Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA Letna naročnina, Italija Lir 19.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 Letna inozemstvo Lir. 30.000 PODUREDNIŠTVO Letna inozemstvo, USA dol. 28 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 u Leto XXXIV. - Štev. 49 (1733) Gorica - četrtek, 23. decembra 1982 - Trst Posamezna številka Lir 400 i Spet bomo po božji dobroti doživeli božične praznike, ki nas bodo živo spominjali na dogodek, »ko se je razodela dobrotljivost in ljudomilost Boga našega Odrešenika «(Tit 3, 4). Te dni nam bo Bog »govoril po Sinu« (Hebr 1, 2). Zaradi njegovega prihoda je življenje postalo drugačno. Oddaljeni Bog je postal »Bog med nami«, Bog, ki z nami oblikuje našo zgodovino in naše življenje. Od nas pričakuje, da v teh blagoslovljenih dneh še posebej širimo usmiljenje, ljubezen in dobroto okrog sebe. Naj bi ne bilo nikogar med nami, ki bi ob spominu na lepoto nekdanjih božičnih dni občutil žalost osamljenosti in pomanjkanja ljubezni! S to mislijo pozdravljata svoje bralce, naročnike, sodelavce, velikodušne podpornike in vse ljudi dobre volje ter jim želita obilje božje milosti, božične radosti in veselega darovanja UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« Božični prazniki sv. očeta V četrtek 23. decembra ob 12. uri bo sv. oče sprejel kardinale in člane rimske kurije in govoril o položaju Cerkve v svetu. Polnočno mašo bo sv. oče daroval v baziliki sv. Petra, na božični dan pa bo maševal ob 10. uri. Opoldne bo z zunanje lože govoril o božiču in izrekel voščila v raznih jezikih ter podelil apostolski blagoslov mestu in svetu (Urbi et orbi). V nedeljo 2. januarja bo papež poromal v Rieli in Grecio, kjer je sv. Frančišek Asiški postavil žive jaslice. Še vedno se ga bojijo V četrtek 16. decembra je podtalno vodstvo razpuščenega delavskega sindikata Solidarnost sklicalo manifestacijo pred spomenikom leta 1970 padlim delavcem v Gdansku. Nedovoljenega shoda bi se bili morali udeležiti tudi delavci bližnjih ladjedelnic in drugih industrijskih obratov, Lech Walensa pa bi moral govoriti. To pa se ni zgodilo, ker je prišla ponj policija in ga odpeljala na zaslišanje. Pojasniti bi moral — to se je zgodilo že tretjič — domnevne finančne nepravilnosti pri upravlja- nju denarnih skladov pri Solidarnosti iz Gdanska. Seveda je bila to samo pretveza, kajti zaslišanje je trajalo le pol ure, nato pa so Walensa vozili po deželi med Gdanskom in Gdinjo sem in tja. Zvečer je bil spet doma. Neizgovorjeni govor pa se je še isti dan pojavil v Varšavi. V njem pravi bivši predsednik Solidarnosti: »Vemo, k čemu težimo, čeprav bo za uresničitev naših teženj morda treba več časa in druge poti. Solidarnost je iz sindikata prerasla v družbeno gibanje, ker si je naložila na ramena številne probleme. Sindikat formalno ne obstaja več, obstaja pa v nas, in tudi v tistih, ki so se mu odrekli.« Naslednji dan so tuji dopisniki po dolgotrajnem prerekanju s policisti, ki stražijo WaIensovo stanovanje, le uspeli priti do voditelja Solidarnosti. Ta jim je dejal, da je dialog z vlado za rešitev Poljske nujno potreben. »Gre za partijo šaha, pri kateri pa oblasti namesto figur zaenkrat uporabljajo policijske gumijevke.« Vendar se Walensa glede prihodnosti ne vznemirja. »Zmagali smo, zmagujemo in bomo zmagali. Ne vem, za kakšno ceno, a povratka nazaj ni!« Poslanica novega goriškega nadškofa Bratje in sestre v Kristusu! V adventnem času, času veselega in drhtečega pričakovanja Odrešenika vas vse prvič iskreno pozdravljam potem ko me je sv. oče Janez Pavel II. blagovolil izbrati za nadpastirja goriške Cerkve. Zmeden in ganjen ob tem imenovanju sem sledeč duhu mojega očeta sv. Frančiška Asiškega, ki »obljublja pokorščino in spoštovanje gospodu papežu...