LETO XX. — številka 95 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Iržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 16. 12. 1957 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab GLASI L O S O CIALISTIČNE ZVE ZE DELOVNEG A LJUDSTVA ZA GORENJSKO Teden solidarnosti z Vietnamom V sredo popoldne so se na seji kranjskega koordinacij, skega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije dogovorili, da bo v torek popoldne v okviru tedna solidarnosti z vietnamskim narodom na Tr8u revolucije v Kranju protestno zborovanje in pohod po kranjskih ulicah. Zborovanje bo skupaj s koordinacijskim odborom pri. pravil občinski komite mladine, v programu pa bo sodeloval tudi klub OZN kranjske gimnazije. Razen tega bo v okviru tedna solidarnosti še okrog Občinski komite ZMS Kranj in Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam agresije prirejata v tednu solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva v torek, 19. decembra, ob 17. uri na Trgu revolucije PROTESTNO ZBOROVANJE IN POHOD PO ULICAH KRANJA Vabimo mladino in občane Kranja, da se tega zborovanja udeležijo! Občinski komite ZMS Kranj Koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije Kranj 340 preostalih prebivalcev kranjske občine darovalo kri. Tako bo v kranjski občini darovalo kri 584 občanov. Hkrati pa bo 20. decembra v kranjski občini zaključeno tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov za žrtve imperialistične agresije in za Vietnam. Do sedaj so delovne organizacije in občani v kranjski občini prispevali za pomoč žrtvam imperialistične agresije več kot 17 milijonov starih dinarjev, za pomoč Vietnamu pa skoraj dva milijona starih dinarjev. V okviru tedna solidarnosti z vietnamskim narodom bo kranjski koordinacijski odbor šolam in delovnim organizacijam razdelil tudi značke A. Ž. ŠKOFJELOŠKA OBČINA PRAZNUJE Poljska delegacija v Kranju V Četrtek popoldne J© obiskala občinski komite zveze komunist0' v Kr»nJu Štiričlanska študijska delegacija Doljske združene delavske partije, W Je te dni gost CK ZKJ Predstavniki kranjskega občinskega komiteja so jih seznanili o organiziranosti in delu komunistov v občini. Člani delegacije so se še posebej zanimali, kakšno je bilo delo komunistov v občini pred reorganizacijo in po njej. Po pogovorih na občinskem komiteju je študijska delegacija obiskala organizacijo ZK Vodovodni stolp, ki Je ena največjih organizacij v kranjski občini po reorganizaciji. Tu so se s predstavniki sekretariata in drugimi pogovarjali o vlogi in delu krajevne organizacije zveze komunistov. A. 2. Novoletno darilo KOKRE svojim kupcem Nagradno žrebanje v vseh prodajalnah Kokre Izžrebanih bo 309 ZAPESTNIH UR ženskih in moških V poštev pride vsak nakup prek 30 N din Priporočajo se prodajalne veletrgovskega podjetja KOKRA KRANJ Odlikovanja za udeležence oktobrske revolucije Sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Ivan Benediktov je v torek, 12. decembra, izročil sovjetska odlikovanja tridesetim Slovencem — udeležencem oktobrske socialistične revolucije, s katerimi jih je ob 50-letnici velikega Oktobra odlikoval prezidij vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Med odlikovane! je tudi"č^seT"gorenjskih udeležencev oktobrske revolucije. Tako so bili z medaljo za vo^ne zasluge odlikovani naslednji tovariši: Franc Dolinar, Jože Perpar in Anton Pezdevšek — vsi z Jesenic, Janez Sušnik in Franc Valjavec iz Kranja, Jakob Stupar, Albert Uršič in Franc Virjent iz Kamnika ter Franc Mcžek iz Slatne pri Radovljici in Peter Uzar iz Tržiča. Slovesnosti ob podelitvi odlikovanj so se udeležili tudi predsednik republiškega odbora za proslavo 50-letnice Oktobra Miha Marinko, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. France Hočevar in predsednik mestnega sveta Ljubljana inž. Miha KoŠak. V. G. Na novoletnem sejmu v Kranju od 16. dec. 1967 prodajamo po znižanih cenah ŽENSKO IN MOŠKO KONFEKCIJO, POSTELJNINO, NOGAVICE IN PLETENINE Obiščite prodajni prostor trgov, podjetja ELITA KRANJ Obiščite VIII. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 26. m 1967 v domu FRANCA V O D O PIV C A 4 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 16. decembra 19( Urbanistični program in načrt sprejeta V četrtek popoldne sta oba zbora kranjske občinske skupščine na deveti seji sprejela z nekaterimi spremembami in dopolnitvami urbanistični program kranjske ob čine za prihodnjih trideset let in urbanistični načrt mesta Kranja. Po tem pa sta bili na dnevnem redu še predhodni razpravi o Jpredlogu Bled Kam z organizacijami V ponedeljek so imele v učilnici posebne osnovne šole na Bledu sestanek blejske družbenopolitične organizacije, na katerem so odločno postavili zahteve, da morajo dobiti prostor, v katerem bi se lahko shajali. Blejske organizacije so znane iz bližnje preteklosti kot izredno delavne in prizadevne. Zaradi tega je položaj, ki vlada sedaj na Bledu, toliko bolj nerazumljiv. Povedali so, da si