Posamezna številka 10 vinarjev. štev. 106. v Linmiiinl, v iurttjUHja !9jfiQ LttO XLIY. = Velja po pošti: = Za celo leto noprcj . . K 2B-— za en moseo „ • • „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo loto naprej . . K 24'— za en moseo „ . .. 2'— V upravi prejemali mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: » za celo leto......K 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— ■Jc. 'i' i v ■ ■ m '■ •t'"-' ' ^fe .v Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) za enkrat .... po 3) V za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popnsi po dogovora. Poslano: Enostolpna petitvrstapo 80 vin. Izhaja vsak dan, izvzemll nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga vozni rti | iLf Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne 1 = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen 1 ist za slovenski narod i Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račoa 1 poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, I bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št 188. 1 Uspeh našita čet pri Sv. Martinu in $v. Mihaelu. zahodno od Moze. Napredovanje Beračev Za četrto avstrijsko vojno t Vojna posojila — vir bogastva. Dočim nam je prvo vojno posojilo dalo sredstva, da smo vzdržali sovražni naval, nam je drugo pomoglo, da smo svojo zemljo osvobodili ovražnika;^ s tretjim smo pognali sovražnika daleč noter v njegovo lastno deželo in celo iz nje, s četrtim vojnim posojilom pa si moramo priboriti končno zmago in mir. Četrto vojno posojilo, za katero poteče podpisovalni rok dne 15. maja, mora zdrobiti zadnje nade naših sovražnikov in jim pokazati, da, čimdalje traja vojna, temvečja je naša požrtvovalnost in naša denarna moč neizčrpna. Nam, ki smo ostali doma, je sedaj pripadla naloga, da bijemo ogromno bitko in priborimo novo velikansko zmago, ki bo sovražnike končno prepričala, da jc avstrijsko-nemška falanga nepremagljiva. Vseh nas skrb bodi, da četrto vojno posojilo sijajno uspe,, tembolj ker so s to patriotično dolžnostjo zvezane ogromne gmotne koristi za vsakega podpisovala. Ne danes, ne v bodočnosti nc bo megoče kje drugje naložiti kapitala tako varno in obenem tako dobičkanosno. To dobro vedo finančniki, katerih mnogi nalagajo vse svoje premoženje v državnih vojnih posojilih. Vojna posojila so bila od nekdaj vir ogromnega bogastva. Ako preiskujemo izvor silnih bogastev posameznih družin, pridemo na to, da so se začela z vojnim posojilom v kateri prejšnjih vojn. A nc le posamezne družine, marveč tudi cela mesta in države so obogatele na ta način. Tako na primer Frankobrod ob Meni, ki je v meščanski vojski dal posojilo Ameriki, in Nizozemska, ki je v 18. stoletju na enak način utemeljila svoje bogastvo. Tudi sedanja vojna posojila bodo za posojevalce v bodočnosti vir bogastva. Te dobrote naj postane deležnih tudi čim več malih podpisovalcev. Pa bo kdo rekel, da se višje obresti pri majhnih zneskih po 100 do 200 K pač le malo poznajo. Temu pa ni tako. 3 in tričetrt do 4 in pa 6 do 6 in pol od sto — to je že tako lep razloček, da ga ne more nihče prezreti; 2 K do 2 K 75 vin. pri vsakih sto kronah pač ni, da bi se vrglo proč. 40 ali pa 60 do 65 kron za vsakih 1000 K na leto ni za nikogar vseeno. Naj si vsak sam iz- računa, koliko znaša razloček v desetih, dvajsetih letih — in naj izvaja posledice. Vrata do dobička pri četrtem vojnem posojilu so vsakomur na stežaj odprta. Najmanjši znesek je 100 K. Pa tudi tistemu, ki ne spravi skupaj niti 100 K, je dana priložnost, da se udeleži tega domoljubnega in ob enem dobičkonosnega podjetja. Šole, nalašč v to svrho ustanovljena podpisovalna društva, zadruge, hranilnice itd. morejo zbirati za svoje posojilo bo plačal temeljem za-naložiti v IV. vojnem posojilu. Kdor ima zakladne liste prejšnjih treh vojnih posojil ali drugačne vrednostne papirje, potem hranilne knjižice, nezastavljene zavarovalne police, kdor je posestnik nezadolže-ne ali le malozadolžene hiše ali posestva, more podpisati četrto vojno posojilo, ne da bi rabil za to gotovine. Kot prvo plačilo na vojno posojilo je treba plačati 17 K 50 vin. za vsakih sto podpisanih kron; kdor pa podpiše na zgoraj navedene vrednostne papirje itd,, mu ni treba polagali nobene gotovine, marveč dobi nanje posojilo do 75'/o njihove vrednosti. Ali ima potem zanj vojno posojilo še kako korist? Vsekakor, kaj-konitih odredb največ 5%, dočim mu bo neslo četrto vojno posojio 6—6Vn% obresti. Kdor torej hoče dobro domovini in samemu sebi, ta naj nemudoma podpiše IV. vojno posojilo. Mmm Jišep Krizo" m fironjskein 11914 i Konca vojnega lel 1915. Koncem 1. 1915. smatra Deželno in go-spejno pomočno društvo »Rdečega križa« zopet za svojo dolžnost, da razvije natančnejšo sliko o svojem delovanju, o delovanju svojih podružnic in vseh svojih zavodov. To je tem potrebnejše, ker so se od vojne napovedi Italije meseca maja 19)5 samoposebi zvišale zahteve na društvo v nepričakovano visoki meri. Meseca marca 1915 objavljeno kratko poročilo »Rdeči križ Kranjski v vojnem letu 1914« je bil izliv najgorkejše hvaležnosti »Rdečega križa« nasproti javnosti; tembolj mora lo nadaljno poročilo, ki naj pokaže, kako jc povzdignila Kranjska življenjsko moč društva do tolike mere, da je moglo zadostiti celo velikim zahtevam zadnjega časa. Ta požrtvovalnost prebivalstva, to udejslvovanio vseh slojev, smotrno delo- vanje vseh sotrudnikov društva brez izjeme je omogočilo, da so se potrebne odredbe za večji sprejem naših hrabrih bolnih in ranjenih vojakov ukrenile na tako obsežen način, da je bilo društvo deležno največje pohvale, Na tem mestu Deželno in gospejno pomočno društvo ne more drugače, nego da sc spomni najvažnejših izmed naših nesebičnih prostovoljnih in v vojno službovanje vpoklicanih, »Rdečemu križu« dodeljenih sotrudnikov, namreč zdravnikov, in jim izrazi najprisrčnejšo zahvalo, saj so njihovemu zaslužnemu delovanju zahvaliti lepi uspehi v naših zavodih. Vredno so se odlikovale pri našem sa-maritanskem delu tudi redovne in prostovoljne svetne strežnice in pomožne strežnice, dame, ki so dobrotno delovale v zavodih in oskrbovale okrepčevalno službo, vse navdane z željo, da bi pomagale obžalovanja vrednim ranjenim in bolnim vojakom. Sledi kratka slika o delovanju »Rdečega križa« na Kranjskem. Število vseh zavodov, ki jih upravlja »Rdeči križ«, je znašalo koncem leta 1915 štirinajst s 34 posteljami za gažiste in 1577 posteljami za moštvo (proti 18 posteljam za gažiste in 896 posteljam za moštvo začet kom vojne). Denarni stroški za rezervno bolnišnico »Leoninum«, za objekt IV. nove infanterij ske vojašnice, dalje za oba rekonvale scentna domova »Ljudski dom« in »Cesarja Franca Jožefa azil<< so znašali 253.717 K 97 vin. Jedilnih deležev, proračunanih za cel dan, se jc razdelilo v »Leonišču«, v »Cesarja Franca Jožefa azilu« in v »Ljudskem domu« 80.196. Stroški za oskrbo, ki jih je povrnil vojaški erar, so znašali od začetka vojne do konca 1. 1915. za bolnišnice: Eli-zabetna ženska bolnišnica v Rudolfovem, Kandija pri Rudolfovem, Elizabetišče v Ljubljani, dalje za maroderska domova v Toplicah pri Rudolfovem in v Ilirski Bistrici, končno za rckonvalcscenine domove v Kočevju, Litiji, Ponovičah, Zagorju, Jesenicah in na Bledu, 635.710 K. Do konca 1. 1914. je bilo na olcrepče-valni postaji v Ljubljani od začetka vojne okrepčanih 60.084 bolnih in ranjenih, in od začetka italijanske vojne na novi okrepče-valrti postaji, ki se je ustanovila v tovornem skladišču južne železnice, pa 106.695 bolnih in ranjenih. LISTEK. (Konec.) * Prekladanje na pristajališčih je v rokah Rusov — »karpatska armada« jih na-zivajo tukaj. Resnično so jih bili ujeli v Karpatih. Od svoje opreme prstenorjave barve so pač že odložili kos za kosom, sedaj so modrosivi; močni so, vitki, a tudi leni kot vedno. Prvi med njimi orjaški Sergej. Le-ta jc kmet iz Vologde, komaj verjetno, in orjak. Sergej je bolan na živcih. Kakor hitro sc porodi sinji dan, žc začuti Sergej v križu bolečine same razburjenosti. Tedaj vzame med zobe trsko, jo gloda in čaka, čaka t^epetaje. »Sergej, ne bodi vendar! Ali ti jc Beppino storil že kdaj kaj žalega?« mu očita sestra strežnica. »Le nekaj lukenj jc izkopal v Krasu — ali je vredno, da bi se toliko bal?< »Saj se ne bojim,« odvrne Sergej, a cči mu nemirne blodijo po nebu. »Le jezi Število na okrepčevalnih postajah Ru-dolfovo, Postojna in Št. Peter okrepčanih oseb je znašalo 242.079. Za prevoz ranjenih in bolnih je na razpolago pet kolon s 115 možmi; ljubljansko reševalno društvo ima 37 članov, 7 avtomobilov in 18 voz. (Dalje.) Moto istrskih stvori. Letos preti našim vinogradom škoda. Premalo bo žvepla in modre galice. Te je bilo tudi lani veliko premalo. Vinska letina v Istri lani ni bila slaba, da je bilo pa galice zadosti, bi sc bilo pa neprimerno več pridelalo. Letos je c. kr. vlada določila količino žvepla za Istro, in sicer 1700 kvintalov, kar je jako malo. Vlada se j« pri tem naslanjala na staro merilo, ki izkazuje v Istri samo 5632 ha vinogradov, v resnici pa je vinskih krajev še za polovico več, ako sc pomisli, da ie Istra s Ko-i perščino tostran Učke vsa, Liburnija pa po veliki večini vinorodna dežela. Deljenje žvepla je poverjeno gospodarskim društvom in občinam. Naročniki boda dobili komaj pol, za kar so prosili. Samo naša hranilnica pri Sv. Luciji (kraj Oprt« lja) je naročila 28 kvintalov, a celi občini, ki šteje še Gradin, Topolovac, Zrenj, j« določeno samo 30 kvintalov. Močno želimo, da bi visoka vlada, ako le mogoče, šel za najmanj toliko poskrbela, kolikor j« zdaj nakazano, drugače se je bati, da boj vinska letina jeseni žalostna. Naši vinogradniki so letos prodali vino vojaški upravi, ki ga je dobro plačala, enako olje in druga živila. Narod je pri denarjih, Bolj kot kdaj je treba zdaj ljudstvu priporočati, da varčuje, po vojski nc bo podpor! Tudi naš dr. Laginja priporoča to vedno in vedno. Aprovizacijo po Istri imajo večjidel občine v rokah, pa tudi društva. Gospodarsko društvo v Kaštelu pri Bujah si je steklo v tem veliko zaslug. Ta organizacija je tudi v mirni dobi izborno uspevala. Duša vsega je neumorno delavni župnik Mandič, kateremu stoje posebno zdaj na strani pridni pomogači, kakor g. Ribarič, brat profesorja in poslanca, in vrla gopodična učiteljica na hrvatski Ciril-Metodovi šoli v Kaštelu. Društvo ima velike lokale in moderne stroje, kakor mlin, stikalnice itd. in prostorno klet« Ne more se povedati, kolikemu ubogemu župljanu, pa tudi okoličanom je župnils me la Beppino. Zaveznik naj bi bil, pa meče bombe na poštene ljudi! Le naj ga dobim v pest — zadavim ga Bcppina, tako gotovo, kakor sem pravoveren. Pa če me Avstrijci tudi ustrelite zato!