degli attori scritturati per un film o per una rappresentazione teatrale. Un 18 MOSTOVI 1997/XXXI elemento ricorrente nella filmografia e il flash- back, breve scena retrospettiva che interrompe la narrazione per dare informazioni su vicende precedenti (da flash = lampo, e back = indietro). I film e gli spettacoli comici devono, invece possedere una certa dose di humour e un certo numero di gag (da to gag = imbavagliare), cioe di trovate, esilaranti battute di spirito. Molto diffusi negli Stati Uniti sono i drive-in (da to drive = guidare e in = dentro) movie, cinematografi all’aperto ove si entra in automo- bile e dalla stessa e possibile seguire su mastodontici schermi, la proiezione. E divenuto cosi comune discutere di audi- ence (parola dall’etimo vicino ai termine latino »audio«) pubblico, numero di spettatori, misu- rata grazie all'auditel (abbreviazione deli’- espressione italiana audience televisiva). Passando ai generi di programma non dobbiamo dimenticare uno dei piu diffusi, che ha mantenuto la denominazione originale inglese: ii serial (letteralmente serie), telefilm (letteralmente film televisivi di breve durata). La soap opera, sottogenere del serial, e basata su racconti sentimentali (il significato letterale, opera sapone, si riallaccia alla sua origine: negli anni Trenta, a scopo pubblicitario, alcune ditte di detersivi sponsorizzarono tali programmi alla radio, passati, con la nascita e la diffusione del mezzo, alla televisione). Dalla primitiva soap opera e derivata la »telenovela«, prodotta dalle reti televisive sudamericane, vero e proprio trampolino di lancio per divi »a basso costo«. Negli spettacoli di varieta abbiamo gli sketch (dalLitaliano schizzo, riferito a disegno o pittura), scenette comiche, con accompagna- mento musicale. Per i programmi sia culturali sia d’evasione, si usa 1’espressione special (letteralmente speciale), a indicare una trasmis- sione dedicata a un particolare argomento o a un personaggio dello spettacolo. Importato dagli Stati Uniti, ove ha avuto un’evoluzione costante negli ultimi decenni, e arrivato in Italia il talk-show (da to talk = conversare), trasmissione con ospiti nella quale si discutono gli argomenti piu disparati come se ci si trovasse in un vero e proprio salotto. 9. FOOD - Fast food (letteralmente cibo veloce), locali dove si servono pasti veloci, da consumare anche in piedi, essenzialmente hamburger (dalla citta tedesca Hamburg), adagiati tra due soffici panini e conditi con ketchup o cathcup (da una parola cinese che si riferisce al pešce in salamoia), una salsa dl pomodoro aromatizzata. Varianti sono costituite da hotdog (letteral¬ mente cane caldo, per la somiglianza de! vvurstel, con cui sono infarciti, con un cane bassotto) o sandvvich, paniniimbottiti. Ouesto genere di snack simiie snap, morso, cioe spuntino veloce, prende il nome dal Duca di Sandvvich che, essendo un appassionato giocatore d’azzardo, si nutri perventiquattr’ore di soli tramezzini, pur di non abbandonare i! tavolo da gioco. La parola toast, invece, non si riferisce a fette di pane farcite con prosciutto, quale e, appunto, lo spuntino molto diffuso in Italia, bensi al semplice pane tostato, uno degli elementi costitutivi e fondamentali del breakfast (letteralmente rompidigiuno),/a tipica coiazione anglosassone. Per chi ha dei problemi di linea non resta che affidarsi alle diete: ecco il termine slimline (da slim = snello e line = linea). Molto amati i pasti alLaperto, come il barbecue, parola di origine esotica (haitiana), che e passata a indicare un fornello con griglia su cui si fanno cuocere le vivande in terrazza o in giardino. Se si invitano gli amici a gustare le pietanze cosi cucinate, si ha un barbecue party (dal latino »partire«, dividere, col significato di testa, ricevimento. Una grigliata di čarne o pešce al chiuso, chiamata mixed grill se e com- posta di tipi diversi di čarne, puo essere gustata nei grill-room, categoria di rosticcerie-ristoranti specializzati in questo tipo di preparazione. Infine alcuni elementi di origine inglese o americana: tra i »dessert« troviamo il plumcake (daplum = prugna, ecake = torta), tipica delizia a base diprugne ed uvetta\ il pudding, budino o altro dolce di pasta morbida, il vvafer, biscotto di cialda imbottita di cioccolato o crema. Per le čarni il roastbeaf (da to roast = arrostire, e beef = manzo), il pollo od il riso al curry, salsa piccante di spezie delle colonie nelle Indie orientali. Per gli spuntini si usano i crackers (da to crack = spezzare), biscotti saiati in superficie , sottili e friabili, o il pop corn (da to pop = verbo onomatopeico per io scop- piettio del corn, granoturco, durante la cottura). MOSTOVI 1997/XXXI 19 Infine peppermint (nome inglese della menta piperita) nelle caramelle, nei chewing gum (da to chew = masticare e gum = gomma) e nei bubble gum (da bubble = bolle che si formano masticando), detti anche gomma americana in quanto sbarcati con i soldati alleati durante !a seconda guerra mondiale. La presentazione del prodotto e, natu- ralmente, il modo in cui e confezionato sono elementi essenziali alla vendita. A questo pro- posito usiamo i termini: dispenser (dalla stessa radice latina del nostro dispensare) che indica una confezione che permette il prelievo diretto da parte dell‘acquirente di singole quantita di un prodotto (sigarette, caramelle, bibite, etc). Supermarket, minimarket ( da market = mercato) che hanno rivoluzionato i sistemi di vendita dei comestibiii, grazie anche alla presenza in quasi tutte le čase di capaci con- geiatori, detti freezer (da to freeze = gelare, ghiacciare). 10. HOBBY - nei lunghi e grigi week-end (da week = settimana, ed end = fine), quando le famigiie britanniche possono finalmente godersi la tanto sospirata privacy (da private = privato, nei senso di intimita gelosamente difesa), ecco giungere il momento piu oppor- tuno per dedicarsi agli hobby preferiti: ancora una volta si conferma l’amore per la vita domestica che fa dire agli inglesi »Home, sweet home!« (ossia »Časa dolce časa!«). E proprio quest’atmosfera casalinga, insieme con i ricordi d’infanzia che e in grado di risvegliare, ed aver creato e determinato tale vocabolo rimasto intraducibile. Hobby, infatti, veniva chiamato il cavalluccio di legno col quale i bambini giocavano (dal nome di una razza irlandese di cavalli a taglia piccola), oltre ad essere il vezzeggiativo del nome Robert. Oggi hobby significa attivita svolta con assiduita e impegno, ma per puro divertimento, al di fuori della propria professione. Anzi il piu delle volte riguarda interessi che esulano del tutto dal lavoro quotidiano e sono, probabilmente, una forma di evasione e il tentativo di realizzare desideri, di esprimere creativita. 11. LOOK Apparire o non apparire...poiche questo sembra essere il dilemma essenziale per quanti vivono sulla »ribalta« di vari palcoscenici, da quello dello spettacolo a quello della politica, dall’arte allo šport. Tutti alla ricerca delhmmagine perduta o mai posseduta. C’e chi ha fiutato questo bisogno primario della societa post-moderna e si e improvvisato »lookologo« studiando piu o meno scientificamente i vari tipi di look. La parola ha un significato piu complesso di quanto sembri: in inglese significa apparenza, aspetto, espressione del viso, ma a do si e aggiunto un riferimento piu preciso agli elementi estetici di una persona, al suo modo di atteggiarsi, fino a diventare un equivalente di stile e in certi časi, di moda. Parleremo, quindi in questo capitoio, di termini riferiti aH'abbigliamento e all’estetica in genere, ma anche di mode giovanili che sono nate in Gran Bretagna e da li sono State esportate con successo in molti paesi, tra i quali il nostro. Per cio che riguarda i tessuti, tutti co- nosciamo il chintz (da una parola indostana), stampato a colori vivaci, reso lucido da una speciale gommatura e molto usato nell’- arredamento d’interni; il jersey (dal nome della maggiore delle isole del Canale della Manica), pettinato, liscio e morbido, lavorato a maglia (indossato originariamente dai marinai); il nylon , materia sintetica utilizzata nei filati, detta anche »seta artificiale«. Per cio che concerne 1’origine della parola e simpatico quanto poco profetico, il modo con cui tale nome e nato: pare che nylon sia originato dalle iniziali delle parole di una frase pronunciata da una signora statunitense in visita alla prima fabbrica produttrice. Ouesto filo sintetico ossia »Now you lousy old Nipponese!« (E ora a te, vecchio giapponese pidocchiosoi«) un riferimento alla concorrenza giapponese che ne sarebbe uscita battuta. Inutile ricordare quella vera e propria invasione giapponese di manufatti dal prezzo particolarmente competitivo che c’e stata nei secondo dopoguerra, a smentire totalmente la profezia dell’ottimista visitatrice. C’e chi considera tale nome come modifica- zione dell’espressione no run (traducibile con nessuna smagliatura), con suffisso modeiiato sul nome di altri prodotti chimici. Shetland (dal nome dell’omonimo arcipelago a nord della Scozia), lana morbida e pelosa. 20 MOSTOVI 1997/XXX! Plaid, il tessuto di lana con disegni a scacchi o riquadri, originariamente portato sulle spalle a mo’ di mantello, che ha dato il nome alle tipiche coperte da viaggio, a doppia faccia con frange. Tweed (deformazione della parola scozzese »tweel«, in ingiese tvvill = spigato) e una stoffa di lana per abiti sportivi bicolore. Tra i capi intimi ricordiamo il baby-doll (da baby = vezzeggiativo per ragazza, e doli = bambola), indumento femminile da notte, formato da camicia corta e mutandine, che prende il nome dalla protagonista di un noto film degli anni Sessanta. Anche la versione maschile del »vestito da notte«, il pigiama, deriva dall’inglesepyjamas, vocabolo di origine indonesiana (indica anche i pantaloni larghi indossati dagli orientali). Le donne a volte utilizzano il body (letteralmente corpo), guaina leggerissima, e come costume da bagno, sempre piti diffusamente, il bikini, il cui nome origina da un atollo dell’Oceano Pacifico dove gli Stati Uniti fecero esplodere una bomba atomica di prova nel 1946. Secondo lo stilista che lo creo, il bikini, avrebbe dovuto avere, sui frequentatori di sesso maschile delle spiagge, lo stesso effetto dirompente delltasplosione nucleare. In tempi piu recenti un nuovo »cata- clisma« e stato provocato dall’awento dei topless (da top = parte superiore, e less = senza). Criss-cross e il nome commerciale di un tipo di reggiseno ad incrocio dei nastri di sostegno (da cross = croce). Ricordiamo i boxer (letteralmente il pugile), mutande a calzoncino, e gli slip (dato slip = scivolare), la classica mutanda maschile. E: da sottolineare pero che 1’inglese utilizza il termine pants (al femminile) e briefs (al maschile) per indicare le mutande, mentre slip e la sottoveste. Numerosi i vocaboli riferiti a capi di ma- glieria, dal comunissimo golf, al pullover (letteralmente tira su), al cardigan (dal nome del Conte di Cardigan, famoso per aver guldato la »Carica dei Seicento« nella battaglia di Balaclava, 1854). Attenzione a non chiedere un golf in un grande magazzino, potreste rimanere sorpresi I Per i britannici la parola golf indica unicamente il gioco, mentre 1’italiano maglia corrisponde a pullover o jumper. Da un altro šport, il polo, e derivata il tipo di maglia dal caratteristico collo tondo, alto e rivoltato. DalLAmerica sono derivati invece i blue jeans, forse il capo d'abbigliamento piu longevo finora ideato, creati da Levi Strauss, tedesco emigrato in California, nel 1850. Egli utilizzo della tela ruvida (jean = probabile deformazione di Genova) di canapa in un primo tempo, e di denim (letteralmente de Nim = di Nimes), tessu¬ to di cotone ritorto. Poi questo tipo di stoffa era stato utilizzato fino ad allora per fare tende e coperture per l carri dei pionieri. Levi Strauss fecetingere la stoffa d’indaco, da cui il caratteri¬ stico colore blu. I jeans hanno inaugurato la moda casual unisex (uguale per donne e per uomini), rabbigliamento informale per il tempo libero destinato al mercato dei giovani. Per occasioni snob (ricordiamo che 1’ingle- se definisce cosi chi giudica solamente dalle apparenze, dal latino »sine nobilitate«, senza nobilta), soffre di un complesso di inferiorita, tendendo, quindi, a invidiare e imitare le abi- tudini di un četo sociale a cui non appartiene e tratta con indifferenza chi ritiene inferiore a se. Gli abiti maschili di rigore sono il tight (letteralmente attillato), per cerimonie diurne, costituito da giacca nera a falde strette e pantaloni a righe grigie e nere, con panciotto grigio, e lo smoking (da smoke = fumo) che deve il nome al fatto che si tratta di una giacca che veniva indossata originariamente per ritirarsi a fumare dopo pranzo. Oggi e usata come giacca da sera, nera o bianca, con bavero e risvolti in seta, anche se ii termine puo indicare 1’abito scuro. I due vocaboli, curiosamente non sono usati in ingiese: per tight si usa evening suit (abito da sera) e per smoking dinner jacket (giacca da cena) o in americano, tuxedo. Oualcosa d’inglese e anche nelle scarpe: usiamo lumberjack (da to lumber = tagliare legname, e jack = gergale per uomo), le calza- ture del taglialegna, robuste e sportive, diffuse con questo nome commerciale. 12. MUSIČ Lultimo prodotto della tecnologia e il compact disc (da compact = piccolo) che sostituisce il 45 e il 33 giri (quest’ultimo detto anche, per la maggiore durata, long playing = letteralmente lungo suono, abbreviato in LP). Linglese preferisce record (come verbo significa registrare) per disco, anche se si sta MOSTOVI 1997/XXXI 21 diffondendo tra i giovani l’uso di disc o la forma americana disk. Un altro accessorio e costituito dal mixer(dato mix = mescolare), che permette di fondere brani diversi in un unico disco o nastro, ottenendo un mixage (mischiatura), o nel montaggio di un film di sovrapporre alla colonna sonora, chiamata sound track (letteral- mente track significa binario o anche traccia), il dialogo e i rumori. Altre fonti di ascolto sono la radio a transistor (da to transfer = traspor- tare, e resistor = resistore), il juke-box (dajuke = turbolento, e box = scatola), il vvalkman (da to walk = camminare), registratore tascabile con cuffie per 1’ascolto di mušica mentre si pa- sseggia o si fa qualche attivita. Col video- registratore viene abbinata la mušica alle immagini: nata la videomusic (da video = schermo), la maggior parte dei musicisti ha prodotto videoclip (da clip = inserto, ritaglio), filmati musicali di breve durata. II mago delle consolle e il disc-jockey delle radio e delle discoteche, che propone ed impone mode musicali, addirittura giungendo a creare (con la recentissima house mušic, letteralmente mušica della časa, composta mediante 1’utilizzo di batterie elettroniche programmate e con 1’intervento della voce a »cantare« ritornelli ossessivi) i nuovi ritmi su cui danzare. Tra i programmi musicali alla radio o alla televisione, uno dei piu seguiti e la hit- parade (da hit = colpire, parade = parata), classifica dei dischi di maggior successo. Le prime dieci canzoni classificate formano la top ten (letteralmente decina in vetta), anche gli ascoltatori hanno la possibilita di proporre una loro compilation (compilazione, lista) dei dischi preferiti. Un termine tecnico molto comune e playback (da play = recitare, e back = indietro): si tratta di un procedimento in virtu del quale una registrazione sonora viene sincronizzata coi movimenti della bocca di un cantante. La terminologia riguardante i vari generi musicali moderni e obbligatoriamente anglo- americana. Dagli Stati Uniti, piu precisamente dagli Stati del Sud, provengono i blues (da to feel blue = provare malinconia), canzoni ballabili, adatte alla mušica sincopata nata agli inizi del secolo tra i neri americani. Sempre dalla cultura nero-americana arrivano gli spirituals (letterlamente spirituali), canzoni basate sui motivi religiosi, di tono malinconico, cantate durante il lavoro nelle piantagioni di cotone. La mušica nera aveva, poi, nel gospel (letteral¬ mente vangelo), canto individuale o corale di soggetto sacro, l'accompagnamento per le funzioni religiose. Con soul mušic (da soul = anim^) si vuole intendere un tipo di mušica espressiva dei sentimenti di tristezza, anche se 1’accezione maggiormente nota indica un genere di mušica nera sviluppatasi negli anni Sessanta-Settanta nelle grandi metropoli, ante- signana diretta della disco-music. II fenomeno musicale di maggiore rilevanza del nostro secolo resta, comunque, il jazz. Nato tra la fine deirOttocento e gli inizi del Novecento nella zona di New Orleans, in virtu della passione di musicisti improvvisati, che utilizzavano stru- menti recuperati dalle bande musicali militari, ben presto assorbi elementi della mušica bianca, come per esempio il ragtime (ragged = rozzo, grossolano, time = tempo musicale). Lo stile degli anni Trenta fu denominato swing (letteralmente oscillazione, dondolio), ritmato e ballabile. Dal 1936 si affermo come ballo il boogie-vvoogie, variazione del blues al pianoforte. Tra gli sviluppi piu recenti del jazz, negli anni Ouaranta e Cinquanta, citiamo il be- bop (da to bop = colpire col pugno), dal ritmo complesso, con accordi dissonanti. Lorigine della parola e incerta: probabile una derivazione dal suono delle due ultime note di un fraseggio che faceva re-bop, oppure da una trasfor- mazione dello spagnolo »arriba« (letteralmente su, vail), che i musicisti afro-cubani si gridavano a vicenda a mo’ di incoraggiamento (da »arriba« a »riba« a rebop a bebop). Negli anni Sessanta si approda al free jazz (da free = libero), ove viene lasciato spazio airimprovvisazione ritmica e armonica dei solisti, legato fortemente a una rivalutazione delle radicl afro - americane. Negli anni Cinquanta si apre Fepoca del rock’n’roll (letteralmente beccheggio e rolllio), mušica ballabile dal ritmo forte e dalla melodia semplice, con elementi del classico blues. E la mušica della beat generation (da beat = battuta, sconfitta, e generation = generazione), asociale, anticonformista ed esistenzialista. La radice del termine beat si ritrova in Beatles 22 MOSTOVI 1997/XXX! (variazione di beetles = scarafaggi), nome della band, che negli anni Sessanta rivoluziono la mušica marcando con un’impronta profonda la pop mušic (pop e abbreviazione di popular = popolare), allora influenzata dai ritmi e dai balli in voga: il tvvist (da to tvvist = attorcigliare) e lo shake (da to shake = scuotere). Dalla Giamaica, sin dalla fine degli anni Settanta, e arrivata 1’invasione della reggae, mušica di profonde radici africane che canta le tematiche della liberazione nera dalhoppressione coloniale bianca. Gli anni Ottanta hanno importato in Europa, proveniente dai ghetti neri delle metropoli statunitensi, la breakdance (da to break = spezzare), caratterizzata da movi- menti spezzati, quasi da automa, con vir - tuosismi da ginnasta. Rap (letteralmente colpo secco) e un genere di mušica da discoteca composta da una base sonora, ottenuta tramite colpetti dati al disco in movimento sul piatto del giradischi, sulla quale vengono dette, cantate e gridatefrasi ripetitive, sconnesse, dal ritmo ossessivo e sinuoso. Tornando alla mušica bianca, forte e stata 1’influenza della new wave (letteralmente onda nuova) che esprime una tendenza alla rottura colla tradizione piu recente. La new age mušic (da new age = eta nuova) propone, ultima nata, toni soft (letteralmente soffici) per un ascolto tranquillo. Oltre alla mušica »in voga« e sempre esistita una mušica d’avanguardia, che, magari, man mano diveniva sempre piu di moda, definita underground (da under = sotto, e ground = terreno, terra) ossia sotterranea, in virtu dei canali non consueti di diffusione. Due generi musicali tradizionali sono il folk (derivato da folk-lore, arte e tradizione po¬ polare) con un suono scarno, basato sul lavo- ro della chitarra, e il country (letteralmente campagna), mušica popolare delle aree rurali dell’Ovest (in inglese West, da cui 1’altro nome Western) degli Stati Uniti. Pop art (popolare) Tendenza artistica nata negli Stati Uniti e diffusasi in Europa dal 1964, la sua caratteristica e 1’ingigantire gli aspetti della realta quotidiana, prendendo spunto dalla pubblicita e dalla tecnologia, utiiizzando, a volte, strumenti e moduli assurdi. Molte sono le mode giovanili apparse dopo la seconda guerra mondiale. In Gran Bretagna, negli anni Cinquanta, col diffondersi della mušica rock n’roll, scoppiarono i primi disordini tra teen-ager (da ten = suffisso dei numeri cardinali da tredici a