je bivše družbene prostore, ki so bili last Delavske univerze, prilastilo Stanovanjsko podjetje Radovljica in jih dalo posebni šoli. Tako so organizacije prisiljene, da se shajajo na najbolj nemogočih mestih (tudi v gostilnah). Pomanjkanje prostorov močno čutita tudi oktobra ustanovljeni mladinski aktiv (shajajo se v privatnih stanovanjih) in knjižnica, ki mora delati v neprimerni sobi s površino 40 m' (obiskuje jo okoli 2500 bralcev). Predstavniki organizacij so posebno opozorili na težave zaradi prostorov sedaj, ko bi morali razviti pestro dejavnost ob priložnosti priprav na referendum za gradnjo Sol v občini. p. C. resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb in o predlogu proračuna za prihodnje leto. Tako je v resoluciji predvideno, da se bo prihodnje leto povečal narodni dohodek v občini za 10,8 odstotka, skladi gospodarskih organizacij pa za 18,4 odstotka. Za investicije v gospodarstvu pa je predvideno, da se bodo zmanjšale za 4 odstotke, hkrati pa naj bi se število zaposlenih povečalo za 1,6 odstotka (predvsem v industriji). Razen tega pa je tudi predvideno, da se bo prihodnje leto izvoz povečal za 13,6 odstotka. V predlogu predračuna občine za prihodnje leto pa je predvideno, da bo na voljo 9,5 odstotka več denarja kot je bilo predvideno za letos. Tako naj bi se od treh milijard 415 milijonov starih dinarjev porazdelilo na proračun 58,68 odstotka, na šolstvo (brez izgradnje) pa 41,32 odstotka. Tako o resuluciji razvoja gospodarstva in družbenih služb kot o proračunu za prihodnje leto pa so razpravljali tudi vsi sveti občinske skupščine, razen sveta za vzgojo in izobraževanje, ki ni bil sklepčen. Med drugim je svet za industrijo in obrt menil, da ise bodo posledice zaradi 4 odstotkov manjših investicij v gospodarstvo pokazale že v letu 1969, svet za zdravstvo in socialno varstvo pa je predlagal, da je treba vso pozornost v prihodnjem letu posvetiti otroškemu varstvu. Oba zbora sita sprejela sklep, da maj tako o resoluciji kot o proračunu razpravljajo še zbori volivcev. A. žalar Opustiti stare navade Na Jesenicah je bila v petek popoldne delovna konferenca komunistov jeseniške železarne, ki se je je udeležilo nad 400 članov ZK in več gostov; med njimi tudi član CK ZKS Vinko Hafner. V takem številu so se komunisti letos zbrali že petič in drugič po reorganizaciji ZK v Železarni. Na konferenci so govorili o aktualnih problemih v Železarni in o nalogah komunistov pri prilagajanju podjetja zahtevam gospodarske Posvetovanje predstavnikov RK Gorenjske Potrebne so nove oblike zdravstvene vzgoje Pri hitrem gospodarskem razvoju smo zdravstveno prosvetljevanje ljudi skoraj zanemarili. Metode dela zdravstvene službe na tem področju so že zastarele. Pravzaprav ne zdravstvene službe, saj se s tem ukvarja samo organizacija rdečega križa. Vse preveč je razširjena miselnost, da smo na področju higiene storili dovolj, obenem pa pravijo zdravstveni delavci, da se je nevarno obolenje jeter Prihodnji teden zbori volivcev Na zadnji seji kranjske občinske skupščine sta oba zbora sprejela sklep, da bodo od 17. do 22. decembra v občini zbori volivcev. Na teh zborih bodo odborniki seznanjali volivce o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb in o predlogu proračuna občine za prihodnje leto. Čeprav so zbori volivcev o teh vprašanjih vsako leto, je problematika, o kateri bo govora na teh zborih, prav tako aktualna. Saj bo med drugim govora tudi o denarju za dejavnost krajevnih skupnosti v prihodnjem letu. V predlogu proračuna je namreč predvideno, da bodo prihodnje leto krajevne skupnosti dobile za 4,12 odstotka več denarja kot letos. Tako se bo denar za namensko dejavnost med krajevne skupnosti porazdeljevaJ na podlagi dolžine cest, javne kanalizacije, javne razsvetljave in vzdrževanja parkov in spomenikov. Za druge namene pa bodo krajevne skupnosti dobile denar na podlagi števila prebivalcev v krajevni skupnosti. Zbori volivcev o teh dveh pomembnih vprašanjih za prihodnje leto bodo prihodnji teden zato, ker je predvideno, da bosta oba zbora občinske skupščine sprejela tako resolucijo kot proračun še letos. Seja, na kateri bodo razpravljali o tem, je predvidena za 28. december. A. 2. pred nedavnim razširilo prav zaradi slabih higienskih navad prebivalstva. Obenem pa ugotavljajo, da udeležba na zdravstvenih predavanjih v zadnjih letih upada. Zaradi vseh teh pojavov so na republiškem odboru rdečega križa v Ljubljani sklenili organizirati šolo za zdravje. To bo ciklus predavanj, za katera so pripravili teze znani zdravstveni delavci. Poleg predavanj o osebni in splošni higieni, so v ciklus vključena še predavanja o športni rekreaciji (teze je pripravil prof. Drago Ulaga), zdravi prehrani in pa -vse bolj aktualni turistični dejavnosti. Predavanje kako pripravimo sobo za gosta z majhnimi stroški je pripravil dipl. ing. arh. Zvonko Saga-din. Vsako leto bi temu ciklusu dodajali nove teme. Vključiti nameravajo tudi zanimivo predavanje