« Letališče polkovnika L. je zanimiva stvar. Mogočna lokomotiva nosi bencinski motor in vzbuja lok; osem težkih voz, vsak zase motor, spravijo tok v gibanje. Vlak lahko vozi po tiru, ki jc položen brez mnogih sitnosti ravno in krivo po hribu in dolu a vlak lahko sezuje tudi velika železna kolesa, obujc manjša z gumijem ovite- in drči po beli cesti brez tira. En sam mož vodi vlak. Pri uplinjevalcu poleg vodnika pa sedi moško s kapo po strani na glavi — črn koder. Počasi se vspenja vlak po bregu navzgor in drvi kot pšica v dol. Solnce pripeka zbadajoče. Že je vzbudilo ščipavce (škorpijone), ki tu oznanjajo pomlad. Rdeča dolinska zemlja žari; železa ima toliko v sebi, da jo izkoriščajo v tehniki in izdelujejo iz nje vodenec; tako mi ie pravil in žener. Za kamenitimi položenimi zidovi, ki so nastali v stoletjih iz kamenja, pobranega po polji, stoji vas. S.imo zvonik se vidi zlato odsevajoč izza nasipa. Naši vojaki 1 delajo po vinogradih, ruski ujetniki stoje kot stražniki ob železniški progi. Vlak prinese streliva težkemu napa-dovalemu topništvu. Sedim na zaboju s pa-tronami in pretresajo sc mi rodne kosti. Vodnik pokaže zdaj tja po okolici, po kateri sc vozimo. »Ali vidite ono grmičevje, kjer se je baš razpočil laški šrapnel? Ali ste kaj opazili, ko sle se vozili mimo? Kaj nc da nc? A tam stoji naša žarnica, s katero ponoči iščejo letalcev. Ali ni imenitno prikrita? Jaz sem zgradil maškerado — prej sem služil pri žarnici. Ono črno v ozadju je brambna baterija, oni madež na levi tudi ena. O, tukaj sc Bcppinu ne godi najbolje.-. A če bi prišel sedaj le in zadel vlak, pa bi sc tudi meni ne godilo dobro. A pojavil se je šele Iri ure kasneje. O leni času je navadno mirno, ker imajo Lahi pred seboj solnce, zato ne morejo epazovali dobro. Poselim taborišče. Kolibe za rezerve, zgrajene v dolini v kamnolomu. Čedna bivališča, dobre poti; pisarne, telefon, vodovod; častniška jedilnica, telovadišče, ki-iio-gledališče, kavarna. Zidovi leseni in ka-meniti, strehe obložene s kamenjem. Potem se napotim po stezi med kamenjem in grmičevjem, gričevje in skalov- jem na prelaz, kamor prav rade lete 1ašk< granate, a šele popoldne. Nepričakovano krasen razgled, Širok"q sc vije Soča po zelenih travnikih. Pred me-i noj se razprostirajo razvaline mesta Gorice, ki jih oživljajo neustrašeni ljudje. Ra«« streljene strehe, razsuti zidovi. Nedelja je, ljudje so oblečeni praznič* no. Siva griča sta Šmihelski in Šmartinski grič. Kormin se vidi v dalji in nekaj slemen tržiških. V soparni tančici v ozadju bi«* steče se ravnine je Videm. Nedelja in cerkve, kamor seže oko. V ravnini Zadobom tiči baterija, tefc-ki ladijski lopovi sovražnikovi. Pred temi žreli so priborili Lahi teden prej selške jarke. Pri nas je ostalo vse mirno in dali smo jim časa, da se udomačijo v jarkih. Včeraj smo pred žreli sovražnih topov vzeli selške jarke zopet nazaj. Z noži, kiji, ročnimi granatami smo šli na Italijane. Le dva sta ostala živa. Sedel sem v mirnem solncu na kame-nitem prizidku slovenske kmetske hiše, ki je bila moj stan. Nad obzorjem ena, dve, tri, štiri... sedem pik: sovražni privezani baloni. Naš balon mi je plaval rumen in na* pet skoro nad glavo. Zrak jc bil miren, ko« maj se je zaznalo gibanje. Mandič pomogel do novca, v času, ko je bilo vino še poceni. Zato mu je pa hrvatski seljak hvaležen. Spoštujejo ga kot očeta. Župnik pa društvu veliko prištedi s tem, ker vse stroje sam nadzoruje in kot vešč mehanik popravlja, ako se kaj pokvari. Iz tega se vidi, zakaj je bilo iredenti duhovstvo tako zoprno, po njej črteno, toženo, preganjano: narod je izobraževalo, gospodarsko krepilo, samo živeč bolj v pomanjkanju kot v izobilju. Kdor Istro le malo pozna, ve, koliko trpi tukaj duhovnik, ki nima nikake, niti najmanjše udobnosti, ako se tudi ne oziramo na nesramno gonjo iredente proti njej. Če kje, se mora reči, da je v Istri Cerkev ohranila tudi narodnost našemu hrvatskemu ljudstvu. Zamolčati se pa ne sme, da je tudi naie požrtvovalno učiteljstvo k temu veliko pripomoglo, in ki, hvala Bogu, po veliki večini dela vzajemno z duhovnikom, kar ima gotovo lep uspeh. Zdaj v vojski, posebno po izbruhu, se je ljudem odprlo, kdo je njih pravi prijatelj, in mnogokdo, ki je prej šel slepo na limanice hinavskim Hudem, ki so rovali proti našim možem, zdaj izprevidi, kako umetno so ga znali zadrževati v svojih rokah oni, ki so govorili, da so Hrvatje najbolj ničvreden narod brez omike, tako da se naš Istran ni hotel imenovati Hrvata. Italijanska ire-denta jih je slepila, da so oni Slovenci,_ da bi jih s tem odtrgala od. njenih voditeljev. Nakana se ni posrečila. Iredentiška in kraljevstvena lažnjiva politika stoji pred nami v vsej svoji grdobi. imenovanja. Za polkovnike so imenovani: podpolkovnik 43. pp. Jernei Žebre; podpolkovnik 8, lov. bat. Miroslav Scotti pri 7. pp.; podpolkovnik 53. po. Karel Turčič pri 4. bos. herc. p. — Za podpolkovnike so imenovani: major S7. pp. Josip Dcgelmann pri 98. pp.; major 7. pp. Emanuel Gradi; major 27. pp. Franc Fasching pri 17. pp.; major 6. gor. top. p. Rudolf Mihelčič. — Za majorje so imenovani: Pavel baron Salis-Soglio pri cesarski telesni straži; stotnik 47. pp. Demetrij Košuta pri 97. pp.; stotnik 70. pp. Ivan Rogač; stotnik 59. pp. Josip Burger pri 17. pp.; stotnik 87. pp. Bruno Kortiim pri 28. pp.; stotnik 16. polj. havb. p. Karel Prossinagg. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Strel Miroslav, 47 pp.; Krajnc Viktor, 10. lov. bat.; Con-rath Alfred, 17. pp.; pl. Ritter Rene, 87. pp.; Potočnik Vinko, 7. pp.; Ferenčak Rudolf, 33. pp.; Panser Rudolf, 7. pp. — Za nad- Soročnike so bili imenovani poročniki: ttl Jakob, 47. pp.; Comploj Robert, 2. pp. tir. ces. lovcev; Žun Lovrenc, 2. bos. herc. pp.; Sluga Maks, 7. pp.; Kaučič Josip, 31. lov. bat.; Močnik Rudolf, 47. pp.; Zupan Ivan, 2. bos. herc. pp.; Hauger Ivan, 17. pp.; Benesch Josip, 17. pp.; Orlner Anton, 47. pp.; Potočnik Rudolf, 47. pp.; Stroh-meier Viljem, 47. pp.; Hiibl Emil, 87. pp.; Weninger Karel, 7. lov. baon; Schlesinger Pavel, 87. pp.; Scharf Josip, 47, pp.; Dietz Emil, 17. pp.; Braun Oton, 87. pp.; Čar Leopold in Stephanu Božidar, 87. pp.; Hu-ber Herman, 47. pp.; Knafeljc Leon, 2. bos. herc. pp.; Piesen Hugo, 97. pp.; Kranjec Ivan, 2. bos. herc. pp.; Beutl Josip, 47. pp,; Kiihnel Josip in Lechleitner Ivan, 47. pp. — Za poročnika sla imenovana praporščaka: Harasvmov Anton dr., 97. pp.; Nie-derle Miroslav, 47. pp. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Pogačar Franc, 27. polj. havb. p.; Laibacher-Beke Rudolf, 3. gor. top. p.; Lukanc pl. Savenburg Mihael, 6. polj. top. p. (preje 9. polj. top. p.). — Za nadporočnike so imenovani poročniki: Miedler Karel in Glantschnig Viktor, oba 3. gor. top. p.; Gorišek Miroslav, Na prelazu sosednih gričev se je za-pražil zdaj pa zdaj bel oblaček: italijanske granate najtežjega kalibra. Vselej se je prikazal najprej bel oblaček nasičen s plamenom. Nato je zatrepetala zemlja; nato raz-strel, da je pretresel mozeg. Lahi streljajo zopet na našo črto. Vem tudi, kje stoje topovi, iz katerih grme peklenske granate. Niti daleč ni odtod ... Zdajci šine pod mojim gričem proti nebu rdeč plamen, nakratko, z jasno do-Bečim pokom: obrambni top. Beppina jaz ie nisem bil opazil, brnenje preslišal v šu-jnu pokajočih granat. Kakor tolpa razdraženih psov se zakade obrambni topovi lajajoči na Beppina. "Brum! brum! brum!« zatulijo na levi in desni, brum! brum!« spredaj in zadaj. In na nebu se prikaže oblaček za oblačkom eden, dva ... deset, dvajset, kdo naj jih prešteje, prikažejo oblački dvojčki — visoko, nizko, blizu, daleč, vsi na poti Beppinovi, ga ženejo dalje, dvigajo kvišku, žugajo spredaj. Brum!« — In on posluhne, se obrne. Pak! pak!< bev-skajo zgoraj oblački. Beppino zbeži na solnce, ne vidim ga več. Hip kasneje se prikaže zopet — a le toliko, da se naglo požene proti zahodu in izgine. Brum! Pak!« Preveč sta mu legla la na živce. 7, polj. havb. p.; Zhuber pl. Okrog Kuno, 7. polj. havb. p. — Za stotnika je imenovan nadporočnik 7. trd. top. p. Janež Ferdinand, prideljen topniškemu štabu. — £a vojnega višjega kurata je imenovan kurat 6. inf. četne div. Maračič Ivan. — Za višjega štabnega zdravnika 1. vrste je imenovan višji štabni zdravnik 2. vrste dr. Reč-nik Henrik. — Za višjega štabnega zdravnika 2. vrste je imenovan štabni zdravnik dr. Kolbe Ludvik. — Za nadzdravnika , je imenovan asist. zdravnik 87. pp. dr. Vas Evgen. — Za stotnika računovodjo je imenovan nadporočnik rač. vodja 10. lov. bat. Trstenjak Roman. — Za poročnike računor vodje so imenovani rez. podčastniki: PJa-tzer Miroslav, Horel Franc in Voglhuber Valter, vsi pri 17. pp. — Za vojaškega višjega računskega svetnika 2. vrste je iraer novan voj. rač, svetnik Klobučar Jurij ,pri intendanturi vojaškega poveljstva v Gradcu. — Za fregatnega poročnika je imenot-van pomorski kadet Alfred Perko, —0Zfi mornariškega višjega kurata je imenovan mornariški kurat dr, phil. Josip Sever, — Za korvetnega kapitana je imenovan linijski poročnik Miroslav Makuc, — Za podpolkovnika je imenovan major 5. dom. p. Alojzij Poseunik. Za podpolkovnika je imenovan vpokojeni podpolkovnik z naslovom in značajem Rudolf Jeglič. —~ Za majorja je imenovan vpokojeni major z naslovom in karakterjem Martin Majcen. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Alfred Zimmermann, 27. dom. p.; Ernest Zupane, 26. dom. p.; Karel Potočnik, 23. dom. p..-—-Za nadporočnike so imenovani poročniki: Valter SiiBland, 26. dom. p.; Franc Pleško, 27. dom. p.; Ivan Schurr, 26. dom. p.j Mihael Leveč, 27. dom. p.; Anton Čižinan, 27. dom. p.; dr. jur. Emil Winter, 5. dom. p,; dr. jur, Ernest Kohn, 5. dom, p.; Pavel Jahn in Oton Engel, oba 5. dom. p.; Oskar May, 26. dom. p.; Anton Privšek, 34, dom. p. — Za stotnika je imenovan nadporočnik Josip Zoreč. — Za nadporočnika je imenovan poročnik 27. dom. p. Josip Peternelj. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Rafael Mahnič, 27. dom. p.; Emil Jauernig, 6. dom. p.; Mihael Bezlaj, 27. dom. p.; Albin Petek, 3. dom. p.; Franc Sillig, 5. dom. p.; Ludvik Vidas, 5. dom. p.; Karel Rai-mann, 26. dom. p.; Ivan Mrak, 26. dom. p.; Alojzij Dužnik, 26. dom. p.; Pankracij Ci-lenšek, 26. dom. p.; Ivan Gracner, 26. dom. p.; Ernest Podirski, 5. dom. p.; Franc Erjavec, 5. dom. p. — Za nadporočnika sta imenovana poročnika: Josip Bricelj, 22. da-mobr. polj. top. p.; Emil Končar, 43. dom. polj. top. p. — Za stotnika je imenovan nadporočnik dr. phil. Stanislav Bevk. i — Za polkovnika je imenovan podpolkovnik 7. dež. orož. poveljstva Franc Rupnik. — Za majorja je imenovan ritmojster 8. dež. orož. pov. Oskar Vidic. Vojska z Kalijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. maja. (K. u.) Uradno: Živahen topniški boj od časa do časa na posameznih delih goriškega mostišča in na prostoru pri Sv. Martinu. Razstrelili smo zahodno od cerkve navedenega kraja z mogočno mino del sovražne bojne črte. Italijani so imeli velike izgube. Na seVer-nem robu gore Sv. Mihaela so vzele naše čete malo sovražno opirališče. Naši letalci so vrgli veliko bomb na sovražni tabor pri Chiopris, južnovzhodno od Kormina. V več odsekih tirolske vzhodne ironte in pri Rivi živahnejši topniški boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Zadnji boj na Jadranskem morju, i Dun?j. (Kor, ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Agenzia Štefani« javlja; 3. t. Šrapnelski ovoj je priletel po razstre-lu iz zraka in štrbuknil v vodno kad' pod Erizidkom naše hiše. Skoro bi bil ubil psa, i je baš pil iz posode. * Le ako prileti Beppino prav blizu, tedaj se oglasi zvon, in potem mora, lhora brez ugovora vse v kritja — tako slove strog ukaz generalnega štaba. Solnce se nagiba zatonu krvavordeče. visoko nad njim se prikazuje ozki mesec v zvezi z Jupitrom. Sedaj se pojavi prizor, čudovito krasen. Mesec sveti kot čist kristal. Kometi, laški žarometi, se dvigajo in vrte preko sivih gričev. Svetilne krogle mečejo kvišku živozelenih zvezd. Topovi pokajo, puške, strojnice. •Dninarji so na delu,« pravijo naši vojaki. Lahi streljajo, da jih ni strah. Večer za večerom tako, komaj da se stemni, brez cilja, nervozno. V tem koraka z godbo na čelu in z razvito zastavo ogrska pehota v jarke, da zamenja s sedanjimi bojevniki. A njim godba ni dosti — k svirani koračnici pojo pre-glasujoči godbo: Ne banlsd a Magyart! /Pusti pri miru Ogra!« To ni prošnja, temveč težka grožnja, grožnja s kiji, noži in ročnimi granatami. Lah pa strelja, da ga ni strah. Dninarji so na delu! Roda Roda v »N. Fr. Pr.« m. so zagledali in zasledovali štirje laški torpedni rušilci na zgornji Adriji 10 sovražnih torpedovk, ki so bežale proti Pulju. Naši torpedni rušilci so jih zasledovali do približno 20 milj od Pulja; sovražnika so trajno obstreljevali in ustavili zasledovanje šele, ko so priplule večje bojne ladje na obrambo rušilcev. Sovražna povodna letala so poizkušala zaman metati bombe na naše torpedne lovce. — 4. maja popoldne g' i metalo pet sovražnih letal bombe na rindisi. Stvarna škoda je neznatna. Največkrat je bila zadeta bolnišnica, kjer so ubile sovražne bombe 4 bolnike, 5 so jih pa ranile. V drugih krajih je bilo ranjenih le nekaj oseb. Včeraj je torpediral in potopil na spodnjem Jadranskem morju francoski podvodni čoln »Bernouilli« sovražni torpedni rušilec. Kako je izgledaj v resnici drzen lov laških rušilcev na naše brodovje, kažejo sledeča dejstva: Kakor hitro so naše morske enote zagledale približno 10 milj od italijanske obali italijanske rušilce, so se peljale z močjo takoj na sovražnika, ne da bi Čakale na združitev z oddaljenejšimi. Sovražnik se je brez obotavljanja obrnil in se umaknil proti obrežju. Topniški ogenj ni radi velike razdalje učinkoval. Čez deset minut so ga ustavili, ker naše krogle znatno hitrejšega sovražnika niso več dosegle. Naše brodovje je opustilo brezuspešen lov in se je obrnilo proti vzhodu in zmanjšalo brzino vožnje na 20 vozlov. Štirje sovražni rušilci so se tudi obrnili in so se vozili vedno v paralelni črti na levi zaostajajoč. Izgledalo je to pač kakor zasledovanje, a ker je vozil sovražnik z nad vsaj 30 vozli brzine, torej 10 vozlov hitrejše, bi se bil lahko približal, če bi bil hotel. Rajše je pa ostal v daljavi; nobena njegova krogla ni padla v količkaj nevarni bližini od naših čolnov. Le »Scharfschiitze«, ki je šele zdaj v obrambo lahkega brodovja za-vozil med oba brodovja, je izstrelil nekaj salv na približno 600 metrov. Drugega rušil ca v italijanski črti je pokrila toča druge salve. Kakor pičen je poskočil proti levici iz črte in je krenil nazaj šele čez nekaj časa; kar potrjuje trditev »Scharfschiitza« in enega letalca, da je bil zadet ta rušilec v sredi na krovu. Približno 20 morskih milj od Pulja se je obrnilo naše brodovje nenadoma s hitro vožnjo v desnem kotu proti sovražniku, kar pa okusu drznih lovcev ni odgovarjalo, ker so se ravno tako hitro obrnili in tako hitro vozili, da se čez četrt ure ni videl niti dim več. Tako se je končal slavni lov Italijanov na naša vozila. Poročilo »Agenzie Štefani« o potopu našega rušilca po francoskem čolnu »Bernouilli« so močno pretirana. »Czepel« je bil torpediran 4. maja popoldne južno od Kotora, a potopil se ni, marveč je le poškodovan. Brez težave so ga privedli v pristanišče. Upajmo, da je tudi poročilo »Agenzia Štefani«, ki omenja le okolnost, da so baje ubile bombe letalcev štiri bolnike, pet jih je ranila, ravnotako zlagano, kakor vsa druga, ki so jih objavili o vojski na Jadranskem morju. Dva laška generala zopet odstavljena. Rim. (K. u.) Uradni list poroča, da sta vpokojena generalporočnik Amari in generalmajor Aveta. Jeklene čelade uvedli tudi Lahi. Lugano. »Popolo d'Italia« poroča, da je prevzela vlada v Rimu za armado dve plinarni. Dalje poroča isti list, da uvede vojno vodstvo do srede majnika pri vseh četah izvzemši karabinijerjev jeklene čelade po francoskem vzorcu. Odpravili so peresa za čas vojske tudi pri bersaglierih. Princ Valeški v italijanskem glavnem stanu. Lugano, 8. maja. Princ Valeški je obiskal različne odseke italijanskega bojišča. Vodil ga je kralj sam. Na povratku si je ogledal od Anglije ustanovljeno bolnišnico Rdečega križa. V kraljevi vili je princ sprejel v avdijenci Salandro in Cadorno. V Milanu primanjkuje premoga. Lugano. V Milanu primanjkuje že tako premoga in železniških voz, da prevažajo na železnici le enkrat na teden tovore. Število tovornih vlakov v milanskem okraju so znižali za eno četrtino, kar zelo razburja tvorničarje in trgovce proti Angliji, ki sploh ničesar ne kupi v Italiji. Italijanski junaki. V tripolitanski vojni se je od italijanske strani veliko poročalo o junaštvih nekega vojaka, po imenu Giorgio Finimon-do, ki je kmalu užival neizmerno popularnost. Kjerkoli se je pokazal Finimondo po lausanskemu miru, povsod je bil predmet navdušenih ovacij svojih rojakov, vršili so se patriotični banketi in slovesne prireditve temu možu na čast. Celo Italijani v Ar-gentiniji, na katerih povabilo je Finimondo potoval v Ameriko, so priredili junaškemu vojaku sijajne slavnosti. Ta Finimondo je prišel lani s svojim polkom, alpinci, na postojanke ob rečici Pontebana. Toda pričakovana junaštva so topot izostala in nekega dne je italijanski junak izginil brez sledu, Kakor poroča sedaj dnevno povelje polkovnika Tamagni I. aloinsketfa polka, 'e oodčastnik Geortfio Fi- nimondo s svojim orožjem prekoračil Pon-tebano in se kot begunec udal avstroogr-skim četam. Italijansko vojno sodišče 12. armadnega zbora je nekdaj po celi Italiji slavljenega junaka in contumaciam obsodilo na smrt. — V Turinu se začne te dni proces proti italijanskemu vojaškemu letalcu Barbattiju, ki je dosegel kot begunec rekord v tem, da je pobegnil po zraku v letalu in se zatekel v Lugano na švicarska tla. Razprava se bo vršila ob nenavzočno-sti Barbattija, ker je Švica odklonila njegovo izročitev. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. maja. (K. u.) Uradno: Nobenega posebnega dogodka. Namestnik načelnika generalnega štabaf pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. maja. Veliki glavni stan: Položaj je v splošnem neizpremenjen, Vrhovno vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 6. maja. Uradno: Ob dvin-ski fronti so Nemci naperili silovit artiljerijski ogenj proti utrdbam pri Uexkiillu in postojankam vzhodno od Friedrichstadta, Sovražni letalci so na nekaterih točkah metali bombe. Med Jakobovim in Dvin-skom je naša artiljerija pri sovražniku z zadetkom povzročila razstrelbo municije. Jugovzhodno od jezera Medum smo po spopadu vzeli sovražni jarek. Severozahodno od Kaszyna so Nemci 4. t. m. po triurni artiljerijski pripravi prešli z močnejšimi silami k napadu proti vasi Du-brovka. Tudi naše čete so napadle in prisilile Nemce k begu. Sovražnik je zapustil mrtve, ranjence in množino orožja ter municije. Ugrabili smo ujetnike. Severovzhodno od Czartoryska je nek naš poizvedovalni oddelek z bajonetom napadel sovražno poljsko stražo in ugrabil ujetnike. Južno od kolodvora Olika (13 km) so naši poizvedovalci prisilili sovražnika, da je zapustil gozd vzhodno od vasi Sta-wiszcze. Pri Muravici je naše letalo napadlo dva sovražna letalca; po polurnem boju se jc en sovražni letalec moral spustiti na tla v sovražnih vrstah, drugi je izginil. POLOŽAJ NA VZHODNOGALISKI FRONTI. (Vojnega tiskovnega stana dovoljeno.) Zadnje dni povišano rusko artiljerijsko delovanje v vzhodni Galiciji kakor tudi pred kratkim sporočeni poskusi sovražnika, da bi nastopil na nekaterih točkah ob Stripi proti avstrijskim postojankam, so zopet obrnili večjo pozornost na ta odsek bojišča. Po veliki januarski ofenzivi Rusov, Ki sc je popolnoma izjalovila, je bilo nekaj časa mirno. Ko je pa na ruski strani postal poveljnik general Brusilov mesto Ivanova, so Rusi na novo razvrstili svoje čete. Posledica tega je bila doba novih napadov, ki se loči v dve glavni skupini. Najprej so Rusi na celi fronti skušali priti v posest naših predpostojank, da bi se potem lahko približali glavni črti. Obojestranske postojanke tako ob Stripi kakor tudi pri Zaleščikih so med seboj oddaljene od 800 do 1200 metrov. Zato sta oba nasprotnika zasedla in utrdila posamezne višine med obema črtama. Ruski napad, kojega cilj je bil, da osvoji vse te avstrijske predpostojanke, se je pričel koncem januarja s sistematičnim nastopanjem proti mostišču Usziezko. Kot za-gozda v sredi ruski dnjestrskih postojank je bila sovražniku posebno neprijetna. Treba je bilo dvamesečnih neprestanih napadov in nad 6000 mož žrtev, predno so mogli z razstrelbo vzeti to postojanko. Rusi so nato nadaljevali svoje napade dalje proti severu. Gipsarka, vzhodno od Jaslowieca in naše postojanke pri Trybo-hovcih in vzhodno od utrdbe Baltin v severnem odseku fronte ob Stripi so bile ljuto napadane. Toda vsi navali so se izjalovili. Za možnost nadaljene izpeljave ruskih napadov govori dejstvo, da so bile čete v vzhodni Galiciji izmenjane in ojačene s Si-birci, Kavkazi in zelo dobrimi južnoruski-mi četami in da so tudi topovski materijal deloma izmenjali, deloma pomnožili. Generalu Brusilovu so podrejene trt armade: Šerbatijev, Saharov in Lešicki. Njegov glavni stan Kamieniec-Podolski so zadnjič naši letalci bombardirali. Kljub vsem odredbam se bo pa morebitno večje napadalno gibanje končalo s prav takimi neuspehi, kot december-januarska ofenziva, RUSKI CAR ZOPET NA BOJIŠČU. Petrograd. (K. u.) Car je odpotoval k armadi na bojišče. ZAKAJ SO ARETIRALI SUHOMLI-NOVA? Nekdanjega ruskega vojnega ministra generala Suhomlinova so prijeli in zaprli v Peter Pavlovo trdnjavo. Preiskovalna komisija, katero je imenoval car, ie zdaj sestavila obtožnico proti njemu, V prvi vrsti so dognali, da ie snreiel in razdelil naravnost velikanske podkupovalnc vsote Vojaške dobave je vodila cela organizacija pod Suhomlinovim vodstvom s podporo inženirja Hoškijeviča, sorodnikal nje-rfove žene; dalje zakonskih Altschiller, pomagal je neki Maksim Weller in Ana Aurich. Zapleten je v zadevo tudi tisti RzeWski, ki je povzročil padec Prej^ega notranjega ministra Suhomlinova. Obtožba očita Suhomlinovu šc veleizdajo, ker ga dolži Rzewski, da jc postopal sporazumno r, polkovnikom Mjasojedovom, ki je bil usmrčen radi veleizdaje. Posebno očita,o Suhomlinovu, da je z zavedno krivdo vodil Rusijo nepripravljeno na voisko, buho-mlinov je narekoval v navzočnosti Mjaso-jedova Rzev/skem članek, ki ga je objavil list »Biržebie Vedomosti« pod nadpisom; »Pripravljeni smo«. SUHOMLINOV BO OBSOJEN NA SMRT? Genf, 8. maja. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da general Suhomlinov ne bo ušel smrtni kazni, ker je zločin veleizdaje že dokazan. K temu pridejo še druge težke obtožbe. To pojasnuje včeraj odrejena osamitev generala v samotni celici Peter-Pavlove trdnjave. Boji no zahodu- NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. maja. Veliki glavni stan: V zadnjih dneh na levem bregu v glavnem po Pomorjanih z velikimi težavami, toda z zmernimi izgubami izpeljane operacije so uspele. Kljub najtrdovratnej-ši protiobrambi in divjim sovražnim protinapadom so vzeti vsi jarki na severnem pobočju do vrha višine 304 in so se pomaknile naše črte do vrha samega. Sovražne izgube so izredno težke in krvave, tako da smo ujeli neranjenih 40 častnikov in 1280 mož. Odbili smo sovražnika z močnimi izgubami zanj pri razbremenilnih napadih na naše postojanke na zahodnem pobočju »Mrtvega moža« (Mort homme). Na vzhodnem bregu so se razvili ljuti boji na obeh straneh sedla Thiaumont; sovražnik je v teh bojih vrgel proti našim četam vzhodno od sedla med drugimi četami tudi zamorce. Njih napad se je zrušil z izgubo 300 ujetnikov. Med opisanimi boji smo dognali nastop nadaljnih svežih irancoskih čet. Sovražnik je nastopil torej v ozemlju pri Mozi, če se upošteva popolnoma zopetna dopolnitev drugič nastopajočih delov, s silo 51 divizij, torej je mnogo več kot dvakrat močnejši kakor smo mi, ki napadamo, poslali čet v boj. Z ostale ironte se ne poročajo nobeni posebni dogodki, izvzemši spretno izvedenih podjetij patrulj, tako v okolici pri Thieppal in Flirey. Dve francoski dvokrilni letali sta padli po zračnem boju nad Cote de Froid Terre. Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo, 7. majnika ob 3, uri popoldne. Nemci c napadli sinoči južno od Somme po krepki pripravi s topovi naše jarke južno od Lihons. Zadržal jih je naš zapiralni ogenj. Njih napad se je razblinil, preden je prispel do naših žičnih ovir. Pri Verdunu ponoči le trajen ljut topniški ogenj pri višini 304 in v okolici Hau-dramont pri selu Thiaumont. Med viharjem se je odtrgalo včeraj 20 naših privezanih zrakoplovov. Nekaj jih je odletelo v nemške črte, drugi so pa padli v francoske črte. Večina opazovalcev se je rešila s padalniki v naše črte, o nekaterih, ki so bili odvedeni v nemške črte, ni poročil. Oh 11. uri zvečer. Na levem bregu Moze jc sledil izredno ljutemu obstreljevanju, ki je trajalo brez dvoma dva dni, na višino 304 danes močan nemški napad na našo bojno črto med višino 304 in Mrtvim, možem. Na vseh delih smo ga odbili z resnimi izgubami, ki so jih zadale sovražniku naše strojnice in naši topovi. Na desnem bregu Moze so po ljuti pripravi s topovi napadli Nemci večkrat po vrsti naše jarke med gozdom Haudro-mont in utrdbo Douaumont. Na zahodnem delu tega pozorišča se je ustalil sovražnik z napadom v širini 500 metrov v delih naše prve črte. V središču in na vzhodu te bojne črte smo izjalovili vse napade. Nemški uspeh pri višini 304. Geni. V Parizu so zelo razočarani, ker so potisnili Nemci s severnega pobočja višine 304 francoske oddelke. Začetkom minulega tedna so opozarjali kritiki na morebitno potrebo, da iznova razvrste čete v tem odseku, kjer je napravilo močno nemško topništvo strašne vrzeli v francoskih posadkah. Joffrejeva nota 8. t. m. potrjuje, da so znali Nemci priboreni, velevažni uspeh artiljerijsko zelo obsežno izrabiti. Cesta iz Haucourt v Esnes se nahaja pod nemškim ognjem. Genf. Ugibanja note Havas o napredkih Irancoskih čet na levem bregu Moze razblini uspešen nastop nemškega topništva in pehote. Velikopotezen dvakraten naoad na nemške postojanke, ki so ogrožale višino 304, so smatrali za mogoč tudi nekateri strokovni kritiki. Zdaj priznavajo malodušno, da sc ni bilo mogoče izogniti izgubam, ki jih priznava general Petain. Zelo neprijetno je strokovni kritiki, ker so pridobili Nemci ozemlje pri Haucourt. Ljuti topniški boji zahodno od Moze. Rotterdam. Francozi poročajo, da preseže nemško obstreljevanje zahodno od Moze še ljutost obstreljevanja prvih napadalnih dni pri Verdunu. Francoski vrhovni poveljnik pri Verdunu, Pariz. (K. u.) »Temps« poroča: General Petain je imenovan za vrhovnega poveljnika armad v središču, ki obsegajo odsek Soisson do in z Verdunom. General Nivelle je prevzel poveljstvo posebne verdunske armade. Težki irancoski topovi. Baselj. »Journal des Iduras« poroča o bojih v zgornji Alzaciji, da preizkušajo Francozi svoje nove 40 cm topove prvič v Sundgan. Prekop med Marseille in Rhone otvorijo v nedeljo. Zgradili so ga med vojsko. Dolg je 77 km. O Zeppelinih na Angleškem. Geni. Pariška cenzura zopet skrajno ostro nastopa proti zasebnim poročilom o upostošenju po Zeppelinih na Angleškem, posebno veliko so trpele tvornice na vzhodnem obrežju, kjer delajo strelivo za Francijo. Dve angleški pomorski letali pogrešani. Amsterdam, 8. maja. (K. u.) Angleška admiraliteta priznava z ozirom na poročilo nemškega admiralnega štaba z dne 7. t. m., da pogrešajo dve angleški pomorski letali. Truplo enega letalca so našli v morju, prav tako rešilni pas njegovega opazovalca. Konec angleške moči. Kolin. »Kolnische Ztg.« izvaja: V angleški zbornici se je med razpravo o brambni postavi prvič svarilo, naj se ne pretirava angleška moč. Vedno bolj se širi na Angleškem mnenje, da se angleška denarna in vojaška moč ne sme bolj napeti, kot se je že. Vstaja na irskem. Po »zmagi« v Dublinu. London. (K. u.) Reuter: Od civilnih oseb, ki so bile ubite ob uporu v Dublinu, so pokopali do zdaj 112, med njimi 20 žena. Ker primanjkuje delavcev, so jih veliko pokopali brez krst, nekatere v njih oblekah, zavite v cunje. V mestu Limerik so izročili orožje in strelivo vsi Sinn Fei-ner. Sir Roger Casement. Berlin. »B. Z.« poroča po »Associated Press«, da bo sojen Casement po navadni postavi kot veleizdajalec. Aretirali so ga namreč na Irskem, preden se je proglasilo vojno stanje. Manchester. »Manchester Guardian« poroča iz Londona, da bo šlo pri razpravi proti siru Casement pred vsem za to, da se dožene njegovo dušno stanje. Sv. oče naj prosi za Casementa. Dunaj, 8. maja. »Reichspost« poroča, da ameriški Irci prosijo sv. očeta, da naj posreduje za sira Rogera Casement. Vatikan dobi vsak dan cele skladovnice takih brzojavk. Novi irski glavni tajnik. Dublin. (K. u.) Tukajšnji listi poročajo, da je imenovan za glavnega tajnika Irske minister javnih del, prejšnji koloni-jalni minister Harcourt. spodje naj bodo prepričani, da ima nemški narod za Bolgare najprisrčnejša čuvstva. Pbslancc Kalčev je odgovoril nemško, da so Bolgari globoko ganjeni vsled čuvstva bratovstva med obema narodoma. Navdušeno je bil sprejet njegov klic: »Naj živi Nemčija!« Berlin. 