« (Pravila, pogl. I.) sprejel to službo, zanašajoč se ne na svoje sile, ampak na moč božje milosti in na pomoč, ki mi jo bo naklonila vaša dobrohotna in razumevajoča ljubezen. Sledeč Kristusu, ki prihaja, da obnovi svoje trajno in neprestano učlovečenje, prihajam tudi jaz k vam, da skupno praznujemo božič: praznik veselja in upanja za vse stvarstvo in za vsako novo stvar, ki se poraja v svetu. V božičnem času, na dan Gospodovega razglašenja narodom sveta se bo uresničila tudi moja nova stvarnost naslednika apostolov z odgovornostjo učitelja, duhovnika in pastirja. Na vas vse, dragi verniki goriške Cerkve, ki se z radostjo pripravljate na Gospodovo rojstvo, naslavljam nujen poziv, da se pripravite tudi na moje škofovsko rojstvo in se obrnete na nebeškega Očeta s sledečo lepo in globoko molitvijo: »Oče, ki poznaš skrivnosti srca, daj temu svojemu služabniku, od tebe izvoljenemu v škofovsko službo, da bo pasel tvojo sveto čredo in brez graje opravljal poslanstvo velikega duhovnika. Naj ti služi noč in dan, da nam boš naklonjen in da hoš sprejemal darove tl/oje svete Cerkve. — Z močjo Duha najvišjega duhovniška naj ima moč odpuščati grehe po tvojem ukazu; — naj razpolaga s službami Cerkve po tvoji volji; — naj odvezuje z oblastjo, ki si jo dal apostolom; — naj bo po krotkosti in čistosti srca živa in tebi všečna daritev po Kristusu, tvojem Sinu. Tebi, Oče, slava, moč, čast po Kristusu, s Svetim Duhom v sveti Cerkvi zdaj in vekomaj. Amen.« (Obred škofovskega posvečenja.) Tako bo božja moč oblekla mojo ubogo človeško naravo in pridem k vam, da vam bom oče, brat, prijatelj, da vas spoznam, vzljubim in delam z vami po občestveni poti naše Cerkve. Te dni začenjam bolje spoznavati čudovito zgodovino oglejske Cerkve, ki je Kristusov evangelij posredovala velikemu delu srednje Evrope. Osebno sem vesel, da se bom vključil v izročilo in zgodovino te Cerkve: Ogleja, ki je bil vrata za vzhodne dežele; Gradeža, ki je ljubeče in odločno očuval oglejsko veroizpoved; Gorice, ki je prejela dediščino Ogleja in Gradeža, da nadaljuje s povezovanjem in spajanjem ljudstev in različnih civilizacij ter vrši nalogo udobnega in odprtega mostu proti evropskemu Vzhodu. Zdi se mi kot da iz častitljivih in starodavnih bazilik v Ogleju, Gradežu in stolnice v Gorici prihajajo do mene naši svetniki in mučenci, škofje, diakoni in device: Mohor, Fortunat, Hilarij, Tacijan, Evfemi-ja in vsi ostati, ki jih je oglejska Cerke\’ rodila. Njim izročam svojo dušnopastirsko dejavnost in z radostnim srcem sprejemam voščilo oglejskega škofa sv. Hroma-•cija, ki mi ga je izrekel kapitularni vikar ms gr. Ristits: »Naj bo vedno pastir ponosen zaradi svojega občestva.« Že sem zato vesel in ponosen ob tej go-riški skupnosti ne le zaradi njene starodavne in bogate preteklosti, ampak tudi zaradi sedanje življenjske sile in zaradi velike naklonjenosti, ki mi jo je izkazala ob imenovanju s svojimi številnimi voščili in čestitkami. Naj velja moja ljubezen in bratski pozdrav najprej stolnemu kapitlju, članom kurije, vsej duhovščini, bogoslovcem, vsem redovnikom in redovnicam, združenjem in skupinam, ki vršijo apostolat. Upam, da bom našel v njih iskrene sodelavce v odgovorni škofovski službi. Radost in sijaj božične noči Božični praznik nam kliče z vso blago močjo: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, zato da se nihče ne pogubi, kdor vanj veruje, ampak ima večno življenje« (Jan 3, 16). Božji Sin, druga božja oseba, sprejme po brezmadežni Mariji našo človeško naravo in postane pravi človek — Jezus Kristus. Bog postane viden, da ga more*-mo poslušati in posnemati. Bog postane človek zato, da bi mi živeli večno življenje. Iz teh resnic priteka ves sijaj božične noči v mnogokrat tako temno noč človeškega življenja. Ce bi se odtrgali od tega izvira radostne božične svetlobe, bi kmalu zamrl tudi njen odsev. Vsa blesteča božična drevesca in vsi božični darovi, vsa bujna razsvetljava, s katero se za božič zagrinjajo številna mesta — vse to ne more v srcih ljudi prebuditi tistega, kar verujočemu kristjanu prinaša angelovo oznanilo, izrečeno betlehemskim pastirjem: »Ne bojte se! Prinašam vam veselo sporočilo, ki bo vzradtfvalo vse ljudi. Danes se vam je rodil v Davidovem mestu. Zveličar, ki je Kristus Gospod« (Lk 2„ 10-11). BOŽIČ NAM PRINAŠA VESELJE Veliko veselje, ki nam ga oznanja ta’ prinaša božič, je torej učlovečenje boije-ga Sina. »In Beseda je človek postala in med nami prebivala.