. Poštnina plačana v gotovini MartoonRl MariNlrski V f C . w Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 76 Maribor, sobota 4. aprila 1931 »JUTRA" fehaia razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. uri Ričun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesefino praje-nan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi pe tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 84.4 Veiele velikonočne praznike vsem čitaieljem, inserentom in sotrudnikom »I/ečehiika*. Prihodnja številka „Večetnika izide v torek, 7. aprila, db običajni uti Kolera in tifus V POTRESNEM OZEMLJU NIKARAG UE RAZSAJAJO ŽE EPIDEMIČNE BOLEZNI, KI ZAHTEVAJO OGROMNE ŽRTVE. AH nam Nemci res niso nevarni? V povojni dobi, ko so bili pozabljeni dogodki do pfetttifja in sklenitve miru, so Se v naši javnosti češto čule trditve, da NernceV s prejšnjo mentaliteto ni več in da zato med nartii iil med njimi ni Več diferefic. Posebno odločno pa je to liaglašalo breograjsko časopisje, zato nas tudi sedaj ni presenetil članek »Pravde«, ki je o priliki sklenitve av-strijsko-nemSke carinske unije zapisala, da mi Jugoslovaili na tem vprašanju nismo direktno zainteresirani, češ da nam Nemci niso nevathi, Ta trditev je nam-feč SiSto skladna z duhom nekaterih naših publičištov in javnih delavcev v pre-StOldiei, ki še ne morejo povzpeti do te-ga, da bi hkrati dojemali vse pokrajine naše prostrane Jugoslavije in presojali vsako zunanjepolitično vprašanje s stališča celokupnosti. Njihovo gledanje na vse te pnobleme je celb tako tesno ome-jeho, da pozabljajo na skrajno realno dejstvo, da meji naša država na Avstrijo Vse od Rateč do gorenjega Prekmurja, se pravi na ono Avstrijo, ki po priključitvi lahko preko rtočl postane sestavni del — nove Nemčije! Kakor hitro pa imamo pred očmi ti dve dejstvi in pridenemo Zraven še nemške aspiracije na svobodno slovensko ozemlje v Jugoslaviji, postahe položaj precej drugačen, kakor je tisti, katerega vidijo omenjeni ptestolniški teoretiki in ki je bil špiritu* movens tudi vsega razmišljenja »Pravdihega« člahkarja. Ne Samo verjetno, čelo Se prav gotovo a ®Vstfii»ki niti nemški politiki to državniki, ne mislijo že danes *?- kSSS,S SSSS1 ak IKaflKoršEt VE C E R IN I K .Tutra v mariDoru, one 4. IV. I93li lini i mi—hib m ii i ■um mi umKiEttrea Vstajenje pod Kristusovim trnom Brez vonjajočega cvetja in razigranega petja ni ne veselega vstajenja, ne razgibanega življenja. Cvetje, petje, vstajenje in življenje vse iz enoinistega vrelca, ki nikoli ne usahne, četudi ga od časa do časa v koloteku menjajočih se dob zamašijo debele ledene ruše; izhajajo iz istega gnezda in so za to med seboj v tako ozkem sorodstvu združena, da se eno od drugega nikoli ločiti ne da. Njihov skupen vir se imenuje pomlad ali še lepše in pravilneje vigred. To je že tako urejeno-v naravi in tudi pod Kristusovim trnom ne more biti drugače, zato ker narava, ako jo vestno opazuješ, takozvanih izjem nikjer in nikoli ne dovoljuje. Za vsakim vstajenjem, cvetjem in petjem stoji na koncu življenja sicer črna pika ali smrt; toda to je samo trenutek, ki pa mu takoj zopet sledi vstajenje, tako da pravo življenje pravzaprav s cvetjem in petjem vred traja v resnici skoro brez vsakega prestajanja, samo da je slehernemu izmed nas najljubša in najbližja ona doba, ki jo oko najrajše vidi, uho najrajše sliši in srce najrajše občuti: vstajenje. Vstajenje pod Kristusovim trnom je svoje vrste vstajenje; vstajenje posebne vrste za to, ker nam narava na njem na očividen način prikazuje, kako blizu sta si časovno in krajevno konec življenja, smrt, in njegov začetek, vstajenje, ki tudi pod Kristusovim trnom brez cvetja in petja biti ne more; pa naj te dolgi in močni, kot brezsrčen kamen trdi in kot steklo ostri trni še tako živo spominjajo na ono trnasto krono, ki so jo rablji Jezusu, kralju judijskemu, pritrdili na glavo, da povečajo njegovo trpljenje in njegove muke. In povrh je še vsak izmed teh trnov na koncu razcepljen v tri manjše, ostrobodeče trne; pa vendar jih komaj opaziš ali pa naglo izgubiš iz spomina neprijetno misel na trnjevo krono, ponižanje, trpinčenje, trpljenje in smrt, ako stopiš, pod ta Kristusov trn in se ozreš S&pžl ' njegove redke, visoke in svetle veje proti nebu v dobi, ko pomlad ali vigred drami in vzbuja vstajenje s cvetjem in petjem. Naš Kristusov trn je visoko, vejnato drevo z močnim deblom, raste levo od paviljona za godbo v mestnem parku; iz debla mu štrle skozi razpokano lubje ostri, koničasti trni. Tik pod nje je neznana in nevidna pobožna roka kot molitev in prošnjo pritrdila preljubko in prekrasno sliko Matere božje z Jezušč-kom v naročju, ki te, prišedšega pred nju, oba tako milo in srečno-zadovoljno pogledujeta, da rajši malo postojiš ali pa se vsedeš na klop pod »Trnom«, kakor pa da bi brez blažilne in pobožne misli odhitel nemirno naprej za svojimi posli. Divji šipek objema z dvanajstimi poganjki — apostoli — široko in debelo deblo vedno višje in višje in razsvetljuje, obsenča, greje in hladi s svojimi številnimi duhtečimi rdečimi cveti in s svojimi velikimi zelenimi listi ono sveto sliko, jo prikriva nepoklicanim pogledom in varuje pred zločinsko roko. Zraven klopi stoji sicer še za zimski čas postavljena kolibica, v katero so dobrosrčni ljudje nasipali zrnja in druge hrane zmrzujočim in gladujočim pticam, tako da je tudi v hudem mrazu, v snegu in ledu, bilo vedno živo in živahno pod tem našim Kristusovim trnom. Sedaj, v dobi vstajenja, sameva kolibica prazna in zapuščena. Toda hvaležno jo kratkočasijo s svojimi pomladnimi pesmimi in napevi ljubezni, hrepenenja in sreče njeni stari znanci in gostje, prepevajoč in zibajoč se na visokih zračnih vejah tega znamenitega drevesa; ne le oni; skoro z vsakim tednom prihajajo z juga novi pevci in pevke, se pridružujejo prejšnjim in polnijo s svojim pestrim zborom vse prostore v tej zračni pevski- dvorani. Na vse zgoda) taščica, malo pozneje kosi, sinice, rem-ci in gorščniki, včasih tudi kalini, pi-noše in baročnopisani debelokljuni dle-ski s še zasneženega Pohorja, škorci, žvižgajoč, da se čuje na mariborsko gradišče, in do cerkvice sv. Barbare na Kalvariji; nekaj tednov kasneje drozgi, črnoglavke, penice in pogorelčki: vsak izmed teh čislanih pevcev poje svoje lastne napeve; a ti se vsi zlivajo v eno samo mogočno himno, v en sam diti-ramb, ki s svojo pomladansko-čarobno silo objema vse, kar hodi tod mimo pod Kristusovim trnom. Pred njim so v krogu nasute grede s pestrimi pisanimi cvetlicami, tudi takšnimi, ki jih drugod ne najdeš. Pod njim pa na klopi posedajo izprehajalci od jutra do večera, dan za dnem, tudi pozno v noč. Klop in divji šipek in podoba Matere božje, gnezdo taščice spodaj in koscev zgoraj, so priče mnogih tajnih in tiho-skritih pogovorov, ki se s ptičjim petjem in cvetjem cvetlic vzajemno in ubrano bližajo vstajenju, veselemu vstajenju in novemu življenju pod Kristusovim trniom. Dr. Fr. Mišic. Hudobna žena obuarouaia moža Skrila sta se dva brata kraj ceste, da napadeta iz zasede človeka, ki jima je nedavno ubil očeta in se je v tem času vračal s semnja. Zapazita ga v razdalji streljala, kako se vrača po poti. Pripravita se, da ga naskočita in ubijeta. Človek pa ni bil sam, temveč v družbi prijatelja. Reče mu prijatelj: »Hiti- va, za Boga, mrači se že, drugače ne bova prispela nocoj domov!« Odgovori mu človek: »Ni mi do tega, prijatelj, ne ljubi se mi vstopiti v pusto hišo, ker imam hudobno ženo! Prej bi oprostil turški sablji vsa zla, ki jih je počela, kakor njenemu jeziku, in dušo bi si zveličal oni, ki bi me ubil.« Slišala sta to brata v zasedi in reče starejši: »Resnično; ker ima že tako hudobno ženo, mu napraviva samo uslugo, če ga ubijeva, zato ga kar pustiva.« Tako sta ga tudi pustila in se za njegovo glavo nista več brigala. Človek in žival Živali vedno iščejo prijateljstva: Če ne gre drugače, se zadovolijo tudi s človekom. « Z govorečo papigo se zabavamo cele ure; četudi blebeče neumne stvari, je vedno zabavna in — razumna. Ali ste že kedaj čuli, kako neumno zveni v ustah marsikaterega človeka — Zupančičeva ali Gregorčičeva beseda?! — * Ko so pismarji preiskovali temeljni vzrok izvirnega greha, niso obdolžili ne Angina, ne Eve. ampak — kačo. Človek zahteva od svojega psa vedno novih dokazov zvestobe; pes pa se čuva, da bi svojega gospodarja postavil na preskušnjo. « Ko je konj rešil jezdeca velike nevarnosti, se je ta razpršil in rekel svojcem: »Vidite, kako dober jezdec sem!