8. maja. (Kor, ur.) Pri sprejemu bolgarskih poslancev je imel državni kancler Bcthmann-Hollwcg nagovor, v katerem je spominjal", da je bi! pred 35 leti v Berlinu sklenjen mir. po katerem jc bila Bolgarija zopet, priznana kot samostojna država. Od tedaj sc je ta dežela zgodovinsko j Važno razvijala. Odnošaji, ki Nemčijo in i Bolgarijo vežejo in ju bodo vezali, segajo d&leč v zgodovino nazaj. Že v letu 864 je v TUlnu ob Donavi sklenil car Boris, bolgarski vladar, zvezo s kraljem Ludovikom Nemškim. Državni kancler je končal ?. Hoch-klici na bolgarskega carja. — Podpredsednik Momčilov je odgovoril s prisrčnimi besedami in napil nemškemu cesarju, -i:■•_. • : . ški pogodbi grozil Bratianuju, da bi postopanje Ruinunje znalo voditi do vojne z en-tenlo. Bratianu je baje odgovoril: Če bomo svoj obstanek morali braniti z orožjem, tedaj bomo to storili. Upamo pa, da ententine države, ki so bogato založene z živili, neuspehov svojega orožja ne bodo pripisovale rumimskemu žitu. Budimpešta, 7. maja. Jonescujeva »La Roumaine- potrjuje, da so ravno tisti mlinarji. ki so sklenili pogodbo z Anglijo, sedaj v Kostarici sklenili. Turčiji dobaviti 150 vrgonov moke. Rumunska zbornica sklicana. Budimpešte. S. maja. Iz Bukarešta poročajo, da je rumunska zbornica sklicana za 11. maja k izrednemu zasedanju. Na Utrni Krvno maščevanje v Albaniji. Dunaj. (K. u.) Albanska korespondenca poroča iz Skadra: Glavarji najuglednejših rodov so se zbrali 29. aprila v Skadru, da se posvetujejo o vprašanju krvnega maščevanja. Zbora so se udeležili tu'di katoliški duhovniki, mohamedanski hodže in veliko Albancev. Podmaršal Trollmann je zbranim Albancem kazal, koliko zla je povzročilo krvno maščevanje albanskemu ljudstvu. Napočila je nova doba albanskemu narodu, ki zahteva slogo in bratstvo. Albanski narod mora zasesti svoj prostor v vrsti civiliziranih narodov. Vsi rodovi morajo zato priseči na deželni mir in na postavo, veljavno celc-mu narodu. Govor se je sprejel navdušeno. Govoril je nato mestni poveljnik polkovnik Dichtel, ki je izjavil, da smejo Albanci rabiti orožje le za obrambo domovine proti sovražnikom, ne pa proti svojim bratom. Glavarji vseh rodov so sklenili nato slovesen deželen mir za dobo šestih mescev. XXX Torčiia v voiski. Rusi proti Bagdadu, Bukarešt. Turški generalni štab poroča, da so se pričeli v smeri proti Bagdadu iznova boji med Turki in Rusi. Po prvih poročilih so Turki Ruse vrgli. Po angleškem porazu pri Katiji. Carigrad. Po porazu pri Katiji letalci neprestano poizvedujejo, a nc morejo dognati, kako se premikajo turške čete. Vsled poraza pri Katiji je ugled Angležev pri domačih rodovih zelo padel. Delavci goreče grad.6 železnico v puščavi, dasi motijo dela sovražni letalci. Uspehi turških avtomobilov, ki so oboroženi s strojnicami proti letalom, rodovom zelo impo-nirajo. Ujeli angleški general Townshend v Bagdadu. Carigrad. Iz Bagdada: Sem so pripeljali generala Townshenda, štiri druge generale in štabne častnike. Ostali ujeti častniki pridejo tudi v Bagdad. Bolgari v Berlinu. Berlin, 7. maja. (Kor. ur.) Došle bolgarske poslance je v imenu vlade pozdravil svetnik zunanjetfa urada v. Radowitz: » Go- m ni} Srbski Bolgari v Rumuniji. Soiija, 5. maja. (K. u.) »Agence Tel. Bulgare« poroča: Macedonski Bolgari, bivši srbski podaniki, so v Rumuniji že nekaj mesecev izpostavljeni vsem mogočim šikanam srbskih konzularnih zastopnikov, ki jih hočejo z zvijačo vtakniti v srbsko armado. Vsem, ki se javijo, brez razlike starosti, dajo potne liste in zahtevajo zato 50 do 70 frankov baje v korist Rdečemu križu, nato pa jim potne liste zopet poberejo in jim dajo maršruto v Rusijo z naročilom, da se morajo 13. maja javiti v Galacu, da jih pošljejo v Odeso, kjer se sestavlja srbska legija. Italija in Srbija. Lugano, 8. maja. Sonnino je imel včeraj daljši razgovor s srbskim poslanikom Ri-stičem. Predvsem sta se razgovarjala o italijanskih pomislekih proti srbskim zahtevam v Adriji. V Rimu so zelo nevoljni, ker so Pasiča v Petrogradu navdušeno sprejeli. Kralj Peter in mirovna stremljenja. Atene, 8. maja. Uradni »Embros« poroča, da so se vršila posvetovanja med kraljem Petrom in grško vlado glede mirovnih stremljenj onih članov skupščine, ki hočejo mir, četudi pade dinastija. Sklenili so stopati v zvezo s to stranko, da jih pouče o zagotovilih, ki jih je dala ententa, Solun — obljubljen Srbom, Sofija, 8. maja. Atenski poluradni list »Chronos« potrjuje vest, da namerava ententa novo nasilstvo proti Grški, namreč preselitev srbske vlade, srbskega dvora in srbskega armadnega vodstva v Solun. Na pozornost vzbujajoč način opozarja ta poluradni list na mnenje, da ne gre le za začasno bivanje. Srbov v Solunu, marveč da je ententa obljubila Solun Srbom kot odškodnino. c.jr.- Francozi v Florini. Atene. Konzulatni uradnik, ki so ga prijeli- francoski vojaki v Florini, je tajnik Zladowski, ki ni imel pri sebi nobenih uradnih spisov. Italija bi rada Epir. Soiija, 8. maja. Poluradna »Kambana« poroča iz Aten: Po vesteh iz atenskega italijanskega poslaništva je Italija vsled trdovratnega grškega odpora proti prehodu srbskih čet od entente vnovič zahtevala pooblastila, da zasede Epir. X X X Rumunija. Monakovo, 8. maja. Ruske Vjedomo-sti« poročajo iz Bukarešta, da bo rumunska zbornica koncem maja sklicana k izrednemu zasedanju. Razpravljala bo o zunanji politiki in pri tej priliki se izpremeni vlada, katero bo še vedno vodil Bratianu. Odstopi pa finančni minister Costinescu, ob enem preuredijo vojaško upravo. Bukarešt, 7. maja. Ruski poslanik je ori svoiih razgovorih proti rumunsko nem- Poluradne nemške i?jave. Nemške koncesijo so brezpogojne. Kolin, 8, maja. Kolnische Zeitung« brzojavlja iz Berlina: Če posamezni listi pravijo, da so naše koncesijc navezane na pogoje, tedaj jc to naziranje gotovo napačno. Svojih kcnccsij nismo šele obljubili za bodočnost, ampak smo jih takoj izvršili s potrebnimi ukazi na nemško mornarico. Nismo smeli dvomiti o dobri volji ameriške vlade, obenem pa smo morali misliti tudi na slučaj, c!a ameriški koraki zapovedi človečanstva ne bodo pri vseli vojujočih državah spravili do veljave. Zato pravi nota, da bi v tem slučaju stali pred novim položajem in si za ta slučaj pridrži mo svobodno postopanje. Konec sovražnikovih nad. Kolin, 8. maja. Kolnische Zeitung« piše: Dovolj bo, če opozorimo na sovražno časopisje in takoj bomo spoznali, zakaj nas mora spravljiva rešitev zadovoljiti v visoki meri. Vse lepe nade naših sovražnikov, ki so jih stavili na vstop Amerike v vojno, so padle v vodo. Ravno te nade, ki se niso uresničile, so nam naknadno dokaz, kako prav je postopala nemška vlada, ko se je, ne da bi se čutila krivo, ampak da služi stvari miru med narodi, odpovedala neki gotovi udeležbi vojaških sil. Amerika se ne pripravlja na vojno. Berlin, 8. maja. Nevvvorški dopisniki berlinskih listov poročajo, da so neresnič« ne vesti, da sc Amerika pripravlja in po« sebno oborožuje mornarico. Tudi ameriški listi nimajo takih vesti, ki so izrastle samo v deželah entente. Poluradna ameriška izjava. Berlin, 8. maja. (K. u.) Newyorški za« stopnik Wolffovega urada brzojavlja bres žice: »Associated Press« poroča 5, t, m. 1« Washingtona: Kasno zvečer se je izjavilo na merodajnem mestu: Če uradno besedila nemške note odgovarja časnikarskemu besedilu, tedaj bodo Združene države ame» riške sprejele njena zagotovila in čakale« da se te obljube izpolnijo. Razpoloženje v Ameriki. rankobrod, 8. maja. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Newyorka, da je nemška noia povzročila razdor v vojni stranki, Nesprav« ljivi pravijo, da je Wilson v pravici, če pretrga diplomatične vezi, pa splošno ne verujejo v tako postopanje, ker je večina mnenja, da nota v glavnih točkah pomenja, da se je Nemčija udala, V zvezi z Wilsonoos stoječa »Evening Post« pravi, da je Nemči* ja ponudila bistvene koncesije, Amerika pazi na ameriške Nemce. Berlin, 8. maja. Washingtonski dopis« nik »Times« piše, da o napetosti pričajo obširne odredbe proti možnemu uporu ameriških Nemcev, V Newyorku, kjer živi približno 20.000 nemških rezervistov, je do< bila policija ojačenja. Tudi vodovode in Ž* lezniške mostove so zastražili. Primorske novice. Darovi za goriške begunce. Kunšft Ivan, dekan, Cerkno, zbirka 433 K; Rihaj Štefan, župnik v Dobu, zbirka 119 K 28 v.| župni urad Klanec, Istra, zbirka 82 K; žup« ni urad Vič pri Ljubljani 82 K; kn. šk. župnijski urad v Šmarjeti pri Velikovcu 61 Kj Pavletič Jožef, kanonik, Sv. Križ-Cesta 61 K; Župni urad Šmarje pri Kopru, zbirka 60 K; Schweiger F., Leskovec, zbirka 60 it} Stupica Irma, soproga trgovca z železnino v Ljubljani 50 K; Št. Peter pri Gorici, župoi urad 40 K; Slov. kat. izobr, društvo »Kres« v Gradcu 38 K 50 vin.; Zagorje na Krasu, vikarijatni urad 37 K; trgovsko osobje tvrd-ke A. Zanki, Ljubljana 30 K; neimenovan, Polhovgradec 20 K; Kolenc Fran, Mirna* Dolenjsko 17 K; cerkev sv, Katarine ▼ Otaležu, Goriško 11 K; Bežek Viktor, & kr. ravnatelj moškega učiteljišča v Gorici, sedaj v Ljubljani 10 K; kn. šk, župni urad Device Marije na Vurbergu, Štajersko 8 K| Zaje Anton, Bistrica-Mokronog 7 K; Gre-gore Ponkracij, župnik, Sv, Venček pri Slovenski Bistrici 5 K; Ulčnik M„ Doleč 5 K; Špacaban Albin,vojna pošta 157 2 K; sestri Miklič, učiteljici, Gomiljsko, darovano obleko, blazine in odeje, -i- »Posredovalni* ca za goriške begunce; v Ljubljani sc vsem dsrovateljem najtoplejc zahvaljuje. K Materi Božji svetogorskil Kakor smo že naznanili, >, ršila se bo v župni cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani, kjer je izpostavljena podoba M. B. svetogorske, tretjo nedeljo po Veliki noči t. j. dne 14. t, m. ob 9. uri lepa slovesnost. Ta slovesnost ima biti nekako nadaljevanje prelepih slavno«ti, ki so jih obhajale vsako leto ta dan goriške krščansko-socialne organizacije na Sv. Gori. Ob 9. uri bo v frančiškanski cerkvi primeren nagovor, potem bo imel Nj. ekscelenca knez-nadškof dr. Fr. Sedej pontifikalno mašo. Vabimo zlasti Go-ričane. v Ljubljani bivajoče, naj se udeleže tc slovesnosti, ki naj bo v tolažbo