dicianove e age = eta) termine, con cui si definiscono anche da noi gli adolescenti. Si esprimeva il rifiuto dei vecchi standard della morale vittoriana, che aveva dominato Plnghilterra per piu di un secolo. Anche gli uomini di cultura diedero corpo alla sfida e al dissenso col movimento degli angry young men, i giovani arrabbiati. La passione per il look oltraggioso e iridescente ha raggiunto 1’apice nella moda punk (letter- lamente legno marcio o cosa di nessun valore), nata negli anni Settanta, ormai in declino, mentre resistono i giubbotti di pelle indosso ai »metallari« (dal nome della mušica preferita, l’heavy metal, letteralmente metallo pesante, forma di rock dai toni molto duri). A completare il quadro, dopo la scomparsa delFultimo vero mohicano, ecco gli skin head (letteralmente pelle testaj, che mettono in bella vista, nonostante il clima britannico umido, lo scalpo »artisticamente« rasato. Questi ultimi si sono purtroppo fatti notare per le azioni teppistiche in occasione di incontri di calcio, e ultima- mente, con la denominazione di nazi skin, per atti di violenza a sfondo razzista in diversi paesi europei. II colore nero, da sempre simbolo del male, del lato oscuro delle cose, prende corpo nei dark (letteralmente scuro, buio) ragazzi perennemente vestiti di nero che possiamo incontrare anche nelle nostre citta. Tra il 1955 e il 1960 apparvero i rappresentanti della hip generation (da hep = termine gergale che indica un appassionato di jazz o di svving), e gli hippy (in Italia chiamati anche figli dei fiori, per gli ideali di pace cosmica e per 1’amore verso la natura). Anche in questo caso igruppi esprimevano un rifiuto del materialismo impe- rante: il passare del tempo nei caffe, ad ascoltare jazz, a scrivere poesie e a fumare marijuana, non porto, pero a un tentativo di cambiare effettivamente la societa, ma sola- mente a un loro dissociarsi da essa. Un modello di comportamento accentuatamente individua- listico, caratterizzato da un abbigliamento eccentrico, e quello, tipico degli anni Settanta, definito col termine freak (letteralmente capriccio, stramberia), il cui significato si e este- MOSTOVI 1997/XXXI 23 so, man mano, a indicare un drogato oppure un fanatico. Strettamente legato a questo e il verbo to freak out, il cui significato oscilla tra avere allucinazioni e adottare dei modi di vita anticonformisti. Nel decennio del riflusso e del revival (da to revive = resuscitare, rianimare, a indicare una moda riproposta a distanza di tempo), negli anni Ottanta, e apparsa la figura dello yuppie (dalla famlliarizzazione della sigla Y.U.R - young urban Professional, giovane professionista di citta) personaggio che, al contrario dei gruppi di cui abbiamo parlato, si e perfettamente inserito nel contesto sociale e cerca di sfruttario al meglio per elevare il proprio »status« e tenore di vita. Carattere tipico del personaggio e l’atten- zione airevolversi delle mode e 1’impulso aH’acquisizione degli status-symbol (da »status« = termine latino per posizione sociale e symbol = simbolo) del successo e del potere. La cultura italiana ha sviluppato una definizione propria che e quella di »giovane manager rampante« o »emergente«, nettamente favorita rispetto a quella proveniente dal mondo anglosassone. Single il termine ormai assunto dalla lingua italiana, letteralmente significa singolo e sta a indicare la persona, sia di sesso maschile che femminile, non sposata che v/Ve da sola. Divenuta una vera e propria scelta di vita, con i suoi lati positivi e negativi, la singularity (sostantivo gergale che designa tale modo di vivere) ha conosciuto negli ultimi anni una rivalutazione d'immagine, soprattutto per il suo facile conciliarsi con le scelte e la morale degli yuppie: 1’ambizione e il carrierismo non sempre ammettono il legarsi alle esigenze di una famiglia. 13. PRESS Definita anche »quarto potere«, la stampa, come tutti i mass media (da mass = massa e dal latino media = mezzi) e un opi- nion maker, oppure opinion leader (lette¬ ralmente creatore di opinione oppure giuda di opinione), in grado, pertanto, di influenzare 1’opinione pubblica e di guidarne le preše di posizione nei confronti dei piu vari problemi. II reporter e il fotoreporter (to report signi¬ fica riferire, fare la cronaca) sono il cronista e il fotografe incaricati dei sevizi di attualita piu scottante. Ogni buon reporter e sempre a caccia dello scoop, ossia della notizia sen- sazionale che gii dia spazio in prima pagina: non e facile emergere nel vasto panorama delle news (termine utilizzato soltanto al plurale, indica le notizie, richiamandosi al nostro arcaico nuove, da cui »Niente nuove, buone nuove!«). Da segnalare 1’espressione inglese the news, a indicare il nostro intramontabile telegiornale. Flash e una notizia lampo (che e poi il significato letterale del termine). In fatto di libri, il genere piu letto e la fiction (dal latino »fictio«, finzione), la narrativa, di cui sempre piu massiccia e la presenza anche sui teleschermi, tanto da determinare la nascita di un festival specializzato, Umbria Fiction. Sci¬ ence fiction invece e la fantascienza, basata su ipotesi di carattere scientifico unite a intrecci romanzeschi, che non va confusa con la fan- tasy (letteralmente fantasia), narrazione imper- niata su vicende irreali o impossibili. Molto successo hanno inoltre le detective story (da to detect = scoprire, a indicare gli investigatori), racconti gialli i thriller (da to thrill = elettrizzare, eccitare, fremere), racconti del brivido che propongono trame ad alto livello di suspense (letteralmente ansia, apprensione, incertezza). 14. ŠPORT, a scavare in profondita, si puo cogliere nella parola šport qualche radice che la lega, se non alla lingua italiana, alFarea neolatina. Lferigine piu antica e infatti, nel vocabolo del francese antico »desport«, simile al »diporto« cioe svago, passatempo. L’avvento del professionismo, pur se velato sotto la patina sempre piu corrosiva della sponsorizzazione, ha indotto la necessita di raggiungere risultati sempre piu vidni al limite delle forze naturali deiruomo. A volte, e purtroppo cio ha reso tri- stemente famoso un altro vocabolo inglese, il desiderio del record, occasione per raggiun¬ gere la notorieta, ha portato a trasgredire le regole della sportivita: doping (da to dope = assumere stupefacenti, nel senso di farmaci in grado di migliorare artificialmente la presta- zione di un atleta) e divenuta la parola chiave delle Olimpiadi di Seul 1988, che hanno visto la squalifica di un Ben Johnson, velocista, detentore del primato mondiale sui 100 metri piani, come di altri concorrenti meno noti di discipline di minor richiamo. Nata in contesto 24 MOSTOVI 1997/XXXi sportivo e passata al linguaggio politico- diplomatico e 1’espressione fair-play (letteral- mente gioco leale), tipica della cultura anglo- sassone. La correttezza di comportamento e, infatti, 1’applicazione pratica dell'ideale di gentleman (gentiluomo), che non spegne lo spirito di competizione (in inglese competition) ma che antepone aH’arrivismo ii rispetto delle regole, si tratti di affari come di una gara. Body building - composto da body = corpo, e building, derivata da to build=costruire. Si tratta della pratica atletica che permette, attraverso esercizi fisici, generalmente compiuti in palestra, di arrivare alb sviluppo delle masse muscolari e al modellamento del corpo. II termine italiano utilizzato per definire tale attivita e «culturismo«. Footing - (da foot = piede) indica una marcia o corsa (in inglese run) su strada, praticata per allenamento, nella quale si alternano scatti di velocita con esercizi di cultura fisica. Free climbing - (composta da free, e climbing, da to climb = arrampicare) 1’espre¬ ssione modernissima, concezione dell’- alpinismo che implica uno stile di ascesa delle pareti rocciose senza l’uso di mezzi artificiali e con tecniche particolari. Molto spettacolare, soprattutto quando e possibile seguire le ascese di esperti della disciplina, ha avuto origine negli Stati Uniti per dare corpo a un’esigenza di nuovo approccio, non solo tecnico, alla montagna. Jogging, il significato letterale della parola e trotterellare e sta a indicare un tipo di corsa lenta, di allenamento o mantenimento della for¬ ma, molto popolare negli Stati Uniti; e in fondo, una forma di contatto colla natura, visto che, ove sia possibile, viene praticato in mezzo al verde dei parchi. Polo e un vocabolo di origine tibetana che significa palla, a indicare un gioco nato in Oriente e importato in Gran Bretagna dalllndia nel secolo scorso, diffusosi in seguito in Europa e in America. Allo stesso modo di golf, polo e termine entrato nel gergo della moda e indica un tipo di colletto ripiegato su se stesso. Squash - (dal verbo to squash = schiacciare), e un gioco praticato in locali chiusi entro i quali si lancia una palla morbida contro il muro con una racchetta: 1’avversario deve rispondere al rimbalzo. E di moda tra i giovani professionisti (yuppie), specie negli Stati Uniti, ove viene praticato nelllntervallo del pranzo o dopo 1’orario d’ufficio, nelle palestre o nei circoli del centra. Surf, il nome evoca immediatamente le onde lunghe del Pacifico e le spiagge della California. Surf, infatti significa, spuma, cavalloni, e descrive 1’onda che si infrange sulla riva. Lo šport consiste nel rimanere in equilibrio su di una tavola di legno o plastica, munita di una piccola deriva, seguendo la cresta dell’onda. Ne e derivata il vvindsurf (da wind = vento), per il quale si utilizza una tavola con deriva e vela manovrabile attraverso una doppia barra, il che permette di praticare lo šport anche in mancanza di onde. Trekking vocabolo usato nel dialetto dei Boeri (immigrati olandesi nel Sudafrica), per indicare un viaggio su carovane. Nell’accezione moderna indica una lunga escursione a piedi, in zone solitamente impervie, a tappe. 15. YACFIT parola di derivazione olandese; indicava una nave pirata veloce (»jaghtschip«, da »jagen«,dare la caccia, e »schip« nave in inglese ship). In italiano i! termine si riferisce a una nave da diporto, un panfilo. Un altro uso di yacht e nei composto yacht club, circolo nautico, attrezzato in modo particolare per gare. Due termini velici molto comuni sono ski- pper (ancora dalltalandese »schipper«, co- mandante di nave) chi guida l’equipaggio di una barca a vela da regata (citiamo la piu famosa del mondo, l’America’s Cup). II ferry-boat (da ferry = traghetto, e boat = barca), nave traghetto; hovercraft (da to hover = librarsi, e craft = imbarcazione), veicolo sostenuto da un cuscino d’aria che lo innalza dal terreno o dalla superficie liquida, eliminando gli attriti. Messo in moto da eliche propulsive di tipo aeronautico, in Gran Bretagna viene utilizzato per comu- nicazioni rapide attraverso Manica. Docks (altro termine prešo a prestito dalla lingua olandese, data anche la lunga rivalita tra le due nazioni sul mare) sono, nei porti com- merciali, i bacini forniti di tutte le attrezzature necessarie al carico e allo scarico delle navi, le cui banchine sono circondate da magazzini per il deposito delle merci e da uffici. (povzeto po istoimenski knjižici avtorice Antonelle Pozzi) MOSTOVI 1997/XXXI 25 Peter Bretthauer Ustrezen profil strokovnih prevajalcev in pogoji za dvosmerno prevajanje Peter Bretthauer je profesor na prevajalskem oddelku Univerze v Heidelbergu. Spoznali smo ga na konferenci o prevajanju v nematerne jezike, ki je bila maja 1997 v Ljubljani. Njegove trditve o nujnem povezovanju jezikovnega in strokovnega znanja ter poznavanja kulture so se nam zdele posebej zanimive za strokovne prevajalce, zato vam predstavljamo njegov referat v celoti. Profesor Bretthauer je obljubil, da nas bo spet obiskal jeseni 1998 in imel takrat predavanje v našem društvu, OST pa bo pripravil njegov strokovni seminar za prevajalce in tolmače. ‘Saj vendar znate francosko, pa prevedite tole, prosim!” To ali kaj podobnega prevajalci v praksi še vse prepogosto slišijo od svojih nadrejenih ali naročnikov. Nepoznavanje, prav¬ zaprav nerazumevanje, ki se zrcali v takih izjavah, pogosto izdaja nizko vrednotenje - s tem pa tudi skromno plačilo - prevajalske dejavnosti. Vendar prevajanje povsem ne¬ dvomno sodi med najzahtevnejše človekove dejavnosti. Napačno razumevanje tiči tudi v glavah številnih bodočih prevajalcev, ki si študij prevajanja izberejo le zato, “ker jih zanimajo jeziki”. Prav zaradi tega si je dobro zastaviti vprašanje, kakšni so pogoji za uspešno opravljanje prevajalskega poklica, pri čemer bomo upoštevali tudi vidik smiselne, pre¬ močrtne organizacije poteka študija. Prvi pogoj za kvalificirano delo strokovnega prevajalca, o katerem bo vseskozi tekla be¬ seda, saj je velika večina prevodnih besedil strokovnih, je tristopenjska dvojna kvalifikacija. Strokovni prevajalec - enako velja tudi za tolmača, zaradi česar ga moramo v nadalje¬ vanju vselej upoštevati - potrebuje: 1. jezikovno znanje, 2. kulturno znanje, 3. strokovno znanje, in to v izhodiščni, pa tudi v ciljni kulturi, zato govorim o dvojni kvalifikaciji, tristopenjski dvojni kvalifikaciji. 1. Jezikovno znanje Jezikovno znanje ne zajema le splošnega jezikovnega znanja. Poleg tega je pomembno tudi poznavanje strokovnega jezika, tj. pozna¬ vanje posebnosti strokovnega sloga v posa¬ meznem jeziku, katerih pomena ne gre pod¬ cenjevati. Kajti bralec strokovnega prevoda ne zahteva le vsebinsko pravilnega, temveč tudi jezikovno ustrezen prikaz vsebine. Ker strokovni jezik teži k jasnemu, jedrnatemu izražanju in avtorjevo individualnost potiska v ozadje, imamo opravka z omejenim jezikovnim registrom^ ki ga je pogosto mogoče označiti že za šablonskega. Obvladovanje strokovnega sloga zato domačemu govorcu po naših iz¬ kušnjah ne povzroča večjih težav, saj se s tem slogom v vsakdanjem življenju neprestano srečuje in ga je tudi intuitivno ponotranjil. Pri urah, kjer govorim o strokovnem prevajanju, zato pojasnjevanju vprašanj strokovnega sloga na podlagi izkušenj namenjam največ 10 do 20 odstotkov časa. Vendar je potreben pred¬ hodni uvod v strokovno stilistiko, ki naj bi ozavestil intuitivno znanje. Na splošno velja, naj bi leposlovje zaradi njegove jezikovne zahtevnosti in visoke ravni pričakovanj bralcev prevajali le v materni jezik, strokovnih prevodov v tuj jezik pa ne moremo kar na splošno odklanjati, saj lahko na tem področju kakovostno zadovoljivo delo oprav¬ ljajo tudi tisti, ki niso domači govorci. Spričo precejšnje normiranosti jezikovnega registra načeloma ne vidim nikakršnih nepremostljivih ovir za prevajanje strokovnih besedil v tuj jezik. Strokovno stilistiko je vsekakor mogoče obvladati. Tisti, ki ni domači govorec, bo to seveda dosegel z več učnega truda kot domači govorec, in tega truda tudi ne bi smeli pod- 26 MOSTOVI 1997/XXXI cenjevati. Zahtevnost je po eni strani odvisna od jezikovnega para: čim sorodnejši so pravila izražanja in sintaktični vzorci obeh jezikov, tem enostavnejše je prevajanje. Po drugi strani je zahtevnost odvisna od strokovnega področja, na katero sodi besedilo, ki ga prevajamo. Tako je npr. v jezikovnem paru nemščina-francoščina laže prevajati gospodarska besedila kot pravna, kar je povezano s tem, da ima francoski pravni jezik še precej arhaičnih potez, ki tudi povprečnemu Francozu - ne glede na njegovo stopnjo strokovnosti - izredno otežujejo razu¬ mevanje posameznega besedila. Naročniki pogosto ne posvečajo posebne pozornosti vprašanju, ali je prevod strokov- nostilistično izpiljen. Seveda je pri prevodih strokovnih besedil na prvem mestu vsebinska pravilnost. V tem smislu je tudi nekdo, ki ni domači govorec, zmožen ponuditi ustrezen prevod v tuj jezik, ki zadosti skromnim slogov¬ nim zahtevam, saj niti pisci strokovnih besedil niso vedno najboljši stilisti in svojih bralcev v tem pogledu ravno ne razvajajo. Za prevajalca, ki ni domači govorec, se te¬ žave začnejo, ko pri kakem strokovnem bese¬ dilu slog prevzema pomembne vsebinske funkcije in je zato dobro jezikovno razločevanje nujno. Primer: mednarodne pogodbe, pri katerih naj bi bile različne razlage v nekaterih primerih čim bolj omejene, v drugih pa je zave¬ stno dopuščenega veliko razlagalnega pro¬ stora. Tako so se sestavljalci nemško-češkega spravnega sporazuma ubadali z jezikovnimi rešitvami, ki bi bile take, da bi pogodbo lahko potrdila oba parlamenta. Sporen je bil pred¬ vsem pojem pregnanstva. Na naslednje problemsko področje sodijo navodila za uporabo, opisi pripomočkov in orodij, obratovalna navodila ipd. Ta morajo biti tako natančno napisana, da po možnosti izključimo napačno oz. neustrezno rabo, sicer obstaja nevarnost, da bosta izdelovalec oz. prevajalec dobila zahtevke za povrnitev škode z nepredvidljivimi finančnimi posledicami. Na tem področju prevajalcu v materni, še posebej pa v tuj jezik priporočamo tesno sodelovanje s strokovnjaki iz obeh kulturnih prostorov, saj so le ti zmožni razbrati, presoditi in ovrednotiti, kje so morebitne nevarnosti in tveganje. V praksi je gotovo vsak izmed nas že naletel na nerazumljiva ali težko razumljiva navodila za uporabo strojev in naprav. Ker pa uporabnik na podlagi kakovosti prevoda zlahka sklepa o kakovosti izdelka, so se veliki priznani izdelovalci že pred časom odločili, da pisanje tovrstnih besedil zaupajo le domačim govorcem. 2. Kulturno znanje Kar zadeva družbenokulturno znanje - pridobivanju tega je treba pri izobraževanju prevajalcev in tolmačev posvečati posebno pozornost -, med izhodiščnimi pogoji za doma¬ čega govorca in nekoga, ki to ni, ne vidim nobenih razlik. Vsak prevajalec mora poznati kulturo svoje dežele in si pridobiti ustrezno znanje o tuji kulturi. Le kdor se v obeh kulturnih prostorih giblje brez občutka negotovosti, lahko opravlja kakovostno delo. Tako lahko nemški izraz Arbeitsdirektor ustrezno prevede le tisti, ki pozna nemški model soodločanja v gospo¬ darstvu. In kdor ničesar ne ve o ustavi fran¬ coske 5. republike in zgodovini njenega na¬ stanka, temu reglement ne pove ničesar. Tudi tisti, ki ni domači govorec, si lahko pridobi prav tolikšno znanje o tujem kulturnem prostoru kot domači govorec. Zanimiva je ugotovitev, daje znanje o tuji kulturi tujega govorca pogosto celo bolj temeljito od znanja domačega govorca, saj lahko ta poznavanje svoje kulture lahko¬ miselno precenjuje ali zanemarja. 3. Strokovno znanje Največji kompetenčni primanjkljaj in s tem največjo potrebo po znanju ima prevajalec nedvomno pri strokovnem znanju. Idealen bi bil seveda strokovni študij, a ga je zaradi dolgotrajnosti in visoke cene le redko mogoče izpeljati. Nepremostljiva ovira so predvsem zahteve okolja, naj bo prevajalec vseveden. Od njega se pričakuje, da gaje mogoče uporabiti povsod. Ker tej zahtevi seveda ni mogoče za¬ dostiti, se mora prevajalec v praksi osredotočiti na nekaj redkih strokovnih področij, na katerih bo delo lahko opravljal kvalificirano. Pri izobra¬ ževanju prevajalcev je težišče torej na se¬ znanjanju z metodičnimi načini dela, ki pre¬ vajalcu omogočajo, da po študiju glede na potrebe samostojno širi in poglablja kvalifi¬ kacijo. Med izobraževalne vsebine sodi eksem¬ plarično posredovanje strokovnega znanja na MOSTOVI 1997/XXXI 27 nekaj izbranih strokovnih področjih, pa tudi prevodno usmerjeno obravnavanje terminolo¬ gije, ki se ne omejuje le na navajanje izrazov, temveč predvsem upošteva frazeologijo, saj ta, pa naj se to še tako čudno sliši, prevajalcu pogosto povzroča večje preglavice kot sama terminologija. Tu bi bila v veliko pomoč kolo- kacijska raziskava, katere predmet bi bili strokovni jeziki. Pridružujejo se še tale vsebin¬ ska področja: leksikografija, dokumentacija, pa tudi uporaba najrazličnejših pomožnih sredstev skupaj z računalniško obdelavo podatkov. Splošno znano je, da je prevajalčevo stro¬ kovno znanje nujen pogoj za njegovo delo. Vendar vse prepogosto spregledujemo, da to strokovno znanje potrebuje v obeh jezikih. Le malo mu koristi, če strokovno znanje pojmovno obvlada, a ga jezikovno ne zna izraziti. Naj pojasnim na primeru: Kitajec pride v Nemčijo, da bi študiral ekonomijo. Ko se vrne v domo¬ vino, ugotovi, da sicer razpolaga s pojmov- nostjo stroke, vendar pojmov ne zna poime¬ novati v maternem jeziku; o gospodarskih vprašanjih se je torej zmožen sporazumevati le po nemško in ne po kitajsko. Tu je težava še v tem, daje na Kitajskem gospodarska ureditev drugačna in so tudi pojmi značilni le zanjo, tako da je vzpostavljanje ekvivalenc, ki so za prevajanje nujno potrebne, dodatno oteženo. Ker je torej nujno strokovno znanje in pozna¬ vanje strokovnega jezika iz obeh kulturnih prostorov, domači govorec teoretično ni v nič boljšem položaju od tistega, ki to ni. Stopnja težavnosti ni odvisna predvsem od smeri pre¬ vajanja, temveč veliko bolj od kulturnih pro¬ storov, kjer se mora gibati strokovni prevajalec. Strokovni prevodi znotraj jezikovnega para npr. nem.