« * Pametni živali predpisujemo visoko razvit nagon; pri neumnem človeku pa govorimo o — omejenem razumu. # Ker so nekatere kače strupene, torej nevarne, se človek izogiba vsake kače po pregovoru: kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi. Prav čudno pa je, da je manj sovražnikov ljudi, kakor sovražni kov kač. * Živali so zelo ukaželjne. Nekatere so tako hitro spremne, da uživajo njih učitelji občudovanje. Vas starčkov. V Franciji je več vasi, v katerih je vse polno starčkov in je ljudem sploh usojeno dolgo življenje. Rekord v tem pogledu ima vsekakor vasica Egeal. V zadnjih 4 mesecih je umrlo tamkaj 6 starčkov, starih nad 90 in 80 let. Kljub temu pa je v vasi še vse polno prebivalcev, ki so v visoki starosti. Med vaščani je 6 žensk in 5 mož, starih nad 80 let in 42 oseb starih 70—80 let. Vsi so še čvrsti in zdravi, polni veselja do življenja ter imajo veliko število vnukov in vnukinj. Skoro vsakdo od njih je bil vrh tega vsai dvakrat poročen. Kulturne vesti Maurice Baring: Daphne Adeane. Roman- Založila Modra ptica v Ljubljani, prevedel Stanko Leben. Strani 416. — Navadno smo Slovenci bolj pozno dobivali prevode velikih del svetovne literature, v zadnjem času, ko imamo celo vrsto založništev, ki izdajajo prevode, pa precej točno sledimo razvoju. Danes slavni angleški romanopisec Maurice Baring je bil do 1. 1920. še malo znan. Dasi je napisal in izdal od 1. 1900. do 1920. večje število pesemskih zbirk, dram, esejev in potopisov, ni vžival velikega priznanja in nihče ni niti na Angleškem, še manj seveda kje drugje slutil, da bo kdaj napisal nekaj nadpovprečnega, nekaj zares velikega. Zato so bili njegovi veliki povojni romani prava pravcata senzacija in Baringovo ime je kmalu zaslovelo tudi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Ameriki itd. Danes se njegova dela prevajajo v vse jezike in tudi mi Slovenci imamio sedaj njegovo najboljšo doslej napisano stvar, roman »Daphne Adeane«. Original je prvič izšel 1. 1926, leto kasneje je bil že natisnjen tudi francoski prevod v 23.000 izvodih in bil — razprodan. Problem dela je zakonska zvestoba, toda okrog in okrog je še ne-broj drugih stvari, ki rastejo v. harmonično celoto. Največja Baringova odlika je, da piše neverjetno preprosto in mirno, zato tudi resnično in prepričevalno. Polagoma raste zgodba treh žen, od katerih pa sta dve že mrtvi, talko da Daphne, ki je dala romanu naslov, ni istovetna z glavno junakinjo Daphno, ki je le njej čudežno podobna in sorodna Fan-ny. Osnova je realizem, toda ne tisti, ki ga poznamo iz pravih del realizma, temveč pomaknjen v sfere čudovito ubrane poezije, lirike bi skoraj mogli reči. Zato je zelo točna in pravilna francoska sodba o Mauriceu Baringu: »Malo je pisateljev, ki so zmožni pripovedovati tako tragično in tako živo zgodbo s tako mirnim glasom.« Točne pa so tudi besede Virginie Woolfove o Baringovem stilu: »Ob vaši preprostosti in enostavnosti bi se danes morali učiti mi vsi.« Zato je Modra ptica storila prav, da nam je preskrbela ta prevod, katerega je mojstrsko izvršil Stanko Leben. Kakor vse knjige te založbe, tako je tudi »Daphne Adeane« vzor kvalitetne grafične opreme in izvedbe. Načrt za platnice je izdelal arhitekt Ivo Špinčič. Mirko Kunčič: Za zidano voljo. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Zbirka mladinskih spisov II., strani 80. — Za »Najdenčkom Jokcem« je izda! znani naš mladinski pesnik in pisatelj Mirko Kunčič te dni Še nekakšno čitanko »Za zidano voljo«. V njej je pet in dvajset pesmi, pravljic, povestic in drugih drobnarij, ki so nam po večini znane že iz mladinske priloge »Slovenca«. Po kvaliteti so dokaj različne, kar jemlje knjigi enotnost. Človeku se ob listanju po tej knjigi zdi, kakor da je nastala samo zaradi tega, ker je pač bilo treba nekaj izdati in pa zato, da se v prilogah ne porazgubi. Ne vem zakaj, toda do nobene čitanke nimam veselja, vse preveč spominjajo na šolo. Kako vse drugačen in močnejši je Kunčičev »Najdenček Jokec«! Kljub temu so v knjigi, ki je okusno in skrbno opremljena, nekatere dobre stvari, ki se bodo deci priljubile. Domači prljatefl, 3. Tretja številka družinske revije »Domači prijatelj« je posvečena v celoti hiši in stanovanju. Inž. arhitekt Janko Omahen je napisal članek »Človek in dom«, inž. arhitekt Rado Kregar opisuje »Stanovanje eksistenčnega minimuma«, sledi sestavek »Vprašanje kopanja v stanovanju brez kopalnice, Hugona Schella »Udobnost«, pa »Načrt za ureditev vrta po zamisli arhitekta K(regarja)«, »Centralna kurjava«, »Hranilne zadruge za zidavo hiš in brezobrestno posojilo« in »Zgodovina hiše«. Na koncu se nadaljuje roman Frederica Manzensa »Živa blagajna« v prevodu dr. A. Debeljaka. Prav tako je pa tudi »Naš obzor« posvečen ves hiši in domu. Revijo krasi zelo veliko število slik hiš, palač, drugih stavb, vrtov, načrtov itd. V današnjem času, ko stremimo po novi ureditvi hiše in stanovanja, bodo članki »Domačega prijatelja« skoraj vsakomur nudili mnogo upora!' ljivega. — """ —— 11 mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 4. aprila. Zaprto. Nedelja, 5. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Premijera. Izven. Pondeljek, 6. aprila ob 15. uri »Veriga«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Višek operetne sezone bo dosegla Kal-maniova opereta »Cirkuška princesa« ki bo doživela premijero na velikonočno nedeljo, 5. t. m. ob 20. uri. Gledališki slikar Ussar ter gled. mojster Borik sta izvršila nove in moderne kulise, gdč- Ne-ratova je izgotovila skoro za ves an-sambl nove kostume, nabavili so se ka-širani konjički za ples itd. Kljub ogromnim nabavnim stroškom veljajo navadne operne cene. Režira Dj. Trbuhovič, dirigira L. Herzog, ples je naštudiral A. Ha-rastovič, nastopi ves operetni ansambl, zbor in mnogo komparzarije. — Na velikonočni pondeljek, 6 tm. ob 15. uri bo poslednja predstava »Verige« pri znižanih cenah. Zvečer ob 20. uri pa bo prva ponovitev »Cirkuške princese«. Promet skozi novi predor v Ivanj-planini. Prometno ministrstvo je sklenilo, da bo predan 15. aprila prometu novi predor skozi Ivanj-planino. Za skupno praznovanje praznikov. V Sarajevu se je vršila skupščina sekcije »Udruženja jugoslovenskih profesorjev«. Na tej skupščini je bilo sklenjeno, da se pošlje ministru prosvete in ministru pravosodja prošnja, da bi se v bodoče prazniki obhajali skupno na vseh šolah države. Ob priliki razprave je bi- lo naglašeno, da bi bilo velike nacijo-nalne važnosti in koristi za formiranje edinstvenega narodnega karakterja, če bi se v bodoče proslavljali skupno pravoslavni, katoliški in muslimanski prazniki, ker bi bili na ta način dijaki že od rane mladosti vzgajani v tem pravcu v nacijonalnem edinstvenem duhu. Sklenjeno je bilo, da se pozovejo še vse ostale sekcije udruženja jugoslovenskih profesorjev za delo v gornjem smislu. Fond za brezposelne rudarske delavce. Minister šum in rud je podpisal odlok, s katerim se ustanovi fond za pomoč brezposelnim rudarskim delavcem v krogih bratskih blagajn in z zbiranjem v prid tega fonda. Pramnogo je bolezni, ki ogroiajo naie zdravje« Na srečo pa se nekatere Izmed njih lahko ozdravi na zelo enostaven način. Čujte! 1. Pri protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri čaše ogrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. Pri kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Urethrl-tis, Cystitis, Pyelitis in Fluer albus dnevno 3—6 kupic ogrete Radensko vode Kraljevega vrelca. 3. Pri katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po eno čašo Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Pri Ikterus, zastajanju v jetrih in pri želodčnih kamenčkih dnevno 3—6 čaš Radenske vode s Karlbadsko soljo. 5. Pri Diabetes mellitus, zavapnjenju arterij, golši in Basedovu pije se najbolje redno namesto druge, Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. Pri želočnih in črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohlajene Radenske vode zdravilnega vrelca. 