vsem, ki tavajo v teh pretužnih časih v prognan-stvu. Iz Steinklama se nam piše, da so 3. maja obhajali polletnico odkar so bcgun-ci v tem taborišču. Kakšna sprememba v 6. mesecih. Od 3. novembra do 3. maja t. 1. smo se ločili v dva taborja. Večje taborišče je ostalo še v Steinklamu — manjše ko odvedli v Rabenstein na lončarjevo njivo, odkoder sc več ne vrnejo. V temu taborišču jih počiva že 634. Bog jim daj večni mir in pokoj! Pred kratkim so odpeljali neko ženo Družeto« na operacijo v St. Polten. V Gmiindu — pri -*menaži« |« revica pogoltnila kos stekla. Steklo se ji je zarilo v goltanec — in zdaj trpi revica že toliko časa. Komen, 30. aprila 1916. (Ura na cerkvenem stolpu). Velike važnosti je za vsakega človeka dobro idoča ura. — Ure pa ne more imeti vsaki človek. Zato je od pamtiveka običaj, da ima vsaka občina na cerkvenem stolpu svojo uro. po kateri se vse ravna. Sedaj, ob vojnem času, zvonovi ne zvonijo in tudi stolpna ura ne bije, pa bi morala vsaj kazati. Pri nas pa že mnogo časa stolpna ura ne bije in tudi n e kaže. To dejstvo znači mnoge nedostat-nosti. Ljudje zamujajo božjo službo, otroci »amujajo v šolo in ljudje, ki so vabljeni na e. kr. urade, zamujajo pravi čas navzočnosti. Tudi v drugih zadevah je stolpna ura telo potrebna osobito za krčmarje. Sedaj obnov emčasu — bode še bolj potrebno. da bi stolpna ura pravilno funkci-joniraia. Oni oblasti, ki ima to zadevo v rokah, priporočamo to zadevo ler prosimo, d« bi delala na to, da bi stolpna ura, če t« ne sme biti vsaj — kazala. Od laškega šrapnela jc bil težko ranjen pretekli ponedeljek na vse zgodaj zjutraj 64 let stari Jurii Cotič, posestnik iz Vrtojbe št. 105. Ko se je v Štandrežu odpravljal, da gre na delo na polje, je priletel šrapnel ter ga je izstrelek zadel v levo nogo in mu jo Klomil v stegnu. Zdravi se v ljubljanski defekti bolnici. Mašo na čast Sv. Elizabeti je zloži! tnani tržaški skladatelj Lucian Caser. Novo glasbeno delo bodo v kratkem prvič proizvajali v cerkvi sv. Antona v Trstu ob navzočnosti svetnih in vojaških oblasti. Pojejo dečki gvardjei^kega zabavišča ob spremljevanju orgel in orkestra pod vodstvom skladatelja samega. Smrt plemenitega italijanskega duhovnika. V samostanu na Sv. Gori (Svatv Ko-peček) pri Olomucu je 24. aprila umrl po težkem trpljenju prof. don Giuseppe Sc-gatta, vzoren duhovnik, vnet delavec tia krščansko-socialnem poliu, začasa vojne pa pravi oče beguncev in vojakov. K »mrtni postelji je prihitela njegova sestra jfc mu prmesla poseben blagoslov njegovega škofa. Naznanilo. Jožef Klinec, Stocking Nr. 1 bei Vildon, Štajersko, poroča: Z ozirom na poročilo v Slovencuda išče Jožef Sirk, sedaj v Italiji, svoje tri sinove, naznanjam tu naslova dveh sinov: Jožef Sirk, k. u. k. Gil. K. M. K. 5/G. 2, — France Sirk, Inf. Reg. 97, Feld-komp. 13. ' Oba sta še zdrava, kakor mi pišeta kot stricu. Za tretjega sina se pa ne ve. Iz četrtega nadstropja je skočila v Trstu, ulica Ugo foseolo 31, 43 letna vdova Erminia Zanella in obležala na dvorišču tako poškodovana, da je pol ure nato izdihnila v bolnišnici. Vzrok samoumor« ni man. Rožno in rožni. Nekateri radi slišijo o velikih bitkah, tt slavnih zmagah, o življenju na fronti, o orožju, o kalibru najmodernejših topov, o tmodniku brez dima, o podmorskih čolnih, o brzokrilih letalih; drugi govorijo najraje o politiki in ugibljejo, kaj misli Rumunija, Grika, Amerik«, Španska; tretji zopet nervozno pričakujejo zapletljajev med Cerkvijo in državo in pišejo, da se Francija danes napravlja na pot pokore, jutri pa že čitamo, da se ie povrnila na delo k frama-sonstvu in k brezverslvu; četrti pa — in teh je največ — puščajo vso visoko politiko na stran in se pogovarjajo le o krompirju. o moki in mleku, o kruhu in živežu in kako se ga pridobiva in od kod. In prav imajo. Latinski pregovor pravi: ^Primum est vivere, deinde filosofari. Tudi svetov na v ojska priča o tein. Kdo |e mislil kdai na ta Iren ki Dovsod po- časi pomika za četami v nepreštetih vrstah brez konca in kraja, ki daje šele pravo sliko svetovne vojske, kateremu se človek ne more ne načuditi, ne izogniti, nc na levo, ne na desno, da jc nad vse potreben za milijonske armade. In vendar je tako. Od severa do juga, od vzhoda do zahoda so vse ceste polne različnih konj in voz. Vsi ogrski in hrvaški konji, vsi kranjski in štajerski voli imajo pri tem dosti dela, da dovažajo, česar treba, in odvažajo, česar ni treba, eni kruh, drugi moko, tretji seno in slamo, četrti drva in druge vojne potrebščine. In ne majhno nalogo izvišuje v tej Votj-ski oni. ki ni dobil še. najmanjšega odlikovanja od nobene strani, ki pa v potu svojega obraza skrbi za vsakdanji kruh, 2& seno in slamo, za pol hleba in česar treba; to je naš kmet, ki sc trdo drži pregovora: Primum est vivere, dejnde filosofari. j. K; Slovenci no tsesoroDski ironii. 21. marca letos smo na besarabski fronti zopet zagledali solnce, katerega že nad mesec dni nismo bili videli. Sredi februarja je zapadel velik sneg. Brila je mrzla burja in nam nesla sneg v obraz. Po cestah so bili veliki zameti, da nihče tudi peš ni mogel naprej. Hodilo in vozilo se je le po polju, kjer ni bilo veliko snega. Vse je gibalo, staro in mlado, da napravijo vojakom pot. Sedaj se tudi tu zbuja pomlad, a ni taka, kakor pri nas doma, niti ptičji spev ni tako sladak. Dolgočasno je tu. Ponoči se čuje močno bobnenje topov in drdranje strojnih pušk. Močne ruske patrulje se vedno znova približujejo, a vselej zbeže pred našimi topovi. Največkrat pridejo z ročnimi bombami. Vse pazi in čuje, da nas sovražnik ne preseneti. Po ozračju švigajo rakete in metalci svetlobe. Zjutraj začno svoje delo naši acroplani, ki jih sovražnik preganja s topovi: pa tudi ruski letalci silijo k nam, a naši topovi jim ne puste in naši letalci jih vselej poženo nazaj. Tako nam potekajo dnevi. Od zadnje ruske ofenzive pri Rarančah in Topo-rovcu je sovražnik miren. Mi smo vedno pripravljeni na nov sprejem. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo prijateljem in slovenskim dekletom: Jožef Mikše, Jožef Družina, Jožef Žižmond, Franc Škoberne. Podpisovanje IV. ovsfrijskega volneno posojilo. Uzorna naša občina. Za IV. vojno posojilo je podpisala občina K n e ž a k na Notranjskem 20.000 K. občinski gospodje odborniki 30.000 kron in naša posojilnica 50.000 kron. Ker so se priglasili še drugi, znaša vsota za vojno posojilo v Knežaku že nad 100.000 K. — Pri podružnici c. kr. priv, avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so med drugimi podpisali pri naši podružnici na IV. vojno avstrijsko vojno posojilo: 120.000 K Robert Pollako-va zapuščina; 50.000 K c. kr. notar Galle, Ljubljana; 30.000 K gospa Mici Ambro-sitseh, Ljubljana; 10.000 K ing. Lambert Luchmann, c. kr. nadporočnik, tčs. Leo-ben; 10.000 K c. kr. major Karel Luck-mann, Traiskirchen; 10.000 K Josip Ja-vornik, lesni trgovec, Žaljna; 2000 K Ivan KatiČ, orož. stražmojster, Ljubljana, Rimska cesta; 1000 K gospa Ivanka Šmalc, Ljubljana; 1000 K Ivan Vintar, Straža, (skupno 10.000 K); 20.000 K Franc Galle, graščak. Bistra pri Borovnici. — Pri ljubljanski podružnici avstro-ogreke banke so med drugim podpisali IV. avstrijsko vojno posojila: Kranjska hranilnica 6,000.000 K (pri prejšnjih vojnih posojilih 4,500.000 K, skupaj 10,500.000 K), L. O. 200.000 K, dr. Otmar Hegemann 100.000 kron, Jean Schrey 30.000 K, A Šušnik 10 tisoč kron (pri prejšnjih vojnih posojilih 10,000 K, skupaj 20.000 K), Hugon Kesel 10.000 K, dr. Jurij Gefter 10.000 K, T. Mencinger 8000 K, Josip Trummer 1000 K. Podpisujte I V. vojno posojilo! Misiioni zo vojske. I n o m o s t. O tem smo dobili še naslednje poročilo: • Teh dni pa ne bomo pozabili, dokler bomo živi, tako je bilo lepo,« so rekli slovenski vojaki-ranjenci tisti dan po misi-jonu. Misijon za vojake Slovence — in to v Inomostu? Kajne, čudno se to sliši, pa je le res. Ranjenci vseh narodnosti, ki so nastanjeni po tukajšnjih bolnišnicah, naj bi dobili v domačem jeziku dušne hrane božje besede. Po vojaško: kratko in jedrnato. Samo tri dni in samo en govor vsaki dan (zvečer ob pol osmih) in četrti dan med sv. mašo skupno velikonočno sv. obhajilo s kratkim nagovorom; po sv. maši skupen zajutrek v jezuitskem kolegiju. To je bila misel, ki jo je sprožila tukajšnja katoliška ženska organizacija in vojaška oblast jo je s svoje strani z veliko prijaznostjo omogočila. Po vojaško se jc po vseh bolniSni-cah, kjer so nastanjeni ranjenci, razglasila ta namera in se priporočilo, da se vsi, ki le hoditi morejo, udeleže teh govorov kot pripravo za velikonočno sv. obhajilo, Tudi vojaki garnizije, službe prosti, so se smeli udeleževati teh govorov. Kako so bili ranjenci veseli, ko so zagledali lepake, ki so jih v vseh jezikih vabili k tem govorom in ko so dobili še posebna vabila v domačem jeziku. Ali pridete? — Kaj pa da pridemo, vsi pridemo in z veseljem. In res so prišli junaki klanjati se Gospodu vojskinih trum, junaki s hrabrostnimi svetinjami na prsih, mnogi po dve; en Hrvat iz Dalmacije je imel vse, prav vse! Pridno so prihajali in se v velikem številu udeležili skupnega velikonočnega sv. obhajila, vsi po vrsti, vsaka narodnost zase. Nemcev je bilo do 400, Lahov do 360, Madžarov 120, Slovencev in Hrvatov 156. Sedaj so na vrsti Čehi in Slovaki — do 200 jih prihaja — in za njimi pridejo Poljaki, ki zaključijo te misijone. Vsi misijoni so se vršili v vseučiliščni (jezuitski) cerkvi. Govore — razven laških — so prevzeli jezuiti, tudi petje pri blagoslovu po govorih in pri sv. maši so oskrbeli jezuitski bogo-slovci in modroslovci. Prvič po osmih letih, od takrat, ko so slovenski lurški romarji prepevali v tukajšnji jezuitski cerkvi tako lepo, da so Tirolci kar strmeli, se je ob slovensko - hrvatskem misijonu zopet glasila lepa slovenska in hrvatska pesem v slavo božjo in veselje vojakov, ki so pobožno pristopali k sv. obhajilu. Za Slovence in Hrvate jc bil misijon istočasno: za Hrvate v cerkvi — ker jih je več — za Slovence pa v prostorni zakristiji. Slovenci so