o mentalni higieni. Na posvetovanju s predstavniki gorenjskih odborov rdečega križa, na katerem so na žalost manjkali predstavniki Tržiča in škofje Loke, so sklenili pritegniti k sodelovanju več zdravstvenih delavcev, ki naj bi predavali predvsem v krajevnih skupnostih Gorenjske L. M. Želite POTOVATI? Nič skrbi s prevozom Avtopromet Gorenjska Kranj tram nudi udobna, varna in poceni potovanja v svojih avtobusih 23. DECEMBRA: KRANJ—TRBIŽ—KRANJ Odhod ob 6. uri — povratek ob 13. uri — cena 19 N din 23. DECEMBRA: KRANJ—CELOVEC—KRANJ Odhod ob 7. uri — povratek ob 14, uri — cena 17 N din INFORMACIJE: v Kranju poslovalnica Turist, cesta JLA 1, telefon 21-565 In v turističnem oddelku podjetja Trg revolucije 4, telefon 21-081; v Tržiču poslovalnica podjetja, Cesta JLA 2, telefon 71-268 reforme. Tako so ocenili đo-« sedanje gospodarske in poli-; tične razmere ter odnose v kolektivu. Ugotovili so, da je treba iskati vzroke za sedanje stanje, ko je jeseniška železarna na meji rentabilnosti, v odnosu in odgovornosti do dela, v nagrajevanju* nerazvitem samoupravljanju; kadrovski politiki itd. Ugotovili so tudi, da bo treba v tovarni opustiti stare navade,-ki se kažejo predvsem v obrtniškem odnosu do proizvodnje. Zato so na konferenci imenovali posebno komisijo, ki bo vse te predloge in sklepe uredila in jih posredovala ustreznim službam* organom samoupravljanja in drugim. Vinko Hafner je v razpravi seznanil komuniste o razmerah v našem železarstvu in poudaril, da sta usoda in nadaljnji razvoj jeseniške železarne odvisna Predvsem od članov kolektiva in komunistov. Povedal pa je tudi; da bo razmere v železarstvu morala pomagati reševati tudi širša družbena skupnost, J. 1». volan ljubljana kersnikova 6 NOVOLETNI POPUST v decembru 1967 101. na vse blago prodano za gotovino v prodajalnah podjetja volan ljubljana 6 Kersnikova 6 % Tavčarjeva 7 9 Gosposvetska 3 9 Vošnjakova 3 in # prodajalni Trbovlje Obenem SREČNO v leto 1968! Jutri v Naklem referendum Jutri, v nedeljo, 17. decembra, se bodo kmetje — kooperanti in člani kolektiva kmetijske zadruge Naklo na referendumu odločili, ali bo zadruga še naprej ostala samostojna gospodarska organizacija ali pa se bo že s pričetkom prihodnjega leta priključila Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj. Ce bo izid referenduma pozitiven, se pravi, če se bodo kmetje in člani kolektiva odločili za priključitev, bo K2K v Naklem formiral samostoj- ni obrat »kooperacija«, ki pa seveda teritorialno ne bo več omejen na sedanje področje naklanske zadruge, ampak bi se širil, kolikor bi mu to pač uspevalo. Obrat bi imel svoje organe samoupravljanja in bi se ukvarjal izključno s kooperacijsko službo, dosedanja lastna proizvodnja zadruge pa bi se priključila obratu kmetijstvo Kmetijsko živilskega kombinata. V sredo, 13. decembra, so se v Naklem sestali predstav- Gospodarskim in družb, organizacijam na Gorenjskem Vabimo vas na predavanje, ki bo v torek, dne 19. decembra 1.1. ob 17. uri v Klubu gospodarstvenikov v Kranju. Prešernova ulica 11/1. O NEKATERIH TEKOČIH PEREČIH EKONOMSKIH PROBLEMIH V SR SLOVENIJI Predaval bo tovariš RINO SIMONETI, predsednik gospodarskega odbora izvršnega sveta Skupščine SRS. Po predavanju je zaželena razprava. Zaradi aktualnosti vsebine predavanja pričakujemo čim-večjo udeležbo predstavnikov gospodarskih in družbenih organizacij! OBVESTILO KŽK KRANJ DE KLAVNICA obvešča potrošnike, da bomo od 20. 12. do 30. 12. imeli na zalogi neomejene količine SVINJSKIH POLOVIC od belo mesnatih prašičev po 8 N din za kg. Pa želji dobite tudi drobovino, kri in čreva, ga izdelavo krvavic, pečenic in domačih salam. Naročila sprejemamo v centralni poslovalnici Maistrov trg 7, telefon 22859 vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure. Po želji potrošnikov tudi v ostalih poslovalnicah KŽK Kranj DE klavnica. Dostava na dom brezplačno na območju Kranja. Se priporoča KŽK Kranj DE Klavnica niki kmetov kooperantov, predstavniki zadružnega kolektiva in predstavniki KŽK Kranj. Pogovorili so se o prednostih, ki jih tako eni kot drugi strani nudi taka združitev. Kmetje so izrazili tudi precej pomislekov, češ da potem ne bo tako kot doslej, vendar so jim predstavniki kombinata zagotovili, da se nimajo kaj bati, kvečjemu bodo imeli v okviru kombinata kot razmeroma zelo močne gospodarske organizacije, več možnosti prodati svoje kvalitetne pridelke kot doslej. O izidu referenduma bomo poročali v sredo. Ce bo referendum v Naklem uspel, bo pozneje potreben referendum tudi med člani obeh obratov Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. _ a 13. decembra je občinska skupščina Radovljice sprejela odlok o razpisu referenduma o samoprispevku za gradnjo šol. Referendum bo 21. januar-ja od 7. do 19. ure. Od 18. decembra bodo v občini zbori volivcev, na katerih bodo predstavniki skupščine pojasnjevali, zakaj je potrebna ta akcija. V ta namen so izdali tudi brošuro in jo poslali vsem gospodinjstvom. Enakopraven