941 Na Krkonoše S SMUČKAMI NA GREBENE KRKONOŠEV. Velike risalnice na tehniki, ter laboratoriji in instituti, ki so bili še včeraj pol* ni mladih moških obrazov, so danes izpraznjeni in tihi: stara sključena ženska briše z umazano krpo prah. Velika noč je prišla v deželo. V auli tehnike hitijo mladi možje, nekateri nosijo v roki kovčke, drugi čitajo pisma in se pogovarjajo, med njimi pomešam so trije v goj-zerjih z nasmeškom v ustih, očividno veseli, da je prišel čas, ko se bodo težka vrata tehnike za par tednov trdno zapahnila. Solnčni žarki so se lesketali na umazani gladini Vltave in Hradčani so metali ostro zarisane sence na staro slovansko Prago. Globoko v srcu so nam bile želje po belih mirnih vrhovih, kjer je smučarjev raj, njegovo veselje, samozadovoljstvo in zdravje. Dvigniti se iz umazanega velemesta, kjer je sam asfalt in same stene velikih palač, ki skrivajo v zakajenih lokalih blede, upadle obraze, otresti se trušča in ropota ter dima in mrgolenja velemestnih tipov in njih mrzličnega gibanja. O pol dvanajstih ponoči je začel vlaK sopihati iz Denisovega kolodvora v nam še neznane kraje. V vlaku je bito tud nekai čeških smučarjev in smučark — za poslednje si je Mile vedno 3 čop — ter kmetice z dežele. Bila je mrzla noč kot v Sibiriji, toda ime h smo v sebi toplo željo po čisti naravi, ter kram Ijanje nas je pogrevalo. Na MsednjV^ pi so stare ženske poslušale nas pogovor z nagubanim čelom ter "gibale: i>Zdali jsou to Rusove...« Neki starec, ki ie naš pogovor razumel, jim je odvr-5l- »Ale, kdepik to jsou Srbove.« Mile in Rado sta začela polagoma vleči dreto ter mahala z glavo v najrazličnejših krivuljah, jaz pa sem jim moral pripovedovati o naši domovini, o običajih in navadah, še znak, prišit na rokavu, sem jim moral raztolmačiti: SPD. Ob po! sedmih zjutraj, ko smo imeli za seboj 150 km, smo se vstavili na postaji Rokytnice ter jo mahnili v družbi nekega zdravnika, ki je znal malo slovenski še iz vojne, naprej proti našemu cilju. Dolgočasna vas je še spala, kljub temu so nas presenetili povsod nemški napisi na trgovinah, celo na šoli piše Volksschule, sicer teče pruska meja po grebenih KrkonoŠ. Zdravnik nas je vpraševal, ali Slovenoi še vedno toliko pi" jejo cviček in ljutomerčana ter tudi »pr-mej duš« ni pozabil. Tako smo se bliža- li cilju, doktor se je od nas poslovil, ter smo v poldrugi uri dospeli na Dvoračka, 1100 m visoko, kjer smo se nastanili Pri nekem kmetu. Kakšni so bili naši prvi vtisi? Pokrajina me je ob vznožju spominiala na za-Padno Pohorje, na Ribnico in Mislinje, toda vedno višje se je gozd vidno redčil. Zelo zanimive so posamezne smreke sredi bele puščobe, ki so kot oaza ter v solnčnem lesku slične Sneguljčicam, kot jim tudi Čehi pravijo. Tudi našemu smučarju pade takoj v oči brezhibna zimska markacija. Ker so planote popolnoma gole in ni mogoče namestiti belo-rdeče barve na drevesa kot pri nas. so postavljeni v razdalji 50 m majhni koli kot so na pr. za fižol; na križiščih poti pa je na kolih velika črka, ki pomenja kratico dotične postojanke, ter puščica v smer! koče. To je seveda v megli jo ponoči v takojšnjo orllenta-cijo; Večkrat služijo kot ntarkadKdl teSnS!x /0gl’ ■ VOd,’,c> *> vse* važ- nejšlh koc ter imajo zvezo med seboj in dolino!! Zvečer smo se zabavali z volčjim psom ter igrali remls in čltali časopise, ki jih do večina vseh postojank prinese poštar na smučeh — torej udobnost to sama udobnost. Zato so Krkonoši kar tujcev. Nato smo z gospodarico Pred spanjem navadno »obračunali« ter se pripravili na prihodnji dan. Zanima- lo bo gotovo naše smučarje, koliko stane privaten penzion, katerih ie na Kr-konošlh na stotine In se jih tudi večina sredn-e situiranih smučarjev poslužuje ker so planinske koče. bolje rečeno hoteli. predragi. Prenočnina 7 KS, zajtrk 1.50, kosilo (juha, mesnata prikuha brez kruha) ,8 Kč in, večerja ravno toliko. SUSnfe cene so tudi v kočah posamez-'&• klubov in društev. Sokoli imaio kras* no planinsko palačo nad Janškimi toplicami, zvezano z vzpenjačo. Tudi viso-košolci v Pragi, organizirani v »Vy-skoškolski Šport«, imajo svojo akad. kočo (Benecko) ter seveda nešteto drugih klubov. Jstotako je na pruski strani Krkonošev več velikih planinskih postojank. Velikonočno jutro je bilo še mračno in pogrnjeno z megleno kopreno. Daleč v dolini se je Cul glas zvona, ki je vabil vernike v cerkev in nas spomnil na naše planinske cerkvice, ki so tako zna-čiine za slovensko deželo. Sneg je bil kot prah, da nas je čakala res užitka polna smuka. Solnčni žarki so nas pozdravili že na grebenih, ko smo se približevali Labski koči ali kot pravijo Čehi bouda (nem. Baude). V bližini koče, ki je pravi dvonadstropni hotel, je izvir Labe, ki dobi pozneje iz vzhodnega predela še Belo Labo. Razgled proti grebenom na nemški meji je v tej modrini res nebeški. Ker pa smo imeli pred seboj še veliko turo, smo z nekaj posnetki takoj odrinili preko južnega pobočja in se spuščali polagoma z višine 1350 m proti Misečni 1020 m. Vse, ali vsaj večina tur, je izpeljanih tako, da so res tudi za smučarje izvedljive ter se ni treba bati, da prideš v kako korito, kjer ne moreš uporabiti smuške tehnike. Tudi v tem oziru so Krkonoši dostopni vsemu širšemu smučarstvu in začetnikom, ki nimajo v velemestu nobenih priložnosti smučanja. To je važna točka tujskega prometa, na katero polagajo veliko važnost posebno merodajni klubi, ki urejujejo tujski promet. Na Misečni smo se ustavili ter ogledali veliki planinski hotel tudi od znotraj. Omeniti moram, da je na vseh teh hotelih poleg češkega napisa tudi nemški. Najprej smo mislili, da je to koča kakega planinskega društva, pa srno kmalu videli, da Imamo opraviti s hotelom, ki Ima centralno kurjavo, elektri5no razsvetljavo in druge komodltete za velemestne »ljudi«. Natakarico sem prosil za vpisno knjigo in pečat »koče«, toda ona me je čudno pogledala. Gotovo ni bila navajena take prošnje. Končno je prinesla neke planinske zgodbe, neko galerijo karikatur različnih karakter-atletov in »smučarjev«. Baš, ko smo zapustili kočo, ki nam je precej v žep segla, zagledamo tri smučarke, s katerimi smo se skupno vozili iz Prage. Mile si takoj popravi svoj čop In seveda kamera je morala te tri gracfje ▼ dolgih hlačah z nami vred ovekovečiti. Nato smo bi- li po sankalni progi v 10 minutah v velikem smuškem kraju Splndlertiv Mltfn (Spindelmiihle), ki je češki Semmering ter zvezan z lepo avtomobilsko cesto s 17 km oddaljeno žel. postajo Vrchlabi. Kot v vseh več'ih krajih, je tukaf tudi skakalnica. Blizu Vrchlabi je ob žel. progi kraj Jilemnlce, kjer so se vršile tekme za prvenstvo republike. Na veliki 60 m skakalnici je zmagal Sisr. Ruud (Norvežan) z 58 m in 56 m skoki. Iz te-ca kraja smo bili v treh urah na Benec-kim (1012 m), kjer je tekla češkemu smučarskemu soortii zibelka in kjer si je tudi Češki Ski KUib zgradil poleg akad. koče veliko klubsko kočo. Najvišja točka Krkonošev ie Snežka v višini 1605 m, ki pa je vedno izpihana ter prikrita z ledenimi brazdami, ta ko da ne nudi smučarju nobenih užit kov. Edini Kozi h¥bety (hrbti) trebaio več Izurtenostl, zato se Uh večina smučarjev v velikem loku Izogiba. Od tu naprej proti zapadu Je ob nemški meji vse polno koč. izmed katerih hočem navesti najva?ne'še V vrstnem redu od ^neSke pa do žel. postai Polubn^ in Rokvtnlce in nosta*e Scbreiberhau v NemčHl: SnlnHIerova (1208 m), Petrov-ka (128« m). Martlnovka (1300 m). Lab* , *• S^ni jame. potem v Nemčiii že S*?ra Slezska (1168 m). Nova , ^ m) ter nad Dvoračky Vo-"eckS (t?40 m). Prišel pa je iugozapadni veter in z njim megla, ki se ie kar prilepila. V vremenskem oziru imajo Krkonoši razen idealne megle še to slabo stran, da niso zavarovani ^roti severnim vetrovom cpvMa til nam drugega preostalo kot odriniti v Z zagorelim obrazom in veselim licem smo zopet se znašli — kamor smo si najmanj želeli — v velemestu. Odšli smo z občutkom, da so tujski promet rešili v Krkonoših s sijajno organiziranimi zvezami s Prago, z udobnimi hoteli, lahkimi sestopi in lahkimi turami. Toda spomnil sem se na dr. Kagyja, bi opisuje veličino naših slovenskih gora z očakom Triglavom, njih visoko pesem, ki rabijo celega moža, ter ljubezni do belih pečin. V te lepe slovenske kraje še ni prodrla »civilizacija« slabega ve-lemeščana. V tem se seveda Krkonoš: niti z daleka ne morejo primerjati s slovenskimi Alpami. Boris C. Praga. Zakonska tragedija oet lat po smrti zakoncev pred fodliiem Dne 25. listopada 