« Bog je postal človek, da bi človek postal božji otrok. Postal je človek, da bi nas uboge napolnil s svojim bogastvom in da bi nam grešnikom dal možnost za spravo z Bogom in nas napravil za ljudi večnosti. Sv. Pavel nas je zato na tretjo adventno nedeljo spodbujal: »Bratje, veselite se vedno v Gospodu; zopet vam pravim: Veselite se! Vaša blagovest bodi znana vsem ljudem, Gospod je blizu« (Flp 4, 4.5), Pri božični polnočnici slišimo Pavlov poziv: »Razodela se je božja milost, ki prinaša odrešenje vsem ljudem; uči nas, da se odpovejmo brezbožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno, pravično in pobožno živimo...« (Tit 2, 11-12). K prvim jaslicam je Bog po angelu poklical pastirje. Ti so prihiteli in našli tam Marijo, Jožefa in Dete, v jasli položeno. Ko so si vse ogledali in povedali, kar jim je bilo o Detetu sporočeno, so se vrnili ter Boga slavili in hvalili za vse, kar so slišali in videli, prav kakor jim je bilo povedano. Ti pastirji, možje preprostega in vdanega srca, so tako postali pričevalci in oznanjevalci božje resnice in dobrote, luči in veselja. VABILO ZA NAS Božič vabi tudi nas, da ponižno poklek-n:mo pred jaslice in vdano izpovemo svojo vero v učlovečenega božjega Sina in našega Odrešenika. Taka izpoved ni za vse lahka, a zaradi tega ne bežimo pred čudežem božje ljubezni, saj je vsak izmed nas vpleten v zgodbo odrešenja. Kot kri-rštjani smo gotovo dobili pri krstu preroško naročilo. Pojdite tudi vi po vsem svetu in oznanjujte evangelij, sporočilo veselja, vsem ljudem. A koliko je danes ljudi, ki zanj vedo? In vendar mora biti v nas radost. Zaradi vseh, ki božič doživljajo; zaradi vseh, ki po njem hrepenijo, ki iščejo, ki trpijo, ker nimajo božične luči. Vsa ta srca se pa odpirajo milosti. Z njimi in zanje moramo moliti posebno na božični dan. Božič naj napolni naše življenje z veseljem in srečo, ker smo deležni velike božje ljubezni. Zdrami naj pa v nas tudi pripravljenost in moč, da bomo na božjo naklonjenost lahko odgovorili s trdnejšo vero in dobrimi deli. Tako bomo deležni tistega miru, ki presega vsako naše pričakovanje, in bomo posredovalci tistega miru, po katerem željno hrepeni ves svet. LOJZE ŠKERL Hvala za izrečena voščila civilnim in vojaškim oblastem, vsem možem in ženam, ki delujejo na družbenem, gospodarskem, sindikalnem, šolskem, podpornem in dobrodelnem področju. Naj jih Bog podpira pri njih delu! Poseben pozdrav naj prejmejo od svojega očeta iti pastirja, ki smatra za svojo prvenstveno nalogo, da je blizu vsem, ki trpijo, vsi bolniki po bolnišnicah in okrevališčih, vsi reveži iti vsi, ki se čutijo stiskani in zapuščeni. S frančiškanskim pozdravom »Mir in dobro« želim vstopiti v vsako hišo te moje ljubljene Cerkve in zaželeti vsaki družini, naj bo občestvo vere, življenja iti ljubezni, vsi njeni člani pa naj rastejo kot ljudje in kristjani. Slovenski skupnosti, ki je bistven del goriške nadškofije, izrekam svoj prisrčni in bratski pozdrav in ji zagotavljam, da bomo hodili skupaj ob spoštovanju in vrednotenju njenih jezikovnih in kulturnih posebnosti, tako da prispevamo k vedno večji občestve-nosti znotraj škofijske resničnosti. Skupaj z vami, predragi verniki, se hočem spoštljivo in s priznanjem spomniti svojega blagopokojnega prednika in vašega ljubljenega pastirja msgr. Petra Coco-lina, ki je s toliko vnemo deloval, molil in trpel skupno z vami. Naj od zgoraj spremlja pot goriške Cerkve, v kateri se je rodil in kateri je posvetil vse svoje moči, vse svoje življenje. Z neko žalostjo zapuščam svojo frančiškansko skupnost, toda pripravljen sem vključiti se z vsem navdušenjem, ki ga premorem, v Cerkev, ki mi jo je Gospod zaupal, da bom molil z vami, delal za evangelij z vami, krščansko pričal z vami. Zavedajoč se svoje slabotnosti prosim s psalmistom: »Kdor zaupa vate, Gospod, zaradi tebe ne bo osramočen« (Ps 68, 7). Ko tako prihajam k vam, ljubljeni verniki, vem, da se bom srečal z Marijo Devico, ki me iz svojih raznih svetišč, zlasti pa s podobe v apsidi oglejske bazilike sprejema, da me bo vodila in branila, kot je sprejela sv. Mohorja, prvega škofa in vse njegove naslednike. Sv. Mohor je upodobljen v škofovski obleki, ko dviga roko k Marijinemu prestolu, oznanjujoč pri tem, da je Marija Mati Kristusova in Mati Cerkve. Upam, da bom mogel nadaljevati oznanjevanje prvega našega škofa in vsem pokazati, da