-angl. so enostavnejši kot strokovni prevodi v paru nem.-kit., ker je dostop do informacij pri nem.-angl. lažji in obseg infor¬ macij večji kot pri nem.-kit. Na voljo je več publikacij, po katerih lahko sežemo, in te so kakovostnejše, poleg tega pa so kulturne razlike manjše. Meje strokovnega prevajanja Strokovni prevajalec bo subjektivno naletel na meje tam, kjer se končuje njegovo stro¬ kovno znanje, objektivno pa tam, kjer je treba posredovati izredno specializirano strokovno znanje, kakršnega si strokovni prevajalec ne more več pridobiti, bodisi ker bi za to potre¬ boval preveč časa bodisi ker si tega znanja ne more pridobivati sam. Tu so izvedenci prisiljeni, da za medkulturno sporazumevanje izberejo neko linguo franco. Danes je to angleščina, univerzalni jezik znanosti. Tako na izvedenskih kongresih v zadnjem času ne tolmačijo več in tudi ne prevajajo besedil, če pa že, to počnejo kvečjemu strokovnjaki. Samo po sebi se razume, da tudi taka komunikacija kljub enojezičnosti ne poteka vselej brez motenj. Čeprav morajo komunikacijski partnerji v vsak¬ danjem življenju angleški jezik stalno upo¬ rabljati, vendarle niso vsi jezikovno tako podkovani, da bi se lahko s tujim jezikom aktivno in brez težav znašli. V nasprotju s prevajalci - ti so omejeni s svojim strokovnim znanjem - meje strokovnjakov določa stopnja obvladanja jezika. V prevajalski praksi so pogoste situacije, ko se od prevajalcev zahtevajo prevodi v tuj jezik, tudi kadar bi bilo smiselneje, da bi jih prepustili domačim govorcem. Razlogi za to so lahko: a) stroški - večina podjetij od svojih preva¬ jalcev zahteva, da prevajajo v obe smeri in pogosto celo tolmačijo. Tako lahko prevajalce bolje izkoristijo. Številni naročniki tudi preteh¬ tajo, v kateri državi je mogoče dobiti najcenejši prevod, tako da navsezadnje odloča cena in ne toliko kakovost dela; b) majhne skupnosti so pogosto prisiljene same prevajati v tuj jezik, ker je v tujini le težko najti kvalificirane prevajalce, ki bi obvla¬ dali njihov jezik, ali pa jih sploh ni mogoče najti. Sklep 1. Na splošno velja, naj se prevaja v materni jezik, saj se človek v maternem jeziku znajde precej bolj samoumevno kot v tujem jeziku. Obvladovanje jezika je plod celotnega člove¬ kovega socializacijskega procesa, jezikovno znanje pa si pridobivamo in širimo tako rekoč vse življenje. Enakovredno aktivno in pasivno znanje dveh ali več jezikov je zato izredno redko. Ker človek ne more rešiti vprašanja ubikvitete, bo tudi dvojezično odraščajoči vselej 28 MOSTOVI 1997/XXX! lahko živel le v enem kulturnem prostoru, dru¬ gega pa je mogoče pojmovati kot “kulturno stanovanje” z omejenim razgledom, 2. Čim bolj je pomen sloga v besedilu v ozadju, ker je v ospredju vsebina, tem več je možnosti za prevajanje tudi v tuj jezik. Preva¬ janje filozofskih in leposlovnih besedil je pri¬ držano za domače govorce, strokovna bese¬ dila pa je vsekakor mogoče prevajati tudi v tuj jezik, če razpolagamo s potrebnim strokovnim, strokovnoslogovnim in kulturnim znanjem, ki si ga je mogoče pridobiti, če se jezikoslovec “ne zanima le za jezike”. Smer prevajanja pri tem ni pomembna, pomembnejši je verjetno jezikovni par. 3. Povsem praktični razlogi pogosto govo¬ rijo v prid prevajanju v tuj jezik celo takrat, kadar bi to domači govorec opravil bolje. Kar zadeva poučevanje, pa to pomeni, da se ne smemo odreči vajam iz prevajanja v tuj jezik. Prevod: Amalija Maček - Mergole Andrej Skubic Računalniški programi za prevajanje VVarren VVeaver, eden utemeljiteljev tako imenovanega strojnega prevajanja (machine translation), je leta 1947 izjavil: »Povsem naravno si je predstavljati, da bi bilo možno prevajanje obravnavati kot problem kriptografije. Ko pogledam članek, napisan v ruščini, si rečem: “To je v resnici napisano v angleščini, vendar je bilo kodirano v nekakšnih čudnih simbolih. Zdaj se jih bom lotil in jih dekodiral.”« Računalniško prevajanje naravnih jezikov pa se je kmalu izkazalo kot veliko trši oreh, kot je sprva kazalo. Prvi programi, ki naj bi nadomestili delo človeških prevajalcev, niso bili bistveno boljši od nekakšnih samodejnih slovarjev. Problem slovnične razsežnosti besedila - skladenjske organizacije stavkov in dinamičnih povezav različnih jezikovnih ravnin, ki vplivajo na pomen -je bil povsem prezrt. Jezikoslovje tistega časa ni bilo dovolj razvito, da bi ponudilo orodja, ki bi bila kos tej nalogi; že samo stališče, da ima vsaka beseda preprosto svojo ustreznico v drugem jeziku, se je izkazalo kot prehuda po¬ enostavitev. Razvoj kontrastivne analize (del prevajalske vede, ki se ukvarja izrecno z raz¬ likami med besedišči in slovnicami različnih jezikov), je opozoril na številne ovire. Če ome¬ nimo le nekaj najpreprostejših: kreativno rabljene metafore, ki jih lahko človeški prevajalec hitro razume, so za »samodejni slovar« nerešljiv pro¬ blem; kar se v enem jeziku izrazi z eno samo besedo, je treba v drugem izraziti s celim stav¬ kom ali morda s kako posebno slovnično obliko (slovenska členka »še« in »že« se npr. v angle¬ ščino navadno prevajata kar s časovno obliko present perfect ipd.); besedni red je v nekaterih jezikih prožen in včasih odvisen le od »občutka« govorca, včasih pa ima tudi znatno pomensko težo. Besedila so pri strojnem prevajanju po¬ trebovala fazo priprave, v kateri jih je posebej usposobljeno osebje predelalo v skladenjsko in besedno poenostavljeno obliko (besedni red v stavku je bilo treba prilagoditi predpisanemu obrazcu, počistiti metaforično rabljene besede in besedne zveze), po samem prevajanju pa še fazo temeljitega urejanja, v kateri so morali iz prevoda počistiti vse zgrešene domislice programa. Razvoj programov za strojno prevajanje je zašel v slepo ulico, ko je leta 1966 ALPAC (Ameriški svetovalni odbor za obdelavo jezika) v svojem poročilu priporočil ukinitev državne podpore za te raziskave, ker je ugotovil, daje prevajanje, ki ga opravljajo ljudje, hitrejše, natančnejše in cenejše. Strojno prevajanje je MOSTOVI 1997/XXXI 29 tako v praktični rabi ostalo omejeno predvsem na projekte prevajanja določenih zvrsti besedil, zlasti besedil z omejenim besediščem. Zgled za tako rabo je npr. program TAUM-METEO, ki so ga leta 1977 izdelali na montrealski univerzi za prevajanje rednih vremenskih napovedi za Kanado. Za ta program povsem zadošča, da obvlada besedišče iz 2000 besed in pozna tipične stavčne strukture, iz katerih so se¬ stavljene vremenske napovedi; ker deluje na tako preprosti podlagi, lektoriranja niti ne potrebuje. Pozneje je strojno prevajanje dobilo nov polet z razvojem področja umetne inteligence. Raziskovalci so v prevajanju skušali združiti tako pomenske kot funkcijske informacije in se tako nekoliko bolj približali človeškemu prevajanju. Človeški prevajalec namreč nikakor ne zame¬ njuje besed z besedami, temveč skuša besedilo najprej razumeti (torej si ustvariti abstraktno predstavo o njegovem pomenu in namenu) ter potem poustvariti ta pomen in namen v drugem jeziku. Programi, ki ne bodo zgolj samodejno zamenjevali in premetavali besed, temveč bodo besedo »razumeli«, bodo v prihodnosti gotovo poželi večji uspeh na področju tehničnega prevajanja, pa tudi na področju omogočanja sporazumevanja med človekom in računal¬ nikom v naravnem (in ne programskem) jeziku. Na svetu obstaja več bolj ali manj uspešnih programov za strojno prevajanje. Gibljejo se od zverin v slogu nemško-ameriškega izdelka METAL (Machine Translation and Analysis of Natural Language, za delovne postaje SUN s SunOS in najmanj 32 MB pomnilnika, najcenejši stane 60.000 DEM) do igračk, kot je npr. nemški TransDat, ki je povsem zadovoljen z DOS 3.3 in stane 49,90 DEM. Zmogljivost in resnost uporabe teh programov sta med seboj povsem neprimerljivi, mnenje strokovnjakov ALPAC iz leta 1966 pa je tudi danes vredno premisleka. V vsakem primeru pa vprašanje, strojno pre¬ vajanje da ali ne, za slovenska podjetja in pre¬ vajalske agencije ostaja precej obrobno. Da¬ našnji prevajalski programi namreč poznajo samo nekaj največjih svetovnih jezikov, poleg evropskih še japonščino, kitajščino, potem pa se seznam že konča. Dokler se to področje vsaj teoretično ne bo zadovoljivo razvilo, se tudi nobenemu drznemu slovenskemu razvijalcu programske opreme ne splača, da bi se podajal na to zahtevno in nehvaležno področje. Medtem ko so prevajalci odpisali računalnike kot stroje za samodejno delo, pa se je pojavila celo vrsta orodij, ki so šla v nasprotno smer: namesto programov za računalniško prevajanje s človeško pomočjo se je razvila vrsta pro¬ gramov za človeško prevajanje s pomočjo raču¬ nalnika. Pod pojmom računalniško podprtega prevajanja (computer-aided translation) danes razumemo predvsem dve skupini programske opreme: programe, ki temeljijo na uporabi tako imenovanega pomnilnika prevodov (translation memory), in splošne jezikovne (referenčne) programe, Izraz se pravzaprav pogosto upo¬ rablja v ožjem smislu samo za prvo skupino, zato si oglejmo najprej njo. Programi s pomnilnikom prevodov V življenju prevajalca zelo pogosto napoči trenutek, ko si ob kakem posebno zoprnem stavku zaželi, da bi imel znova pred očmi prevod zelo podobnega stavka, ki ga je že nekoč prevedel, pa se nikakor ne more spomniti kako; morda je v njem uporabljena enaka beseda, katere raba je nekoliko kočljiva (morda zaradi vprašljive rabe člena, predloga, vejice ipd.). Morda si je čisto preprosto zaželel samo, da bi lahko stavek, ki gaje že več desetkrat prevedel, pa ga mora vseeno tipkati vsakič na novo (npr. Zdravilo hranite v suhem in hladnem prostoru, zunaj dosega otrok), z enim samim pritiskom tipke ali klikom miške spustil v trenutno besedilo in se nato posvetil naslednjemu, manj dolgo¬ časnemu. Na takega prevajalca so mislili razvi¬ jalci programov s pomnilnikom prevodov. Zamisel je pravzaprav zelo preprosta. Pro¬ gram besedilo najprej razčleni na kratke seg¬ mente; običajno ti ustrezajo eni povedi oziroma nizu besed od pike do pike. Prevajalec piše svoj prevod neposredno prek izvirnika: postavi se v segment, napiše prevod povedi in izvirnik zbriše. Potem se loti naslednjega segmenta. Program medtem shrani kopijo izvirnika in prevoda segmenta v pomnilnik prevodov. Ko prevajalec dela, pomnilnik prevodov raste; kmalu se začnejo v besedilu pojavljati segmenti, ki so povsem enaki tistim, ki jih je prevajalec že prevedel, ali pa so jim vsaj zelo podobni 30 MOSTOVI 1997/XXXI (razlikujejo se samo v besedi ali nekaj besedah, morda samo v besednem redu). Verjetnost za to je toliko večja, če deluje program v omrežju, v katerem pomnilnik obenem polni cela sku¬ pina prevajalcev, ki prevajajo besedila s po¬ dobno tematiko. Če bi program kopije segmentov samo shra¬ njeval, si s tem ne bi imeli kaj prida pomagati, saj bi morali vsako poved, za katero sumimo, daje že v pomnilniku, poiskati sami. Toda pro¬ gram lahko to stori namesto nas. Vsakič, ko prevajalec skoči na nov segment izvirnika, bo program prečesal celotni indeksirani pomnilnik prevodov in nam v posebnem oknu ponudil že prevedene segmente, za katere meni, da bi lahko ustrezali trenutnemu. Pri tem uporablja tehniko tako imenovanega meglenega ujemanja (fuzzy matching), kar pomeni, da lahko najde tudi segmente, ki se s trenutnim ujemajo le delno, recimo v najmanj sedemdesetih odstotkih uporabljenih besed. Pri tem nam lahko po želji ponudi tudi druge podatke o segmentu, npr. označi besede, ki se razlikujejo od segmenta, ki ga trenutno prevajamo, pokaže podatke o datoteki, iz katere segment izvira, o avtorju ponujenega prevoda in podobno. Misel, da program ob skoku na vsak nov segment prečeše celoten pomnilnik prevodov z več tisoč segmenti, se sliši nekoliko sumljivo: kateri prevajalec bi si želel ob vsakem novem stavku čakati celo večnost, da program preuči morje podatkov in se iz njega vrne z ulovom sumljive uporabnosti? Na srečo opravi program večino dela že pred tem, ko se prevajanja dejansko lotimo. Preden začnemo prevajati, mora program besedilo namreč analizirati: razčleniti na segmente in najti njihove poten¬ cialne prevodne ustreznike. Pri krajših besedilih to niti ni prezamudno (nekaj minut), kadar pa je pomnilnik prevodov zelo obsežen in tudi besedilo dolgo, pa lahko damo besedilo analizirati ob koncu delovnega časa in nas bo že pripravljeno besedilo pričakalo zjutraj. Skok s segmenta na segment bo tudi v omrežnem okolju malone trenuten. Pri tem pa je pomem¬ bno tudi, da imamo svoje pomnilnike prevodov dobro organizirane: razdeljeni morajo biti na čim ožja področja glede na tematsko ali slogovno sorodnost besedil. Uporabljati isti pomnilnik prevodov za navodila za gostilniške jedilnike in navodila za termoakumulacijske peči je zelo nesmotrno početje, saj ne bomo imeli od shranjenih prevodov prvih pri prevajanju drugih nobene koristi; poleg tega se bo pomnilnik nenehno večal, saj se vanj shrani vsaka nova prevedena poved. Kmalu bo postal preobsežen, prepočasen, njegova organizacija pa zaradi preobilice podatkov hitro pokvarljiva. Večina programov s pomnilnikom prevodom pa nam nudi tudi druge možnosti. Ker naenkrat prevajamo le eno poved, nam računalniški zaslon nudi obilico prostora za druge koristne informacije, na primer slovarske; v posebnem okencu se nam lahko ob vsakem segmentu prikažejo težje besede iz trenutnega segmenta, ki smo jih med prevajanjem bodisi mi bodisi kolegi v omrežju sproti vnašali v siovar skupaj s prevodi, razlagami in drugimi koristnimi napotki. Besed nam torej ni treba iskati ročno, saj nam jih program sproti ponuja sam. S tem ne le pri¬ hranimo čas, temveč poskrbimo tudi za poeno¬ tenje izrazja v celotni prevajalski skupini in preprečimo, da bi npr. en prevajalec prevajal double-click z dvoklik, drugi z dvojni klik in tretji z dvakratni klik -tudi če se naša ekipa spreminja! Kljub vsemu povedanemu pa obstaja kleč, ki uporabnost teh programov zelo omejuje. Prvič, za uporabo teh programov potrebujemo besedila v računalniški obliki: od stranke pa je še vedno zelo težko dobiti izvirnik na disketi. Prevajalci dobivajo povečini besedila v vseh mogočih oblikah, od časopisnih izrezkov in fotokopij do komaj čitljivih faksov. Drugič, ti programi so povečini neznansko dragi (4500 do 5000 DEM) in se splačajo le zelo spe¬ cializiranim prevajalskim agencijam. In tretjič, njihova uporabnost je še vedno precej omejena. Izkažejo se predvsem pri dveh vrstah besedil: tistih z veliko mero ponavljanja, kot so različna navodila, seznami, jedilniki, nekatera pravna besedila (pogodbe s pogostim ponavljanjem formulacij) in podobno, ter pri besedilih, pri kate¬ rih pričakujemo več revizij: kadar dobimo v prevod novo različico besedila, jo preprosto prepustimo v analizo programu in ta bo vse že prevedene segmente samodejno zamenjal, za nekoliko spremenjene poiskal stare prevode in nam jih ponudil v preprost popravek, pa tudi za čisto nove bo pogosto našel že podobne. Tipični zgledi tovrstnih besedil so npr. pravni MOSTOVI 1997/XXXI 31 predpisi, predvsem pa tudi računalniški pro¬ grami (vmesniki, besedila pomoči itd.), ki neneh¬ no izhajajo v novejših in dopolnjenih različicah. Tako je bil npr. celoten OS/2 Warp 4.0 preveden v slovenščino z izdatno pomočjo IBM-ovega orodja Transiation Manager/2; prevod naslednje različice bo s pomočjo sedanjih pomnilnikov prevodov mnogo lažji in prevajalci se bodo namesto mrzlične naglice prevajanja neznanskih količin besedila lahko lotili tudi piljenja že narejenega. Toda tudi tistim, ki se jim zdijo tovrstni progra¬ mi za njihovo delo povečini neuporabni, ima svet prevajalske programske opreme kaj ponuditi. Splošni jezikovni (referenčni) programi Računalnik je prinesel prevajalcem veliko olajšanje že zaradi različnih dotlej nepred¬ stavljivih prednosti urejevalnikov besedil pred pisalnim strojem: nenazadnje preprosto zato, ker jim ni bilo treba več pretipkavati ročno po¬ pravljenih osnutkov, temveč so lahko vsak stavek poljubno popravljali in obračali ter si ga ogledovali v vseh mogočih oblikah, preden so bili z njim zadovoljni. Poleg tega so lahko uporabili črkovalnik ali morda celo slovnični pre¬ gledovalnik in odpravili tipkarske in nekatere slogovne napake. Nadaljnji napredek v tem pogledu so prinesle različne možnosti ure¬ jevalnikov za skupinsko delo, npr. možnost, ki se v VVordu skriva v meniju Orodja pod ukazom Revizije. Prevajalec lahko na primer prevede besedilo v angleščino in ga pošlje po omrežju slovenskemu ali angleškemu lektorju, ki ga bo pregledal in ga z vklopljeno možnostjo Revizije popravil. Zbrisane besede bodo ostale v bese¬ dilu prečrtane, nove besede pa označene z drugo barvo: ko lektor besedilo vrne prevajalcu, bo ta preletel popravke in se iz ustreznih popravkov česa naučil, odkril pa tudi morebitne pomenske napake, ki jih je morda zagrešil lektor, ki ni dobro razumel izvirnika niti slabega prvot¬ nega prevoda. Toda glavna odlika računalnika za prevajalca je gotovo njegova spodobnost hranjenja, organiziranja in iskanja velikanskih količin podatkov. Nekoč se je prevajalčeva delovna miza šibila pod težo slovarjev. Boljši (izčrpnejši) je bil slovar, težje ga je bilo prekladati po mizi in v njem poiskati ustrezen podatek. Danes zado¬ stuje nekaj klikov in zasukov CD-ROM in že imamo pred očmi razlago besede v slovarju ali velikanski enciklopediji, ki je bila nekoč verjetno že cenovno nedosegljiva, zasedala pa je tudi zelo veliko prostora. Že vsi resnejši slovarji in tezavri so na voljo v različicah na CD-ROM ali za namestitev na trdi disk (za angleščino npr. Collins, Oxford Concise/Unabridged, Random House Unabridged, Longman, American Heritage, VVebster). Družbo jim delajo različni strokovni slovarji, od »resnih« izdaj znanih referenčnih del do različnih preizkusnih ali celo brezplačnih programov, kijih ni nikoli odveč imeti na trdem disku. Kogar ti programi zanimajo, si lahko obšir¬ nejši seznam ogleda posebej v okvirjih na koncu tega besedila, zdaj pa se posvetimo še poseb¬ nim programom, katerih obstoj je na žalost pre- nekateremu prevajalcu skrivnost. Pri tem mislim na programe za izdelavo lastnih slovarjev - bodisi manj zahtevnih za osebno uporabo bodisi »resnih«, v katerih lahko svoje terminološke baze vodijo prevajalske agencije, ki jih nameravajo kdaj pozneje celo objaviti. Veliko prevajalcev se je po nakupu raču¬ nalnika lotilo izdelave svojih terminoloških baz podobno kot prej, ko so si še zapisovali besede v zvezke: v urejevalniku besedil so jih zapisovali v besedilne datoteke in se veselili možnosti hitrega iskanja po besedilu. Kmalu seje izkazalo, da je ta tehnika zelo okorna tako za urejanje kot iskanje. Pozneje so se nekateri lotili pro¬ gramov za izdelavo baz podatkov; osebno se mi je sprva zdelo zelo simpatično orodje kar okenski Cardfiie, dokler ni program kmalu po tisoči kartici zastokal, da ne zmore več in žalostno odpovedal. Tudi zmogljivejše baze podatkov se niso izkazale kot posebno prak¬ tične, nenazadnje zaradi tega, ker so ti programi tovorili v sebi preveč navlake, ki je slovarski program ne potrebuje, in s tem po nepotrebnem obremenjevali računalnik. Po drugi strani pa so pogrešale nekatere lastnosti, ki jih dober slo¬ varski program mora imeti, predvsem prožnost pri sprotnem ustvarjanju dodatnih polj (slovar¬ skih podgesel) in tudi njihova od dejanske veli¬ kosti vnosa odvisna velikost na zaslonu. Za vodenje terminoloških baz je bil razvit drugačen, poseben format organiziranja podat- 32 MOSTOVI 1997/XXXI kov. Ta format uporablja jezik SGML (Standard Generalized Markup Language), ki ima več narečij, zanj pa je značilno predvsem to, da njegove kode ne definirajo zapisov in polj kot klasične baze podatkov (tj. fiksnega števila polj s fiksno velikostjo), temveč zgolj zakoličijo začetek ter konec posameznega slovarskega članka, med obema kodama pa je lahko ugnez¬ deno poljubno število drugih kod, ki označujejo posamezne dele strukture članka (geslo, kvali¬ fikatorje, definicije, prevode, zglede itd.). Struk¬ tura gesla je s tem zelo prožna, obenem pa dovolj hierarhično organizirana, da je zaželeni članek lahko in hitro najti, saj so gesla sproti indeksirana. Kako praktičen in prožen je ta format dejan¬ sko, je zelo odvisno od programa, ki ga uporab¬ ljamo. Na trgu jih je kar nekaj, čeprav so zaradi svoje ozke ciljne publike slabo oglaševani in jih je torej nekoliko težje najti. Preden se odločimo za nakup, moramo dobro razmisliti o tem, kako zahteven program pravzaprav potrebujemo. Na internetu je pod geslom terminology manage- ment software možno najti izdelke različne kakovosti, nekateri po zmogljivosti ne preka¬ šajo veliko starega Cardfila, nekateri so le nekoliko bolj specifično pripravljene baze podatkov, toda zavedati se moramo, da bomo za prave slovarske programe SGML verjetno morali odšteti precej denarja. Razmislek je upra¬ vičen, če pomislimo, da stanejo boljši programi od približno 300 do 2000 DEM, toda če potre¬ bujete program, s katerim si bodo prevajalci svoje informacije lahko učinkovito delili v mreži, po zadostni količini zbranih podatkov pa želite svoj slovar tudi preprosto natisniti, gre gotovo za dobro naložen denar, ki bo delo prevajalcev olajšal, izboljšal in pospešil. Seveda pa lahko prevajalec s pridom izko¬ risti tudi vrsto programov, ki sicer niso izrecno namenjeni njemu. Odlično se npr. izkaže pre¬ izkusni program dtSearch, s pomočjo katerega si lahko izdelamo neke vrste pomnilnik prevodov tudi, če programi za računalniško podprto prevajanje za nas iz kateregakoli razloga niso primerni. Program indeksira besede v besedilnih datotekah in omogoča malone trenutno iskanje poljubnih kombinacij besed, s čimer nam nudi bliskovit dostop do že končanih prevodov ali izvirnikov, ki jih imate arhivirane kjerkoli v omrežju, če vanj le vpišete nekaj besed, pove¬ zanih z vašim trenutnim prevajalskim proble¬ mom. Nikoli več si vam ne bo treba razbijati glave, kako ste že na primer pred pol leta prevedli naslov določenega zakona, na kate¬ rega se sklicuje trenutno prevajano besedilo, kako se uporablja določena beseda, za katero nikakor ne najdete uporabnega zgleda v Lookup £dit Search Options Itelp translate (trccris'leit, trccns ) i.