1925. se je zastrupil v nekem pariškem hotelu slavni filmski komik Maks Linder skupaj s svojo ženo. Oba sta vzela večjo množino ve-ronala, nato pa sta si prerezala, žile na obeh rokah. S preiskavo se ni dalo dognati nekaterih važnih podrobnosti, tako da je ostal ta dvojni (mogoče umor in samomor?) samomor zavit v plašč tajinstve-nosti. To se je zgodilo pred nekoliko eti. Posetniki bioskopov celega sveta so bili zaprepaščeni ob nenadni smrti svojega ljubljenca. Širša javnost ni ime-a namreč niti pojma o zakonski tragediji velikega komika in o Kalvariji, ki ;o je pretrpel Maks Linder v nekoliko mesecih zakona z dražestno ženko, ki je bila 18 let mlajša od njega. Sedaj pa prihaja iz Pariza vest o senzacijonelni sodni razpravi, ki naj to intimno tragedijo brutalno in enkrat za vselej razreši. Inicijativo je dala ga. Peters. Lin-derjeva tašča, ki hoče dokazati, da je bil njen pokojni zet umobolen in, da ni bila njena hčerka nikak vzrok za zakonsko katastrofo. . Povod je 61etna hčerkica Maksa Lin-der-ja, ki si jo svoji sedaj ga. Peters, hoteč doseči, da bi jo dobila v vzgojo, čeprav je pokojnik izrecno odločil, da se mora predati dete v vzgojo njegovemu bratu Maurlce Leuvielle-ju in njegovi ženi, nikakor pa ne tašči ge. Peters. V svoji korespondenci je Maks Linder pogostokrat strogo obsodil svojo ženo. V oporoki, pisani pred smrtjo, pa pravi sledeče: »Želim, da bi bila moja hčerka skrbno vzgojena. Iz vsega srca želim, da bi postala nekoč poštena, plemenita in pobožna žena, da bi jo odlikovale lastnosti, ki so popolnoma manjkale njeni materi. To je moja največja in edina žela.* Z ozirom na to oporoko Je odločilo civilno sodišče seinskega de-partmana v Parizu, da se odda otrok zakoncema Leuvielle, Maurice Leuvielle pa je obenem imenovan tudi za upravitelja velikega imetja svojega pokojnega brata. Ta določba je bila odobrena kljub protestu ge. Peters, ki je že tedaj — to ie 1. 1927. — sklenila, da se bo borila za svojo vnukinjo (in Linderjevo imetje, kakor so drugi dodajali!). Sedaj je — kakor doznavajo pariški časopisi — predala ga. Peters civilnemu sodišču tožbo, v kateri zahteva razveljavljenje oporoke. »Varuha more določiti oče le v slučaju, če je v času, ko sestavlja oporoko, popolnoma v posesti svojih umskih zmožnosti«, pravi odvetnik ge. Peters. »Dokazali bomo na sodišču, da je bil Maks Linder umobolen in, da je sestavlja! testament, ko je imel um popolnoma zmeden.« Ga. Peters ima pri tem dvojni cilj. Ne gre samo za vnukinjo, ki jo zelo ljubi in pa za imetek Maksa Linderja. Ga. Peters bo obenem poskušala sodnim potom rehabilitirati tudi svojo pokojno hčer, ki je — po mnenju Linderjeve rodbine in prijateljev — glavni in edini vzrok njegove nesreče. Po trditvah Lin-derjevih sorodnikov, ki razpolagajo s precejšnjim številom pisem, ki težko obremenjujejo pokojno go. Linder, Maks Linder ni bil nor, tfcjnveč ie nasprotno bila njegova mlada žena izrazit psihopat, ki je pognala s svojim čudaštvom moža v smrt. Resnika je, da je trajala zakonska sreča Maksa Linderja točno teden dni, ker so se kmalu po tem datumu pojavila prva razočaranja. Ga. Peters priznava, da je bila njena hčerka čudaSka, ali kljub temu poštena ženska, tako da je bila Maksova ljubosumnost popolnoma neosnovana. Pa že po nekoliko tednih se je pretvorilo zakonsko življenje v pravi pekel, tako da Je bil tragični konec: prerezane žile in veronaj, edini logični zaključek tega zapletljaia. Radovedni smo, kako bo pariška pravica pojasnila to žalostno zgodovino. Sam se je izdal Nekemu popu so izginili trije panji čebel. Pop obljubi nagrado onemu, ki jih najde ali pa izsledi tatu. Toda vse zaman. Zato skliče neke nedelje vse vaščane pred cerkev, da mu prisežejo, da niso oni čebel ukradli. Zberejo se vsi, pa tudi obljubijo, da prisežejo. Začudi se pop: kaj naj sedaj počne? Končno se posluži zvijače ter reče: »Bratje, ne zahtevam od vas, da mi prisežete, ker že vidim onega, ki mi je ukradel čebele. Nočem ga pa osramotiti pred tolikim ljudstvom, pač pa bom njega na samem poiskal in obljubim mu, da ne bo nihče zvedel. Vrnil mi bo pošteno one tri panje čebel, ali mi bo pa preskrbel tri enake.« V tem se oglasi vaški starešina: »Pokaži nam ga, pop, ne prikrivaj ga, tenrveč da ga tudi mi spoznamo in kaznujemo.« Zatem reče pop: »Bogme, oni izmed vas je, ki ima čebelo na kapi. oni je ukradel.« — Nihče se ne odkrije razen onega, ki je pokradel, pa zakriči pop nanj: »Plačaj čebele, grešnik, ali pa te prekolneml« Franconski uojafci dobe zopet rdeče hlače Francoski službeni vojni list objavlja informacijo, da bo ministrstvo izdalo na-redbo, ki bo uvedla zopet rdeče hlače In sicer najprej pri častnikih, častniki pešadije bodo nosili široke rdeče hlače, častniki topničarstva in ženliskih Čet črne, častniki konjenice bodo imeli kakor prej modro uniformo. Z barvastimi uniformami, zlasti t rdečimi hlačami, so š’ Francozi v vojno tekom nrvih vojnih .mesecev L 1914. Za nemške vojake. oblečene v poljskosive uniforme, so bili Francozi v rdečih hlačah in modrih bluzah, seveda ne malo iznenadenje. Francozom pa je ta uniforma prišla zelo drago In je zakrivila težke izgube francoske armade, zakaj francoski vojaki so bili v njih izredno dobro vidni cilji za nemške topove in puške. Rdeče hlače so bile v francoski armadi tradicija že izza časa Napoleona III., dokler je bi! še predsednik republike. Napoleon si je hotel pridobiti naklonjenost posameznih stanov, zato jim je pomagal, kjer je mogel. Tako je podprl tudi Izdelovalce rdečega suknja, ki so imeli polna skladišča, dočim je rdeče sukno že prihajalo Iz mode. Z dobavami za vojsko je Napoleon pripomogel tem izdelovalcem, da so se rešili svojih zalog in, da so bili tudi stalno zaposleni. Sedaj po svetovni vojni je v francoski vojski zopet oživela Žel la po dekorativnosti in to Je privedlo francosko vlt^do do uvodoma navedenega sklepa. V krsti se prebudil. V neki mali vasici pri Lipnici m Jt pripetil te dni primer navidezne smrti-Dve leti starega otroka nekega kmeta so našli starši v vozičku mrtvega. Poklicali so takoj zdravnika, ki je istotako ugotovil smrt. Otroka so položili, v malo odprto krsto in postavili na obeh straneh sveče, Ko se je mati dve uri kasneje vrnila iz, župnišča, kjer je naročila pogreb, je našla na svoje veliko presenečenje svojega otročiča sedečega v krsti. Držal je okraske krste v rokah In se mirno Ž njimi iwa1. Prvotni, materin strah te ie seveda takoj izuteme-nil v veseli©. Zdravstvo Siroua hrana — uegetari-janstuo Nedavno je imel znani znanstvenik prof. Noorden na Dunaju predavanje o .vprašanjih moderne prehrane. Po interesantnem pregledu razvoja eioveške hrane in dijete bolnikov je prešel Noorden na »novo smer«, ki zavzema vedno večje mase — na vegetari-zem. Govoril je o različnih smereh tega gibanja, kjer prevladujejo sedaj ekstremisti, ki uživajo izključno rastlinsko hrano in sadje. Izključujejo vse živalske produkte, torej tudi mleko in ptičja jajca. Temu radikalizmu nasproti so milejši vegetarijanci, ki zabranjujejo samo uživanje mesa. Vsi vegetarijanci, od najmilejših do — najradikalnejših, pa povdarjajo odličnost sirove hrane, ki je brez vsake kuhinjske soli. Vegetabilna hrana vsebuje, kakor je znano že desetletja, malo beljakovine. Danes ni več sporno, da posameznim individuom ne škoduje srednje ali manjše zavživanje beljakovin. Že prastara sladkorna kura bazira na tem, da se uvedejo dnevi hrane z malo beljakovinami. To tudi zdravim ne bi škodova- lo. Na tej bazi so tudi po raznih verskih organizacijah predpisani postni dnevi. Vsekakor pa ni sigurno, ali bi lahko človeški rod vzdržal vse življenje s hrano, ki vsebuje le malo beljakovin. Kamorkoli pogledamo v zgodovini, vidimo, da so vodilni narodi uživali hrano, ki je vsebovala mnogo beljakovin. Po mnenju Noordenovem je potrebna hrana z mnogo beljakovinami. Baš tako je poznano dejstvo, da vsebuje vegetabilna hrana malo maščob. Nikdo ne more nasprotovati prevdar-ni uporabi vegetabilij v dietetiki, kjer je precejšnjega pomena, zlasti v borbi proti zamaščenju. Popolnoma je v skladu z najnovejšimi stremljenji, nastopati čimbolj in čimprej proti prevelikemu ode-belenju. Saj je razvidno iz najrazličnejših statistik, kako zelo krajša debelost življenje. Glavna opora vegetarijancev je spoznanje, da vsebuje vegetabilna hrana