Marija ostaja najbolj gotova in najlažja pot za življenje v Kristusu in Cerkvi. Ko z vami v teh dneh premišljujem skrivnost Marijine brezmadežnosti in njenega devištva, ki hrepeneče pričakuje Sina Odrešenika, po Njej, naši ljubljeni Materi, toplo voščim vesel božič in blagoslovljeno novo leto. p ANTON[ VITAL BOMMARCO izvoljeni goriško-gradiščanski nadškof ■ Poljski primas Glemp je napisal božično poslanico, ki jo bodo 25. decembra brali po vseh poljskih cerkvah. Omenja težave, ki čakajo Poljsko v novem letu. Veseli se papeževega obiska, ki pa mora ohraniti verski značaj. Poziva k ohranitvi upanja in opozarja oblast, naj ne odpira številnih ran iz preteklosti. Naročnina v letu 1983 Zaradi splošnega porasta cen in življenjskih stroškov smo morali zvišati naročnino za prihodnje leto in sicer: za Italijo na 23.000 lir, za inozemstvo na 35.000 Ur oz. 28 USA dolarjev. Za zračno pošto bo treba doplačati po trenutni poštni tarifi. Posamezna številka bo od 1. januarja stala 500 lir. ■k Nasvidenje v novem letu! Ker je ta številka dvojna, prihodnji teden naš list ne izide. Naročniki in bralci prejmejo »Katoliški glas« spet prvi teden novega leta 1983, ko izidemo kot običajno v četrtek. Prva številka 35. letnika bo imela datum 6. januarja. Božično voščilo tržaškega škofa tem bo rrn Razgovor z dr. Štokom V svetu se je rodil Bog. In tako se je končno rodil tudi človek. Ta neverjetna novica je res pravo veselo oznanilo: je evangelij. Bog, ki so ga vsi pričakovali, je prišel na svet na nabolj nepričakovani način. Vedno, od vsega začetka dalje, je človek skušal postati »bog«. Razglasil se je za stvaritelja samega sebe, za začetek in konec vsega, razum je postavil za najvišje vodilo, sebe pa za neomejenega sodnika dobrega in slabega. Okrog sebe je zbral še druge sebi podobne »bogove« in zemljo je napolnil s smešnimi in tragičnimi maliki. Za božič Bog-človek ni več malik: je resničnost, ki je vsekakor različna od vsake človeške iznajdbe. Pot, ki si jo je Bog izbral, da je stopil med ljudi kakor eden izmed njih, je pripeljala do presenetljivega zaključka: ubog otrok, nad katerim se odpirajo nebesa in ki vse privlačuje k sebi, ponižne in velike, če le iskreno iščejo pravega in živega Boga. Vesel božič, ki je edini človeka vreden, je Gospod izbral zato, da bi vsak človek odkril svoj izvor, spoznal, kdo sploh je, se naučil ljubiti in odkriti resnično božjo V soboto 11. in v nedeljo 12. decembra je bil v Trstu pod geslom »Za samostojno politično nastopanje« pokrajinski kongres Slovenske skupnosti na Tržaškem. Pričel se je z obširnim in izčrpnim poročilom političnega tajnika dr. Zorka Hareja. Ta je obravnaval vsa najbolj pereča in aktualna vprašanja na Tržaškem od gospodarske krize do razlaščanj, delovanja krajevnih ustanov, globalne zaščite, strankine organizacije, letošnje junijske upravne volitve in politični položaj po njih. Zelo razgibano je bilo strankino organizacijsko življenje. Tako so bile ustanovljene sekcije v mestu. Mlajše sile so dejavnost stranke zelo poživile, povečal se je tudi stik z bazo. V zvezi z razlaščanjem slovenske zemlje je dr. Harej ugotovil, da je slovenska narodna skupnost od leta 1948 izgubila že polovico svojega narodnega ozemlja. Prav zato se SSk že od svojega nastanka odločno bori proti vsem oblikam odtujevanja naše zemlje. Že pred desetimi leti se je krepko postavila proti kraškim rezervatom in prek svojega deželnega poslanca zahtevala preklic Belcijevega zakona iz leta 1971. Odločno je SSk lani nastopila zoper uničevanje kmetijskih površin na Kolonkovcu in se protivi krivični urbanistični politiki. K temu spadajo tudi tako imenovane hitre ceste in področje za znanstvene raziskave na Krasu. Ko je omenil dr. Harej politični položaj, ki je nastal v tržaški pokrajini po letošnjih junijskih volitvah, je obrazložil, zakaj SSk ni vstopila v manjšinske odbore, ki so nastali po volitvah. SSk je bila namreč za sestavo širokih večin na tržaški občini in pokrajini ter je vztrajala na programskih točkah, ki morajo biti v soglasju z interesi naše narodne skupnosti. Sledila je razprava, v katero je poseglo nad dvajset udeležencev. Vsi so bili soglasni, da so prvi bližnji cilj strankine