-A 1. to express orbe capable of being expressed in anothr language or dialect:^ trans/ated Shakespeara into Atrikaans; h/s books translate well tnter woid oi phiase to look up in dictionarv Entei: OK | Cancel 5. (* )totransform orconvert:*? translate hope into realih■. G. (*,' usuaU},-' pass/vp)B/ochpm. to transform the molecular structure of (messenger RNA) into a oolvpeptide chain by rreans ofthe information stored in Dictionarv 1 I ttanslate MOSTOVI 1997/XXXI 33 slovarju. Če se npr. ne spomnite, kako se po angleško reče »naročnik«, veste pa, da je »izvajalec« contractor, boste zelo verjetno našli prevod besede »naročnik«, če boste prečesali stare prevode in poiskali, kje se pojavlja contractor; zagotovo bo tudi naročnik takoj zraven. Seveda: imenuje se Client (pozor: ne vedno). Na hitro se lahko dotaknemo še koristi, ki jih prinaša internet. Poleg možnosti komu¬ nikacije in iskanja vseh naštetih programov in gradiva o njih nam omogoča dostop do večje količine bolj svežih podatkov kot katerakoli enciklopedija na CD-ROM ali knjižni polici. V našem besedilu nastopa »Evropska agencija za ocenjevanje zdravil«. Seveda je to preprosto prevesti, toda kdo nam jamči, da bomo pri tem resnično zadeli pravo uradno ime te agencije? Priključimo se na poljubni iskalnik po internetu, recimo Altavisto, in vpišimo besede European medicines agency. Iskalnik nam v nekaj trenutkih izpiše naslove dokumentov, ki jih je izdala European Medicines Evaluation Agency, in nam omogoči, da po njih po¬ brskamo za vsemi izrazi in informacijami, ki nas zanimajo. Naš angleški prevod bo vseboval prave pojme in sklice na dokumente s pravilnimi imeni in strankinim partnerjem ne bo treba več ugibati, o čem njena besedila pravzaprav govorijo. Sklep Namen tega članka je bil predvsem opozoriti na nekatere možnosti, ki jih računalnik lahko ponudi prevajalcu, ter na nekatere najbolj uveljavljene programe, ki jih je možno dobiti na trgu (pri nas jih je še najlaže naročiti prek interneta). Obširnejši obdelavi te tematike in primerjavi posameznih programov se bomo morda posvetili kdaj drugič, za zdaj pa lahko opozorim vsaj še na nekaj naslovov, kjer je na voljo več zanimivih informacij. Izčrpen in ažuren seznam programov, zanimivih za prevajalce, najdete na Compuservu, v forumu Foreign Language and Education, razdelku Translators, Library, v datoteki CAT_MT.* (pripone so lahko različne). Zanimiv naslov je tudi hppt:// www.SciTechlnt.com/slp/products.htm, kjer najdete podatke o veliko programih za strojno in računalniško podprto prevajanje, ter naslov nemškega podjetja za prevajalske programe Trados hppt://www.trados.com/, kjer lahko poberete ali si kar na zvezi ogledate predstavitve programov MultiTerm 95, Tran- slator’s VVorkbench in drugih iz Tradosove ponudbe. Lahko pa se tudi preprosto zape¬ ljete do kakega internetovega iskalnika, vpišete »terminology management« ali »translation memory« ter se zapodite v več kot sto lokacij, ki vam bodo ponujene. Koristnih podatkov vam ne bo kmalu zmanjkalo. PROGRAMI S POMNILNIKOM PREVODOV DejaVu v.1.12 za Windows 3.x; preizkusno verzijo je mogoče pobrati s CompuServa, forum FLEFO, Library 11; distributer za Evropo: Atril Software (Španija), fax. +34 1 329 5425; cena 250 USD Eurolang Optimizer zahteva strežnik z MS-Windows NT ali Unixom, odjemalec z MS Windows 3.11 ali Windows 95; Sietec Systemtechnik, Carl-Wery- Str. 22, D-81739 Munchen; faks: +49-89-636 49646; cena je odvisna od števila delovnih postaj, od 4.400 DEM dalje TRADOS Translator’s VVorkbench II za Windows 3.1 ali Windows 95, sodeluje z MS Word for Windows 6.0/7.0; TRADOS GmbH, Hacklaenderstr. 17, D-70184 Stuttgart; faks: +49-711-16877-50; cena 4.800 DEM 34 MOSTOVI 1997/XXXI Transit forVVindovvs za Windows 3.x; formati SGML, MS Word, Frame idr.; STAR GmbH, Herrschaftsgartenstr. 8/1, D-71032 Boeblingen; faks: +49-7031-227230; 4.650 DEM TranslationManager/2 za Windows 3.1/95 ali OS/2; različni formati; podpora za evropske in azijske jezike; informacije pri zastopstvih IBM; pribl. 5.000 DEM XL8 za DOS; posamezni moduli, posebej prilagojeni za prevajanje programske opreme (uporabniških vmesnikov (modul XL8 CODE), zaslonske pomoči za VVindovvs (XL8 HELP) in dokumentov (XL8 TEXT)); podpora za evropske in azijske jezike; SAM Engineering GmbH, Kirchstr. 1, D-64367 Muhltal; faks:+49-6151-91218, CompuServe 100073,2416; cene: posamezen izdelek 3250 DEM; trisistemski paket (XL8 CODE, HELP inTEXT): 8125 DEM UREJANJ E TERMINOLOGI J E KeyTerm za VVindovvs in Unix; neomejeno število jezikovnih parov; vnaprej strukturiran članek, prilagodljiva konfiguracija; CAP debis KSP GmbH, c/o Deutsche Aerospace AG, LDYKSP, Geb. 41.0, D-81663 Miinchen; faks: +49-89-60729968 MTX V2.20 za DOS (pritajen program) ali VVindovvs; do 10 milijonov člankov, do 2000 znakov na članek; Eurolux Computers, 11, rue de VVormeldange, L-6180 Gonderange, Luxembourg; faks: 00352-789820; cene: od osnovne različice 700 DEM do 2.200 DEM, osnovna različica za omrežje 1.900 DEM MultiTerm 95 forVVindovvs za VVindovvs 3.x; podpora omrežju; do 4000 znakov na podatkovno kategorijo, do 32.000 znakov na članek; omogoča vstavljanje grafik/diagramov; TRADOS GmbH, Hacklaenderstr. 17, D-70184 Stuttgart; hppt://www.trados.com/; faks: +49-711-16877-50; 1.800 DEM Superlex forVVindovvs 1.0a za VVindovvs 3.1x, VVindovvs NT, OS/2; podpora omrežju; geslo do 250 znakov, članek do 64 kB; Chris Blovvers Obersetzungsdienst, Pf. 1220, D-71568 Oppenvveiler, Germany; faks: +49-7191-44863; od 300 DEM dalje Termbase za VVindovvs; podpora omrežju; V. Srinivasan, An derLuenette 3, 76726 Germersheim, Germany; tel/faks: +49-7274-6290; 1.500 DEM TermStar za VVindovvs 3.x; podpora omrežju; prožna struktura člankov, brez omejitev velikosti; lahko se uporablja samostojno ali skupaj s TRANSIT for VVindovvs; STAR GmbH, Herrschaftsgartenstr. 8/1, D-71032 Boeblingen, Germany; faks +49-7031-227230; 1.650 DEM MOSTOVI 1997/XXXI 35 REFERENČNI PROGRAMI Collins Electronic English Dictionary SThesaurus za Windows, pritajen program za DOS; 3,5 milijonov besed besedila, 190.000 definicij; tezaver ima 16.000 člankov s 275.000 sopomenkami; Word Perfect UK; fax: +44-932-843376 Collins COBUILD CD-ROM zbirka referenčnih del COBUILD: slovar angleškega jezika, slovnica, slovar rabe (pravopis); več kot 5 milijonov besed besedila; v Sloveniji prodaja knjigarna Epicenter, Ljubljana Concise Oxford Dictionary Electronic Edition za DOS/Windows; 120.000 gesel, 190.000 definicij; Consumer Services, Oxford University Press Distribution Services, Saxon Way West, Corby, Northants NN189ES, U.K.; 50 GBP Languages of theVVorld CD-ROM za Windows 3.x s 17 slovarji v 12 jezikih; Kucera Compact Dictionary of Exact Science and Technology EN/DE; Anaya EN/SR Esselte Studium EN/SV; Gyldendal DA/EN; Harrap’s Shorter EN/ FR;Harrap’s Dictionary of Data Processing EN/FR, Harrap's Concise EN/DE, Harrap’s Business EN/FR, Harrap’s Science EN/FR; Kunnskapsforlaget EN/NR; NTC’s American Idioms Dictionary; Sanshusha Dictionary of Science and Technology EN/DE/JP; EN/JP; Gendai EN/CH; Soderstrom EN/FI; VVolters-Noordhoff EN/NL; Zanichelli EN/IT. Oscar BrandstetterVerlag, Postfach 1708, D-65007Wiesbaden, Germany; fax: +49-611-3083785; cena 850 DEM LexiROM del serije Microsoft Home za Nemčijo; vsebuje MEYERS STANDARD LEXIKON, DUDEN Vol 1 Rechtschreibung, DUDEN Vol 5 Fremdworterbuch, DUDEN Vol 8 Sinn- und sachvervvandte Worter, Langenscheidts Taschenworterbuch Englisch; prek 450.000 gesel, prek 2000 slik in zemljevidov; Bibliographisches Institut/Brockhaus Mannheim/Germany; ISBN 3-411-06691-0; 398 DEM Microsoft Bookshelf del serije Microsoft Home; referenčni paket: American Heritage Dictionary, RogefsThesaurus, enciklopedija, atlas, almanah, slovar citatov OxfordThesaurus Electronic Edition za DOS ali Macintosh; 275.000 sopomenk. Consumer Services, Oxford University Press Distribution Services, Saxon Way West, Corby, Northants NN18 9ES, U.K.; 50 GBP Random House Unabridged Dictionary za DOS, Windows, Macintosh; 350.000 gesel 36 MOSTOVI 1997/XXXI TRADOS MULTITERM 95 Eden boljših SGML-programov za vodenje lastnih terminoloških baz je gotovo MultiTerm 95 nemškega podjetja Trados. Razlika med tem programom in klasično bazo podatkov je vidna že na prvi pogled, predvsem v prožni strukturi slovarskega članka in preglednosti obrazca. Gesla lahko iščemo po popolnem (exact match) ali | “meglenem” ujemanju (fuzzy match), kar je pri terminološkem iskanju še posebej koristno, saj pogosto ne vemo točno, kako je geslo zapisano v slovarju. Vnašanje v slovar je lahko neposredno, s klikom desnega gumba miške na praznem obrazcu se prikaže meni, iz tega pa izberemo vrsto polja, ki ga želimo dodati: izberemo lahko indeksno (vanj vnesemo samo geslo ali njegov prevod), besedilno (vanj vnašamo zglede, opombe, vire) ali opisno polje (vanj vnašamo področne, slogovne ipd. kvalifikatorje - ti so navadno že vnaprej definirani). Ta tehnika je primerna, če izdeluje slovar en sam človek, v delovni skupini, kjer ni zaželeno, da bi vsak vnašal gesla po svoje, pa zlahka naredimo red z izdelavo šablone. V šabloni določimo, katera polja so za vnos obvezna, katero polje se lahko v članku pojavi večkrat (če npr. uporabnik želi vnesti več zgledov ali več kvalifikatorjev), in uporabniku, ki bi želel vnesti nov slovarski članek, bo ponujen že izdelan obrazec, v katerega bo samo še vpisal želene informacije. MultiTerm odlično deluje pri delu v skupini. Glavni terminolog (ta tudi izdela šablono) posameznim uporabnikom dodeli različne ravni bralnega in pisalnega dostopa do terminološke baze.Tako bazo preprosto ureja, saj jo lahko občasno prefiltrira in izloči članke, ki so jih vnesli prevajalci s posameznimi ravnmi pooblastil, ali jih preveri, in če so kakovostni, prenese v dokončni in pred pisanjem zaščiteni del baze. Poleg tega lahko podjetja, ki bi rada zbrano terminološko bazo (komercialno ali brezplačno) distribuirala, dokupijo dodatek MultiTerm Dictionary, s katerim MultiTermovo bazo pretvorijo v pred pisanjem zaščiteno obliko in svoj slovar izdajo kot samostojen program (MultiTerm Dictionary seveda ni poceni, saj želi tudi Trados dobiti zasluženi del pogače; cena programa je odvisna od števila izvodov programa, ki jih nameravamo izdelati). Smer prevajanja v slovarju je mogoče kadarkoli obrniti (polji levo in desno zgoraj: SLO > ANG ali ANG > SLO) ali celo zamenjati jezike (SLO > ANG ali SLO > NEM). Tako lahko vodimo večjezične terminološke baze skupaj, kar pogosto pride prav (če npr. ne najdemo prevoda slovenskega izraza v angleščino, bomo morda našli prevod v nemščino, potem pa poiskali angleški izraz v kakem dobrem nemško-angleškem slovarju - ti so pogosto (čeprav ne nujno) izčrpnejši in zanesljivejši od slovenskih). Argumenti za in proti, na kratko: za - vse našteto, saj gre za idealno orodje za skupinsko terminološko delo; proti - cena (1800 OEM); pa še naslov: hppt://www.trados.com/ ali faks +49-711-16877-50. £&• VievJ Qpfions Help ; ■ .. l=J5i *J After a few seconds, a vvindo n wiU appear m which you are expected to enter a ||p User ID and (if recessary) a passvvord. I After a few seconds, a mrudoiv will appear m which you are expected to enter a User D and (if recjuired) a passvvord e windov/ Fenster top >vindow Gngangsfenster | Match 1 of2 j > m% I i |Š6% Fuzzf Match W Microsoft Woid - Sample Text Q Vievž irtsert Format Table £3 e, P Tf3dos ~ iff l oj jaj Grl * fatej l&l f 'l >l Jil fajfcirM Das Programm lafit sich einfach di^ch einen Doppelklick auf das entsprechende Symbol starten After a few seconds. a window will appear m which you are expected to enter a valid User ID and (ifneces$ary) a password. Nach einigen Sekunden erscheint am Bildschirm em Fertster, in das Sie eine Benutzer-ID und (sofem erforderlich) ein PaJ3wort eingeben rnussen. You can confirm your User ID by clicking on the OK button. You can also confirm your User ID by hitting the Enter key. MOSTOVI 1997/XXXI 37 TRADOS TRANSLATOR S WORKBENCH Vse napisano o programih s pomnilnikom prevodov velja tudi za Tradosov Translator’s VVorkbench. Nekateri programi imajo vgrajene svoje urejevalnike z možnostjo uvoza besedil v različnih formatih (IBM-ovTM/2 pri tem na primer omogoča tudi ogled oblikovalnih in hiperbesedilnih kod, ki pa so zaščitene pred popravljanjem), TW pa se za dejansko obdelavo besedila raje nasloni kar na zelo razširjeni urejevalnik Wo r d za Windows (6.0/7.0). V posebni predlogi dobimo zalogo makrov in orodjarno, ki se naseli na vrh zaslona in s katero se pomikamo po besedilu od segmenta do segmenta. Kot vidimo v Wordu, je trenutno prevajani segment prikazan dvakrat: v modrem okvirčku vidimo izvirnik, v spodnjem (zelenem ali rumenem) pa nam bodisi TW ponudi prevod, ki ga najde v pomnilniku prevodov, bodisi vnesemo povsem nov prevod, čeTW ne najde nič pametnega. Ko skočimo na naslednji segment, ostane v besedilu le prevod, izvirnik pa ostane shranjen poleg njega kot skrito besedilo, tako da lahko še vedno opravljamo tudi revizije. Šele ko smo s prevodom popolnoma zadovoljni, to povemo TW in ta bo skrito besedilo zbrisal iz datoteke. V oknuTVV nad VVordovim oknom so tri okenca: v zgornjem levem vidimo izvirnik trenutnega segmenta, v spodnjem levem izvirnik ponujenega prevoda (sam prevod nam je ponujen v že omenjenem barvnem okvirčku v VVordu), skozi desno okence pa kukamo v glosar, ki prikazuje vse besede (s prevodi) iz trenutnega segmenta, ki so bile kdaj vnesene vanj. Kadar TW v pomnilniku prevodov najde segment, ki se popolnoma ujema s trenutnim, bo ponudil že obstoječi prevod v okvirčku zelene barve. V tem primeru bosta stavka, prikazana v okencih izvirnikov (tj. zgoraj levo in spodaj levo v oknu TW), povsem enaka, mi pa lahko prevod mirno sprejmemo in skočimo na naslednji neprevedeni segment. Če je ujemanje le približno (»megleno ujemanje«), bo TW ponudil prevod v okencu rumene barve, v okencih izvirnikov pa bo barvno označil besede, ki se v obeh stavkih razlikujejo oziroma v drugem stavku manjkajo. Če nam prevod ustreza, preprosto popravimo tistih nekaj besed; če ugotovimo, da je TW v svoji gorečnosti nekoliko zaneslo in da nimamo s prevodom kaj početi, ga preprosto zbrišemo in napišemo na novo. ČeTW v pomnilniku ne najde ničesar, kar bi dosegalo prag podobnosti segmentov, ki mu ga v odstotkih predpišemo na začetku, nam ponudi prazno okence, naš prevod pa si zapomni za naslednjo priložnost. Odlična možnost, ki nam jo ponuja TW tudi, kadar ne more ponuditi primernega prevoda našega stavka, pa je možnost iskanja besed po pomnilniku prevodov (neke vrste razširjeni slovar). Če v VVordu izberemo poljubno besedo in poženemo tako imenovano indeksno iskanje (concordance search), nam TW nemudoma prikaže vse segmente v pomnilniku prevodov, ki vsebujejo dano besedo, s celotnimi prevodi teh segmentov. Tako lahko najdemo ne le že dejansko uporabljene prevodne ustreznice besede same, temveč tudi zglede, kako je možno stavke v to besedo popolnoma parafrazirati in namesto dobesednega prevoda besede (ki morda ne obstaja) zadevo povedati drugače. Postopek se zdi na prvi pogled morda hudo zapleten, ko pa se ga navadimo, lahko postane neprecenljivo orodje, ki prihrani veliko časa.Translator’s VVorkbench je le eden od tovrstnih programov, ki temeljijo na uporabi pomnilnika prevodov, je pa v mnogočem dober zgled. Nekatere druge programe in naslove, kjer jih je možno dobiti, si lahko ogledate na priloženem seznamu. Veliko sreče pri iskanju! 38 MOSTOVI 1997/XXXI PREDSTAVITEV Miran Željko Predstavljamo vam Olgo Shrestha Na občnem zboru DZTPS marca 1997 je bila za predsednico društva izvoljena Olga Shrestha. Prelistali smo nekaj Mostov iz prejšnjih let, in ker o njej nismo našli nobenega zapisa, smo jo želeli spoznati malo pobliže. Katere jezike obvladaš in zakaj si se odločila za študij jezikov? Bi se danes odločila enako? “Uradno” obvladam najprej in predvsem slo¬ venščino, nato pa še angleščino in ruščino. “Neuradno” pa je tako, da bi dala “roko v ogenj” le za prva dva jezika, moje znanje ruščine pa bi bilo treba pred uporabo temeljito preveriti. Za študij angleščine in ruščine sem se prav¬ zaprav odločila dokaj naključno, kot sem tudi v gimnazijo zašla po naključju. Vse odkar sem dobila v roke prvi svinčnik, sem si namreč želela postati modna oblikovalka, in prepričana sem bila, da se bom po osemletki vpisala na šolo za oblikovanje. Tam pa so mi, ko sem prišla na sprejemne izpite, vljudno pojasnili, da so bili ti že prejšnji dan in da tudi sicer ne bi imela kaj prida možnosti, saj je bilo prijavljenih 150 kandidatov, sprejemali pa sojih takrat le po 15... Pristala sem torej na gimnaziji, in to na Poljanski gimnaziji, ki je bila že takrat jezikovno usmerjena. Od tam je vse kar nekako samo od sebe steklo v smeri proti cilju, ki sem ga takrat bolj slutila, kot videla jasno pred seboj. No, ker sem v gimnaziji imela kot drugi tuj jezik ruščino, se mi je zdelo samo po sebi umevno, da s tem nadaljujem tudi na fakulteti. Če bi imela možnost ponovne izbire, bi se danes verjetno odločila drugače: izbrala bi čisto germanistiko oziroma angleščino in nem¬ ščino, predvsem pa prevajalsko smer že od vse¬ ga začetka. Katero (nejezikovno) področje te je pred izbiro študija še zanimalo (ali kaj bi bila, če ne bi postala prevajalka)? Že v začetku sem omenila, da me je od nekdaj neustavljivo privlačilo modno oblikovanje, in MOSTOVI 1997/XXXI 39 moram priznati, da se temu kljub drugačni izbiri poklica nisem nikoli mogla ali želela v celoti odpovedati. Seveda pa so ostali le zametki nečesa, kar bi lahko sicer v mojem življenju imelo enako pomembno mesto kot prevajanje. Dan¬ danes je to le simboličen beg v svet barv, oblik in materialov, kjer je vse dovoljeno, kjer-v nasprotju s prevajanjem - ni nemogočih kombinacij in kjer meje določa le ustvarjalčeva domišljija, ne pa stroga pravila slovnice, sintakse in stilistike ... Kaj bi svetovala mladim, ki so ravnokar končali študij in se želijo preživljati kot prevajalci? Predvsem bi jim svetovala, naj ne obupajo, če v začetku ne bo šlo vse tako gladko, kot so si zamislili. Zgodilo se bo, da se bodo, oboroženi s solidnim teoretičnim znanjem in kopico sodobnih slovarjev, spravili k prvemu besedilu in ob naravnost grozljivo neracionalni porabi časa ustvarili svoj prvi prevod, ki bo jezikovno neoporečen, naročnik pa z njim ne bo zadovoljen! Od nekod iz arhiva bo privlekel sorodno besedilo v ciljnem jeziku in ga pomolil prevajalcu pod nos: “Poglejte, takooo mora biti to napisano! Ne vem, kje ste našli te vaše čudne besede,...” Prevajalec se bo zgrožen zastrmel v “vzorec”, v katerem bo kar mrgolelo izrazov, ki jih ni najti v nobenem slovarju, jezik pa bo v posmeh vsemu, kar uradno velja za lepo izražanje. In tu je že moj drugi nasvet: novopečeni prevajalec se mora zavedati, da se nihče od nas ni izognil tej mučni začetni fazi, ko se teorija sooči s prakso. Čeprav ima v žepu uradno veljavno diplomo, se njegovo resnično prevajalsko izobraževanje šele začenja. Sprijazniti se mora s tem, da se bo odslej učil, vse dokler se bo ukvarjal s tem delom. Nikakor ne želim podcenjevati pomena teoretičnega znanja in formalne izobrazbe; oboje je nujno potrebno, da sploh lahko začneš kompetentno opravljati ta poklic. Vendar je enako pomembnd - to velja še zlasti za t. i. strokovne prevajalce - tudi zunaj- jezikovno znanje oz. poznavanje področja, na ka¬ tero sodi besedilo po vsebini. Zdi se mi, da se prevajalec začetnik najelegantneje izogne nepo¬ trebnim stresom in težavam, če se sprva pridruži kakemu prevajalskemu timu. Pomanjkljivost, da se bo moral do neke mere podrejati skupini, odtehtajo številne prednosti: lažje bo prišel do dela (večja socialna varnost), vsak trenutek bo lahko koga z več izkušnjami vprašal za nasvet (učenje) in ne bo mu treba odgovarjati za končni izdelek, saj bo vodja tima ali kdo drug lektoriral njegov prevod (porazdelitev odgovornosti). Katera je tvoja strokovna specialnost? Najožje je to onkologija, nekoliko širše pa me¬ dicina, stomatologija, veterina, farmakologija in še nekatera druga področja, ki se bolj ali manj prepletajo s prvim navedenim. V zadnjih nekaj letih pa sem - spet čisto po naključju - zašla še na eno področje, ki nima nobene zveze z medi¬ cino. Kolega prevajalec in dober prijatelj, ki ve, kakšno naklonjenost čutim do glasbe, me je pri¬ poročil za prevajanje spremnega besedila k zgo¬ ščenki, ki jo je izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenije. Sprejela sem izziv in začelo se je trajno, uspešno sodelovanje v tej smeri. V poplavi bese¬ dil o zdravstvenih tegobah vseh vrst je takle “od¬ klop" prava osvežitev. Kako poskrbiš za svoje izobraževanje danes? Resnici na ljubo - premalo skrbim za to! Del krivde je treba pripisati pomanjkanju sredstev, ki jih ima za to na voljo ustanova, kjer sem zaposlena, del krivde - čeprav manjši - pa je moj. Če bi se dovolj zavzela, bi se tudi zame verjetno našel kje kak sponzor... Prejšnja leta sem se red- neje udeleževala seminarjev za prevajalce, ki jih prireja OST, sedaj pa se zadovoljim s tem, da se “dokopljem" do gradiva in nato z obžalovanjem ugotavljam, kaj sem zamudila. No, sem in tja mi vseeno uspe narediti kaj tudi na tem področju: tako sem se pred dvema letoma s štipendijo Britanskega sveta udeležila izjemno dobrega 14- dnevnega tečaja za prevajalce besedil iz medicine v Londonu. Ne smemo pa pozabiti tudi izobra¬ ževanja, ki ni povezano s stroški in potovanjem, to je spremljanje strokovne literature s področja prevajalčeve specialnosti. Na Onkološkem inšti¬ tutu v Ljubljani imamo specialno knjižnico, ki je dobro založena s strokovnimi knjigami in pe¬ riodiko, poleg tega je v neposredni bližini še Cen¬ tralna medicinska knjižnica, s svojega osebnega računalnika v pisarni pa imam tudi dostop na internet. Vse te vire uporabljam, kolikor le uteg¬ nem, in tako dograjujem svoje znanje, kar zadeva strokovno terminologijo, hkrati pa poglabljam ra¬ zumevanje vsebin, ki jih prevajam. 