mnogo vitaminov. Ta ugotovitev, na kateri bazira sicer tudi Gersonova dijeta, je dovedla do praktično popolnoma nesmiselnega »pohlepa po vitaminu«. Preobilica vitaminov pa lahko zelo škoduje. Tako pospešuje n. pr. gotova vrsta vitaminov rast raka. Treba je torej telo zalagati z 2adostno množino vitaminov, nikakor ga pa ne smemo z njimi prenasititi. Z zdravniškega in terapeutskega stališča je tndi važno dejstvo, da vsebuje vegetabilna hrana malo kuhinjske soli in da je neslana hrana važna v zdravljenju. Brez dvoma so slučaji bolezni, v katerih je neobhodno potrebna dalj časa neslana dijeta. Tako pri obolelih ledvicah in ožilju, predvsem pa pri odstra-njanju zastoja vode pri različnih boleznih- Dokazano je namreč, da moremo pri obolenju ledvic odstraniti iz telesa do 3 litre vode že samo z enodnevno dijeto. Baš tako je važna neslana dijeta pri občutljivih oteklinah in zdravljenju ran, proti upaljivim boleznim kože, predvsem pri kožni tuberkulozi, dočirn si mnenja o zdravljenju pljučne tuberkuloze z neslano dijeto še dokaj nasprotuje- jo. Kako prauilno neguješ zobouje? Zelo važen sestavni del splošne telesne nege je pravilno negovanje zobov. Zobje niso samo važen činitelj lepote, temveč so tudi najmanj tako važni za ohranitev zdravja. Obraz s slabimi, grdimi zobmi je naravnost odvraten; slabi zobje so pa tudi nesposobni izvrševati svojo funkcijo kot žvekalni organ. S tem ne trpi samo prebava. Slabi, bolni zobje so namreč lahko — kakor to kažejo najnovejša raziskovanja — vir težkih organskih in splošnih obolenj. Da povzroča bolni zob često neznosne bolečine, je znano menda vsakemu. Zato je opravičeno pospeševanje pravilne higijene zobov že od rane mladosti. Kako neguješ zobe najenostavneje in najboljše? Pojdi k zobozdravniku vsaj dvakrat na leto, da ti točno preišče zobe. Na videz popolnoma zdrav zob lahko skriva v sebi ognjišče gnilobe, ki ga polagoma uniči. Ne smemo pozabiti, da ne morejo dobro izvrševati svoje funkcije zobje, ki so sicer normalno razviti, kojih lega je pa nepravilna in, da lahko zdravnik tudi te napake odstrani z raznimi mehaničnimi sredstvi. Še važnejša pa je nega, ki jo posveča svojim ustom vsak posameznik. Tu ne pride toliko v poštev, kako ustno vodo ali zobno kremo uporabljate, važno je temveč, da odstranite z zobov vse ostanke hrane. Pri tem uporabljamo zobotrebce in zobno Ščetko. Ravno pri upofabi zobne krtačice pa delajo mnogi velilke napake. Snažiio si namreč zobe na ta način, da vlečejo kr-tačico samo v vodoravni smeri od leve na desno in obratno, namesto da bi jo premikali tudi v vertikalni (navpični) smeri, ki je važnejša, ker bi s tem osna-žili prostore med posameznimi zobmi. Ravno tako je važno, da ne snažimo zunanje strani zobov, temveč ravno tako skrbno tudi notranjo. Pri tem uporabljamo kremo in ustno vodo, ki si jo pripravimo na ta način, da dodamo čaši vode žlico vodikovega superoksida, ali noževo konico navadne soli itd. Pri izbiri zobne kreme bodite previdni. Mnoge zobne kreme imajo namreč svojstvo, da razjedajo zobni emajl in vam torej več škodujejo kakor koristijo. Ni toliko važ nosti, kakor sem že omenil, s kako kremo snažite zobe, važno je temveč, da izvršite to večkrat na dan, najmanj pa dvakrat. Brezpogojno je potrebno, da o-snažite zobe, predno greste spat. Ponoči je namreč izločevanje sline večje in so torej ostanki hrane bolj podvrženi razkroju. Pri umivanju zobov ne pozabite temeljito masirati tudi dlesna. S tem ga utrdite in se obvarujete raznih neprijetnih gnojenj. Kdor se bo ravnal po teh nasvetih, bo rešen mnogih bolečin in mnogih nepotrebnih izdatkov. Ruski bogataš, ki je umrl kot berač Pred kratkim je umrl v Nizzi, ubog kot berač, ruski emigrant Tihon Postel-kin, ki je v 90. letih štel med najbogatejše veleposestnike Rusije. Bil je sin preprostih kmetov, pa si je potom špekulacij z zemljišči nagrabil ogromno premoženje. Nakupil je posestva propadlih ruskih plemenitašev za zelo nizke cene. V bližini Tvera si je zgradil palačo, v katero pa so imeli dostop samo njegovi najožji prijatelji in katera je bila opremljena z naravnost orijentalsko krasoto. V njej je bila dvorana, ki se je odpirala z zlatim ključem. Ključ je nosil Fostelkin vedno pri sebi. Nihče ni smel prestopiti tega prostora. Seveda so radi tega nastale najbolj fantastične govorice in končno je policija napravila preiskavo, ki pa ni dala nobene podlage za kakšne ugotovitve. V dvorani je bil samo ogromen, z vodo napolnjen akvarij, v katerem so plavale nedolžne zlate ribice. Vendar pa je imel ta akvarij svojo posebno zgodovino. Postelkin, ki je veljal za vzornega zakonskega moža, je prirejal od časa do časa za svoje prijatelje v svojem dvorcu luksurijozne slavnosti. Njegova žena s številno družino je stanovala na drugem posestvu. Pri teh Postelkinovih slovesnostih pa se je odigravalo sledeče: v akvariju so plavale kot vodne vile lepe žene. Gostje so sedeli krog akvarija, imeli v rokah prave ribiške udice, toda ne s črviči, nego z bankovci po 500 rubljev in s temi so si »lovili ribice«. V času revolucije je moral tudi Tihon Postelkin zbežati iz Rusije in kot reven prodajalec vžigalic na ulicah Nizze je gotovo večkrat mislil na ribje love v svojem akvariju. Kako je telesni zdraunik zamorskega kralja pačel u nemilost Tekom svojega potovanja po Afriki je profesor Lundske univerze.Ivar Broman za gotovo dobo postal telesni zdravnik zamorskega kralja Arapa Kasisija, vladarja manjše države v srednji Afriki. Prof. Broman je z ostalimi člani biološke ekspedicije iskal v pragozdovih srednje Afrike ostanke predpotopnih sesalcev. Zelo dobro mu je služilo, da je mogel za svojo zdravniško umetnost dobiti podporo tamošnjega črnega kralja in njegovih podanikov. Zdravniška umetnost profesorja je bila sicer zelo skromna — v glavnem aspirinske tablete in nekoliko konjaka, s katerim je zdravil obolelega kralja in ostale bolnike. Vendar pa je — zlasti konjak — izredno pomagal. Tako je vsaj trdil črni kralj Ka-sisi. Kralj je imel do njega takšno zaupanje, da je pričakoval, da bo »beli zdravnik« dal njemu ali pa njegovim štirim kraljevskim ženam zdravilo, ki bi imelo za posledico — rojstvo prestolonaslednika. Kralj namreč dotlej še ni imel nobenega potomca. Nažalost pa je moral prof. Broman izjaviti, da njegova zdravniška umetnost za takšne želje ne zadostuje-, To je kralja tako razjezilo, da so se profesorji in udeleženci njegove ekspedicije odločili čimprej zapustiti bivališče kralja Kasisija in njegovo zemljo. Spori Šport za velikonočne praznike. V nedeljo: ob 14. ISSK Maribor rezerva : SK Železničar (Maribor). V pondeljek: ob 14. SK Rapid rezerva : SK Svoboda ob 15.30 SK Železničar (Zagreb) :SK Železničar (Maribor). Vse tekme se odigrajo na igrišču ISSK Maribora. SK Rapid gostuje v nedeljo dne 5. tm. v Varaždinu in bo proti tamkajšnjim Veška odigral prijateljsko tekmo. ISSK Maribor odigra dve tekmi v Ljubljani in sicer prvi dan proti Iliriji, drugi dan pa proti Primorju. SK Železničar. Postava I. moštva za tekmi dne 5. in 6. t. m. je sledeča: Pišof, Wagner, Konrad I„ Ronjak, Frangeš, Antoličič, Ko-hout, Efferl, Pezdiček, Paulin, Konrad II. Navedeni morajo biti oba dneva najkasneje do 15. na igrišču SK Maribora. — Rezerva igra prvi dan predtekmo z SK Mariborom v sledeči postavi: Haber, Krister, Zgonc, Urbančič, Čiček, Hora-ček, BaČnik, Borovka, Lorber, Golinar, Seničar. Navedeni morajo biti do 13.30 na igrišču Maribora. — Načelnik sekcije. Službeno ZNS. K tekmam ob velikonočnih prazni.