dejavnosti deželne volitve prihodnje leto. Nikakor se ne sme dogoditi, da izgubi SSk svojega edinega poslanca. Sicer po se je pokazal demokratičen pluralizem mnenj znotraj stranke, ki je prišel tudi do izraza v treh listah: »Enotnost«, »Nove perspektive« in »Leva struja«. Tako je »Enotnost« predložila resolucijo, ki predlaga, da se do deželnih volitev ne spremeni dosedanja politična smer in zavezništva. Konkretne sklepe o možni razširitvi večin v Trstu pa bo stranka sprejela, ko postane vprašanje aktualno in to na podlagi jasnih in ustreznih programskih obveznosti glede zahtev slovenske narodnostne skupnosti ter ustrezne koalicije, v kateri bi morale stranke deželne večine nastopati kot subjekt. Pristaši liste »Nove perspektive«, ki jo je podprla tudi »Leva struja« pa so predložili resolucijo, ki pravi: »SSk naj ne stopi v večine s tistimi strankami, ki v celoti ne sprejemajo bistvenih zahtev našega programa. Zaradi tega SSk ne more sodelovati z Listo za Trst, dokler se to gibanje ne odpove svojim protislovenskim stališčem.« Pri glasovanju je resolucija »Enotnosti« prejela 33 glasov, »Novih perspektiv« pa 24. Na koncu je kongres izvolil novo pokrajinsko vodstvo, ki ga sestavlja 31 članov. Osemnajst jih pripada »Enotnosti«, M »Novim perspektivam«, dva »Levi struji«. Na listi »Enotnosti« so bili izvoljeni Zorko Harej, Drago Štoka, Alojz Tul, Ivo Jevnikar, Marij Maver, Boris Slama, inž. podobo, po kateri naj upodablja svoje življenje. To je voščilo, ki ga naslavljam svojim bratom tržaške Cerkve, kristjanom, vernikom in vsem Tržačanom brez izjeme. Vsem voščim velik mir: tisti mir, ki pomirja vsakega posebej, ki daje možnost, da se spoznamo kot božjo podobo in da ga uživamo iz vsega srca; tisti mir, ki ustvarja red in prinaša vedrost v medsebojne odnose, ker vsak priznava v drugem to enako in najvišjo odliko; tisti mir, ki res prinaša v družbo in zgodovino pomiritev in upanje, ker je Bog sam postal glava in vodnik našega zemeljskega potovanja. Božični mir naj bo obilno predvsem tam, kjer ga je malo; tam, kjer zaradi hudobije, krivic in človeškega trpljenja teče kri in se razjeda sožitje med narodi. Betlehemska poslanica naj razoroži srca in roke, posamezne osebe in vojaške velesile. Predvsem pa naj ta poslanica pritegne vse razpoložljive moči, da se odpravi pokvarjenost, nevednost, lakota, revščina, bolezni; in da se pospeši sloga, sodelovanje, solidarnost, bratska in občečloveška ljubezen. Karlo Grgič, Edvard Krapež, Aleš Lokar, Aleksander Mužina, Anamarija Sancin, Branko Slavec, Jurko Slokar, Aldo Štefančič, Marko Udovič, Vladimir Bak, Maks Šah in Humbert Mamolo. Listi »Nove perspektive« pripadajo Rafko Dolhar, Marija Brecelj, Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Aleksander Cergol, Peter Grilanc, Marino Kokorovec, Miro Opelt, Saša Rudolf, An-tek Terčon in Marinka Theuerschuh. »Levo strujo« bosta zastopala Boris Gombač in Stanko Škrinjar. Kamenčki Uveli slovenski nagelj PSI-ja V Gradiški se je v nedeljo 19. decembra vršil pokrajinski kongres PSI. Vse lepo in praznično. Poljubljanje in rdeči nageljni. Visoke osebnosti, tudi novi minister Fortuna. Vsi, samo Slovencev nikjer. Napisi, didaskalije, časopisi. Slovenske besede ni. le to tista stranka, kjer naj bi imeli zatočišče Slovenci?, se Vprašaš. Oder. Veliki možje, minister Fortuna, predsednik pokrajine Cumpeta, senator Lepre, župan iz Tržiča Blasig itd. itd., da, skoraj bi bil pozabil Cesare-ja Devetaga, menda bivšega komandanta Brigate Gorizia (gre za tiste, ki so se organizirali, da bi Gorice ne zavzeli slovenski partizani, ne?). Slovenca pa nikjer, bi rekel Martin Krpan. Ni ga bilo, ker ta raja ni za predsedniški oder. Na levi strani pa velika italijanska trobojnica. Še modro so ravnali pri agenciji Alpe-Adria. da so v ponedeljkovi oddaji »Odprta meja« pokazali cel oder razen kota, kjer je visela zastava. n. n. »Katoliški glas« pripravlja izlet v Grčijo Izlet bo trajal 9 dni, od petka 22. do sobote 30. julija. Prvi dan postanek v San Marinu, zvečer v Loretu. Drugi dan Bari (bazilika sv. Miklavža, popoldne Castellana Grotte in zoo Fasano). Zvečer iz Brindi-sija s trajektom v Grčijo. Tretji dan od Igumenice prek Epira (mesto