položaj zaposlenih Radovljiški občinski sindikalni svet že dlje ugotavlja, da prihaja med odnosi delodajalec — delavec v privatnem sektorju pogosto do precejšnjih nepravilnosti. Ta problem se pojavlja še toliko bolj, ker je v radovljiški občini kar 379 ljudi zaposlenih pri privatnikih. Na sindikat često prihajajo I je v Radovljici sestal občin- delavci z željo po zaščiti in pravni pomoči, kar jim sindikat, ker niso člani, ne bi mogel nuditi. Kljub temu so jim doslej omogočiili brezplačno pomoč pri službi pravne pomoči kot za vse člane sindikata. V petek, 8. decembra, se Posvetovanje predilcev V četrtek in petek je bilo na Tekstilnem centru v Kranju zvezno posvetovanje predilcev. Posvetovanja se je udeležilo okrog petdeset predstavnikov jugoslovanskih predilnic. Na njem so strokovnjaki znane zahodnonemške firme Siissen razlagali nekatere sodobne dosežke na področju predilstva, ki omogočajo večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Posvetovanje je pripravil Tekstilni center iz Kranja. Ž. ski odbor sindikata storitvenih dejavnosti, ki je imenoval posebni iniciativni odbor za organizacijo ustanovnega občnega zbora, na katerem bi ustanovili sindikat zaposlenih v privatni obrti (razumljivo vanj ne bi bili zajeti nosilci obrti). V radovljiški občini imajo 246 privatnih obrtnih delavnic, 30 prevoznikov s tovornimi avtomobili, 8 avto taksijev, 46 zasebnih gostišč, 12 prevoznikov s konjsko vprego in registriranih 115 ljudi, ki se bavi j o z malo obrtjo. V tej privatni dejavnosti prihaja večkrat do nepravilnega odnosa proti zaposlenim. Delavci v tem sektorju ne delajo v enakih razmerah kot v družbenem sektorju in prav cilj, da bi delovne pogoje čim bolj izenačili, bo naloga nove sindikalne podružnice (za sedaj se še niso odločili ali naj ustanovijo eno ali več podružnic). P. C. 60 - letnica mlekarskega šolstva Kranj, 15. decembra. — Danes dopoldne so v Mlekarskem šolskem centru v Kranju proslavili 60-letnico mlekarskega šolstva v Sloveniji, kar predstavlja enak jubilej za vso državo. Proslave so se udeležili predstavniki mlekarn iz vse države, predstavniki sekretariata za šolstvo in gospodarstvo, nadalje predstavniki poslovnih združenj in znanstvenih institucij in drugi. Ob tej priliki je bilo v Mlekarskem šolskem centru tudi ocenjevanje izdelkov slovenskih mlekarn. Prva Mlekarska šola v Sloveniji je bila ustanovljena 1907. leta. Pozneje se je ta šola preselila v škofjo Loko, 1946. leta pa v Kranj. V šoli se danes mladi iz vse države izučijo mlekarskega poklica, hkrati pa šola vzgaja tudi bodoče vodje mlekarskih obratov. Razen tega pa se v kranjski šoli lahko delavci iz mlekarske stroke tudi dopolnilno izobražujejo. V Mlekar-skein šolskem centru v Kranju, ki med drugim pomaga tudi mlekarni pri uvajanju novih tehnoloških postopkov in naprav, se danes šola 40 odstotkov učencev iz Slovenije, drugi pa so iz drugih republik. A. Ž. Obi stih* našo ttooo irgooino visoke mode pod imenom j3ouiique t2}ub\)ana> jlliUloiiieoa c. 5 mil Špecerija BLED vam nudi za novoletne praznike po izredno znižanih cenah: od 16. do 31. decembra naslednje blago POMARANČE kg 3,40 N din BISER SLOVIN — peneče vino 0,80 lit. steklenica MESNI DORUČAK 200 g kos KOKOŠJA PAŠTETA 150 g kos ŠUNKA DELIKATES 0,50 kg, plečka kos 8,20 N din 2,00 N din 1,00 N din 7,00 N din 7,50 N din ČOKOLADNI BONBONI 1 kg kg ČOKOLADA MLEČNA 500 g, Gorenj ka kos 8,25 N din ČOKOLADA MLEČNA 200 g, Gorenj ka kos 3,30 N din ČOKOLADA MLEČNA, lešnik 500 g, Gorenj ka kos 11,50 N din ČOKOLADA MLEČNA, lešnik 200 g, Gorenj ka kos 4,60 N din špansko vino, belo, rdeče 1 liter steklenica 3,40 N din STARČEK vino belo, rdeče 1 liter steklenica 4,00 N din Obenem želimo vsem našim odjemalcem veliko sreče in zadovoljstva v letu 1968 Sprememba proračuna kranjske občine Več dohodkov, kot je bilo predvideno Ves presežek za izgradnjo šole na Zlatem polju V četrtek, 7. decembra, sta oba zbora kranjske občinske skupščine razpravljala tudi o spremembi proračuna občine za letos. Desetmesečni podatki o dohodkih proračuna namreč kažejo, da bodo nekatere vrste dohodkov presežene, drugod pa bo dohodek manjši, kot je bilo pred- Uveljavljanje pokojninske dobe, ki se dokazuje s pričami, je časovno omejeno Z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 1-10/67, z dne 6. januarja 1967) so bili na novo določeni roki za uveljavljanje pokojninske dobe, ki se dokazuje s pričami in to tako, da lahko zavarovanci in druge osebe vložijo zahtevo, naj se jim po izjavah prič ugotovi pokojninska doba, ki so jo dopolnili pred začetkom uporabe temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju tj. do 31. 12. 