-:ih se delegirani sledeči gg. sodniki: Dne 5. aprila Železničar : Željezničar (Zagreb). Sodi g. Vesnaver. Predtekmo sodi gosp. Jančič. Dne 6. aprila: Železničar rželjez-ničar (Zagreb). Sodi g. Nemec. Predtekmo sodi g. Jančič. Poverjenik. Sokolstvo Prednjaška seja Sokola Maribor-matice bo v torek, 7. t. m. ob 8. uri v društveni sobi. — ; Načelnik. V pičakovanju Mesije. V Inomostu se je odigral te dni tragičen dogodek. K nekemu prometnemu stražniku je stopil mlad moški, ki ga je prosil, da naj prevzame njegovo uro in denarnico, češ, da mora »Mesiji nasproti, ki pride zopet na zemljo«. Nesrečnežu se je očividno omračil um. Pokleknil je potem med tramvajske tračnice in pričel glasno moliti ter peti cerkvene pesmi. Policijski uradnik ga je po dolgem prigovarjanju spravil na stražnico, kjer se je izkazalo, da gre za sina nekega bogatega trgovca, ki ga je napadla verska blaznost. Štorklje in potujoče kobilice. V okolici Agadirja v Severni Afriki so se pojavili pred kratkim ogromni roji potujočih kobilic, ki povzročajo povsod velikansko škodo. V boju s temi nenavadno požrešnimi živalmi je prišla domačinom sedaj nepričakovana dragocena pomoč: 15.000 štorkelj, ki so pasira-le pokrajino na povratku iz južnih krajev. Štorklje so se seveda takoj spravile nad potujoče kobilice in v kratkem času domačine osvobodile te strašne nadloge. P. St.: 6očouanje gospoča Alojzija Bočeža Sodni pristav Alojzij Bodež je bil dobrodušen gospod, čeravno nikdar brez kompromisov, kakor jih kaže že njegovo ime: kolikor ostrosti je v Bodežu, toliko je miline v Alojziju. Kakor so mu torej položile kompromis v zibelko že rojenice, tako ga nosi vse življenje in tak je ostal do današnjega dne. Vse ga zanima, vsakogar pozna, z vsakomur govori; ničesar pa ni tako lepega, da bi Alojzij Bodež ne našel še vendarle kake sence, ničesar ni tako temnega, da bi ne našel v stvari še tudi kaj veselega. Zato teče gladko njegovo življenje brez sreče in nesreče, brez vriska in obupa, v nekem tihem zadovoljstvu. Tako se je oženil in ima otroke. Kakor mož, tako opazuje s kritičnim očesom svet tudi njegova žena, ga hvali in graja, vedno drugače^kakor drugi ljudje, le da ji pri tem skoraj primanjkuje časa za dom. In zgodilo se je, da se je bližal dan sv- Alojzija. Ni bilo tistega razpoloženja in veselja v hiši, kakor je pričakoval gospod Bodež. On edini je bil v hiši Alojzij, kajti njegovi otroci so dobili pač druga, manj navadna imena. In tako se je zgodilo, da so pozabili na oče-, tov god, ko pa ne visi koledar niti v kuhinji, saj bi bilo premalo fino za stan gospoda sodnega pristava. Že je mineval dan sv. Alojzija, ko se pojavita gospod in gospa Bodež v svoji vsakotedenski družbi. Prijatelji, bi imajo koledarje vsaj v kuhinji na steni, so se takoj spomnili na njegov god, mu izrekli dobrodošlico in svoje čestitke, saj so vedeli, da bo sedaj vsa družba slavila njegov god, ker je bil gospod Bodež kaj radodarnih rok. Kdo bi si ne mogel misliti presenečenja gospe Bode-ževe, kako neprijetno ji je bilo, da je pozabila na možev-god, dvakrat neprijetno. da je v prvi zaprepaščenosti svo- jo pozabo priznala pred vso družbo... Prijatelji so jo mirili in tolažili, da obhajanje godu ni več prav moderno in da se v vsakodnevnih skrbeh kaj takega pravzaprav res lahko prezre. _______ Zopet so minevali dnevi in življenje je. teklo svojo pot... Od tjstega.godo-vanja je bilo že mesecev devet, deset in skoraj ednajst, ko je opazil gospod Bodež nekega jutra v maju skrivnostno šepetanje in hihitanje svojih otrok in nekako svečanost svoje žene. Opazil je, pa po vzroku si ni upal vprašati, da bi ne kvaril dobrega razpoloženja pri domačem ognjišču. Odšel je. v urad, čeravno ga je resnično grizla radovednost, kaj pripravlja doma njegova rodbina. Brž, ko je potekel uradni čas, je vzel klobuk in pohitel domov, da vidi, kaj se godi. Prišel je par minut prej ko navadno; zato še ni bilo juhe na mizi in otrok ne iz šole. Vsa žareča in v svoji najlepši obleki mu je prišla nasproti njegova žena. Srčno ga je sprejela, objela in poljubila. Presenečen je bil gospod Bodež in hitro: izpraševal svojo vest po vseh datumih svojega življenja in ni vedel, odkod toliko ljubezni. Žena pa je bila, kakor da je vse jasno, dogovorjeno, v redu; želela je samo, da pošlje mož po vina v bližnjo gostilno. Šele sedaj si je upal gosped Bodež po-, nižno vprašati, čemu bo vino, ko £a običajno nimajo na mizi. Skoraj huda je postala gospa Bodeževa, a vendar je rekla, da mora biti vino, da bodo letos na moč svečano praznovali god gospoda Alojza Bodeža. •Kdo drugi bi se jezil, žalostil, posmehoval ali hudoval, gospod Bodež pa je tudi v tem videl dobro znamenje; njegova ljuba žena se je bala, da zopet pozabi na dan sv. Alojza in je zato prišla s svojimi presenečenji cel mesec prezgodaj. Vsekakor pa se je odločil gospod Bodež, da bo kupil navzlic vsem pomislekom svoje žene ■ ponižen koledar ter ga obesil na steno v kuhinji, da bodo vsaj v bodoče tekli godovi po onem redu, kakor jim je določeno v koledarju. V M & r; Tj o r n, dne 4. IT. 1951. RTarmomT V r cP»fTlf Tufrf* Stran T. M. Zevaccoj V senci krnita Zgodovinski roman. 105 »Sir, ob enajstih bom točno v Luvru.« »Še bolje vitez, pojdite kar zdaj z nami!« Vaše Veličanstvo naj mi oprosti! Toda preden se odpravim v Luver, imam ob desetih neizogibno pot.« »Ali se ne da preložiti?« »Ni mogoče, sir.« Kralj je pogledal okrog sebe. Da so bili njegovi plemiči v tem trenutku poleg njega, bi bil dal nedvomno aretirati Ragastana. Toda premisil si je, vpoštevaje, da morda ne bo močnejši od njega in da skriva nemara ta hiša zadostno število oboroženih ljudi, da poženo v beg njegove tri tovariše in njega samega. Mahnil je torej ljubeznivo z roko in nadaljeval: »Sleherni ima svoje posle. Zadovoljen sem, če mi obljubite, da pridete istočasno z nami v Dvor Čudežev ...« »Sir, ne samo, da vam obljubim, še prisežem vam.« »Ta vnetost mi je jako ljuba,« je dejal kralj presenečen čim dalje bolj. »Sicer pa razumem, da ne morete manjkati pri takšni reči. In saj je vendar prilika za vas ko nalašč! Ne morem si misliti ničesar bridkejšega od usode očeta in matere, ki iščeta svo- jega otroka. Milostljiva, pripravljen sem storiti vse, da vam pomorem...« »Sir,« je zajecljala Beatrice. Kralj je bil izpregovoril te besede z važnim in prepričevalnim glasom. »Nazadnje pa,« je povzel takoj, »moram priznati, da je malce sebičnosti v vsem, kar pravim, ako se . vama stavim tako na razpolago.« »Te dobrote ne pozabim nikoli!« je vzkliknila Beatrice, resnično ganjena. »Tako živo se zanimam za vajino iskanje, samo, ker menim, da sem sam izkusil vso skrb, ki vama mora težiti srce...» »Vi, sir!« »Jaz milostljiva! Ali neham biti človek, če sem kralj? In kdo vam pravi, da nisem imel tudi jaz otroka, ki mi je bil ugrabljen. Kdo vam pravi, da nisem tudi jaz potratil let in let z iskanjem, kakršno je vaše...« »Sir,« je reke! Ragastan. »Najino začudenje...« »Da, vem.., Vidva sta mislila, da je kralj zava- rovan pred vsaktero nesrečo, ki lahko zadene druge ljudi... A to ni resnica! Verjemita mi, trpel sem kakor vidva! Kaj pravim! Trpel sem več'od vaju dveh! Zakaj, ko. sem dolgo iskal svojega otroka, sem ga našel, in nesreča grozovitejša od vsega, kar si morete misliti, je hotela, da me dete ni hotelo spoznati, da me je zatajilo in me ni hotelo sprejeti za očeta; moje dete je zbežalo iz Luvra, kamor sem ga bil privedel... Poslušajte me do konca . •. Obljubil sem vama, da vama pomorem najti vajinega sina... Pomagajta tudi vidva meni, da spravim svojo hčer nazaj v Luver..,. To moreta, to morata, in sicer takoj!... zakaj moje dete, moja hči-., je tu, pred vajini očmi... evo je!« S temi besedami je kralj vstal in pokazal na Ži-leto, ki je zaječala s šibkim glasom ter si pokrila obraz z obema rokama. Beatrice je stekla nehote k deklici in ji šepnila v uho: »Ne bojte še ničesar, dete moje.«. »Zakaj mi ne odgovorite, gospod vitez?« je dejal kralj z zamolklo jezo. »Sir,« je rekel Ragastan, »moj odgovor je kaj enostaven: bil bi res zver v človeški podobi, ako bi hotel pridržati to deklico le za hip. Govorite torej Zi-leta, in povejte, ali Vam je povšeči, da greste z Veličanstvom? ...« »Kaj pa, če ne mara iti z mano, kakor sklepam že po njenem videzu?« je izbruhnil Franc I. »Vitez, dobro pazite, kai porečete in storite!« »Ah, sir, že naprej sem gotov odobravanja kralja, ki se imenuje... ki ga imenujejo ljudje kralja — viteza. Ako ta deklica ne mara iti rade volje od tod, potem storim in. porečem, kar bi storilo in reklo Vaše. Veličanstvo samo na mojem mestu. Porečem ji: Dete moje, gostoljubje, ki vam je dolgujem, je trikrat' sveto, in nikdar ne pozabim, kaj mi veleva to gostoljubje ...« »Oho, pazite, gospod! Ako prekoračim voljo ne-doletnega otroka, kar je moja kraljevska in očetovska pravica...« »Sir, potem poprosim Vaše Veličanstvo, naj mi dovoli premisliti do jutri.« »Sansak,« je kriknil kralj z divjim glasom. Nekaj se je zgenilo v sosednji sobi- Trenutek nato so se pojavili vsi trije plemiči. »Naj teče eden izmed vas v Luver,« je ukazal kralj z glasom, ki je trepetal od gneva, »če ne gre drugače, pa privedite s seboj kompanijo stražnikov.