40 MOSTOVI 1997/XXXI Kje in kaj si delala doslej in kaj je bil razlog za menjanje oz. nemenjanje službe? Včasih je pogosto menjavanje službe veljalo za nekaj slabega: kazalo je na človekov nestanoviten značaj in nelojalnost do podjetja, v katerem je bil zaposlen. Danes pa - zlasti še v razvitem svetu - velja ravno nasprotno: ljudje, ki velikokrat zamenjajo zaposlitev, so navadno ambiciozni, podjetni in uspešni. Sama sem glede tega nekak anahronizem. Moja sedanja služba je hkrati tudi moja prva in edina do sedaj. Kako se je to zgodilo, še sama ne vem prav dobro. Saj sem bila včasih, zlasti še na začetku, ko se je bilo treba veliko prilagajati, “z eno nogo” tako rekoč že drugje, v odločilnem trenutku pa sem se nato vedno premislila in ostala. Mislim, da razlog za to mojo navidezno pasivnost tiči v specifiki dela strokovnega prevajalca. Leta in leta se izpopolnjujemo na določenem (nejezi- kovnem) področju, in ko končno dosežemo zadovoljivo znanje, se naši zdravi pameti upira, da bi vse to zavrgli in odšli drugam, kjer bi morali začeti znova ... V Sloveniji je en sam onkološki inštitut in “iti stran” bi zame pomenilo “začeti znova”, za to pa je potrebno ogromno energije in časa ter predvsem močna motivacija. A če bi naletela na dovolj močan izziv, tudi te možnosti ne izključujem ... Ti je ostalo v spominu kako zanimivo delo pri kakem zahtevnem projektu? Moram reči, da mi vsako večje delo ostane tako ali drugače v spominu, bodisi zaradi stresa, ki sem ga doživljala zaradi postavljenih rokov, ali zaradi kakih anekdotičnih “sopojavov”. Posebej bi omenila neko delo, pri katerem sem se kot prevajalka počutila najbolj izpostavljena. Leta 1993 smo pri nas izdali publikacijo - monografijo ob 55-letnici Onkološkega inštituta, ki naj bi našo ustanovo predstavila doma in v svetu. Prispevke so napisali različni avtorji in nastalo je zelo heterogeno besedilo, ne le po vsebini, temveč tudi jezikovno-stilistično. Nato je bilo treba vse to prevesti v angleščino, po možnosti tako, da angleško besedilo ne bi bilo daljše od slovenskega - pač zaradi lažjega grafičnega obli¬ kovanja: levo slovensko, desno angleško. Moralo bi biti narejeno že včeraj, vendar bomo nekaj dni že še potrpeli. Zadeve sem se lotila s precejšnjim odporom, saj sem bila neprestano v dilemi, ali naj besedilo stilistično poenotim in naredim eleganten prevod ali naj pustim, da pridejo razlike do izraza, in tako ohranim avtentičnost besedila. Nazadnje sem se odločila za slednje, z argumentom, da smo vendar multidisciplinarna ustanova, kar venomer poudarjamo, pa naj se to vidi tudi v prevodu! Ta publikacija je bila zame svojevrsten izziv in še sedaj mi ni vseeno, če jo kdo prelistava v moji navzočnosti. Vedno po¬ mislim, da primerja izhodiščno in ciljno besedilo in išče prevajalske napake. Se spomniš kakega zabavnega dogodka iz svoje prevajalske prakse? O, zelo veliko se jih je nabralo v teh dvajsetih letih. Včasih pomislim, da bi se jih splačalo ovekovečiti v samostojni publikaciji. Tukaj pa bi omenila le enega, prav z začetka moje prevajalske prakse. Vodja registra raka prof. dr. Vera Pompe - Kirn mi je zaupala v prevajanje povzetek svojega članka o nekih statističnih značilnostih incidence raka v Sloveniji. Delo mi je šlo še kar dobro od rok, vse do mesta, kjer se je nenadoma pojavil izraz “parjenje mrtvih”. Menila sem, da gre za tipkarsko pomoto, potem pa sem zgrožena ugo¬ tovila, da se isti izraz ponovi še nekaj vrstic naprej, torej ni šlo za pomoto! Le kaj bi lahko to po¬ menilo? Po glavi so mi rojile najbolj čudne in nadrealistične asociacije. Je to črni humor? Več ljudi sem vprašala, na kaj pomislijo, če slišijo izraz “parjenje mrtvih”, a so se vsi samo muzali in dajali neprimerne pripombe. Eden pa mi je le svetoval, naj vprašam dr. Pompetovo, češ da bi ona utegnila vedeti, kaj to pomeni. In res je vedela. Izkazalo se je, da je to neka statistična izmišljo¬ tina, v angleškem prevodu “linkage”, pomeni pa, da za določenega umrlega posameznika v populaciji rakavih bolnikov ugotavljajo, ali se morda ne pojavlja hkrati tudi v kaki drugi populaciji, npr. med zdravimi... Kako vidiš vlogo in pomen prevajalca v naši družbi (v podjetjih, državnih ustanovah ...)? To vprašanje bi raje obrnila: Kako naša družba (podjetja in državne ustanove) vidi vlogo in pomen prevajalca in kakšen odnos ima do njega? MOSTOVI 1997/XXXI 41 Bojim se, da bi bil odgovor na to vprašanje vse kaj drugega kot odgovor na prvotno postav¬ ljeno vprašanje. Menim, da ima naša družba, gledano v celoti, še vedno mačehovski odnos do prevajalcev. To, da je naš status skrajno neurejen, nikogar ne moti, dokler prevajalsko delo nemoteno poteka. Šele ko pride do sporov zaradi slabe kakovosti prevoda ali neupoštevanja rokov, se začne ugo¬ tavljanje odgovornosti seveda najprej pri preva¬ jalcu. Z našim trkanjem na vrata Evrope pa se bodo stvari morale zasukati na bolje. Po tem, ko smo si po osamosvojitvi s tujino pogledali iz oči v oči, je postalo prevajanje nuja, prevajalec pa “nujno zlo” oz., lepše povedano, nepogrešljiv element v tem procesu. Hočeš nočeš ga bomo morali začeti upoštevati in mu zagotoviti ustrezne možnosti za delo. Brez primerne spodbude se bo v skromni dvomilijonski populaciji premalo ljudi odločalo za ta sicer deficitarni poklic. K tej svoji trditvi pa lahko z veseljem pristavim še majhen post scriptum: pravkar sem se vrnila s Filozof¬ ske fakultete v Ljubljani, kjer je potekala slovesna podelitev indeksov prvi generaciji študentov, vpisanih v novoustanovljeni štiriletni študijski program za prevajalce. Predavalnica je bila nabito polna, kar pomeni, da prevajalci še ne bomo tako kmalu izumrli. Povabljena sem bila, da jim vimenu DZTPS izrečem dobrodošlico, in to sem z vese¬ ljem storila. Zdaj si predsednica DZTPS. Kako vidiš to svojo vlogo? Predvsem je moja vloga v tem, da DZTPS “obrnem navzven” in ga približam tistim, zaradi katerih pravzaprav sploh obstaja, to je njegovim članom. Trudim se, da bi se v upravnem odboru manj ukvarjali z notranjeorganizacijskimi problemi organov društva in njihovim delovanjem, bolj pa s problematiko, ki zadeva vse prevajalce. Tu najbolj izstopajo neurejen status prevajalcev, njihova preslaba povezanost in nezadostna obve¬ ščenost, možnost kontinuiranega izobraževanja in še vrsta drugih stvari. Nimam kakih posebnih osebnih ambicij, želela pa bi postati in ostati do konca mandata, ki mi je namenjen, predsednica s posluhom za članstvo. Menim, da bi vse pomembnejše odločitve, ki jih sprejme upravni odbor, morale izražati interese in voljo članstva. In kako omogočiti tako nepo¬ sredno dogovarjanje med upravnimi organi dru¬ štva in članstvom? Prav gotovo ne moremo pred vsako sejo sklicati občnega zbora, lahko pa pred bistvenimi odločitvami povprašamo člane za mnenje z vprašalnikom in nato sprejmemo odlo¬ čitev v skladu z mnenjem večine, ki se je potrudila odgovoriti na vprašalnik. Menim, da predsednik ne more in ne sme biti oseba, ki po zakonitostih hierarhije neposredno upravnemu odboru, po¬ sredno pa vsem članom vsiljuje svoje zamisli in odločitve. Vloga predsednika je še najbolj primer¬ ljiva z vlogo dirigenta v orkestru. Dirigent je potreben le za to, da ne pride do zmešnjave in da omogoči vsakemu posameznemu izvajalcu, da odigra svojo partituro čim bolje in seveda usklajeno z drugimi. Kakšne cilje si si zastavila za čas predsed¬ nikovanja? To je zelo konkretno vprašanje, zato mora biti tudi odgovor konkreten. Vsi cilji, ki sem si jih zastavila, so v skladu s temeljno usmeritvijo društva, ki sem jo nakazala v odgovoru na prejšnje vprašanje. Naj jih kar naštejem: - boljše komuniciranje s člani društva (bilten in občasni vprašalniki), - izboljšanje statusa prevajalcev v Sloveniji (pobuda za ustanovitev prevajalske zbornice), - vzpostavitev povezav z drugimi društvi in prevajalskimi agencijami doma in v svetu (in¬ ternet), - oživitev dela terminoloških sekcij na ustrezni strokovni ravni (v obliki raziskovalnega projekta, ki bi ga skušali izpeljati prek MZT), - skrb za izobraževanje prevajalcev (sub¬ vencioniranje njihove udeležbe na strokovnih seminarjih doma in v tujini in organizacija občas¬ nih predavanj), - sodelovanje pri izdajanju strokovnih pub¬ likacij (glosarjev, priročnikov ipd.), - skrb za medsebojno povezovanje članov (pripravljanje občasnih družabnih srečanj in izletov). Kakšen pomen in vpliv naj bi imel DZTPS v Sloveniji? Upam si trditi, da naše društvo vpliv že ima, nima pa pristojnosti, da bi ta vpliv obrnilo svojim 42 MOSTOVI 1997/XXXI članom v prid. No, pa smo že spet pri nevral¬ gični točki neurejenega statusa prevajalcev, po¬ manjkljivega pravnega varstva, uradno veljavnih cenikov storitev, normativov za ocenjevanje kako¬ vosti, delovnih razmer, pogojev glede izobrazbe in še bi lahko naštevali. Žalostno je, da se DZTPS popolnoma zaveda vseh teh problemov, svojim članom pa vseeno ne more ponuditi kake kon¬ kretne pomoči. Omejuje nas namreč Zakon o društvih, saj nam strogo odmerja področje delo¬ vanja in pristojnosti. Rešitev vidim v tem, da bi DZTPS postal pobudnik za ustanovitev preva¬ jalske zbornice, ta pa bi se lahko uspešno spo¬ prijela z vsemi naštetimi problemi. Društvo bi lahko odigralo pomembno vlogo pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, saj bo posledica tega velika potreba po prevajanju pravnih dokumentov, pa tudi različne tehniške dokumentacije in standardov. Društvo bi lahko pomagalo organizirati ustrezne prevajalske skupine ali našlo posameznike za posamezna področja, skrbelo za logistiko pošiljanja prevodov naročnikom in obračun storitev. Lahko bi tudi postalo po¬ memben posrednik baz podatkov, glosarjev in sodobne prevajalske programske opreme znan- stveno-tehniškim prevajalcem po vsej Sloveniji. Danes se veliko govori o internetu, vendar se številni prevajalci njegovega pomena ne zavedajo. Kako bo po tvojem mnenju vplival na delo prevajalcev? Ali poleg številnih in očitnih prednosti vidiš pri njegovi uporabi tudi kake slabosti? Kaj bo na tem področju naredil DZTPS? Prepričana sem, da je dandanes vse manj prevajalcev, ki se ne zavedajo pomena interneta ali njegovi uporabi celo odkrito nasprotujejo. Morda je bilo pred leti, ko je bila oprema še slabša in povezave nezanesljive, teh zadržkov več. Besedila so se izgubljala ali so prišla do naročnika popačena do nespoznavnosti. Zdaj pa imamo na razpolago že toliko dodatne zaščitne opreme, protivirusnih programov, kodirnih sistemov in podobnega, da so pri pravilni uporabi težave skoraj izključene. Predvidevam in trdno ver¬ jamem, da bo internet na prevajalsko delo vplival bolj, kot si sploh lahko predstavljamo. Vzpostavile se bodo navzkrižne povezave med različnimi mednarodnimi prevajalskimi agencijami in posa¬ mezniki, prevajanje “na razdaljo” pa bo postalo vsakdanja praksa. Težavo vidim pravzaprav le v prehitrem razvoju tega sistema, ki mu nekako še nismo dorasli. Začeli smo sodelovati, nimamo pa še izdelanega kodeksa oz. pravil “fair-playa”, ki bi varovala interese naročnika in tudi prevajalca. Ta trenutek se mi zdi pomembno, da se vsi slovenski prevajalci konsolidiramo in pri “pogajanjih” z zunanjimi agencijami in naročniki nastopamo enotno, glede cene prevodov, pa tudi glede pogojev za delo, jamstev ipd. Nelojalna konkurenca ne bo prizadela le našega “kon¬ kurenta”, temveč se bo že v kratkem času vrnila kot bumerang, ko se bomo morali z EU pogajati za ceno naših prevajalskih storitev. Najpo¬ membnejša prednost interneta pa se mi zdi v tem, da bo občutno povečal dotok zahtevkov po prevajanju in tako zagotovil redno delo tudi tistim, ki ga v zadnjem času morebiti niso imeli dovolj. Zdi se mi, da je naše društvo to perspek¬ tivo dovolj zgodaj prepoznalo in se primerno opremilo. Prav te dni končno pošiljamo v inter¬ net našo domačo stran, ki nas bo predstavila svetu. Društvo namerava tudi pripraviti nekaj tečajev, v katerih bi se člani, ki jih to zanima, seznanili z osnovami uporabe interneta in elek¬ tronske pošte. Sem te pozabil vprašati kaj, kar bi rada povedala sama? Ne, mislim, da sva povedala vse bistveno. Bojim se, da sem bila pri nekaterih odgovorih malo dolgovezna, vendar niti, ki se je začela odmo¬ tavati s klobčiča, kar nisem znala prestriči. Včasih česa preprosto ne znam povedati enostavno; vedno naredim nekak uvod, nato sledi tisto, za¬ radi česar je nastal uvod, na koncu pa še po¬ jasnilo, da ne bo pomote. MOSTOVI 1997/XXXI 43 POGLEDI NA PREVAJANJE Ines Perkavac Si dice o non si dice? (povzeto po istoimenski knjigi avtorja A. Gabriellija) Relax Si sente spesso in giro la parola relax, che una volta nessuno diceva e che anzi tutti igno- ravamo. Serve forse ad esprimere un feno- meno nuovo, una cosa nuova, che ai miei tempi non esisteva? No, nessuna cosa nuova. Ouesto relax (che tutti pronunciano com’e scritto ma che corre- ttamente dovrebbe pronunciarsi “rilaks””) e una delle tante parole di moda, giunta attraverso il linguaggio degli psichiatri, e largamente diffusa dal cinema e dalla radio; essa ha sostituito i nostri vecchissimi termini riiassamento e distensione. Ouando una persona, in passato, si rilassava, faceva esattamente quello che fa oggi una per¬ sona quando si concede un po’ di relax... Uorigine del vocabolo italiano e di quello in- glese e naturalmente comune: il verbo latino reiaxare, rilassarsi, calmarsi, dacui anche l’altro nostro verbo rilasciare, spesso usato nello stesso significato. Con cortese sollecitudine Mi capita spesso di leggere, specialmente in lettere commerciali, trasi come questa: Vi preghiamo di restituirci con cortese sollecitudine ... Non le sembra che quel cortese possa suonare offesa al destinatario, quasi che venga invitato ad agire contraria alle sue abitudini? Non mi sembra. Pravi a togliere quell’aggettivo cortese, e vedra come suonera imperiosa la sua preghiera: “Vi preghiamo di restituirci con sollecitudine...”. Qui non si vuol certo dire al destinatario ch’egli e abitualmente poco o punto cortese; gli si chiede soltanto un atto di cortesia al quale egli non e affatto tenuto. A una lettera rispondiamo quando fa comodo a noi, non gia, quando fa comodo al nostro corrispondente. Del resto, formule affini a questa sono comunissime nelle lettere, e non solo in quelle commerciali: “Conto sulla sua cortesia per chiederle...”, “Sia tanto gentile da dirmi...", “Lei e stato molto cortese a rispon- dermi...” e via di questo passo. c/o Desidererei sapere che cosa significa l'abbre- viazione c/o che spesso si usa negli indirizzi. E’ Tabbreviazione della formula inglese čare of, che significa propriamente “a cura di”; come dire, cioe, che la lettera, il pacco deve essere recapitato al destinatario a cura della tale per¬ sona o del tale ufficio presso cui esso risiede. Uitaliano dice presso- e non si capisce davvero perche molti si ostinani a usare una formula straniera di cui, come si vede, spesso non si conosce neppure il significato. Tamponare Vorrei cortesemente da /e/ una breve notizia sul verbo tamponare che, ni dicono, non e di buona lingua. Le “nebbie persistenti” della Val Padana (la frase e monotonamente ripetuta dai bollettini 44 MOSTOVI 1997/XXXI meteorologici per tutti i mesi deH’autunno e dell’inverno) hanno, oltre il resto, inondato i giornali di un verbo, tamponare, e di un sostantivo, tamponamento, che ricorrono pontualmente nelle cronache delle sciagure automobilistiche causate appunto dalle nebbie. Tamponare e tamponamento nel corretto linguaggio italiano non dovrebbero usarsi. I due termini infatti discendono da un tampone che non e italiano ma francese smaccato, anche se da tempo nell’uso e specialmente neil’uso medico. Deriva dal francese tampon, che e variante di tapon, tappo, derivata di taper, tappare. Per il primitivo tampone 1’italiano aveva batuffolo, e anche piumacciolo e perfino stuello. Da tampon il francese fece tamponner, e 1’italiano lo ricalco con tamponare; poi il francese fece tamponnement e 1’italiano lo ripete con tamponamento. Fermatosi il francese, ci siamo fermati anche noi a questo punta. Nel linguaggio medico, dicevo, il termine s’usa da un secolo e mezzo almeno. Ma ora e dilagato nel linguaggio comune, al punta che sta sommergendo termini schiettissimi che dicono la stessa cosa. Si chiama tampone il cuscinetto dei timbri; si chiamano tamponi i respingenti delle locomotive. E si usa tam¬ ponare invece di urtare o investire, che servi- rebbero benissimo per le cronache degli incidenti automobilistici dovute alle nebbie persistenti della Val Padana. Un seguito di tamponamenti, dunque, non e altro che un seguito di urti, di investimenti, una macchina che ne tampona un’altra non fa nienfaltro che investirla. Recepire Ho avuto una discussione con mio marito sul verbo recepire, che egli usa nel significato di ricevere, accogliere, prendere, assorbire e simili. Che verbo e? E’ un verbio proprio del linguaggio giuridico, foggiato sul latino recipere (donde anche il comune verbo ricevere) con passaggio dalla seconda alla terza coniugazione. Dicono i si- gnori avvocati, per esempio, “atti recepiti nella causa tale”, “disposizioni che verranno recepite nel nuovo ordinamento giudiziario” e simili; si tratta semplicemente di atti, di disposizioni che saranno accolte, ricevute, acquisite, assorbite, fatte proprie, e niente di piu. In antico esisteva gia un verbo rece- pere, che almeno rispettava la coniugazione iatina: “Acqua recepe Raggio di luce per- manendo unita” dice Dante; ma i giuristi han¬ no preferito foggiare questo nuovo recepire. Lasciamoio ai giuristi. Amalija Maček - Mergole Gospod Janez ali don Juan? Nekaj razmišljanj ob prevajanju iz španščine Na splošno se prevajalec pri poslovenjanju besedil, napisanih v španskem jeziku, spo¬ prijema s podobnimi težavami kakor pri pre¬ vajanju iz kateregakoli drugega svetovnega jezika. Gre za prilagajanje, približevanje izhodiščnega jezika