1964, in sicer posebna doba do 31. decembra 1966, zavarovalna doba pa do 31. decembra 1967. Medtem, ko je rok za uveljavljanje posebne dobe (udeležba v revolucionarnem delu pred 6. aprilom 1941, udeležba v narodnoosvobodilni vojni, udeležba v antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah, obdobja izven dela zaradi okoliščin, ki so jih povzročile vojne, obdobja samostojne dejavnosti, obdobja prebita v tujini) s pričami potekel že 31. decembra 1966, je zavarovalno dobo torej možno uveljaviti s pričami le še do konca letošnjega leta. V zvezi z gornjim je treba pojasniti, da je v zavarovalno dobo šteti čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu na podlagi katerega je bil zavarovan po takrat veljavnih predpisih oz. ki bi bil zavarovan po sedaj veljavnih predpisih o pokojninskem zavarovanju. Razen tega se v zavarovalno dobo šteje tudi čas, ko je zavarovanec opravljal samostojno dejavnost, za katero je moral biti pokojninsko zavarovan po zakonu ali po pogodbi. Dosedanja praksa je pokazala, da gre pretežno za zahtevke, po katerih naj bi se v zavarovalno dobo vštel čas, prebit v dok>vaem razmerju pred več desetletji, in da se zavarovalna doba v glavnem dokazuje s pričami, ker občani listinskih dokazov običajno nimajo. S tem v zvezi priporočamo zainteresiranim občanom, da pri pristojnem komunalnem zavodu čimprej vložijo zahtevo, naj se jim na podlagi izjav prič ugotovi zavarovalna oz. pokojninska doba, da ne bi zamudili Zgoraj navedenega roka, kot se je to zgodilo lani številnim občanom pri uveljavljanju posebne dobe. Po preteku zgoraj navedenega roka bo sicer še možno vložiti zahtevo za ugotovitev zavarovalne oz. pokojninske dobe na podlagi izjav prič, vendar bodo take zahteve lahko vložili le tisti, ki iz objektivnih vzrokov tega niso mogli prej storiti, kot tudi tisti, ki niso bili v delovnem razmerju in tudi niso opravljali druge dejavnosti, za katero je zavarovanje obvezno, če postanejo zavarovanci. Le-ti bodo to lahko storili le še v enem letu od ponovnega vstopa v delovno razmerje oziroma Od začetka opravljanja druge dejavnosti. Za odločanje o zahtevah za ugotovitev pokojninske oziroma zavarovalne dobe je krajevno pristojen tisti komunalni zavod za socialno zavarovanje, pri katerem je zavarovanec zavarovan, v času vložitve zahteve. Za osebo, ki ni v delovnem razmerju ali ne opravlja druge dejavnosti, iz katere bi bila zavarovana, pa je pristojen komunalni zavod za socialno zavarovanje, ki je krajevno pristojen za njeno stalno prebivališče. VILIBALD SVETIC videno. V celoti pa kaže, da bo predvideni dohodek večji za nekaj več kot milijon novih dinarjev. Zaradi prometnega davka od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, bo dohodek pri prometnih davkih od prometa blaga na drobno večji za okrog 250 tisoč novih dinarjev. Za okrog 350 tisoč N din bo večji tudi dohodek od prometnega davka od nepremičnin in pravic. (Predvsem zaradi velikega števila sklenjenih kupoprodajnih pogodb.) Za približno 250 tisoč novih dinarjev bedo vočji dohodki od prometnega davka od plačil za storitve (zaradi v marcu letos uvedenega prometnega davka na uvoz avtomobilov) in od upravnih sodnih taks. Večji pa bodo tudi dohodki od prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od prispevka iz skupnega dohodka občanov in dohodki od dediščin in daril. Hkrati pa podatki kažejo,, da bo dohodek od prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih manjši, kot je bilo predvideno. Odborniki obeh zborov so sprejeli odlok po katerem se bo predvideni preseženi dohodek, kolikor po določeni udeležbi za šolstvo ne pripada Temeljni izobraževalni skupnosti, sicer v celoti namenil za izgradnjo šole na Zlatem polju. Za približno 17 milijonov starih dinarjev, ki jih bo razen tega treba še zagotoviti za druge potrebe, ki v proračunu niso bile predvidene, pa so sklenili, da se ta denar zagotooi iz tekoče proračunske rezerve. Razen tega so odborniki pooblastili svet za finance, da lahko razpolaga s 50 odstotki tekoče proračunske rezerve, medtem ko se preostalih 250 tisoč novih dinarjev proračunske rezerve prav tako prenese na sklad za financiranje šolskih poslopij. A. Zalar Ugovori in dejstva Zarja — največje trgovsko podjetje na Jesenicah? Pod tem naslovom je Glas 25. oktobra letos objavil sestavek, v katerem smo bralce seznanili z delovnimi uspehi tega kolektiva. Na ta članek pa smo prejeli ugovor, češ da Zarja ni najvočje trgovsko podjetje na Jesenicah. Zato si oglejmo dejstva, ki prepričljivo govore v prid naši trditvi. Na Jesenicah so tri domača trgovska podjetja, in sicer Zarja, Delikatesa in Rožca. So pa tudi večje ali manjše poslovalnice trgovskih podjetij s sedežem zunaj občine. Od teh ima največjo samostojnost trgovsko podjetje UNIVERSAL, ki se je 1965. leta priključilo trgovskemu podjetju Kovinotehna Celje, toda zadržal je samostojni položaj in posluje z lastnim obračunskim računom. Nekateri menijo, da je Univer-sal največje trgovsko podjetje na Jesenicah. Morda! Toda, kaj odloča in katera merila so bistvena za oceno velikosti nekega podjetja. Uporabili bomo statistične podatke iz poslovanja omenjenih štirih trgovskih podjetij za letošnjih devet mesecev poslovanja. Pri celotnem dohodku je vrstni red naslednji: Univensal 