« »Spadakapa,« je rekel Ragastan z resnim glasom, »nihče ne sme oditi od tod brez mojega dovoljenja...« »Luč božja, gospod ali vesti, da se puntate? La Šatenjre, aretirajte gospoda!« »Sir,« je vzkliknil Ragastan, »samo besedo, preden se zgode nepopravljiva dejanja.' Rotim Vaše Veličanstvo, naj si premisli dvakrat. Ako hočem, mi je treba samo migniti, pa so vsi trije plemiči razorože-ni, kakor bi trenil. Kralju ostane samo nepotrebna jeza, ko ne bi videl svojih ukazov izpolnjenih, meni pa žalost, da sem se moral tako slabo odzvati visoki naklonjenosti, ki ste mi jo pravkar dokazali...« Kralj je besno zamahnil z roko in pogledal nepo-kojno okrog sebe, misleč, da se zdaj pa zdaj pojavi tucat klatežev, ter obkoli njega in njegove spremljevalce. . »Dobro,« je dejal nazadnje, »nasilja ne bom rabil zoper nikogar •..« Na njegov mig je spravila trojica meče, ki so jih bili že napol izdrli iz nožnic, ter se umaknila v vežo, ležečo pred sobo, v kateri se je godil ta prizor.« »Vitez,« je dejal na to Franc I., »ne samo, da vam odpuščam vaš pomislek — še odobravam ga. Nočem zahtevati od tega oti ka, da naj me spremi rado voljno v Luver. Predobro vem, kakšen bi bil njen odgovor, dasi moram povdariti, da bi bil ta odgovor globoko krivičen... Pustimo to; nobene besede več — niti jaz, niti vi. Zanašam se, da čas izpfeobrne mojo hčer in jo navda z naravnejšimi čustvi. Odhajam in zatrjujem vam, gospod vitez, da mi ostane v spominu z nocojšnjega večera samo vaš ponos in milost vaše gospe... Z Bogom.-. Srečen, kdor se mora zanašati na prijatelje, kakoršna sta vidva!-...« Kralj se je priklonil in odšel- iz sobe, za njim pa Ragastan, ki je bil prijel svečnik, da posveti Veličanstvu. Preden pa je stopil iz hiše, se je obrnil Franc I. še enkrat k vitezu: »Torej ste z nami nocoj?« je rekel z veselim-smehom. »Saj ste se zakleli, ako se ne motim...« »In še enkrat povem Vašemu Veličanstvu: Nocoj ob desetih bom točno v Dvoru Čudežev-« Kralj je odšel v spremstvu svojih plemičev, Ragastan pa se je vrnil v hišo. Toda ustavil še je, preden so storili dvajset korakov: »Vidva, Ese in La Šatenjre ostanita tukaj in pazita. Ako bi kdo poskusil zapustiti hišo, ubijte ga brez obotavljanja! Čez pol ure sem zopet tu. Pojdiva Sansak.« Franc I. je odhitel proti Luvru. La Šatenjre se je postavil pred glavna vrata. D’ Ese je šel stražit k vrtnim vratcem. Nič se ni zgenilo v hiši. (Nadaljevanje nn!- * E IX 567/30 Dražba nepremičnin. Pozor — gostilničarji in mesarji! Dne 7. aprila dopoldne ob 10. uri bo pri tem sodišču, soba št. 11, dražba nepremičnin, Maribor-ttesto, vi. št. 183 in vi. št. 1S5, hiša Vetrinjska ulica 24, z gostilniškimi in stanovanjskimi prostori itd. Cenilna vrednost .... Din 569.704.37 Najmanjši ponudek. 284.852.18 Natančnejše podatke se dobi o dražbenih pogojih pri sodišču v Mariboru, na kar se kupci opozarjajo. 9j3 V novi zgradbi trg. A. MACUNA v Mariboru, Gosposka ul. 10, se da v najem veliko, stanovanje z vsemi pritiklinami; prikladno za zdravnika, zo-botehnika ali za kako podjetje s pisarnami- Interesentom je na razpolago načrt, da se še stanovanje po njih osebni želji in potrebi uredi. 935 Svojim cenj, gostom želim vesele velikonočne praznike obenem jih vabim na prvovrstno vince od 10.— dinarjev naprej, specijaliteta muškatelec! Tudi z mrzlimi in toplimi jedili je najbolje preskrbljeno! Za prav obilen obisk se priporoča 940 gostilničarka »BALKANA«. Zahtevajte povsod „Vecernik“! Avtobaterije popra 1°° prvovrstne> v monoblokih, baterije na posodo in jeva ulica ^riporoča Vesna akumulator, Maribor, StroBmajer- 975 Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in u mojega ljubljenega soproga, gospoda sožalja ob prerani smrti Jakoba Čakša kapetana v p„ vence i Maribor, dne 4. aprila 1931. kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom "oje zahvaljujem. vsem najiskre-974 PINA ČAKŠ. Vinotoč Kdor hoče poceni vesel biti, tisti naj pride k Paškval Grizli) v Kamnico št. 72. domače vince piti! 931 Pivo vrček Din 4, izvrstno vino liter Din 12, se toči čez praznike v gostilni Lovrenčič. Rošpoh 979 Večjo mnoiino BttRpppia prodamo Uprava „Jutra“ in „Večernika“ Maribor, Aleksandrova cesta 13 Pristna domača vina od 10 Din naprej v gostilni Dergas na Koroški cesti štev. 48 I. orm Ob sete nas brezobvezno In se sami preprl-a n- Slno cene 7-n'žali. Violine dobite že dalje, gitare od Din 199.— dalje, mandoline od Din 129— dalje, harmonike od°' Din 79.- dalje. 973 Tvornlca glasbil In harmonik HPKIEL&HiROLD ProdalaInica: Trg Svobode 6 Vrtnice, 10 nizkih v krasnih barvah samo Din 60.— dobite v vrtnariji Ivana Jemeca, Prešernova ulica._____________________898 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzore) na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Popravila klobukov se izvršijo hitro, lično in ceneno pri Ani Hobacher, Aleksandrova cesta 11. Brzopotplata, Tattenbachova ulica 14. Moški podplati Din 25 —, moške pete Din 10.—, ženski podplati Din 19.—, ženske pete Din 5.—. 606 AH le veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog, ovratnike tako lepo. da izgleda.io kot novi? Presadite vaše cvetlice! Presadite spomladi vaše cvetlice. Kompostno zemljo dobite v vrtnariji Ivana Jemeca, ^Prešernova ulica. 897 Trgovina ročnih del vsled odpotovanja ugodno na prodaj-Vprašati Truberjeva 4, desno od 1.—3. pop. 922 Harške kanarčke, valovite papige, eksotične ščinkovce in škorce, kardinale, tkalce, akvarje in eksotične ribice odda: Salomon, Aleksandrova 55. 919 Iščem službo portirja ali nočnega čuvaja ali kaj sličnega. Položim kavcijo. Naslov v upravi »Ve-Černika«. 917 Moške srajce v raznih izdelavah od Din 29 naprej. Kravate samoveznice, komad od Din 7.— naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova C. 19. 784 Vinotoč Girstmayer, Košaki 264 odprt. 918 Kolesarji pozor! Kdor nima še svojega kolesa popravljenega, naj ga nemudoma odda. takoj V mehanični delavnici Justina Gustinčiča, Tattenbachova ulica 14, Maribor, Tu se izvrši popravilo tako natančno, da bo vozaril lastnik brez skrbi. 894 Prodam skoraj novo moško kolo jako poceni. Tvorni-ška c. 26, vrata 8. 892 Vinotoč Šturm, Košaki (Lajteršperk) se otvori 4. aprila. Točilo se bo izvrstno staro in novo vino k liter Din 8.— In 12.—. 884 Oddam trisobno stanovanje s pritiklinami. Lukman, Vrbanova ulica 61. 937 Znižane cene! Kuhinje od Din 1200.—, spalnice od Din 2500.— naprej. Tudi za stavbena dela se priporoča splošno mizarstvo, Primorska ulica 1. 849 Moške nogavice v vseb 'barvah par, Din 4-50. »Luna«, Maribor. Aleksandrova c. 19. 786 Hi.ro popravilo ur, ceneno in točno z 1—Sletnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Industrijski objekt s skladiščem, poraben za vsako industrijo v Mariboru, ugodno na prodaj. Električna napeljava in stroji na razpolago. Naslov v upravi Večerni-ka. 942 Dam dobro idočo gostilno v najem. Vpraša naj se pri Francu Božičeku v Hočah pri Mariboru, ali Meljska cesta 9, Maribor. 943 Omare iz trdega lesa Z dvojnimi, kakor tudi z enimi vrati, gramofon z 26 ploščami in različno drugo pohištvo ceneno na prodaj pri Makor, Studenci, Aleksandrova cesta 1. 944 Sadite v vaše vrtove marelice in breskve, cepljene, dobre zgodnje vrste vam nudi Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 964 Gostilno z mesarijo in 3 lokali, 6 stanovanji, vrtom za Din 250.000.-, vilo 2 stanovanji Din 200.000 in posestvo v bližini Maribora ceneno na prodaj. Posredovalnica Rapid, Gosposka 28. . 958 Kuharica, gospodinja samostojna, prvovrstna moč išče službo: restavracija, letovišče, sanatorij, dijetna kuhinja itd. Ponudbe (priložiti znamko) pod »Samostojna« na »Mar-stan«, Maribor. 960 Brezposelni! Brez zaslužka! Radi ugotovitve števila in enotne akcije odpomoči neobvezno vpisuje le posamezne, 10.—11. ure Socijalni oddelek »Marstan«, Koroška 10. 961 V restavraciji Narodni dom, se sprejemajo dnevno abonenti Dni 12.— dnevno. Toči se tudi dobro Štajersko vino liter po Din 12.—. Se pri-poroča Marija Drčar.___________________963 Sadike vseh vrst zelenjadi, pikirane in zanesljivih zgod, :ih vrst, salata kraljica maja, braziljanka, kar-fiola, koleraba, zelje itd., dobite v vrtnariji Ivan Jemec, Prešernova ulica. _____________________ 965 Gospodinjo išče starejši gospod. Biti mora dobra kuharica in vešča vseh del. I. Arnuš, Samostanska 12. 