ciljnemu, prizadevanje za natančnost, ki pa je vendarle na ravni informa- tivnosti, gre za vprašanje, kako izraziti isto na drugačen način, z drugačnimi sredstvi. Temu se pridružujejo še težave zaradi značilnosti vseh milijonskih jezikov, ki so v rabi na širnih območjih sveta - notranje razslojenosti (po¬ mislimo le na razlike med avstrijsko nemščino, švicarsko nemščino in nemščino Zvezne re¬ publike Nemčije, med angleščino in ameri- kanščino ipd.). Tako se tudi na španskem go¬ vornem območju pojavljajo pogoste, včasih celo “usodne” razlike med pomeni in rabo po¬ sameznih izrazov v posameznih delih Pire¬ nejskega polotoka, še toliko bolj pa v Južni Ameriki. Med bistvenimi slovničnimi razlikami med španskim in slovenskim jezikom bi poleg MOSTOVI 1997/XXXI 45 tako rekoč “standardnega” pomanjkanja dvojine, značilnega za druge evropske jezike, omenila predvsem opisnost - pogosto uporabo predlogov in predpon pri izražanju odnosnosti med samostalniki (naši skloni), pa tudi pri opisovanju glagolskega vida (tega španski jezik ne pozna v taki obliki kot slovenščina) z glagol¬ skimi zvezami ali perifrazami. Sicer pa ima vsak prevod svoje lastne zakonitosti in zanke, s katerimi se mora spoprijeti prevajalec sam. Na nekaj takšnih “orehov” sem naletela pri prevajanju dela Megla (1914) španskega filozofa, pesnika in pisatelja Miguela de Unamuna (1864-1936). Opravičujem se za ekskurz v malo bolj literarne vode; zanj sem se odločila, ker upam, da bo tudi splošno zanimiv, kajti izognila se bom literarno- teoretskim podrobnostim o različnih ravneh fikcije, ki se prepletajo v tem filozofsko- literarnem delu, in se posvetila predvsem dvema jezikovno-prevodnima vprašanjema. Prvi problem se je pojavil pri prevajanju nazivov. Španska družba je že od nekdaj zelo aristokratska in notranje diferencirana; to ne nazadnje kaže že osebni zaimek pri vikanju. “Vi” ali po špansko “Usted” namreč kot okrajšava izhaja iz besedne zveze “vuestra merced”, kar pomeni toliko kot “vaša milost”. Podobno je španski jezik še do nedavnega poznal tudi razlikovanje med nazivoma “don” in “sefior”. “Don”, če pogledamo njegov eti¬ mološki izvor, izhaja iz latinskega “dominus”, se pravi dejansko iz gospod, “senor” pa iz izraza “senior”, ki je komparativna oblika pri¬ devnika “senex”, star (tudi v pomenu častitljiv). Zanimivo je, da se izvirni “gospod” v svoji španski različici “don” vse redkeje uporablja. Poglavitna razlika med izrazoma je, da “don” vedno postavljamo pred osebno ime in nikdar pred priimek (don Antonio ...), poleg tega pa ga (predvsem v zadnjem času) pogosto upo¬ rabljamo tudi v prenesenem pomenu ali za- smehljivem kontekstu, npr. “don dificultades” (“gospod težave” - z njim so same težave), in v stalnih besednih zvezah, kot je “don Nadie” (nihče, nemanič). Po semantičnem izvoru “senor” nasprotno povsem resno in dobesedno označuje pripadnika višjih slojev, praviloma definiranega kot tistega, ki ne opravlja fizičnega dela, v prejšnjih obdobjih tudi gospodarja, posestnika. Iz te višje plasti se je izraz posto¬ poma razširil in postal v španskem jeziku splošen naziv za neznane ali spoštovanja vredne osebe, ki jih naslavljamo s priimkom. Morda prav zato izrazu “senor” še najbolj dobesedno ustreza prevod “gospod”. Ker slo¬ venščina prej omenjenega razlikovanja ne pozna in ne razpolaga z ustreznim izrazjem, se postavlja vprašanje, kaj storiti z oznako “don”. V skladu s prevajalsko teorijo, predvsem na področju literarnega prevajanja, se preva¬ jalski inštitut iz Heidelberga zavzema za čim temeljitejše prevajanje v smislu popolne prila¬ goditve in približevanja ciljnemu jeziku, okolju in celo mentaliteti ciljnega bralstva (s čimer se lahko strinjamo, ali pa tudi ne), pri čemer naj bi še tako neprevedljive besede, kot so na primer imena neznanih rastlin ali živali, v domačem jeziku pomenile tujek ali nepotrebno eksotiko. Zato naj bi tudi takšne izraze potemtakem prevajali z najprimernejšimi (čeprav netočnimi) podobnimi pojmi, glede na pomen ali podobo, ki jo ima izraz v posameznem besedilu. Tako se naziv “don” v nekaterih slovenskih ali nemških prevodih besedil iz španskega jezika pogosto prevaja kar z “gospod” ali “Herr”. Pri Unamunu v tej zvezi ne gre toliko za socialno razlikovanje literarnih junakov, temveč predvsem za drobne podtone, ki pogosto mejijo na ironijo. Še posebej vprašljivi so pri¬ meri, ko avtor hudomušno uporabi oba naziva (ali njuno obliko v ženskem spolu) skupaj, na primer že takoj v II. poglavju, ko glavni junak poskuša napisati pismo svoji izbranki in se nanjo obrača s “senorita doha Eugenia”. Že samo zaradi takšnih podrobnosti bi bilo vredno razlikovanje ohraniti, za uporabo besede “don” tudi v prevodu pa sem se kljub morebitnim očitkom glede eksotizma in uvajanja tujih izrazov odločila predvsem na podlagi besedne igre, ki jo uporabi pisatelj, prav tako v II. po¬ glavju. Tam glavni junak Augusto pravi, da se naziv “don” ne prilega vsakemu imenu in da obstaja velika razlika “med Juanom in don Jua¬ nom” (razlikovanje bi v slovenščini lahko še zaostrili, če bi poslovenili tudi ime Juan in ga zapisali kot Janez). Zato sem tudi na drugih mestih obdržala besedico “don”, pa čeprav se skupaj z glavnim junakom zavedam, da “don Augusto” ali “don Avgust” ni nikakršna stalni- 46 MOSTOVI 1997/XXXI ca literarne zgodovine, kakor sta na primer “don Juan” ali ‘‘Don Ouijote”, pri katerih sta oba dela že postala nekakšno enovito osebno ime, kjer je ‘‘don" nenadomestljiv z gospodom. Kakor je razvidno iz povedanega, je Una- muno ljubitelj besednih iger, pisanja posa¬ meznih črk ali besed z drugačno pisavo, pa tudi privrženec kovanja povsem novih izrazov. Večinoma ne gre za popolne novotvorbe, tem¬ več za pogosto duhovite izpeljave iz že znanih besed. Ne bom se posvečala vsem primerom, zanimivo pa je, da je Unamuno uporabil sko¬ vanko celo za oznako literarne zvrsti, v katero sodi njegovo delo. V besedilu jo večkrat tema¬ tizira in pojasnjuje. Zato se mora prevod tam še toliko bolj približati izvirni zamisli, tako da se bom ob tem vprašanju pomudila nekoliko dlje. Vprašanje, ki se v literarni vedi pojavlja vedno znova in se glasi, koliko se lahko delo oddalji od uveljavljenega žanra, da še sodi vanj, Unamuno rešuje povsem po svoje. “Nihče ne bo imel pravice reči, da (njegovo delo, op. A. M.) krši zakonitosti svojega žanra ... Iznašel bom žanr, in iznajdba novega žanra ni nič drugega, kot da mu daš novo ime...,” brez¬ skrbno zatrjuje v XVII. poglavju. Na tem mestu se sklicuje na pesnika Manuela Machada; temu je Eduardo Benot ob branju neke njegove pesmi očital, da ta sploh ni nikakršen sonet ali špansko soneto. Pesnik pa mu je mirno odvrnil: “Ne, ni sonet, je sonit (sonite).” Na temelju te resnične anekdote je tudi Miguel de Unamuno za svoje delo Megla po analogiji iz izraza NOVELA ustvaril besedo NIVOLA, njene literarne značilnosti pa bom pojasnila v nada¬ ljevanju. Ob poskusu prevoda v slovenščino je treba seveda najprej upoštevati, da španska oznaka novela ne pomeni novele v našem pomenu besede, temveč ROMAN. Glede na to, da Unamuno v delu samem, pa tudi v svojih zapiskih to novoutemeljeno zvrst pojmuje kot nekaj tekočega in igrivega, ter v skladu s samoglasniškimi premenami O, E in I že pri besedi soneto - sonite (tu pa novela - nivola), predlagam za slovensko različico izpeljanke nivola izraz RIMAN. Rešitev se približuje pod¬ ročju poezije, to pa deloma ustreza tudi kon¬ ceptu sproti razvijajoče se, bežne in neotiplji¬ ve narave nivole kot žanra. Izraz riman lahko razumemo tudi kot zunanji namig na pogosto vpletanje poezije ali vsaj poskusov nekakšne¬ ga pesnjenja, ki se jih lotevajo junaki dela. Končamo lahko, da bodo ob branju tega prispevka popolnoma upravičeni očitki, da opisana problema nista ravno pogosta v znanstveni ali tehniški prevajalski praksi, vendarle se mi zdi, da predstavljena raz¬ mišljanja kljub vsemu tudi splošneje kažejo, kako problematičen je lahko včasih prevod enega samega izraza - glede na kontekst, jezikovno-zgodovinski okvir in vzporednost s slovenskim jezikom - pa naj gre za besedilo z znanstvenega ali leposlovnega področja, še posebej, če je polno duhovitih filozofsko- jezikovnih domislic kakor v našem primeru. Anton Omerza V kakšnih razmerah delujejo slovenski strokovni prevajalci Slovenski strokovni prevajalci so se šolali in delajo v razmerah, kakršne prevajalec, pripadnik naroda, ki govori bolj razširjen jezik, le težko razume. To se je pokazalo tudi na mednarodni konferenci, ki jo je maja 1997 pripravila Filozofska fakulteta v Ljubljani. Številni udeleženci iz tujine so le težko razumeli razmere, v katerih delajo slovenski strokovni prevajalci. Ustrezne razmere za delo strokovnih pre¬ vajalcev sestavljajo: MOSTOVI 1997/XXXI 47 1. možnost izobraževanja za poklic stro¬ kovnega prevajalca in tolmača, 2 . strokovna literatura, predvsem dvojezični strokovni slovarji in glosarji, in to, če govo¬ rimo o razmerah v Sloveniji, slovensko-tuje- jezični in tujejezično-slovenski, 3. terminološko usposabljanje (novi strokovni izrazi). Opisali bomo, kako je z naštetim pri nas, in skušali ugotoviti, ali se je položaj glede tega v zadnjih letih kaj izboljšal. Možnost izobraževanja V Sloveniji obstaja le ena institucija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, ki naj bi se ukvarjala z izobraževanjem strokovnih prevajalcev. Vendar so bili doslej vsi, ki prevajajo v praksi, deležni le šolanja za poklic profesorja tujega jezika. Tudi kasneje, v drugi polovici 80. let, ko so na katedri za angleščino pripravili študij prevajanja, ta ni v celoti dosegel svojega namena. Zaradi po¬ manjkanja terminološkega gradiva so se morali izogibati pomembnim strokam, kot so pravo, ekonomija, poslovanje. Vseeno pa so v študij vnesli nekaj novega (v primerjavi s siceršnjim študijem angleščine), učili so tehnike pisnega prevajanja. Filozofska fakulteta je dobila več pobud in predlogov v zvezi z izobraževanjem strokovnih prevajalcev, a dolga leta ni bilo nanje nobenega odziva. V vseh teh letih pa so se diplomanti oddelkov za tuje jezike vse pogosteje odločali za prevajalsko delo, čeprav so bili za po¬ učevanje tujih jezikov že usposobljeni, za pre¬ vajanje pa so se morali sami usposobiti z delom. Prva resna pobuda za ustanovitev Oddelka za prevajanje in tolmačenje (za angleški in nemški jezik) na Filozofski fakulteti v Ljubljani je nastala okrog leta 1990. Oktobra 1997 se je začelo prvo šolsko leto na tem oddelku, čas pa bo pokazal, koliko se bodo diplomanti usposobili za prevajanje in tolmačenje v praksi. Vsekakor bo ta šola zelo koristila prihodnjim rodovom strokovnih prevajalcev, vprašanje pa je, kaj bodo od nje imeli tisti, ki že prevajajo. Teh naj bi bilo v Sloveniji od 1200 do 1600. Vsi, ki prevajate, veste, koliko truda ste morali vložiti v to, da sploh lahko prevajate. Zato lahko mirno trdimo, da so slovenski strokovni prevajalci le priučeni prevajalci, razen tistih, ki so se šolali v tujini, na šolah za pre¬ vajalce in tolmače. Ti praviloma prevzemajo najbolj odgovorne naloge prevajanja in pred¬ vsem tolmačenja v državi. Predstavljajmo si, da je naša država že članica Evropske skupnosti. Po podatkih prevajalk iz Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki so se izpopolnjevale v Bruslju, bi morali v Bruselj, kjer je sedež za prevajanje, poslati sto slovenskih prevajalcev. Menimo, da jih toliko, ki bi ustrezali vsem merilom, zdaj še ne bi mogli zbrati. Strokovna literatura Strokovne literature za prevajalce ne sestavljajo le splošni slovarji, ki povezujejo slovenski in tuj jezik. Glavna značilnost teh slovarjev, če malo karikiramo, je, da so v njih vsi izrazi, le tistega ni, ki ga iščemo. Prevajalci potrebujejo slovarje, ki se ukvarjajo z besediščem ene same stroke ali celo samo dela stroke, in to v dveh jezikih, od katerih mora biti eden slovenski. Strokovna literatura mora “pokriti” jezik strok. Vendar niso vse stroke enako zahtevne. Najbolj zahtevne in najtežje za prevajanje so stroke, pri katerih so sistemi v različnih državah različni. To pa so pravo, ekonomija, finance, poslovanje ipd. Stroke, kot so tehnika, medicina, farmacija, računalništvo, temeljijo na sistemih, ki so povsod enaki. Doslej je izšel le en strokovni slovar, Apov- nikov nemško-slovenski (1989) in slovensko- nemški (1996) slovar pravnega in poslovnega jezika, pa še ta v Celovcu. Izdanih je bilo več manjših dvo- ali večjezičnih glosarjev, založila pa so jih podjetja ali posamezne strokovne zveze. Med njimi je bil največji petjezični glosar Papir in celuloza (1990). V pravu in ekonomiji, kjer bi nujno potre¬ bovali slovarje za angleški, nemški in italijanski jezik, ni bilo še nič narejenega, čeprav smo se leta 1990 znašli v tržnem sistemu, ta pa je prinesel številne povsem drugačne izraze, kot smo jih poznali do takrat. Pripravlja se Leksikon pravnih izrazov, v katerem bo najprej razlaga pojma v slovenščini, sledili pa bosta ustreznici v nemškem in italijanskem jeziku. Namenjen bo predvsem 48 MOSTOVI 1997/XXXI sodnim tolmačem, obsegal pa bo okrog 2000 gesel. Avtorja sta dr. Apovnik iz Celovca in dr. Primožič iz Gorice v Italiji. Predvidoma bo izšel jeseni 1998. Založnik je OST v sodelovanju z DZTPS. Iz navedenega je razvidno, da so razmere, kar zadeva strokovno literaturo, take, da ta nikakor ne ustreza potrebam strokovnih prevajalcev. Tudi tega tuji udeleženci omenjene konference, večinoma z univerz, nikakor niso mogli razumeti. Še toliko slabše pa se počuti naš strokovni prevajalec, ko spozna kakega kolega iz Avstrije ali Italije, in ugotovi, kakšno literaturo imajo tam. Upamo si trditi, da slovenski prevajalec zaradi pomanjkanja literature porabi za iskanje terminov polovico več časa kot prevajalci iz omenjenih držav. Zato mora pripravljati svoje lastne glosarčke; ti nastanejo kot stranski proizvod vsakega pre¬ voda in so njegova najdragocenejša literatura. Terminološko usposabljanje prevajalcev Vse stroke so živi organizmi, kjer se porajajo novi izrazi, stari pa opuščajo. Če ne bi bilo tako, bi kupili en sam slovar in ga mirno uporabljali do smrti. Vse te terminološke novosti, ki se sčasoma naberejo ali pridejo do nas, je treba predstaviti tudi prevajalcem. Vzemimo notarsko izrazje. Razlikuje se od tistega, ki so ga sodni tolmači uporabljali doslej, nimajo pa nobenega gradiva niti za slovenske izraze. Zato je treba prirejati izobraževanje v različnih oblikah, primernih prav za strokovne prevajalce. Pri tem ne mislimo posvetovanj in konferenc prevajalcev, saj se tam predvsem izmenjujejo informacije, veliko manj je možnosti, da prevajalci izvejo kaj novega iz jezikov strok. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, stanovska institucija prevajalcev, je ustanova, ki mora skrbeti za terminološko usposabljanje prevajalcev. Pa ne le svojih čla¬ nov, ampak vseh prevajalcev v Sloveniji. V 70. letih je društvo prirejalo večdnevne simpozije in o njih tudi poročalo v Mostovih. Tam se je, poleg drugega, vedno našlo še kaj termino¬ loško koristnega. Delo te prve garniture vod¬ stva DZTPS smo pozneje nadaljevali in začeli pripravljati predavanja, nato pa prirejati eno- ali dvodnevne seminarje. Od leta 1989 do 1992 smo pripravili pet angleških, štiri nemške, tri italijanske in dva slovenska seminarja. Pozneje sta se DZTPS in OST dogovorila, da bo prvi občasno pripravljal predavanja, drugi pa seminarje. Od oktobra 1994 do maja 1997 je OST pripravil 35 seminarjev, udeležilo se jih je več kot tisoč prevajalcev, predavalo pa je 21 predavateljev iz Slovenije, Avstrije in Italije. Vsebina, ki jo OST zdaj ponuja, je: Jeziki - angleščina - nemščina - italijanščina - slovenščina Področja izobraževanja - gospodarsko pravo - tuji jeziki - procesno pravo - tuji jeziki - šola prava - v slovenščini - poslovni jezik - računovodsko izrazje - kako pristopamo k prevajanju (kako se lote¬ vamo prevajanja) - analiza prevoda - konsekutivno tolmačenje - izpopolnjevanje v slovenščini - samolektoriranje prevodov v slovenščino V zadnjih dveh šolskih letih smo imeli po 14 seminarjev, za leto 1997/98 pa načrtujemo 17 seminarjev. Udeležuje se jih okrog 80 samo¬ stojnih prevajalcev ter okrog 160 prevajalcev iz podjetij in ustanov. Na mesec sta povprečno po dva seminarja, enega pa se v povprečju udeleži 22 prevajalcev, zato lahko rečemo, da se je OST v treh letih dejavnosti razvil v pomembno izobraževalno institucijo za slovenske strokovne prevajalce. Zakaj? Ker je nadomestilo za več tistih sestavin, ki sestavljajo možnosti za delo prevajalcev. Najprej opravlja izobraževalno funkcijo. Mar¬ sikateri seminar se s svojo vsebino približa tudi vsebinam temeljnega izobraževanja prevajal¬ cev, ki ga ti prej niso bili deležni. O terminolo¬ škem izobraževanju ni treba posebej govoriti, navedli bomo le izjavo dr. Ericha Prunča, pred¬ stojnika Inštituta za prevajanje in tolmačenje iz Gradca: “Kar nadaljujte, saj ste v Sloveniji edini, ki razvijate jezik strok v povezavi s slovenščino,” MOSTOVI 1997/XXXI 49 Alan McConnell-Duff v množici prevajalk (fotografija: A. Omerza) Ukvarjamo se še s strokovno literaturo za prevajalce, saj je gradivo s seminarjev na voljo vsem prevajalcem. OST pa skupaj z DZTPS pripravlja tudi Leksikon pravnih izrazov, kar smo že omenili. Možnosti za delo strokovnih prevajalcev so bile v 80. letih resnično zelo slabe, v 90. letih so se bistveno izboljšale, predvsem zaradi delovanja DZTPS in OST. Upamo lahko, da se bo v prvem desetletju prihodnjega stoletja že poznalo delovanje Oddelka za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pa ne le za študente, ampak tudi za strokovne prevajalce, ki se s tem delom že ukvarjajo. Anton Omerza Strokovni slovarji v Sloveniji Strokovni prevajalci potrebujemo različne vire za pridobitev ustreznic za slovenske izraze v tujih jezikih. Splošno izrazje najdemo v velikih dvojezičnih slovarjih, kot sta zadnja dva slovarja Debenjakov. Čeprav je v tovrstnih slovarjih poleg splošnega izrazja tudi veliko besed iz posameznih strok, nikakor ne morejo nado¬ mestiti specializiranih dvojezičnih slovarjev. To pomeni, da potrebujemo oboje, velike dvo¬ jezične splošne slovarje - te uporabljamo kot osnovo - in dvojezične strokovne slovarje, oboje pa v kombinaciji enega svetovnega jezika in slovenščine ter v obeh smereh. Katere slovarje potrebujemo Na prvi stopnji, torej v prihodnjih desetih letih, potrebujemo, če se želimo resno vključevati v mednarodne politične in gospodarske tokove, naštete slovarje. 