prišli vsi, kar jih le hoditi more (40). Ni se nam treba bati! Slovenec in Hrvat je ostal dober in pošten, kot je bil doma — tako se lahko reče o vseh, ki so bili do sedaj po tukajšnjih bolnišnicah. Radi prejemajo sv, zakramente in radi molijo. Kako so veseli posebno dr. Pečjakovega mo-litvenika »Krščanski vojak«; lahko smo hvaležni dr. Pečjaku, ki ga je napisal — ker menda nima noben drug narod tako res pripravnega molitvenika za vojake — hvaležni pa tudi onim, ki so pripomogli, da ga vojakom lahko brezplačno delimo. Še kar najiskrenejša hvala v imenu tukajšnjih ranjencev za »Slovenca« in -Domoljuba«, ki jih v tolikih izvodih pošiljate. Zelo so jih veseli. Dnevne novice. -f Hvala branilcu domovine. V Idriji, 4. maja 1916. Pri slavnostni seji je gerent-ski svet dne 4. maja soglasno imenoval Njega ekscelenco generala pl. Boroeviča za častnega meščana Idrije. -j- Načelnik bolgarskega generalnega štaba pri našem cesarju. Cesar jc zaslišal dne 8. t. m. opoldne načelnika generalnega štaba bolgarske armade, generalma-jorja Konstantina Antonova Jostova in ravnatelja operacijskega oddelka bolgarskega velikega glavnega stana podpolkovnika Konštantina Georgieva. -4- O programa nemških narodnih svetov. Po praški »Union« posnemamo: K tožbi Bohemic-- glede zavrnitve »nemških zahtev« po izvršilnem odboru češke agrarne stranke pripominja »Nžrodnf Politika«, da je gotovo vsak, ki je bral vsebino tega programa, v kolikor se je mogel objaviti, prepričan, da izvajanja -Bohemie« iz črnega ne bodo naredile belega. Saj konstatira sam nemški »Montagsbl. aus Bohmen«, da formuliranje nemških zahtev ni delo izvoljenih zastopnikov nemškega ljudstva, ki se torej niti v splošnem niti v posameznostih ne bodo strinjali s tem, kar se tu izdaja kot zahteve Nemcev, in da je s popolno gotovostjo pričakovati, da se na novo razvname stari prepir, da-li naj privatne korporacije in družbe predpisujejo izvoljenim poslancem smeri za njihovo politično delovanje. Razen tega bi se vnel tudi ljut parlamentaričen boj z nenemški-mi strankami, kateri boj, če pride do njega, utegne poteči v zagati, iz katere gotovo ne bo lahko najti poti, »Venkov«, glasilo češke agrarne stranke, odgovarja »Bohemiji« na njeno opombo, da ta program še ni znan v svojih posameznostih, da to, kar je od njega, dospelo v javnost, popolnoma zadostuje kot povod, da zavzame stranka proti njemu absolutno odklonilno stališče. Stranka današnjega časa nikakor ne smatra primernim za debate aH celo za rešitev vprašanja upravne reforme in zato tudi odklanja vsako obravnavanje in razmotrivanje o teh predlogih. -Počakajmo, da pride zopet čas in da rešimo najprej vprašanja, ki nam jih bo v preobili meri nudila vojna sama. Še-le potem bo mogoče s primernim mirom in pre-mišljenostjo temeljem resničnih okoliščin razpravljati o reformah naših notranjih razmer.« Glede duhovnikov pri prihodnjem prebiranju črnovojnikov ietnikov 1897— 1866 naznanja kn. šk. ordinarijat sledeče: Po tozadevnih določilih morajo pri prihodnjem ponovnem prebiranju tudi tisti, ki so imenovani v Si 29 voi. zak. (duhovniki in kandidati duh. stanu, bogoslovci) priti osebno pred prebiralno komisijo in ondi uveljaviti ugodnost po § 29. v. z. Odločbo, je li pravica do ugodnosti dokazana, ima komisiji pripadajoči zastopnik politične okrajne oblasti. Glede formalnosti pri prebiranju je za zdaj določena tista polajšava, kakor so jo doslej uživali pri naborih tisti, ki imajo pravico do ugodnosti po § 29 v. z. Kot dokazilo za ugodnost jc potrebno spričevalo škofijstva, da je dotični duhovnik nameščen v dušnem pastirstvu ali kaki drugi cerkveni službi. Prizadeti gg. duhovniki naj zaprosijo pri kn. šk. ordinariatu za tako spričevalo. Starejša spričevala ne veljajo. — Dolžnost zglasiti se, oziroma priti k prebiranju veže vse duhovnike in bogo-slovce letnikov 1897—1866, ki niso v evidenci nadomestne rezerve oziroma v nadomestni rezervi, torej tudi tiste, ki so bili svoj čas potrjeni in kot duhovniki premeščeni v evidenco, pa so dotično dobo že prekoračili in so bili uvrščeni v črno vojsko. lj Drugi strojniški tečaj pri Gospodarski zvezi v Ljubljani se vrši o d 17. m a j a d o 27, m a j a t. 1., nc pa od 21. do 31. t. m. kot je bilo že objavljeno. — Dekleta se oglašajo za vojsko. Iz Osjeka se poroča: Poveljstvo 28. hrvatskega domobranskega bataljona v Osjeku jc dobilo zanimivo prošnjo podpisano od več »mladih Hrvatic«, v kateri te prosijo, da se jih uvrsti v armado. »Mi bi rade odšle tja, kjer se nahajajo naši očetje in bratje, čeprav v bojno črto ali pa kot bolniške strežnice, da pomnožimo vrste braniteljev domovine. Mnogo nas je sposobnih za vojno službo in vroče želimo, da se borimo ramo ob ramo z našimi brati in očeti.« Obenem žele podpisane »mlade Hrvatice« iz okrožja Stare Pazove iz krajev Vojska in Širna-novci, da se predloži njihova prošnja cesarju. — Vojaško poveljstvo ni moglo ugoditi njihovi prošnji, ker to nasprotuje pred-stoječim vojaškim predpisom, — Izkopavanje ali prevažanje padlih ali drugače umrlih vojakov je vsled ukaza armadnega vrhovnega poveljstva za čas med 1. majem in 1. oktobrom iz zdravstvenih ozirov splošno prepovedano, na kar se opozarjajo sorodniki padlih in umrlih vojakov. — Umrl je v Celju občinski svetovalec hišni posestnik J. Koroschtez. — Oddaja žvepla. Nujno potrebnega žvepia še ne dobimo in se bo vsa njegova dobava žalibog močno zakasnila, —• Kakor poroča Splošna zveza kmetijskih zadrug v Avstriji deželnemu odboru, je bilo c. kr. poljedelsko ministrstvo primorano, ustaviti vse odpošiljanje žvepla iz Kolina na Češkem, ker sc je izkazalo, da se je žveplo potoma vnemaio. Ministrstvo mora sedaj pred nadaljnim razpošiljanjem dognati, kaj je vzrok tej nevarnosti, da je žveplo, ki sc melje v Kolinu, tako vnetljivo. Dokler se te preiskave ne končajo, toliko časa ne bo mogoče dobiti žvepla. Obveščamo o tem vsa naša županstva in prizadete vinogradnike, ki so letos vsled te velike neprilike primorani, svoje vinograde najprej škropiti in šele potem kasneje žveplati. — Smrtna kosa. Iz Šoštanja poročajo". Dne 6. t. m. opoldne je umrl po daljšem bolehanju g. Zdravko V a s l e i lastnik hotela »Avstrija«. Bil je podjeten mož, pa tudi veren kristjan. N. v m. p,! — Avstrijske toplice na jugu. Dunajska »Zeit« izvaja: Vprašanje, če morejo nadomestiti obrežja in otoki avstrijske Adrije našim bolnikom toplice italijanskega in francoskega obrežja je pritrdil profesor dr. Julij Glax v časopisu za balneolo- sma in njena takoimenovana vzgoja. »Način našega postopanja se sicer ne krije z našimi pojmi o časti, toda če se pomisli, da imamo opraviti z narodom lažnjivcev in zaničevalcev postav, moramo ravnati pat force, kakor so ravnali Rimljani. Amerika ima samo enega Boga — zlatega boga, Kljub temu, da njeno sv. pismo prepove duje češčenje zlate podobe.« Program japonske proti Ameriki s i povzema v naslednjih stavkih: »Naža velika misel in naš politični sestav je v tem, da osvojimo Kaliiornijo, da posedujemo Sandviške otoke, Samoa in Filipine. Mi moramo svojo moč v to prihraniti. Varčni moramo biti v našem življenju. Vse za to misel. Naša mladina se mora učiti, da je edini nas žaleči sovražnik našega ljudstva — Amerika.« To so zanimivi glasovi, ki nič kaj pri« jetno ne zvene za čveterosporazum ropota« joči Ameriki. Japonska hoče iz svetovne vojske dobiti tudi svoj dobiček in utegne ga dobiti, ako nastopi ne proti nam, ampak zase proti Ameriki in Angleški. S tem bi Japonska zaključila svetovno vojno. itazne novice. — Odličen češki umetnik umrl. V Pragi je umrl odlični češki kipar profesor Stanislav Sucharda. — Masaryk obolel. »Novoe Vremja« poroča, da je v Londonu nevarno obolel profesor Masaryk. — Obisk na vseučiliščih. Naučno ministrstvo javlja, da je na dunajskem vseučilišču 4518, v Inomostu 587, v Gradcu 784, na nemškem vseučilišču v Pragi 670, na češkem 2328, v Lvovu 1102, v Krakovu 1447, v Černovicah na teološki fakulteti 94 slušateljev. Vseh slušateljev je 11.530, in sicer na teološki fakulteti 1261, na pravni državnoznanstveni 3954, na medicinski 2600, na filozofski 3715. Medicino študira 825, filozofijo 1118 rednih in 505 izrednih slušalk. — Tolstojevo pismeno zapuščino je kupil mestni muzej v Moskvi. Med njo se nahaja 10.000 Tolstojevih pisem, ki jih je pisal svojim prijateljem. — Velik vihar je divjal pred dnevi \ Palermu. Trajal je 12 ur, vse citrone so popadale na tla, vsi vrtovi z zelenjavo sc uničeni. — Denarni promet z Bolgarijo. Od dne 1. maja 1916 se poštne nakaznice na Bolgarijo ne izpolnjujejo več v frankih in centimih, marveč v levih in stotinkah. Kot najvišji znesek je začasno določen 500 lev. Preračunjevalni kurz se bode od časa do časa brzojavnim potom naznanil poštnim uradom, ki so pripuščeni poštnonakazni-škemu prometu z inozemstvom. V ostalih določbah glede poštnonakazniškega pro« meta z Bolgarijo ni nikake izpremembe. Kadilska prepoved za mladoletne. Iz Kufsteina sc poroča 5. maja: Okrajna glavarstva v Kufsteinu, Kilzlbiihlu in Schwa-zu so izdala razglas, s katerim se strogo prepoveduje kajenje v vsaki obliki mladostnim osebam pod 17, leti; tem osebam se ne sme prodajati nobene vrste tobaka, cigarete ali smodke, ako nimajo pismenega naročila svojih staršev ali njih namest« nikov. — Setev na Ogrskem se dobro razvija, Poljedelsko ministrstvo poroča, da je ozimina za dva tedna naprej pred normalnim časom. Spomladanska setev je dobro kalila in je prav zadovoljiva. Ravnokar se-jejo koruzo in krompir v dobrem vremenu. Monopol cigaretnega papirja v Srbiji je dobila zagrebška tovarna cigaretnega papirja — Freund. Nova podružnica banke v Belgradu. V Belgradu je otvorila svojo podružnico Av-stro-bosenska banka, katera ima svoj se' dež v Sarajevu. Kaj si mislijo o nas v Rusiji. »Den« vojni uietaik piše iz Sibirije;, ...Za me nič ne skrbite, denaria imam dovolj, da si kupim, kar potrebujem. Drugače je z vami doma: Iz ameriških časnikov izvem, kaj vse morate prenesti in pretrpeti in vas pomilujem. V pismih nam pišete in zatrjujete, da je vse zdravo. Vem pa, da ne smete pisati drugače. Prepričani smo, da mnogi izmed nas najde zapuščeno hišo, ker je vse pomrlo.