978 Kupim takoj in plačam v gotovini zložljivo posteljo, šivalni stroj do Din 500.—, otroške vozičke, obleke, posebno moške in sploh razno pohištvo ter druge stvari. Ponudbe na M. Makor, Studen-ci, Aleksandrova cesta 1.____________945 Motor »Indian Scout«, 5!/9 HP, malo Vožeii, kompleten, poceni na prodaj. Vprašati Strossmajer-jeva 6, delavnica ali Koroščeva 8, pritličje levo. 95D Damske nogavice, flor, v temnih modnih barvah, par od 8 Din naprej. Damske nogavice, svilene, v vseh modnih barvah par od 13 Din naprej, »Luna«, Maribon 785 Otroške nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandroma C. 19. . Sostanovalca sprejmem bachova 20, pritličje, levo. 957 takoj na hrano in stanovanje. Tatten- Ne dražje, temveč ceneje * točim od sedaj naprej in specijelno radi Velikonočnih praznikov pristna domača vina, literček po Din 12, 14 in 16, preko ulice Din 2 ceneje. Vsi oni, ki si hočejo sedaj za praznike privoščiti res pristno in dobro kapljico, naj ne zamudijo te ugodne prilike in pohitijo v gostilno K o s, Cvetlična ulica 11. Abonenti dobijo obed in večerjo brez kruha za borih Din 12 in sicer prvovrstno domačo hrano. Za velikonočne praznike nudim cenjenim gostom šunko, domače klobase, . telečjo in svinjsko pečenko ter razen drug priboljšek, s čimer upam, da bom cenjene-goste najbolje postregel. Za obilen obisk se priporoča gostilničar Ivan Ko«. 930 Prodaja in popravila tir, zlatnine in optičnih predmetov po solidnih cenah s pismeno garancijo pri Mu-lavcu, Kralja Petra trg. 845 10% Kumutta Vam hudi za vse tapet-, niške izdelke od 5 aprila do 5. maja tapetnik F. NOVAK Slovenska1 ul. 24. Zahvala. Ponovno mi je dana prilika, da se najiskrenejše zahvalim društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru za takojšno izplačilo podpore po smrti mojega očeta g. Alojzija Senekoviča in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur v takojšen; pristop. Sv. Ana v Slov. gor., 2. apr. 1931. 959 Milan Senekovič. NAJVEČJA IZBIRA RADIO-APARATOV, ZVOČNIKOV, KAKOR SESTAVNIH DELOV Imamo veliko zalogo: Homocord-gramofonov i r- Columbia-plošč igel itd. Velika Izbira senčnikov, svetiljk, likalnikov, kuhalnikov, kakor ves električni instalacijski materijah RADIO STARKEL MARIBOR, TRG SVOBODE 6 TEI. 26-85 POLNILNA POSTAJA AKOMULATOR JEV Lastna radio-delavnica. — Predelava v. moderne aparate. — Cenena popravila! I Pri nakupu ali predeiavl aparatov postrežemo stranko solidno in zanesljivo. Originalno skladliie nadomestnih delov L—i——r Delavnica za popravila avtomobilov ALFRED MARINI Telefon 24-07 Maribor TriaSkac. 16 Opravilna številka: E IX 356/31 Dražbeni oklic. Dne 29 aprila 193T dopoldne ob 11. uri bo pri „ podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: k. o. Sv. Magdalena vi. št. 38 Cenilna vrednost: 74 368 68 Din Najmanjši ponudek: 49.578 11 Din V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, k je nabil na uradni deski sodišča v Mariboru Okrajno sodišče v Mariboru odd. IX., Okrajno sodeče v N;ri s, u odd. IX.. dne 14. marca 1931. 1 dne 17.3.1931, Dne 13 maja 1931 ob 10 uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. u dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o Grajski marol vi št 6^' Cenilna vrednost: Din 100 436 25 Vrednost pritikline: Najmanjši ponudek: Din 50 218 13 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd IX 92 C Opravilna številka: E IX 5344/30 16 Dražbeni oklic. mmm. Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo PAVEL NEDOG Pobarva obleke za žalno dobo v 24 arah POZOR! Štajersko vino lastnega pridelka. lioer po Din 10*— ih 14'— vinotoč Dolajš Stritarjeva ulica 7 Nova trgovina A. Lesiak Gosposka ul. 11 Občinstvo se obvešča, da se med podiranjem in zidanjem hiše nahaia vhod v trgovino Antona MACUNA v Gosposki ulici 10, zraven lekarne (apoteke). 938 Radi pomanjkanja izložb se naj ogleda v trgovini velika zaloga vsakovrstnega manufaktur-nega blaga, kakor tudi perja in puha. — Cene so jako nizke! — K nakupu se nihče ne sili! □udi stalno svežo praženo kavo, čaj, kakao, riž, mast, olje In vsa druga živila po najnižjih dnevnih cenah m Inseriraite Veterniku Spomnite se CMD KARO CEVLH so znamka za te vremensko trpežni, elegantni, ceneni PapU/nitt. Jfohonm. se- Koroška cesta 19 100°'otv\a sigurnost vožnje NAJVEČJI USPEH AVTOMOBILSKE TEHNIKE Stran 16 Mariborski VFCFPNtK Mri V Marinom, cine A. IV. 1935. ■ JR ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo «11 JR« 111 >> /e najboljša pralnica ovratnikov Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7 Mariborski otok ♦ RESTAVRACIJA IN KAVARNA na Mariborskem otoku se otvori za velikonočne praznike s koncertom le ¥ l lučaju lepega vremena, — Za obilen obisk se priporoča 947 restavrater Josip Majdič. Pozor! Na velikonočni pondeljek vse mlado in staro v PEKRE v gostilno TOMŠE, kjer bo ta dan 934 KONCERT Za obilen obisk se priporoča gostilničar. Vsi v Tatten-bachovo ul. 3 Samo Še 2 dni se prodajajo tam kras ne oljnate slike po neverjetno nizki ceni Ne zamudite te prilike! Vinotoč Lochert-Stojanc Meljski hrib 17 II Zakupnika iščemo za POHORSKI DOM. Tozadevni pogoji in pojasnila so na razpolago v Mariboru, Frančiškanska ul. 8/1., kjer se sprejemajo tudi ponudbe najkasneje do 20. aprila t. 1. Dom ima poleg restavracijskih prostorov tudi 21 prvovrstno opremljenih tujskih sob z 52 posteljami, vpeljana je elektrika ter v vse sobe mrzla in gorka tekoča voda. Otvoritev doma bo predvidoma I. junija 1.1. 939, Prevzem restavracij« OROVlC eri .Treh ribnikih' Cenjeno občinstvo najvljudneje obveščava, da sva s 1. aprilom t. 1. prevzela restavracijo ORO-VIČ. Zagotavljava najtočnejšo postrežbo pri najnižjih eenali. Cene vinu: po 8.—, 10.—. 12.— in 16.— Din: pivo vrček po Din 3.50. Topla in mrzla jedila po najnižjih cenah vedno na razpolago. — Za obilen obisk se vdano priporočata 927 I. in F. Kliček. Sanatorij ir Mariboru Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja: primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje tan, kostnih iii' sklepnih vnetij: toniza-torjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves: dlatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-nje: žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vne’tja: »enterocieaner«- jem za notranje črevesne kopeli pri za-peki. nanihovanju iri za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120.-. drugi razred 80.-, tretji razr. 60.-. Flamertna Angleški in češki kfttngarni Creoe-satin od Din 150.— naprej Crepe-de-chln Crepe-georgette Creoe-monnole Čisto volneni Trenchcoatl od Creoe-suede Din 1200.— naprei Creoe-fallle ♦ Crepe-marochln Creoe-ieanette Hubertus-plašči iz line vel- Foular biodio dlake, tudi v Trench- BTOklit coatfazonl UGODNE CENI! PLAČILNE OLAJŠAVE! L. ORNIK - MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 ' 1 Sadno drevje: jlbltne, hruške, črešnje, • slive, marelice, breskve, letniki, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je še na zalogi v drevesnici JOSIP ROSENBERG, Mfcfibor, Tržaška cesta 64., telefon intr. 2301 brtojavi ROSENBERG MARIBOR. Zahtevajte sezname; KLOBUKE kupite najboljše In najcenejše v klobučarni AUER, Maribor. Vetrinjska 14 Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkurenčne! Vinotoč Kokoschinegg Košaki 93 (Lajleriperk) odprt! Dohod skozi Cvejnik ali državno cesto pri tunelu Za Veliko noži Edina jugoslovenska tvornica gramofonov in plošč EDISON BELL PENKALA Gramofoni od Din 740*— Plošče od Din 26*— Na mesečno odplačilo po Din 100*— Zahtevajte naše brezplačne kataloge in cenike 1 Zastopstvo: los. Martini, galanterija, Maribor [T. SOKLIČ £ Maribor . %.fldro£ zastopniki se sprejmejo Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ slovenska ulica & 'A Bild ie Zlatica v desetim letu — v tem krepkem in pogumnem se dekletu razvil ie zmisel, da nad vse le snaga Zato pri praniu mamici pomaga In delo urno šlo le izpod rok ustvarja čuda milo Zlatorog: perilo ie kot svila mehko, belo, da srce Zlatice ga fc veselo. 01 Zlatica — glas gre okrog: nad vse ie terpentinsko milo Zlatorogi (Nadaljevalije sledi.) Z Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja ta urednik; PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA • ' - X Mariboru.