Ioannina), prelaz Mazia (915 m) do Metsova. Kosilo. Popoldne ogled svetovno znanih >fv zraku visečih« samostanov Meteora. Prenočevanje v Trikali, Tesalija. Četrti dan v starodavno preročišče Delfi. Čez goro Parnas in Tebe v Atene. Peti dan ves dan v Atenah. Popoldne ogled Pireja in prosto. Šesti dan Korint, Mikene, Nafplion in Epi-dauros. Prenočevanje v Nafplionu. Sedmi dan v starodavno Olimpio. Popoldne v Pa-tras ob Korintskem zalivu. Po polnoči z ladjo v Ancono. Osmi dan na vožnji po morju. Deveti dan kosilo v Riminiju. Ob 21. uri povratek v Gorico. Ves čas bivanja v Grčiji bomo imeli slovenskega vodiča. Za potovanje je dovolj veljavna osebna izkaznica. Cena potovanja 740.000 lir. Pri vpisu je treba plačati na račun 200.000 lir. Šele s tem se dobi pravico do sedeža. Zgolj ustne prijave ne bomo upoštevali. Za sobo z eno posteljo je treba doplačati za vsako noč (pet noči) po 16.000 lir, skupaj 80.000 lir. Kdor bi hotel na ladji kabino za 2 osebi namesto za običajne štiri, doplača za tri noči 97.000 lir na osebo. Predviden je le en avtobus, pohitite torej s prijavami. Zadnji rok 15. junij 1983, če ne bodo že prej zasedena vsa mesta. Do tedaj je treba tudi plačati celotni znesek. ■ Tudi poslanska zbornica je izrekla zaupnico Fanfanijev.i štiristrankarski vladi. Zanjo je glasovalo 349 poslancev, 15 se jih je vzdržalo (predvsem republikanci), proti jih je bilo 244 (komunisti, proletarska enotnost, radikalci, misovci in Gruber-Benco od Liste za Trst). V odgovoru na razne interpelacije se je Fanfani dotaknil tudi vprašanj Trsta, pri tem pa prezrl kot že v senatu zadevo slovenske manjšine. Pač pa je omenil probleme francoske manjšine v Dolini Aosta in nemške na Južnem Tirolskem. Tako Gruber-Benco kot Tombesi od tržaške DC sta vladi očitala, da po uvedbi jugoslovanskih omejevalnih gospodarskih ukrepov ni nič storila za Trst. Fanfani ni vedel povedati drugega kot da so predvideni novi stiki z jugoslovansko vlado, da bi se našle konstruktivne rešitve. ■ Deželne volitve v Hamburgu preteklo nedeljo so dale absolutno večino socialdemokratom, ki so si osvojili 64 sedežev, 9 več kot pri zadnjih volitvah. Krščanski demokrati so precej nazadovali (od 56 na 48). Tudi stranka »zelenih« (gibanje za čistočo okolja) je ob eno mesto. Imela bo 8 zastopnikov. Ker so liberalci prejeli manj kot 5 % glasov so tudi to pot ostali brez sedeža. 'Naravno je zmaga socialdemokratov v njihovih vrstah povzročila val optimizma glede prihodnjih državnozborskih volitev, ki bodo čez dobra dva meseca. ■ Poljski parlament je izglasoval zakon, ki daje vojaški vladi pravico prekiniti (ne odpraviti!) vojaško stanje v državi, kar naj bi se zgodilo 31. decembra letos, obenem pa je sprejel drug zakon, ki pooblašča vlado, da se še naprej poslužuje ukrepov, s katerimi je zatrla odpor ljudstva. Tako bo vlada tudi v bodoče nadzirala telefonske pogovore, odpirala zasebna pisma, cenzurirala tisk, imela zastražene važnejše tovarne itd. Proti temu je takoj protestiral nadškof Glemp, češ da so taka določila v ostrem nasprotju s splošnim čutom za pravičnost. ■ Zahodnonemški kancler Helmut Kohl je zahteval v parlamentu zaupnico za svojo vlado z namenom, da je ne prejme in tako lahko razpiše nove volitve, ki naj bi bile v nedeljo 6. marca 1983. Kohl je namreč mnenja, da so volitve potrebne iz treh razlogov: da se uredi državni proračun, zniža brezposelnost in okrepi gospodarstvo. Pri glasovanju je socialdemokratska opozicija (218 poslancev) glasovala proti zaupnici, krščanski demokrati in njih zavezniki (248 poslancev) pa so se vzdržali. Tako je bila na umeten način izrečena nezaupnica Kohlovi vladi, pot do volitev pa odprta. ■ Sv. oče Janez Pavel II. je v Vatikanu sprejel madžarskega zunanjega ministra Puja in se z njim brez tolmačev razgovar-jal pol ure. Nato ga je sprejel še državni tajnik kardinal Casaroli. O razgovorih ni bilo izdano nobeno poročilo. Da je prišlo do odjuge med Apostolskim sedežem in madžarskim komunističnim režimom priča tudi dejstvo, da so na Madžarskem izdali znamko s sliko papeža Janeza Pavla II. in z napisom: »Prvi slovanski papež v zgodovini.