2.785,700 tisoč, Zarja 1.797,300 tisoč, Rožca 1.258,400 tisoč in Delikatesa 867,300 tisoč S din. Celotni dohodek je promet ali realizacija po prodajnih cenah. Promet ne more biti merilo o velikosti podjetja, iker je to odvisno od tega, kakšne predmete podjetje prodaja. Npr. če podjetje za prodajo na veliko proda kupcu vagon cementa ali železa, se to ne more primerjati e prodajo živil in drugih predmetov na malo. Universal je podjetje za prodajo blaga na veliko in malo, kar ni primer z drugimi podjetji. Za oceno velikosti podjetja so važni rezultati gospodarjenja, ki jih izkazujejo finančni kazalci v obliki čistega dohodka, dohodka in ostanka dohodka. Zarja je v letošnjih devetih mesecih dosegla čisti dohodek v višini 425 milijonov, Universal 223, Rožca 213 in Delikatesa 157 milijonov starih dinarjev. Od 425 milijonov starih dinarjev Zarja plača družbi 234, Universal pa samo 93 milijonov starih dinarjev. Razlika med Zarjo in Universalom je tako velika in očitna, da je vsaka dodatna obrazložitev odveč. Ostanek dohodka po podjetjih je naslednji: Zarja 64,-Rožca 35, Universal 33 in Delikatesa 22 milijonov starih dinarjev. Tudi po številu zaposlenih je Zarja na prvem mestu z 91 delavci: sledijo Rožca 76, Delikatesa 57 in Universal 56 delavcev (brez učencev v gospodarstvu). Ker se od osebnih dohodkov odvajajo prispevki, Zarja tudi v obliki prispevkov odvaja največ denarja družbi. Ker sestavek nima namena, razčlenjevati pogoje poslovanja, gospodarjenje in druge činitelje, značilne za vsako posamezno podjetje, menimo,-da so statistični podatki jasno odgovorili na vprašanje, katero trgovsko podjetje n> Jesenicah je največje. Jože Vidi« Zbor volivcev v Stražišču Razpravljali bodo tudi o pokopališču V ponedeljek ob 17. uri bo v domu Svobode \ Stražišču pri Kranju zbor volivcev, na katerem bodo razpravljali o predlogu resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb in o predlogu proračuna za prihodnje leto. Od predstavnikov krajevne skupnosti pa smo izvedeli, da se bodo pogovarjali tudi o gradnji novega pokopališča. Posebej bodo razpravljali o predlogu gradbenega odbora krajevne skupnosti za izgradnjo pokopališča, da bi gradnjo pospešili s prostovoljnimi prispevki. Kaže torej, da se bo razprava o gradnji novega pokopališča končno le premaknila z mrtve točke. A. Ž. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s podružnicami na JESENICAH v RADOVLJICI ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU STIMULIRA SVOJE VARČEVALCE IN SICER: z obrestmi: 6,25 % na hranilne vloge na vpogled 7 % na hranilne vloge vezane na 1 leto 8 % na hranilne vloge vezane za 2 leti z velikim nagradnim žrebanjem, ki bo v januarju. Razpisanih je 78 lepih nagrad. Prva nagrada avto »SKODA«. RAZPIS za gledališko sezono 1968 Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Radovljica razpisuje gledališki abonma 1968. Razpis bo obsegal osem naslednjih del: PROGRAM: Radovljica Rene de Obaldia: Veter v vejah sasafrasa — MG. Ij. Miha Remec: Delavnica oblakov — SNG-Drama Eugene O'Neill: Elektra v črnini — MG. lj. Harold Pinter: Vrnitev — SNG-Drama Peter Shaffer: Crna komedija — MG. lj. Levstik-Griin: Kastclka — Gledališče Jesenice Komična opera: Don Pasqale — SNG-Opera Predstava iz repertoarja 1968/69. MG. lj. Bled Miloš Mikeln: 2X2 = 5 MG. lj. Miha Remec: Delavnica oblakov — SNG-Drama Harold Pinter: Vrnitev — SNG-Drama Eugene O'Neill: Elektra v črnini — MG. lj. W. Shakespeare: Hamlet — Gledališče Jesenice Peter Shaffer: Crna komedija — MG. lj. Komična opera: Don Pasqale — SNG-Opera Predstava iz repertoarja 1968/69. MG. lj. Vse ljubitelje gledališča vabimo, da se vpišejo kot redni obiskovalci in odkupijo celotni abonma, ki bo stal 32 N din ali 20 % znižano od polne cene. Vpisovanje v ABONMA bo: v Radovljici graščina II/nadstropje na sedežu Zveze kulturno prosvetnih organizacij od 18.—28. XII. 1967. DOPOLDNE: od 8.-10. ure POPOLDNE: od 16.-18. ure na Bledu na sedežu Krajevne skupnosti Bled (v stavbi bivše občine) od 18.-28. XII. 1967. DOPOLDNE: od 11.-13. ure POPOLDNE: od 18.30-20. ure. Ugodna priložnost, velika izbira moških in ženskih plaščev, perila, pletenin, moških in ženskih oblek po izredno ugodnih cenah. Priporočamo se za cenjeni obisk trgovina OBRTNIK KRANJ, Koroška 24 RAZPIS za prodajo garaž v na novo zgrajenem bloku v Lescah. Blok stoji ob cesti pri Tovarni čokolade. Garaže so ogrevane s centralno kurjavo in imajo vse priključek vodovoda. 