« Kakor je videti — je pripomnil »Den« — so naši ljudje na Ruskem po ameriških časnikih tako informirani, kakor da je kuga na Mo-ravi vse ljudi pomorila. Potem se jim mora pa le čudno zdeti, da iz stradajočih in izumirajočih krajev vendar prihajalo pisma. Morda tisti »mrtveci« ne smejo pisati, da so že mrtvi, pa pišejo, »da smo vsi zdravi«. Zaradi veleizdaje zasežena premoženja. Inomoško deželno sodišče je zopet izreklo zaplembo premoženja za celo vrsto italijanskih veleizdajalcev, oziroma vojnih beguncev. Med njimi je urednik lista »Alto Adige* in dva sotrudnika pri -Archivio per 1'Alto Adige«. Plačilo cirkuške jahačice. Saški rit-mojster Kurt pl. Herder, pravnuk Gottfrie-da Herderja, pobočnik saškega kralja, se ' je pred leti seznanil s slovito cirkuško ja-hačico Adrian, ki je nastopala pod umetniškim imenom Adrienne pl. Holstein, ter jo pozneje poročil. Rittmojster pl. Herder, ki je bil v draždanski družbi izredno priljubljen, je nato mnogo potoval s svojo soprogo ter se končno naselil v krasni vili pri Draždanih, kjer je živel do začetka vojne. Tedaj je zopet stopil v vojaško službo kot ritmojster in šel na bojišče. Ko je nedavno prišel za nekaj dni na dopust v svojo vilo, se je prepričal, da je njegova sreča poteptana. Bridke izkušnje ni mogel prenesti ter sc je ustrelil. Odvetnikov samoumor. Ustrelil se je v Budimpešti znani odvetnik dr. Koloman Bartos. Cene mleku v Nemčiji niso bile povsod enake. V vzhodni Prusiji se je plačevalo za liter 22 do 28 fenikov, v zapadni Prusiji 24 do 27, v Berlinu in njegovih predmestjih pa 30 fenikov. Na Branibor-skem se je zibala cena med 22 in 30 fe-niki, na Pomoranskem med 18 in 28, na Poznanjskem je znašala 26 fenikov, v Šle-ziji 22 do 26, na Saksonskem 22 do 27, podobne cene so bile tudi na Vestfalskem in v Porenjskem. Najdražje se je prodajalo mleko v Diisseldorfu, namreč po 33 fenikov. Na Bavarskem je kolisala cena med 20 do 28 fenikov. Splošno je bila v Nemčiji mleku najvišja cena 33, najnižja pa 18 fenikov. Sijajni uspehi zdravniške vede in bolniške strežbe v nemški armadi. Na Nemškem so uradno ugotovili, da je v nemških lazaretih na bojiščih in vojnih bolnišnicah popolnoma ozdravilo in se vrnilo v službo 86.6"S ranjencev, v lazaretih doma pa celo Umrlo je izmed vseh ranjenih in bolnih le 1.5%. To so naravnost sijajni uspehi zdravniške vede in bolniške strežbe. Mestna hiša v Lille pogorela. >Berl. Lokalanzeiger« poroča po »Liller Kriegs-zeitung«, da je na velikonočno nedeljo zgorela v Lille mestna hiša. Del dragocene knjižnice je rešen. — Posebne vrste bolnišnico so ustano-vili v Pragi. V tej bolnišnici se bodo zdrahe samo prostitutke ter je v nji prostora samo za 500 oseb. Blizu bolnišnice se nahajajo velika zemljišča, kjer bodo delale prostitutke, potem ko ozdravijo, da se pri-uče delu. Samoumor polkovnika. Ustrelil se je \ Rimu nevrastenični topniški polkovnik Figliola. — Poletni čas v Srbiji. Armadni vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik je odredil z armadnim poveljem, naj se uvede poletni čas v Srbiji. V Parizu. Nedavno je dospel v Lvov zastopnik neke lvovske tvrdke, ki je bil po dvajset-mesečnem bivanju v Parizu, kjer ga je doletela vojska, izpuščen, ker mu je že 60 let. Sedaj je v lvovskem listu objavil sliko iz sedanjega življenja v Parizu. Pariz začenja biti — piše med drugim — takšen, kakršen je bil pred vojsko. Vojska je stopila v vrsto vsakdanjosti kakor postane nekaj vsakdanjega vsaka še bolj senzacijska drama, če traja mesece in leta. Skrb za nravnost je zdaj v Parizu tolika, da je vojak, ki gre po ulici z mlado žensko, podvržen poulični kontroli in če ne dokaže svojega pravnega razmerja do nje, se mora z njo razstati. Rečena poulična kontrola se je uvedla, ker so se spolne bolezni silno širile. Tu gre za obrambo zdravja v armadi. Za civiliste pa se pri tem prav nič ne skrbi. V Parizu je zdaj zelo veliko število ranjencev in mnogo krasnih palač je izpre-menjenih v bolnice, tako tudi Louvre. Zanimivi pojavi so pogoste poroke bol-ničnih strežajk z ranjenimi vojaki. Ker je kurs strežajk tako poskočil, se je jelo pojavljati po pariških ulicah od dne do dne yeč ženskih v uniformi bolničnih strežajk. Tu jih srečaš lahko cele trope v bulvarjih v gozdiču Bulonskem, na polju Elizejskem, v gledališčih, v kinematografih in kavarnah v spremstvu častnikov. To je zbudilo sum pri policijski oblasti, ki je jela pojav zasledovati in je kmalu dognala, da so bile one ženske iz pariškega lahkejšega sveta, ki so se oblačile v uniformo strežajk, da so laglje dosegale svoj namen. Ko odbije deveta ura zvečer umolkne v Parizu ves dirindaj in nastane tema, Silen strah pred Zeppelini ne dovoljuje po deveti uri nikakršne razsvetljave, da bi bilo na cesti kaj videti. Poulične svetilke so ugasle, in Pariz živi svoj večer za zastrtimi okni. Vsled tega ima včasi prebivalstvo čuden pogled na nebeški obok. Kadar opazovalci sporočijo nameravan napad Zeppelinov, tedaj razsvetli kakih deset reflektorjev iz raznih točk nočno nebo in ga pregledujejo tako natančno, da bi lahko — kakor pravijo — našli šivanko. K tem raz-svetljevalnim efektom se pridružijo še produkcije francoskih aviatikov, ki krožijo v zračnih višavah in iščejo sovražnika. Zrakoplovne produkcije so Parižanom vselej najljubša zabava. Takšna toli lepa zabava se jim je nudila pri pogrebu znanega aviatika Pegouda. Nad orjaškim aerodramom sc je dvignilo dvajset in šc več letal, na katerih so tovariši pokojnikovi proizvajali velekrasne evolucije, prizor, kakršnega še niso občudovali Pariža-ni pri nobenem pogrebu, Aeroplani so leteli z »glavo navzdol« ob nepopisnem navdušenju gledalcev, ki so vzklikali, da se je rajni Pegoud spet rodil v nekaterih svojih naslednikih. Odkar je oblegan Verdun, se Parižani še vse bolj zanimajo za poročila z bojišč. Parižan si nerad kazi humor z domnevanjem, da bi bila katastrofa mogoča. Verdun ne more pasti — to mnenje prevladuje. Videti pa je, da se za tem zaupanjem skriva strah in bojazen. Na vsa nevesela poročila se navadno odgovarja: Bo že bolje! Potem se pa skuša zasukati pogovor na drug predmet. 1140 Fani Maizolinl roj. Halnrichar naznanja v imenu sorodnikov, da je bil včeraj zvečer ob '/4 6 uri po ne-izrecno težki ln dolgi bolezni v 86. letu previden s sv. zakramenti odpoklican v boljše življenje naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod Mihael Marzolini zasebnik (bivši kavarnar). Pogreb se vrši v sredo 10. majnika ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Florijanska ulica št. 30 na pokopališče k Sv. Križu. T.j ubij ana, dne 9. majnika 1916. Večletna dobro urejena trgovina v Ljubljani, na dobrem prometnem prostoru se takoj radi bolezni proda. Natančne podatke daje upravništvo Slovenca pod št. 1081. Nove cerkveni pesmi Igu. Hladnika za mešani zbor, solospeve in orgle. Odobrene od vis. i. knezoškof, ordinarijata v Ljubljani. Zdrava Marila op. 69. Marijine pesmi 2 K, namenjene posebno za cerkvene koncerte. Petero vojnih Marijinih op. 65., 1 K. Osem Tantum ergo op. 66., 1 K. 1122 i.'i,„ii,,i,i,i,rM,ininiM,[,nr",,ii[„ui'if,:,,ni,:,i„,.,,,„„„H„,„,,,„„.,.. Dobro ohranjen Olluer pisalni stroj se ceno proda. Gradišče 15 I. nad. levo. IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlItllllllllllllHIllUIIIIIIIIIIMIIIHIIIMlinilllllllHIlllllllllll Jabolko lepe štajerske mošanckarje, ima večjo zalogo in oddaja na debelo in drobno (najmanj 10 kg) tvrdka: IVAN JELAČIN, LJubljana Valvazorjev trg. 1112 kostanjev orehov jesenov Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana Marije Terezijo cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira. Dobra samostojna B V B kuharica i letnimi spričevali, stara 30 do 40 let se takoj sprejme. Plača K 30'—. Naslov pove upravništvo lista pod št. 1133. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, oče in soprog Ignacij Češenj posestnik kmetiji, mlina, 2age in elektrarna na Brodil pri St. Vil« nad L|obl|ano glasom poročila Rdečega križa dne 11. januarja 1916 v srbskem ujetništvu na otoku Asinara v 42. letu starosti umrl. Svete maše se bodo brale v Št. Vidu nad Ljubljano, v Smartnem pod Šmarnogoro in Podgradom. Blagega ranjkega priporočamo v spomin in molitev. Žalujoča rodbina. 1136 ■ r . : r.. - • Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo naša iskrenoljubljena mati, oziroma soproga, sestra in teta, gospa Ivanka Gorjanc trgovka v Ljubljani po daljši mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, dne 8. majnika t. 1. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo dne 10. majnika ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra cesta št. 18 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. majnika 1916. 1139 Mestni pogrebni zavod v IJublJr M. Žalujoči ostali. St. 6926. V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za prvo polletje 1915, in sicer: 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. mestnega loterijskega posojila, 6. mestnega vodovoda, 7. mestne klavnice in 8. mestne elektrarne dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. od 5. do 18. maja 1916 v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet. 1105 Mestni magistrat Ifubljanski, dne 3. maja 1916. m živino x X x x x x X x x x X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxx razpošilja deželna ccn-irala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35-— K za 100 kg. x x X K x x x !x I. Na 40 letno davka prosto 5'/2% amortizacijsko državno posojilo po ceni 92.50 kron za IOO K nom. Ii. Na davka proste 5720'o, 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za IOO K nom. V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila. X X sprejema priglasitve na X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Izdaja konzorcii »Slovenca«- Tisk: »Katoliške Tiskarne«- Odgovorni urednik: Joiaf Gnstinfcnr. državni ooslanec.