« Hudo razdejanje v Anconi zaradi zemeljskega usada Italijo je spet prizadela težka prirodna nesreča. S hriba Fornetto se je v Anconi, mestu s 100.000 prebivalci ob jadranski obali sprožil zemeljski usad izrednih razmerij. V širini kakih dveh in dolžini 3 kilometrov je zajel dva anconska okraja, Posatore in Villo Barducci. Pri tem je bilo poškodovano plinsko omrežje, popokale so vodovodne cevi, prekinjena je bila telefonska povezava, prizadete so bile prometne zveze. Več cest, del avtoceste in železniška proga so bile močno poškodovane. 4.000 ljudi je moralo zapustiti razdejana in razmajana poslopja, ki jih je več sto. Usad je med drugim popolnoma uničil dve kliniki in nepopravljivo poškodoval medicinsko fakulteto. Na srečo je zemeljska gmota drsela zelo počasi, tako da so lahko vse prebivalstvo pravočasno izselili. Na kraj nesreče je takoj prišel minister za civilno zaščito Fortuna, kasneje si je prizadeto obmpčje ogledal tudi notranji minister Rognoni. Vlada je s posebnim zakonskim odlokom nakazala v sklad za pomoč Anconi 80 milijard lir. Za naš list je za božično številko sodelavec g. Dušan Jakomin naprosil našega deželnega svetovalca dr. Draga Štoko za krajši intervju. Dr. Štoka se je vabilu rad odzval in tako posredujemo njegov intervju v tej številki. Kolikor vemo, poteka že 15. leto, kar ste bili izvoljeni za deželnega svetovalca na listi Slovenske skupnosti. To obdobje je lahko dolgo ali kratko, odvisno je od problemov, ki jih je bilo treba v tem času sproti reševati. Nam lahko o tem kaj poveste? Deželna zbornica objavlja vsako izrečeno besedo posameznega poslanca v posebnih zapiskih oz. knjigah. Vse, kar je torej kdo v deželni zbornici izjavil, ugovarjal, protestiral, glasoval za ali proti, je torej objavljeno. Nič ni skritega, niti besedice ne, zato lahko z mimo vestjo trdim, da je Slovenska skupnost v teh 20 letih prisotnosti v deželni zbornici i-grala izredno vlogo v korist našega človeka. Govorite o dvajsetletnem delovanju, v kakšnem smislu? Konec januarja leta 1983 bo dežela slovesno proslavila 20-letnico deželnega statuta. Na izredni svečani seji bodo ugledni gostje govorili o 20-letnici deželnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine, nad katerim smo kot Slovenci sicer razočarani, saj nas nikdar izrecno ne imenuje, vendar je realnost deželne avtonomije, ki je bila globoko čutena pred 20 leti in še prej, tudi nam Slovencem prinesla marsikaj pozitivnega. Kaj bi lahko rekli o tem obdobju? Mirne vesti lahko rečem, da je bil v vseh teh 20 letih naš deželni svetovalec, v prvi mandatni dobi dr. Jože Škerk, v naslednjih pa jaz, subjekt vseh zahtev in predlogov, ki so zadevali vsakega našega človeka, pa naj dela na političnem, kulturnem, športnem, verskem, dobrodelnem ali kateremkoli drugem področju. Z gotovostjo lahko trdim, da bi brez našega poslanca v deželni zbornici bili osiromašeni in narodnostna škoda bi bila v tem pogledu nepopravljiva. Bom nekoliko izzivalen, vendar nekateri trdijo, da nas lahko tudi italijanske stranke primerno predstavljajo in zagovarjajo naše interese. Kaj menite vi o tem? Bom zelo jasen, kolikor sta me 15-letno delovanje in boj v deželni zbornici še bolj prepričala o nujnosti samostojnega slovenskega političnega nastopanja. Italijanske stranke imajo svoje probleme in skrbi, za nas jim preostane bore malo časa, razen seveda ko gre za volilno propagando. Značilno je s tem v zvezi dejstvo, da so se npr. komunisti vzdržali glasovanja, ko je šlo za resolucijo o pri-poročitvi parlamentu zakonskega predloga SSk, ki je predvideval globalno zaščito Slovencev v naši deželi. Razprava je potekala v zbornici kar tri dni, in sicer 2., 3. in 4. junija lani, in nas je to komunistično stališče globoko prizadelo. Drug tak primer se je zgodil 15. decembra letos, ko so za naravne parke in kra-ške rezervate glasovali socialisti v prid, komunisti se vzdržali, SSk pa bila proti. To so dokazi, ki ne potrebujejo drugih besed. Spomladi ste postali predsednik 7. deželne komisije kot prvi Slovenec v zgodovini deželne zbornice in ste odgovoren za sektor turizma, prometa in prevozništva. Kakšne težave in zadoščenja imate na tem mestu? Na tem odgovornem mestu sem približno pol leta, odkar je SSk stopila v de- želno večino skupaj s