4 po 9.80 m2 a 6.270,— N din 4 po 15.75 m2 a 10.500,— N din Davek po Uradnem vestniku št. 22/29 XII. 66 je že vračunan v prodajni ceni. Vse druge morebitne takse plača kupec. Prihodnji teden v kinu V prihodnjem tednu bodo na sporedu v kranjskih kinematografih trije premierski filmi. Najzanimivejše bo srečanje z novim slovenskim filmom, ki ga je pravkar posnel Jane Kavčič. NEVIDNI BATALJON je film, o katere mavtor pravi, da je »za otroke in odrasle«. Premiera filma je že bila v Ptuju. Tam so film posneli. V Kranju bo, tako kot v Ptuju, svečana premiera. V Ljubljani pa filma še niso predstavili gledalcem. Tematsko posega nevidni bataljon v obdobje NOB. V nekem mestu na Slovenskem se uprejo nasilju in terorju tudi otroci in pomagajo po svojih močeh starejšim. Tudi glavne vloge igrajo otroci. Drugo, nič manj zanimivo srečanje, bo premiera ameriškega filma MY FAIR LADY. Film je posnel režiser George Cukor. Scenarij zanj je napisal Alan Jav Lerner po komediji B. Shawa Pvgmalion. Glasbo je napisal Frederick Loeve. V glavnih vlogah nastopajo Audrv Hepburn, Rex Harrisoo in Sanlcv Hello\vay. Že samo imena igralcev, uspeh istoimenskega musica-Ua povsod pa svetu in izredno visoki stroški za film pričajo o še enem podvigu ameriškega proizvodno-filmskega aparata. Poleg nagrade tujih kritikov v Ne\v Yorku in osmih Oscarjev je film prejel še vrsto nagrad v tujini. Film so posneli v najboljši filmski tehniki. Je v barvah in na širokem platnu. Morda bodo zanimivi nekateri podatki o snemanju tega fidma. Posneli so ga v šestindvajsetih VVarncrjevih ateljejih. Samo za kostume so stroški znašali prek 500.000 dolarjev. Orientalske preproge so nalašč posebej prebarvali, samo da bi dosegli skladnost barv. Mav Fair Lady je 47. Cukor j ev film. Tretji premierski film so starejši gledalci že videli. Spet je prišel TARZAN - GOSPODAR DŽUNGLE. Tisti Tarzan, ki je že davno strašil, vznemirjal, navduševal, spravljal v jok in smeh številne gledalce. Najraje so ga gledali otroci. Ti so se najlaže vživeli v njegov svet. Kaj je navedlo distributerje, da so film ponovno kupili? Prav gotovo uspeh, ko so film prvič prikazovali. Skoraj gotovo je, da bo Tarzan tudi to pot marsikomu všeč. Tudi starejši ga bodo šli še gledat. Ne nazadnje je bil njihov idol v mladih letih. — š Vabimo na SILVESTROVANJE v vseh prostorih doma PARTIZAN v StraŽiSču, Igrajo VESELI KRANJČANI s pevcem PETROM PEČARJEM. Rezervacije vstopnic v gostilni Bonedik, telefon 22-888 Razstava likovnih del na temo revolucije V petek, 15. XII., bodo v galeriji Loškega muzeja na gradu odprli razstavo slikarskih in kiparskih del Maksima Sede-ja ml., Ive Šubica in Janeza Boljke. Omenjeni kulturni dogodek, zadnji v tem letu, spada v okvir prireditev v počastitev občinskega praznika. Vsi trije likovniki se bodo obiskovalcem predstavili z deli na temo revolucije. Loški muzej je v sodelovanju s svetom za kulturo in prosveto občine Škof i a Loka izdal obširnejši katalog z reprodukcijami razstavljenih del. Ob tej priliki smo obiskali direktorja Loškega muzeja prof. Andreja Pavlovca in ga poprosili za kratko pojasnilo o bližnjem kulturnem dogodku v Škof j i Loki. Povedal je naslednje: »Razstavo na temo revolucije smo pripravljali dalj časa in smo jo nameravali odpreti že za praznovanje 50. obletnice oktobrske revolucije. Toda na željo občinske skupščine smo otvoritev prestavili na čas pred občinskim praznikom, saj končno praznujemo 50-obletnico velikega oktobra skozi vse leto. Proslava občinskega praznika pa bo s tem dobila tudi svoj globlji pomen in zven z naše, se pravi likovne, umetniške strani. Ker je prvotni naslov, ki smo ga hoteli uporabiti — Umet-niki na temo revolucije — preobširen in naša sredstva tet prostori premajhni, bodo razstavljali samo trije naši priznani likovniki; kipar Janez Boljka ter slikarja Maksim Sedej ml. in Ive šubic. Slednji je bil aktivni udeleženec naše revolucre in zato razstavlja vrsto slik, ki so po zunanjem videzu uglašene na to temo, končno pa, tako kot ostala dva umetnika, obravnava problem revolucije nasploh. Vse povedano bi lahko strnil in označil z besedami Majakovskega, ki se prav vsiljujejo za motto razstave: ,Iz daljave časa vstaja neka drugačna, tretja revolucija, revolucija duha.' S tem verzom je zadeto bistvo razstavljenih del, ki tako ali drugače obravnavajo revolucije v likovnem svetu.« Razpisna komisija obrtnega podjetja Pleskarstvo, Kranj razpisuje po čl. 75 in 76 statuta podjetja prosto delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: visoka strokovna izobrazba (gradbene ali ekonomske smeri) in 2 leti prakse, ali višja strokovna izobrazba iste smeri in 5 let prakse, ali pa srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 10 let prakse. Poleg formalnih pogojev mora imeti direktor tudi osebne lastnosti, ki so potrebne za vodenje podjetja ter urejanje medsebojnih odnosov v podjetju. Svojo strokovnost oziroma prakso mora dokumentirati z ustreznimi dokumenti oziroma spričevali. Stanovanja podjetje nima na razpolago. Osebni prejemki so določeni s tarifnim pravilnikom o osobnih dohodkih. Ponudbe pošljite na naslov: — Razpisna komisija obrtnega podjetja Pleskarstvo. Kranj. Skupščina občine Škof j a Loka in družbeno politične organizacije z območja občine Skofja Loka čestitajo za občinski praznik vsem delovnim ljudem in želijo še nadaljnjega napredka pri izgradnji socializma Ob škofjeloškem občinskem prazniku Skofja Loka — prijazno mestece med Selško in Poljansko