50 MOSTOVI 1997/XXXI Angleški jezik 1) angleško-slovenski poslovni slovar (tega je že pripravila Lidija Šega, izšel je pri Can¬ karjevi založbi), 2) slovensko-angleški poslovni slovar, 3) angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar financ, bančništva in računovodskih izkazov, 4) angleško-slovenski in slovensko-angleški pravni slovar, 5) angleško-slovenske in slovensko-angleške slovarje tehnike, računalništva, kemije (eden je izšel pri FNT), farmacije in medicine. Nemški jezik 1) nemško-slovenski in slovensko-nemški poslovni slovar, 2) nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar financ, bančništva in računovodskih izkazov, 3) nemško-slovenski in slovensko-nemški pravni slovar (Apovnikova slovarja že imamo), 4) nemško-slovenske in slovensko-nemške slovarje tehnike, računalništva, kemije, farmacije in medicine. Italijanski jezik 1) italijansko-siovenski in slovensko-italijanski poslovni slovar, 2) italijansko-siovenski in slovensko-italijanski slovar financ, bančništva in računovodskih izkazov, 3) italijansko-siovenski in slovensko-italijanski pravni slovar. Napisali smo, da gre za slovarje, ki jih potre¬ bujemo v prvem obdobju, v drugem pridejo na vrsto francoščina, ruščina in španščina, od strok pa gradbeništvo, arhitektura, kultura in druge, manj pogoste stroke. To je velik zalogaj za tako majhen narod, kot je slovenski, še posebej zaradi nepove¬ zanosti avtorjev in premajhnega zanimanja velikih slovenskih založb za projekte takšne vrste. Slovarjev, ki bi bili namenjeni predvsem strokovnim prevajalcem in strokovnjakom iz posamezne stroke, se velike založbe ne lote¬ vajo rade, zaradi prevelikega tveganja. Institu¬ cije in skladi, ki bi morali takšne slovarje financirati, se vprašanja ne zavedajo dovolj, saj se preveč ukvarjajo sami s seboj. Poleg tega je vsak slovar interdisciplinarne narave, zato sta pri njegovi pripravi nujna tesno povezovanje med avtorji ter usklajenost založbe in finan¬ cerjev. Na žalost pa Slovenci raje, kot da bi se povezovali v delovne skupine, vlečemo vsak na svojo stran. O tem se prepričate, če pogle¬ date, koliko slovarjev smo izdali po letu 1945 in so delo dveh avtorjev ali več. Večinoma gre za izdelke enega samega avtorja. Kaj lahko storimo Najprej moramo v okviru DZTPS popisati vse strokovne slovarje in glosarje, ki so doslej izšli, ter napraviti seznam njihovih avtorjev in založ¬ nikov. Takšen pregled bo za izhodišče, da bomo vedeli, kje je kaj in kdo je kdo, preden se lotimo česarkoli drugega. Namen delovanja DZTPS ni, da pripravlja, financira ali izdaja strokovne slovarje in glosarje, prav gotovo pa ima edinstveno vlogo povezoval¬ ca med avtorji slovarjev in ljudmi iz strok, kakršne nima nobena institucija ali društvo v Sloveniji. Prav to povezovalno funkcijo DZTPS moramo oživiti, če ne že v tem, pa v prihodnjem tisočletju. Tega, da se znajo prevajalci hitro dogovoriti, če gre za skupni prevzem večjega naročila za prevajanje, ni treba posebej poudarjati. Upora¬ bimo to tudi pri sestavi avtorskih skupin za kak strokovni slovar. Časi, ko je skoraj vsak pre¬ vajalec pripravljal svoj glosar, so minili zaradi naglega razvoja informatike in računalništva. To pa pomeni, da imamo nekaj ljudi za pripravo slovarjev, manjka nam le čudežna paličica, ki bi povezala avtorje ter pritegnila založnike in sofinancerje k projektu. Pri projektu Leksikona pravnih izrazov nam je to že uspelo. V njem bo razlaga pojma v slovenskem jeziku, ustreznice pa bodo v nem¬ škem in italijanskem jeziku. Avtorja sta prav¬ nika, dr. Apovnik iz Avstrije in dr. Primožič iz Italije, dr. Primožiču pa bo pomagal še njegov asistent dr. Feri. Vsi trije so po rodu Slovenci. Recenzenta sta dr. Petrovec in dr. Dolinar, oba iz Ljubljane. Prvi dela na Pravni fakulteti v Ljubljani, na Inštitutu za kriminologijo, poleg tega pa je predsednik republiške komisije za sodne tolmače. Dr. Dolinar je sodnik Višjega sodišča v Ljubljani. Urednik leksikona je Anton VIOSTOVI 1997/XXXI 51 Omerza, založnik je OST, sofinancer pa DZTPS - ta bo kril večino stroškov avtorskih honorarjev. Delati smo začeli jeseni 1996 in smo v enem letu v grobem pripravili polovico od predvidenih 2000 gesel, izid leksikona načrtujemo novembra 1998. Čeprav je opisani projekt nekoliko zapleten, saj pri njem sodelujejo avtorji iz treh držav, ga v DZTPS lahko uporabimo za vzorec pri načrto¬ vanju naslednjih projektov. Druga pomembna naloga DZTPS je obve¬ ščanje javnosti. Slovenci malo slišimo in bere¬ mo o strokovnih prevajalcih, književni prevajalci pa se redno pojavljajo v občilih. Prav zato vas imajo takoj, ko slišijo, da ste prevajalec, za knji¬ ževnega prevajalca, in redki vedo kaj o stro¬ kovnem prevajanju. Pri tem ne bo zadoščalo le, da bomo poslali Mostove na več pomembnih naslovov, ampak se bo treba odločno spoprijeti z novinarji in uredniki, da si v medijih izborimo svoje mesto. To delo bo dolgotrajno in ga ne bo mogel opraviti en sam človek. Kaj storiti, ko čakamo na strokovne slovarje Doris Debenjak je svoja slovarja pripravljala več kot deset let, Lidija Šega svojega več kot pet let. Čeprav strokovni slovarji, ki jih potrebujemo, ne bodo obsegali 60.000 ali 120.000 gesel, bo treba nanje še dolgo čakati. Za vsak slovar, recimo dvojezični s 4000 do 5000 gesli, je treba delati tri do pet let. V tem času si lahko sami pripravimo stro¬ kovno gradivo. Nekaj bo zmogel pripraviti kak prevajalec, kmalu bo kaj pripravil tudi novi Oddelek za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, večino gradiva pa še vedno pripravi OST. Zdaj so na voljo angleško, nemško, italijansko in pravno gradivo s seminarjev. V njem so obdelani izseki iz pravne in poslovne stroke, je dvojezično in večinoma zajema tudi kratke glosarje. OST misli takšno delo nadaljevati, pri tem pa ne bi bili radi sami, zato vabimo vse, ki so že pripravili kak glosar, naj nam telefonirajo. Predlagamo, naj bo DZTPS tisto prevajalsko srce, ki bo bedelo nad pripravo strokovnih slo¬ varjev in glosarjev. Pri tem od njega ne priča¬ kujemo, da bo financiral vse te projekte. Sploh ne, daje naj strokovno in informacijsko, pred¬ vsem pa povezovalno podporo pri pripravi vseh strokovnih glosarjev in slovarjev. Razvoj strokovne literature za prevajalce je zelo težka naloga. Literaturo potrebujejo vsi prevajalci, a tisti, ki bi pri njeni pripravi morali sodelovati, so večinoma še neosveščeni. Zato morata DZTPS in OST vložiti veliko truda v to, da se bodo stvari spremenile na bolje. To pa bosta lahko storila le z združenimi močmi in v tesnem sodelovanju z Oddelkom za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti. Naj bo to sodelovanje pristno, potrpežljivo in zagnano, sicer nam lahko zmanjka časa in ostali bomo brez temeljnih strokovnih slovarjev. 52 MOSTOVI 1997/XXXI SEMINARJI Maja Dolanc Seminar za prevajalce medicinskih besedil Od 20. do 31. januarja 1997 sem se udele¬ ževala seminarja za prevajalce medicinskih besedil v angleščino v podiplomskem centru univerzitetnih bolnišnic Guy’s in St. Thomas’s v Londonu. To zanimivo in kakovostno stro¬ kovno izobraževanje je že desetič pripravila in uspešno izpeljala lingvistka in prevajalka gospa Karin Band z občudovanja vredno energijo in ljubeznijo do dela. Ker sama prevaja v tri jezike (po rodu je Nemka), je bil seminar zastavljen trijezično (franc., nem., angl.), s poudarkom na ciljnem jeziku, tj. angleščini. Takšna oblika pritegne več udeležencev, vendar je delo zahtevnejše. Naši voditeljici je uspelo z delov¬ nim žarom, suverenim “preigravanjem” jezikov in pretanjenim posluhom za čeri in težave, s katerimi se spoprijemamo prevajalci, ves čas seminarja obdržati visoko stopnjo motiviranosti udeležencev. Udeleženci tečaja - številni so se ga ude¬ ležili že večkrat - so bili večinoma prevajalci in tolmači v svobodnem poklicu, mnogi od njih so bili dvojezični, materni jezik večine pa je bil eden od obravnavanih treh svetovnih jezikov. Med udeleženci nas je bilo nekaj, ki se s prevajanjem medicinskih besedil ukvarjamo že več let, precej pa je bilo tudi kolegic in kolegov, ki so bili - kljub sicer odličnemu jezikovnemu znanju - na tem področju še bolj ali manj novinci. Kot na vseh prejšnjih seminarjih je naši organizatorki tudi tokrat uspelo pritegniti k sodelovanju več uglednih strokovnjakov, zaposlenih v glavnem v bolnišnici St. Thomas’s. Tako se je program vsako jutro začel s preda¬ vanjem s posameznega področja medicine, po predavanju pa je bil na voljo čas za vprašanja in pojasnitev vsebinskih in terminoloških zagat. Vprašanja so seveda kar deževala, predavatelji pa so rade volje odgovarjali in pri tem zatrjevali, da na tako ukaželjne poslušalce ne naletijo prav pogosto, še zlasti ne med svojimi študenti. Ter¬ minološko delo seje nadaljevalo tudi popoldne s Karin; ta ob koncu vsakega seminarja strne zbrano gradivo v aktualen glosar. Udeležencem gaje obljubila tudi letos. Sklepni del programa je bil vsak dan namenjen praktičnemu delu udeležencev. “Domače naloge”, ki so obsegale prevode strokovnih besedil v angleščino ali sestavo glosarjev za ožja področja, smo si razdelili že po prvem dnevu tečaja. Delali smo lahko v skupinah, vedno pa je bila dragocena pomoč “domačih govorcev”, predvsem pri premago¬ vanju transkulturnih ovir v besedilih. Na voljo nam je bila bogata medicinska knjižnica, pa tudi gora slovarjev, glosarjev in priročnikov z najrazličnejših področij medicine, s katerimi je naša prizadevna organizatorka dobesedno napolnila enega od seminarskih prostorov. Ob koncu za “pokušino” dodajam drobti¬ nico s seminarske mize. Karin Band, ki je tudi recenzentka slovarjev, na kratko svetuje, kako učinkovito "pretipati” slovar preden se odloči¬ mo zanj, dodaja pa še nekaj dragocenih nami¬ gov in nasvetov, ki bodo koristili vsem pre- MOSTOVI 1997/XXXI 53 vajalcem, ne le tistim, ki se posvečajo preva¬ janju medicinskih besedil. Preberite jih! (Pri vsem tem naj ne bo odveč še nasvet, ki je bil tudi vodilo našega seminarja: Prevajalci, pri delu uporabljajmo predvsem izvirne angleške strokovne prispevke, komentarje, članke, priročnike itd. in se ne zanašajmo le na slo¬ varje!) Za nasvete in pojasnila se lahko obrnete na Mrs Karin Band, 88 Ditton Road, Surbiton, Surrey, KT6 6RH, Great Britain, tel.: +44 181 399 1778, telefaks: +44 181 390 1667. HOW TO VET A DICTIONARY • Never buy a dictionary sight unseen (and rememberthat revievvs may be unduiy flattering, and sample pages misleading). Find a library, a friendly bookshop, a dictionary ovvner, who will let you spend some time with the dictionary. • Do not go by the name of the publisher - small companies can be good, big ones can be bad. • Ask yourself: Who is the author (or editor)? Is he/she an expert in the field covered? Does he/she acknovvledge contributions from experts? • Look at the details in the dictionary: Does it provide practical information on such things as gender, pronunciation, etymology, faux amis, and other pitfalls? If it gives several translations of a particular term, does it teli you vvhich should be used vvhere? • If there is a “gold standard” dictionary already on the market: Is the new dictionary better/more comprehensive than its established predecessor, or is it a “me-too” publication? • if the dictionary gives definitions: Are the definitions in line with those given by authoritative monolingual encyclopaedias/ encyclopaedic dictionaries, or by textbooks? • Are the terms included relevant and up to date? • Does the dictionary cover technical jargon/slang? • (In the čase of a general rather a technical dictionary) Does the dictionary cover idiomatic phrases and slang? As a general rule, read as much as you can, to absorb language patterns and terminology. • Make your own list of terms (from ali sorts of fields) that you think should be covered; • Collect a list of “transcultural” problem terms; • Keep a list of problem terms from previous translations (e.g. from this Course) and see if these terms are covered. Select a text from a nevvspaper/magazine/technical journal/textbook, and see how useful the dictionary would be in translating this material. Take a technical text - find an equivalent one (not a translation) in another language (e.g. 2 articles on arteriosclerosis) - make your ovvn word list from this material then use the list to check the dictionary. 54 MOSTOV! 1997/XXXI Keep a look-out for official word lists (from international agencies, firms, Professional bodies, standards organizations, etc.) - they are invaluable in themselves, and useful to judge dictionar- ies by. The problem with vetting dictionaries is that this is really a Catch 22 situation: The less experi- enced one is, the more one needs the dictionaries - and the more one needs the dictionaries, the less able one tends to be to judge them. But remember: • The more you read (good material, in your active and passive languages), the more avvare you will be of the terminology used by the experts; the better able you will be to judge vvhether the style (of definitions in a dictionary; of a trans- lated article/ textbook; of someone else’s translation) is O.K.; the more knovvledge you will again. And The more parallel reading you do (similar texts in the various languages), the more authoritative your word and phrase lists will be - and the more readily you will be able to get away from having to use dictionaries in the first plače (after ali, bi- and multiiingual dictionaries are a poor substi- tute for the real thing - knovvledge of the subject and of “how they say it”). Anica Rant Posvetovanje o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za terminološke slovarje, je 22. in 23. maja 1997 v Ljubljani pripravil Posvetovanje o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju. Kot številni drugi udeleženci sem se posvetovanja udele¬ žila, da bi dobila pregled nad stanjem na področju strokovne terminologije, izvedela, kdo vse se ukvarja s terminologijo, kako so organi¬ zirani in kakšno je medsebojno sodelovanje in usklajevanje. Sem prevajalka in čutim veliko pomanjkanje dvojezičnih strokovnih slovarjev, prav tako pa enojezičnih terminoloških slovar¬ jev, tako da sem pričakovala tudi podatek, kakšni slovarji so v pripravi. Po pozdravnem govoru se je posvetovanje začelo s prispevkom Franceta Adamiča Pregled starejše terminološke literature - ob 50. obletnici terminološke komisije. Avtor je izčrpno opisal začetke in razvoj terminološke dejavnosti na Slovenskem, nastanek Tehniške sekcije termi¬ nološke komisije (sedanja Tehniška podkomisija Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) in najpomembnejši plod teh prizadevanj - Splošni tehniški slovar. Druga je nastopila direktorica Inštituta za slovenski jezik Marjeta Flumar s prispevkom o slovenskem strokovnem slovaropisju po osamosvojitvi. Govorila je predvsem o delu pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) kot vzorcu in šoli pisanja slovarjev. Napravila je tudi kratek povzetek strokovnih slovarjev v različnih strokah. Malce neprijetno nas je zadela zelo negativno obarvana pri¬ pomba glede manj obsežnih terminoloških slovarčkov, ki jih izdajajo avtorji iz različnih strok. Glavna pripomba avtorice je bila, da ti MOSTOVI 1997/XXXI 55 slovarčki niso pripravljeni po vseh pravilih stroke (niso pripravljeni v sodelovanju z Inšti¬ tutom za slovenski jezik). Ob tej izjavi sem se začela zavedati nekak¬ šnega prepada med slovenisti in prevajalci, prepada, ki nastaja predvsem zaradi težav časovne narave. Prevajalec mora terminološki problem rešiti do izteka roka za oddajo pre¬ voda, slovenisti pa se strokovnega izrazja lotevajo z arheološko hitrostjo. Kot drugi pre¬ vajalci tudi sama zbiram drobne slovarčke, v vezani ali nevezani obliki, včasih so to samo listi papirja ali računalniške datoteke, v katerih je nekdo zbral nekaj izrazov. Seveda se povsem strinjam, da bi bilo lepo, če bi bili vsi terminološki in tudi drugi slovarji pripravljeni po vseh pravilih stroke in bi pri njihovi pripravi sodelovali vsi, ki imajo ustrezno znanje. Žal pa prevodi ne morejo čakati tako dolgo. Zakaj taki slovarčki sploh nastajajo? Svet okoli nas se spreminja vedno hitreje, vsak dan se pojavljajo novi izrazi. Vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s strokovnim izrazjem, se vsak dan sproti spo¬ prijemajo ne samo s problemom pomanjkanja prečiščenega strokovnega izrazja v slovenščini, ampak tudi s tem, da ni ničesar, kar bi človek lahko vzel v roke kot pomoč. In raje imamo nekoliko slabši izdelek danes, kot da čakamo na nekaj strokovno neoporečnega leto, dve ali 21 let (čas, ki je pretekel med izdajo prvega in petega dela SSKJ (1970-1991)). Pa ne želim omalovaževati Inštituta za slovenski jezik, le sprašujem se, ali bi številni zelo uporabni slovarčki sploh nastali, če bi njihovi avtorji težili k preveliki popolnosti. Za vsako tako delo je potrebnega veliko časa in ne nazadnje tudi precej denarja. Ali je v naši državi mogoče dobiti finančna sredstva v ta namen? Če že, kako dolgo traja postopek in kakšne pogoje moraš izpolnjevati? Iz prvega, splošnega dela posvetovanja velja omeniti še prispevek Andreja Pavlina Idejni pristop k pripravi tretje izdaje Splošnega tehniškega slovarja (STS). Kot smo izvedeli, je v začetku leta 1988 tehniška sekcija tedanje Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU sklenila, da bi s kritičnim pregledovanjem 2. izdaje STS začela pripravljati 3. izdajo tega slovarja. Maja 1988 so tako pričeli kritično branje črke A. Vendar se je že kmalu pokazala potreba po sistemski razlagi nosilnih razlagalnih gesel, torej tistih izrazov, ki se pogosteje uporabljajo v razlagah drugih izrazov (na primer stroj, naprava, postroj, oprema ...). Kot pravi gospod Pavlin, še nekaj let ni pričakovati, da bi bilo delo pri pripravi 3. izdaje končano. Sledil je prispevek o težavah pri uveljavljanju slovenske tehniške terminologije, saj si razisko¬ valci prizadevajo objavljati predvsem v tuji stro¬ kovni literaturi (zaradi zbiranja točk iz citiranosti) in premalo pišejo v slovenščini. V nadaljevanju smo poslušali o nekaterih problemih pri teh¬ niškem pisanju; ti po eni strani izhajajo iz tega, da se slovnica s svojimi primeri opira na literarna besedila, posebnosti tehniškega pisanja pa v njej niso obdelane, po drugi strani pa iz tega, da strokovnjaki (in prevajalci tudi, op. p.) dan za dnem potrebujejo prevode novih strokovnih izrazov, za pravo in pravilno obliko teh pa naj bi bila pristojna terminološka ko¬ misija. Preostanek prvega dne posvetovanja je bil posvečen strokovnemu izrazju po posamez¬ nih strokah (geologija, gozdarstvo, matematika, rudarstvo, merski podatki v geodeziji, kratice v gumarskem strokovnem izrazju, varilstvo, gradbeništvo, medicina, farmacija, analizna kemija). Iz vsebine predavanj drugega dne posve¬ tovanja moram posebej poudariti mnenje Jožeta Toporišiča, da je pri prevajanju treba čim bolj poslovenjati. Za neprimerno je označil tudi dodajanje tujega izraza v oklepaju, ko se to avtorju zdi potrebno zaradi boljše razumljivosti. Najbrž se vsi strinjamo, da je treba skrbeti za lepoto jezika, najbrž se strinjamo tudi, da je treba uporabiti slovenski izraz, če ta obstaja in je uveljavljen. Vendar se nemalokrat zgodi, da slovenskega izraza preprosto ni ali pa obstaja nekaj prevodov, od katerih ni še nobeden prevladal. Če sem pri prevajanju v dvomu, ali naročnik ali širša javnost pozna kak prevedeni izraz, se čutim dolžno, da prevedeni izraz opisno razložim in/ali da napišem tudi izraz v izvirniku, saj moj cilj ne more biti samo jezikovni purizem, temveč predvsem, da bo naročnik prevod razumel in bo prevod tako lahko uporabljen za tisto, čemur je namenjen. Ne morem si predstav¬ ljati, zakaj bi ga naročnik sicer plačal. 56 MOSTOVI 1997/XXXI Eden od razpravljalcev seje obregnil ob način dela terminoloških komisij, kar se tesno navezuje na predhodni odstavek. Kako taka komisija deluje? Ali zbira in pregleduje različne možne pojavne oblike in pomene posameznega izraza, jih tehta in ugotavlja uveljavljenost ipd. ali se sestaja zato, da si “izmisli” izraz, ne glede na razmere v okolju. Kot primer iz razprave navajam predlog za prevod angleške besede “communi- cation” s slovenskim izrazom “sporočilo”. Predlog je seveda sprožil nekaj protestov, predvsem da izraz “sporočilo” pomeni enostransko obvešča¬ nje, to pa ne drži za izraz “communication”. Da se ne bomo vedno spraševali, kaj je zgoščenega v zgoščenki, kako bomo torej prevedli “Computer communication”? Ko dva računalnika “komuni¬ cirata”, kaj počneta? Se sporočata? Se pogovar¬ jata? Občujeta? Vzpostavljata zvezo? Izmenjujeta podatke? Kateri izraz uporabiti v kateri situaciji? Prevajanje je daleč od “pretipkavanja v drug jezik”, zato tudi odgovor ni en sam. Lidija Šega Podiranje tabujev Mislim, da bi s tema besedama najbolje opisala svoje vtise s konference o prevajanju v nema- terne jezike, ki jo je konec maja 1997 pripravil na novo ustanovljeni Oddelek za prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njo je sklenil zelo uspešno sodelovanje v evropskem projektu Tempus. To, da se je v dveh dneh konference v ple¬ narnem delu in v dveh delovnih skupinah zvr¬ stilo kar 50 predavateljev, med katerimi smo z veseljem pozdravili tudi najuglednejše evropske strokovnjake s področja teorije in prakse prevajanja ter izobraževanja prevajalcev in tolmačev, dokazuje, da je bila konferenca odlično pripravljena in da ljubljanska filozofska fakulteta očitno izredno dobro sodeluje s kolegi z drugih univerz in iz drugih izobraževalnih ustanov za prevajalce in tolmače. Tako se kar nisem mogla znebiti občutka, da smo se tudi Rdeča nit posvetovanja je bila nujnost skrbi za lepoto in pravilnost slovenskega jezika pri strokovnem pisanju in pri prevajanju. Poudar¬ jeni so bili tile problemi: da se slovnica ne ukvarja s posebnostmi strokovnega pisanja, da manjka ustrezne terminologije, da se je tuja terminologija, v zadnjem času zlasti angleška, preveč zakoreninila v slovenskem jeziku. Posvetovanje sem zapustila z mešanimi ob¬ čutki. Drži, dobila sem odgovor na svoje temeljno vprašanje, kakšen je položaj. Ni res, da se nič ne dogaja, vendar se dogaja pre¬ malo in prepočasi. Veliko ljudi opravlja dobro in hvalevredno delo na tem področju. Vendar se novi izrazi pojavljajo veliko hitreje, kot jih je mogoče ter¬ minološko obdelati. Najbrž sploh ne moremo več govoriti, za koliko v časovni enoti se poveča količina novih pojmov, ampak kolikokrat v časovni enoti. Ali je mogoče spremeniti pri¬ stop? v Ljubljani, kar zadeva prevajalstvo kot stroko, že uspešno utirili v evropske poti in da pomeni ustanovitev Oddelka za prevajanje in tol¬ mačenje na naši univerzi le še piko na i oziroma zapolnitev tiste vrzeli v izobraževanju, ki smo jo starejši rodovi slovenskih prevajalcev in tolmačev pri nujnem iskanju drugačnih, indivi¬ dualnih rešitev boleče občutili. Toda vrnimo se k vsebini ali k pomembnemu prispevku konference ne le za slovensko prevajalsko srenjo, ampak za prevajalsko stro¬ ko nasploh. Saj je