strankami, ki jih jaz še vedno prištevam med stranke u-stavnega loka, kar pomeni, da je PCI v opoziciji, kot tudi lista za Trst, PDUP, DP in ostali. Vendar lahko rečem, da smo v tej komisiji dosegli marsikaj. V tem kratkem času smo sporazumno z odbornikom Rinaldijem dosegli, v duhu Osimskega sporazuma in v korist našega gospodarstva, da se je porazdelilo med razne ustanove in za razne objekte skoraj 200 milijard lir. Imate kot Slovenec na tem mestu mnogo težav? Rekel bi da ne, kolikor predstavljam SSk, ki si je v tem 20-letnem življenju dežele Furlanije-Julijske krajine pridobila ugled in zaupanje skoro vseh strank, razen seveda MSI. Bližajo se deželne volitve. Pravkar ste na Goriškem in Tržaškem imeli pokrajinske kongrese. Enkrat januarja boste imeli, kot smo zvedeli, deželni kongres. Bi nam lahko povedali kaj s tem v zvezi? Slovenska skupnost ima kot sicer vsaka družba, ustanova ali društvo razne notranje probleme in težave. Vse to skušamo reševati, včasih tudi z nekimi težavami, v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Glavno je, da imamo, vsaj tisti, ki smo na odgovornejših mestih, vedno pred očmi načela in vrednote, na podlagi katerih ostaja SSk vedno živa in zdrava, in to v vseh še tako težkih in zamotanih situacijah. Za nas so besede slovenstvo, samostojnost, demokracija, pluralizem, svoboda nekaj trajnega, ki jih ne sme nič obsenčiti in za kar se mol imo Slovenci v Italiji vsak dan boriti. V tem smislu gre naša zahvala vsem Slovencem v zamejstvu, ki so nas v teh prizadevanjih podprli vsa ta desetletja.. In z globalno zaščito, kakšna je situacija? Ne preveč rožnata, ker še vedno ni gotovo, ali bodo izredne parlamentarne volitve na pomlad prihodnjega leta ali ne. Na vsak način imamo kot SSk v osebi sen. Fontanarija velikega prijatelja, v o-kviru enotne slovenske delegacije pa si bomo prizadevali za nadaljnje koristne akcije pri italijanskih izvršnih oblasteh in parlamentu. Naša zahvala gre tudi tisku in drugim javnim občilom, ki so o našem delu poročali. Vsem hvala in vesele božične praznike ter vse dobro v novem letu. ■ Zahodnonemški parlament je naslovil na Italijo, Nizozemsko in Sovjetsko zvezo prošnjo, naj iz človečanskih razlogov osvobodijo štiri vojne zločince, ki so še zaprti v omenjenih državah in so obsojeni na dosmrtno ječo. V Italiji je to 66-letni Walter Reder, na Nizozemskem 80-letni Franz Fischer in 70-letni Ferdinand Aus-derfiinten, v Spandauu (Zah. Berlin) pa 88-letni bivši Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. ■ Novi sovjetski voditelj Andropov je utrdil svojo oblast s tem, da je za notranjega ministra imenoval 64-letnega Vitalija Fedorčuka, ki je pred sedmimi meseci nasledil Andropova kot šef politične policije KGB. Mesto šefa politične policije pa je prevzel dosedanji podšef 59-letni Viktor Čebrikov. Oba sta zvesta Andropovova privrženca. Pokrajinski kongres tržaške Slovenske skupnosti Deželna komisija, ki jo vodi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, si je v teh dneh ogledala tržaško pristanišče. V delegaciji so bili še podpredsednik deželnega sveta Del Gobbo, podpredsednik komisije Tarondo, člani Vigini, Proserpio, Pellis in drugi. Deželno komisijo je sprejel predsednik tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti skupaj z glavnim direktorjem ter konzulom enotne pristaniške družbe Hiklom Novi goriški nadškof sam o sebi Božične slikarske mojstrovine Bliža se dan škofovskega posvečenja novoimenovanega goriškega nadškofa p. Antona Vitala Bommarca. V četrtek 6. januarja, ki se v Vatikanu še vedno obhaja kot praznik Razglašenja Gospodovega, bo v baziliki sv. Petra prejel polnost duhovništva. In točno mesec dni nato bo v nedeljo 6. februarja prišel v Gorico, da prevzame škofijski sedež. Po dobrih 33 letih se bo tako vrni-l v mesto, kjer je za božič 1949 opravil svojo novo mašo. To je bilo tako: Na praznik Marije Brezmadežne je bil leta 1949 v Padovi posvečen za duhovnika. Nova meja mu je onemogočala, da bi novo mašo opravil na rodnem Cresu, ki je 15. septembra 1947 pripadel Jugoslaviji. Imel pa je v Gorici strica po očetovi strani, pomorskega kapitana, ki se je s tolikimi drugimi Dalmatinci in Istrani zatekel