bilo poleg številnih zanimivih predavanj in predstavljenih izkušenj iz izobra¬ ževanja prevajalcev v različnih evropskih drža¬ vah na konferenci mogoče jasno in glasno sli¬ šati tudi kar nekaj zelo drznih trditev o preva¬ janju v nematerne jezike, s temi pa se je začela odkrita razprava o temah, ki smo se jih doslej - morda tudi pod pritiskom velikih jezikov ali v MOSTOVI 1997/XXXI 57 preveliki skromnosti in zaradi občutka majhno¬ sti - nekako izogibali. Take trditve so bile ne¬ kakšen tabu in malokdo se jih je upal izreči naglas. Zato se mi zdi vredno opozoriti na nekatere trditve predavateljev, ki mi jih je iz množice referatov uspelo izluščiti kot posebej pomem¬ bne, ker v marsičem pogumno in odkrito ute¬ meljujejo prav tisto, kar smo številni med pre¬ vajalci, ki smo neštetokrat prisiljeni prevajati v 'tuje’ jezike, prav potiho in vsak zase vedeli in počeli že doslej, malokdo pa se je upal glasno povedati, da je tako morda vendarle tudi najbolj prav. Ravno te potrditve, ki so jo strokovno utemeljili ugledni prevajalci in teoretiki ter izobraževalci novih rodov, sem bila na konfe¬ renci najbolj vesela. Že tema konference je pomenila izziv in terjala odkrito razpravo o prevajanju v nema- terne jezike, saj je to po ustaljenem pravilu veljalo za nesprejemljivo ali celo popolnoma neprimerno, kot je v uvodnem referatu po¬ udarila Meta Grosman. Vendar bi tako stališče vsaj za kulture narodov z manj razširjenim jezikom pomenilo, da so zaradi pomanjkanja primernih prevajalcev obsojene na molk in se ne morejo predstaviti svetu ter uveljaviti svoje identitete. Zato je treba taka stališča preseči, z dobrim usposabljanjem prevajalcev pa doseči boljšo kakovost prevajanja z enako kritično presojo, preverjanjem in lektoriranjem vseh prevodov, tudi tistih, ki naj bi bili a priori dobri, ker so jih pripravili 'domači govorci'. To drzno trditev je drugi dan konference še podkrepil zagrebški profesor Vladimir Ivir; v utemeljevanju pogojev za dober prevod je naredil velik korak naprej, saj je njegov referat izzvenel kot dokaz, da je prevod v tuj jezik lahko celo veliko boljši, ker je prevajalec v tem pri¬ meru bolj povezan z avtorjem izvirnega bese¬ dila in okoljem, v katerem je besedilo nastalo. S tem je ovrgel drugo ustaljeno miselno šab¬ lono, da je razumevanje besedila v izvirnem jeziku bistveno lažji del prevajanja kot njegovo prenašanje v ciljni jezik. Kar dvakrat drzen se mi je v svojih raz¬ mišljanjih zdel naš rojak Erich Prunč z graške univerze, ko je utemeljeval razloge za očitna nasprotja med teorijo in prakso. Najprej se je vprašal o ustreznosti izraza 'materni jezik’ za jezik, ki ga prevajalec najbolje obvlada oziroma v katerem se najbolje izraža. To še zdaleč ni nujno samo jezik okolja, kjer se je rodil, ali morda samo jezik okolja, kjer se je izobraževal in socializiral. Zato bi bilo pravilneje govoriti o prvem in drugem jeziku in pri tem upoštevati tudi, daje sposobnost razumevanja in izražanja lahko na nekaterih področjih boljša v enem, na drugih pa v drugem jeziku. Druga izzivalna trditev profesorja Prunča, ob kateri je na konferenci kar 'završalo', se je nanašala na standarde jezikovnega oblikovanja ciljnega besedila. Drznil si je namreč glasno povedati, da včasih glede na okoliščine pre¬ vajanja in ne nazadnje tudi glede na prejemnika prevoda naši izdelki ne morejo biti in dejansko tudi niso najboljši ali vsaj optimalno kakovostni in da je med optimalnim in nesprejemljivim prevodom cela paleta bolj ali manj dobrih prevodov. Tako prevajanje je označil z novim pojmom 'preračunana podoptimalnost’ (kal- kulierte Suboptimalitat). Ta pojem smo potem na konferenci še večkrat slišali in bo očitno našel svoje mesto tudi v teoriji prevajanja. V več referatih so se udeleženci, podobno kot Prunč, spraševali, kaj pravzaprav je materni jezik in ali ga je pri prevajalcih res treba tako posebej poudarjati. Všeč mi je bila misel, daje v angleškem prevajalskem etičnem kodeksu zapisana definicija za "native language”, ki sploh ne navaja, da bi moral biti to materni jezik, ampak je to preprosto jezik, ki ga najbolje obvladamo. Precej pozornosti je bilo posvečene inter¬ nacionalizaciji angleščine kot jezika medse¬ bojnega sporazumevanja različnih narodov, kar pomeni, daje angleščina danes postala racio¬ nalizirana in standardizirana lingua franca; Mary Sneli - Hornby z univerze na Dunaju jo je malo zlobno poimenovala kar 'McAngleščina'. V na¬ sprotju z drugimi angleščinami (britansko, ameriško itd.), ki so izraz kulturne identitete posameznih narodov, je to samo jezik med¬ narodnega sporazumevanja in je kot hambur¬ ger povsod enak in brez začimb. Vendar je prevajanje v angleščino kot nematerni jezik dejstvo sodobnega življenja in strokovnjake je treba za tako prevajanje usposobiti, je svoj pikri referat sklenila Hornbyjeva. Prav gotovo šokanten in ne samo drzen pa je bil referat Tomaža Longyke, saj je ta v njem 58 MOSTOVI 1997/XXXI podrobno obrazložil, kakšen bi namesto zaple¬ tene angleščine kot jezika svetovnega sporazu¬ mevanja bil nakakšen novi esperanto, ki ga je poimenoval “neutral” in bi ga Slovenija lahko predlagala mednarodni javnosti. V zagovor prizadevnim prevajalcem v nema- terne jezike je bilo slišati nekaj kritik prevodov domačih govorcev, saj si ti včasih jemljejo preveč svobode in se zaradi leporečja v svojem jeziku oddaljujejo od izvirnika. Pa tudi (slov¬ nične) napake delajo včasih - vendar jih njim nekako laže oprostimo in nismo tako kritični kot pri prevajalcih v nematerne jezike. Vsekakor so si bili vsi edini, da je najboljši prevod opravljen v tandemu in daje lektura, ki jo opravi domači govorec, praktično vedno nujna. To je morda najlepše izrazil naš prijatelj Alan Duff z besedami: “Slovenski prevajalci praviloma zelo dobro prevajajo v angleščino in pri nas, domačih govorcih iščejo bolj potrditev kot dejansko pomoč. Mi jim prevodov ne poprav¬ ljamo, le izboljšamo jim jih včasih.” Proti koncu konference - ko smo bili že vsi prepričani, da je za strokovna besedila in mednarodno sporazumevanje prevajanje v tuje, torej nematerne jezike ne samo nujna, ampak tudi zelo pravilna rešitev-se je oglasila še Nike Kocijančič in še enkrat razburila duhove s trditvijo, da so tudi literarna besedila primerna za prevajanje v nematerne jezike. Na primeru prevodov Hlapca Jerneja je drzno in uspešno utemeljila, daje za prefinjena literarna besedila izjemno pomembno pravilno razumevanje avtorja, okolja in kulture naroda, v katerem je literarno delo nastalo. Takih in podobnih tem so udeleženci kon¬ ference obdelali ali vsaj načeli verjetno še kar nekaj, pa kaj, ko je bilo vseh, ki so prijavili referate za to zanimivo konferenco, toliko, da je delo potekalo vzporedno v dveh skupinah in pri najboljši volji ni bilo mogoče slišati vsega. Izbrati skupino, v katero si se pri sklopu obrav¬ navanih tem vključil, pa je bilo vsaj za tiste, ki jih jezik posamezne delovne skupine (del refe¬ ratov je bil v nemščini, del v angleščini) ni ome¬ jeval, zaradi zanimivosti in aktualnosti večine referatov zelo težko. Samo upamo lahko in si želimo, da bo Filo¬ zofska fakulteta v Ljubljani tudi v prihodnje še večkrat pripravila kako tako in podobno izmenjavo mnenj in izkušenj. Naj končam s tem, da novemu Oddelku za prevajanje in tolma¬ čenje želim uspešno delo, nam vsem pa veliko dobrih novih kolegov prevajalcev in tolmačev. MOSTOVI 1997/XXXI 59 INFORMACIJE Olga Shrestha Poročilo z volilnega občnega zbora Več kot pol leta je že minilo od občnega zbora DZTPS, zato je moja naloga - zbrati vtise in osvežiti spomin na ta dogodek - vse prej kot lahka. Zapis naj ne bi bil le povzetek zapisnika, ki ga je vestno pisala naša sodelavka Majda, temeljil naj bi na dejstvih in konkretnih podatkih, že sam naslov pa ne dopušča obilo “umetniške svobode”. Takoj na začetku se želim bralcu opravičiti, če bom nekatere stvari morda poza¬ bila omeniti, drugim, ki se bodo komu morebiti zdele docela nepomembne, pa bom namenila več pozornosti. Tisto sobotno dopoldne, 15. marca 1997, smo se, kot je že tradicija, zbrali v Modrem salonu Hotela Union v Ljubljani. Bilo nas je “kar” 69; to glede na absolutno število članov DZTPS (več kot 720) ni veliko, hkrati pa se število navzočih ni opazno razlikovalo od števila udeležencev prejšnjih občnih zborov našega društva, in - to je bilo bistveno - zadoščalo je za sklepčnost. Občni zbor je po že ustaljenem protokolu začela predsednica, gospa Doris Debenjak. Pred izvolitvijo delovnega predsedstva in začetkom uradnega programa smo z minuto molka počastili spomin na naše člane, ki so umrli v preteklem obdobju. Delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali Ivo Ban, Zvezdana Šter in Damjana Simončič, je predlagalo dnevni red, in ta je bil soglasno sprejet. Kot prva in najpomembnejša točka je bilo na dnevni red uvrščeno sprejetje novega oz. “prenovljenega” statuta. Kolega Jože Perko, ki je temu “prenoviteljskemu” delu posvetil kar precej časa, je navzočim poročal, kako je delo potekalo: v glavnem brez zapletov, če ne omenjamo popolnoma novega koncepta, ki ga je pripravil kolega Tomaž Longyka, a ga iz pragmatičnih razlogov nismo mogli upoštevati. Po veljavnem Zakonu o društvih namreč statut MORAMO imeti, in to do izteka določenega roka, sicer uradno prenehamo obstajati, to pa bi bila veliko previsoka cena za rešitev dileme, “al’ prav se piše kaša ali kasha” ... Slišati je bilo tudi nekaj čisto pametnih predlogov, kaj vse bi še bilo dobro vnesti v naš statut, vendar se je v razpravi izkazalo, da te reči po vsebini ne sodijo v ta osnovni dokument, da pa bi bilo zelo dobrodošlo, če bi bile zapisane v ustreznem pravilniku. Ena od pripomb se je nanašala na pregled in ocenjevanje prevodov, ki jih člani dobijo prek društvene pisarne. Še pravočasno je dal utemeljeno pripombo na statut gospod Igor Kosmina, in sicer k 8. členu (ta govori o članstvu tujcev), saj je menil, da del stavka, iz katerega izhaja, da morajo imeti tujci dovoljenje za delo, ni primeren. Statut smo nato z vsemi temi pojasnili in pripombami vred soglasno sprejeli in potrdili ter tako rešili obstoj našega društva, ki je bil, vsaj formalno, resno ogrožen. Sledila so poročila predsednice in blagajnika ter nadzornega odbora. Pred razpravo o poročilih se mi je zdelo primerno, da vsem navzočim razložim, kako je potekal postopek za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvedbo priključitve DZTPS na internet. Za podjetje NIL smo se odločili po obravnavi vseh ponudb, ki so prispele v določenem roku in so vsebovale dovolj podatkov, daje bila možna primerjava z drugimi ponudniki. Podjetje NIL se je po tej 60 MOSTOVI 1997/XXXI primerjavi izkazalo za daleč najprimernejše tako glede cene, pa tudi glede kakovosti ponujene opreme in storitev. Ker je bilo slišati posamične odklonilne odzive na uvedbo interneta v DZTPS, sem še na kratko utemeljila pomen te pridobitve za vse člane. Pri naslednji točki dnevnega reda je bila soglasno sprejeta razrešnica dotedanjim organom DZTPS, s čimer so bili razrešeni s svojih položajev predsednica gospa Doris Debenjak, vsi čiani upravnega in nadzornega odbora ter čiani častnega razsodišča. Ker pa društvo brez predsednika in orga¬ nov upravljanja vendar ne more obstajati, smo hitro sestavili volilno komisijo (predsednik Dragan Petrovec, člana Alenka Novak in Tomaž Hasel). Taje med navzoče razdelila volilne listke z imeni kandidatov, ki so bili predlagani v kandidacijskem postopku, dodatno pa so bili predlagani še: Amarin Samir in Aleš Komavec za UO ter Alenka Novak za NO. Takoj zatem so bile opravljene tajne volitve, volilna komisija je pobrala volilne lističe in se umaknila v sosednji prostor, da v miru prešteje glasove, vsi drugi pa smo prišli do zasluženega odmora in pripadajoče kavice. Po odmoru je bil “na sporedu” Program dela za leto 1997. Finančni načrt in vsebinski pro¬ gram delaje pripravil Jože Perko. Na dvanajstih rednih sejah naj bi UO poleg običajne tematike (sprejetje novih članov, določanje prevajalskih tarif, izobraževanje) obravnaval še proble¬ matiko urejanja Mostov in izdajanja občasnega informativnega biltena. Program predvideva tudi že tradicionalni izlet na Nanos ter novoletno srečanje - "Dan odprtih vrat”. Članarina v letu 1997 naj znaša 5000 SIT. Vsi navzoči so bili s predlaganim programom zadovoljni in so ga zato soglasno potrdili. Občni zbor se je nato lotil vedno aktualne teme, cenika storitev. Razvila se je živahna raz¬ prava, v kateri je bilo izrečenih nekaj tehtnih pripomb: Marjana Kerševan je menila, da raz¬ lične prevajalske agencije z nelojalno konku¬ renco zelo znižujejo ceno prevajalskim storit¬ vam, s tem pa ne škodujejo le sebi, temveč Fotografija: Savin Vilhar MOSTOVI 1997/XXXI 61 celotni prevajalski dejavnosti. Prevajalci bi se morali med seboj bolj povezovati in dogovarjati. Ker je ta problem tudi po moje nevralgična točka, sem se oglasila še sama in ponovno poudarila nujnost ustanovitve prevajalske zbor¬ nice, ki bi združevala prevajalce vseh smeri, tj. znanstveno-tehniške in književne ter konfe¬ renčne in sodne tolmače. Taka zbornica bi kot nekakšna cehovska organizacija (po zgledu Zdravniške in Odvetniške zbornice) urejala statusna vprašanja prevajalcev, določala nor¬ mative za kakovost in pogoje za njihovo delo ter še številne druge zadeve, ki jim strokovna združenja prevajalcev niso kos, saj zaradi ome¬ jitev, ki jim jih nalaga Zakon o združenjih, nimajo ustreznih pooblastil. Marjana Kerševan in tudi drugi razpravljalci so zamisli o ustanovitvi prevajalske zbornice pritrdili. Na splošno pa so bila mnenja o tem, ali so naše cene prenizke ali previsoke, kot je že v navadi, različna. Andre¬ ja Markovič je menila, daje razpon med cenami za prevod v slovenski in tuj jezik prevelik in da bi te cene morale biti bolj izenačene. Milena Kotnik pa je imela pripombo v zvezi s sklepom UO, po katerem naj bi člani društva cene za vladne službe zniževali za 5 odstotkov. Tudi Marjan Pikelj je menil, da prevajalci ne bi smeli zniževati cen, hkrati pa bi morali bolj paziti na kakovost prevodov. Enakega mnenja je bil Savin Vilhar. V razpravo sta se nato vključila še Tone Omerza in Marjana Kerševan ter ugotav¬ ljala, da je težko zagotoviti uradno določeno ceno in daje ta pogosto predmet dogovarjanja med prevajalcem in naročnikom, kot je v navadi tudi v tujini. Zadnjo trditev je potrdila Andreja Lovše, ki živi in dela v Italiji. Zanimiva razprava bi se nadaljevala, če ne bi Dragan Petrovec sporočil, daje volilna komi¬ sija preštela glasovnice, in razglasil izida volitev. Glasovalo je 64 članov, vse glasovnice so bile veljavne, izvoljeni pa so bili tile kandidati: predsednica DZTPS in UO DZTPS je postala Olga Shrestha, v upravni odbor pa so bili izvoljeni Lidija Šega, Dragan Petrovec, Jože Perko, Marjan Golobič, Samir Amarin, Anica Rant, Mira Jakopec in Tomaž Saksida. Novi Fotografija: Savin Vilhar 62 MOSTOVI 1997/XXXI nadzorni odbor sestavljajo Doris Debenjak, Darinka Bjelakovič in Anton Omerza, z nado¬ mestnima članoma Alenko Novak in Nado Vukadinovič, častno razsodišče pa Marjana Kerševan, Ines Perkavac in Slavko Blagotinšek, z nadomestnima članoma Andrejo Markovič in Ano Lončarič. Nato seje nova predsednica vsem navzočim zahvalila za zaupanje in v svojem imenu, pa tudi v imenu drugih izvoljenih izrazila prepričanje, da je DZTPS na dobri poti, da se neha ukvarjati z notranjeorganizacijskimi problemi in se posveti uresničevanju interesov vsega članstva. To pa bo možno le, če se bodo vsi člani zavedali, da so društvo oni sami in bodo pri vseh aktivnostih kar se da dejavno sodelovali. Predsednica je ponovno poudarila, da bo v prihodnjem obdobju ena glavnih nalog prizadevanje za ustanovitev Anton Omerza Šegin slovar Izšel je Veliki moderni poslovni angleško- slovenski slovar avtorice Lidije Šega, naš prvi specializirani veliki slovar. Temu, v kakšnih okoliščinah je slovar nastajal in kako smo ga napovedovali, je vsekakor vredno posvetiti nekaj besed. Slovar smo težko pričakovali, saj nam gaje avtorica obljubljala že od januarja 1994, ko je založbi oddala končni rokopis, torej skoraj štiri leta, preden je dejansko izšel. Kaj se je ves ta čas dogajalo? Avtorica nikakor ni bila brez dela; vneto je dodajala nova gesla, slovar po opravljeni lekturi slovenskega dela leta 1995 pregledovala, leta 1996 še enkrat podrobno izpilila in nazadnje upoštevala še končno mnenje založnika. V vseh teh letih je avtorica slovar pred¬ stavljala na Ostinih seminarjih in vsakokrat obdelala posamezno področje kot celoto. Vsebina, ki jo je predstavila na seminarjih, je zajemala tele teme: Zbornice prevajalcev Slovenije. Tej zamisli je odločno pritrdila in jo podprla predsednica Zdru¬ ženja konferenčnih tolmačev Slovenije, ki je v imenu ZKTS pozdravila zbor in izrazila željo po poglobljenem sodelovanju med društvoma. Pohvalila je tudi revijo Mostovi in uredniškemu odboru zaželela veliko uspeha pri delu. Pred koncem uradnega programa smo se prevajalci bolj sproščeno razgovorili o težavah, s katerimi se spoprijemamo pri svojem delu, o nelojalni konkurenci, o delu sekcije sodnih tol¬ mačev, o izobraževanju, ki ga izvaja OST, in predavanjih, ki naj bi jih pripravljal DZTPS, ter ne nazadnje o potrebi po večji popularizaciji društvene dejavnosti v sredstvih javnega obve¬ ščanja. Vsi pa smo tudi soglašali, da si želimo več družabnih srečanj prevajalcev v okviru DZTPS. □ Viri za pripravo slovarja □ Company, Partnership, Corporation □ Eurospeak □ Terms of Šale □ Buzzvvords - Business-Speak □ A Stock of shares □ Short is svveet □ Money, money □ VVhereas ... now therefore □ Protokol - obiski in posebni dogodki □ Ecological aspects of environmental mana- gement tovvards sustainability □ Synonyms and near synonyms - are they really? □ Can you manage management terminology? Za drugi seminar je pripravila še izbor okrog šest tisoč kratic, ki se uporabljajo v angleškem poslovnem ježku. MOSTOVI 1997/XXXI 63 Njenih predstavitev na seminarjih seje ude¬ ležilo veliko ljudi in vsi so ji vselej postavljali le eno vprašanje: Kdaj bo slovar izšel? V sodobnem svetu prevladujeta v strokov¬ nem jeziku zlasti dve področji: poslovni in pravni jezik. Z izidom Šeginega slovarja smo dobili dragoceno literaturo mi prevajalci, pa tudi po¬ slovni ljudje nasploh. Več kot 950 strani in več kot 82.000 gesel, to sta podatka, ki povesta vse. Imamo v širino in tudi v globino temeljito pripravljen zelo uporaben slovar in že je slišati vprašanja, kdaj bo izšel obrnjeni, slovensko- angleški slovar. Avtorica zagotavlja, daje mislila tudi na to, vendar slovarja ni mogoče kar pre¬ prosto “obrniti”, saj ne moremo pozabiti in pre¬ zreti posebnosti slovenskega poslovnega jezi¬ ka. Pri pripravi slovarja je treba vedno izhajati iz izvirnega jezika, vse drugo je lahko le vpomoč. Slovarje torej končno med nami. Pri njegovi prodaji se je angažiral tudi OST, saj so ga prevajalci, udeleženci seminarjev, lahko kupili s popustom. Predstavitev slovarja pa s tem še ni konec. Na Ostinem seminarju 15. januarja 1998 bo Li¬ dija Šega podrobno predstavila ves slovar. Upamo, da bo pri tem izvedela tudi za prve od¬ zive vas, uporabnikov, ker so prav ti izjemno dragoceni za vsakega avtorja. Pohvalo prav gotovo zasluži, saj se je na izdelavo slovarja pripravljala zelo dolgo, ga dobra štiri leta sestav¬ ljala, dopolnjevala in pilila pa še dodatna tri leta. vaiKiMoom ANGLESCO-SLOVBUSKI POSLOVNI SLOUAR Naročila Tel/Faks: 061/302 695 vse knjigarne in naši zastopniki. Cankarjeva založba d.d. 24.780,00 SIT 64 MOSTOVI 1997/XXXI Novi člani DZTPS, sprejeti od oktobra 1996 do oktobra 1997: Alidžanovič Mujo (angl.) Angelova Krivec Violeta (mak.) Baumgartner Olivera (angl.) Benevol Gabrijelčič Katja (ital.) Balint Julia (madž.) Berišaj Djon (alb.) Bertoncelj Marija (ital., fra.) Brinjšek Roman (nem., ang,, Špan.) Čič Robert (nem.) Dellore Vladimiro (ital., hrv., srb.) Dobnik Simon (angl.) Dolenc Janez (nem.) Ferfolja Rabija (hrv., srb.) Furlan Anton (ital.) Hassl Tomaž (nem.) Kohler Metka (nem.) Kovačič Ivan (nem.) Kraigher Maja (angl., ital.) Luin Janja (angl.) Maligi Abedin (alb.) Mehle Grčar Brigita (angl., nem.) Metcalfe Roger (ang.) Mišja Breda (nem., ang.) Muzica Snežana (ital., fra., hrv.) Ogrinc Brigita (nem.) Petek Lilijana (nem., hrv.) Praprotnik Silva (ital.) Shaqiri Xhavit (alb.) Starman Janez (ital.) Stušek Anton (nem., angl.) Šajn Danica (angl.) Šabec Maja (Špan., fra.) Špendov Janez (angl., nem., frač., ital.) Tušek Tomaž (nem., ang.) Zibelnik Monika (nem.) Zimerman Tanja (nem.) Zorman Sašo (ang.) Zsoldos Katarina (mad.) Zupančič Martin (ang., nem.) Žuran Mihaela (nem.) ( -^ V zadnjem letu je umrl naš član ARNOLD ZUPANČIČ Naše iskreno sožalje \ _ J «1 mm mit m imui ^nnnjuranj mmr — —- ^J2£|cxmi