Soro — te dni praznuje. Praznuje svoj občinski praznik. Mnogi prebivalci Škofjeloške občine se bodo na ta dan spomnili junaških Ini narodnoosvobodilne borbe, spomnili se bodo poljan-Ike vstaje, rešitve aktivistov »svobodilne fronte iz okupatorjevih zaporov ter množičnega odhoda v partizane leta 1941. Prav tako Skofjeločani te flni ocenjujejo povojni razvoj svojega kraja. Napredek je očiten in lahko so ponosni na svoje delo. Da bi se se-Enanili z nekaterimi najpomembnejšimi dogodki v preteklem letu in dobili približno sliko, kako se bo Loka razvijala prihodnje leto, smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Zdravkom Krvino. * Letos več kot 2 milijardi za gospodarske investicije »VeČina gospodarskih organizacij v naši občini je že prebrodila največje težave, ki jih je prinesla gospodarska reforma,« je dejal predsednik Krvina. Čeprav uspehi niso blesteči, vendarle nobeno podjetje ne bo končalo poslovnega leta z izgubo. V nekaterih panogah pa je bil storjen precejšen korak pri osvajanju novih izdelkov, tržišča m tehnologije. V najtežjem položaju so manjša podjetja, kjer medsebojna zadolženost in s tem nelikvidnost bolj vpliva na poslovanje. Seveda pa s tem ni reče- no, da pri večjih podjetjih nimajo težav z obratnimi sredstvi. Zato bo ena prvih nalog gospodarstva v občini, da čimveč ustvarjenega dohodka v tem letu nameni za obratna sredstva. Pereč problem je nizka akurnulativnos>t gospodarstva v občini, saj je najnižja na Gorenjskem. To kaže, da pri podjetjih še ni dobro urejena proizvodna tehnologija, da struktura kadrov ni najboljša ln da so stroški previsoki. Prav zato bodo morala podjetja, kot tudi občinska skupščina, v prihodnjem letu temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Treba bo kupiti čimveč modernih strojev, Izboljšati organizacijo dela pa tudi strukturo kadrov. Značilno je, da v občini I ne primanjkuje dobrih in i sposobnih vodstvenih ljudi, da pa primanjkuje dobrega srednjestrokovnega kadra. Prav gotovo je treba tu iskati ključ za povečanje akumu-lativnosti. Sicer pa so loška podjetja že v tem letu vložila za gospodarske investicije skupno 2 milijardi 438 milijonov starih dinarjev, porabila pa so jih predvsem za nakup sodobnejše opreme. Ker se bo torej gospodarstvo v prihodnje moderniziralo, ni pričakovati bistvenega povečanja delovnih mest. Nova delovna mesta bo zato treba v prihodnje iskati drugje, predvsem v obrtno storitvenih dejavnostih. Tu so tudi potrebna sredstva za eno delovno mesto do štirikrat manjša kot za delovno mesto v industriji. Trenutno je v občini 17 družbenih obrtnih podjetij, ki so sposobna povečati obseg poslovanja in s tem zaposliti odvisno delovno silo. Priznanje kolektivu LTH Posebno lepe uspehe so v tem letu dosegla podjetja LTH, LIP Cešnjica in Elra. Loške tovarne hladilnikov so se s pravilnim konceptom uspele vključiti v zunanje tržišče, pa tudi doma so si utrdile ime solidnega proizvajalca hladilnih naprav. Zato bo podjetje ob občinskem prazniku prejelo priznanje občine Skofja Loka. LIP Cešnjica je letos v glavnem končalo rekonstrukcijo svojih obratov, in to večinoma z lastnimi sredstvi. Pred kratkim, za 29. november, so odprli enega najmodernejših žagarskih obratov v Sloveniji. S takim razvojem je podjetje veliko prispevalo k večji zaposlenosti v Selški dolini, saj so v zadnjih dveh letih zaposlili kar 150 novih delovnih moči. Značilen je hiter razvoj podjetja Elra, ki je iz nekdanje obrtne delavnice preraslo v srednje veliko podjetje, ki se uspešno meri s tovrstnimi podjetji v državi. Prav ob občinskem prazniku bodo odprli novo proizvodno halo v Refečah. S tem se bodo izognili razdrobljenosti proizvodnje, pocenili proizvodne stroške in lahko vpeljali boljšo tehnologijo. V prihodnje pa nameravajo graditi na tem mestu še nove hale. Najpomembnejša novogradnja v Skofji Loki v prihodnjem letu bo prav gotovo nov obrat ljubljanskega podjetja Termika, ki bo zgra- jen na Trati. To bo že tretji obrat tega podjetja v Škofji Loki, ki bo zaposlil precej novih delavcev. Ker je na Trati zraslo že več podjetij, se bodo v najkrajšem času morala odločili za gradnjo skupne toplarne ali pa lastnih manjših toplarn. Trenutno so v izdelavi izračuni, ki naj dokažejo, kaj je ekonomičnejše in cenejše. Skupna toplarna bi bila verjetno primernejša, saj bi kasneje nanjo priključili tudi stanovanjsko naselje na Trati. Možnosti za razvoj turizma so Skofjeloaka občina ima brez dvoma možnosti za razvoj turistične dejavnosti. Največji uspeh je doslej na tem področju doseglo turistično transportno podjetje Trans-turist, ki j£ z združitvijo z bohinjskimi hoteli in z izgradnjo žičnic na Voglu postalo eno izmed najmočnejših turistično-transportnih podjetij v Sloveniji. Prva večja turistična investicija v občini bo novi motel z avtokampom na Je-prci, ki ga bodo verjetno začeli graditi že prihodnje leto. Rodila pa se je tudi zamisel, da bi oživili Stari vrh, ki bi lahko postal rekreacijsko središče, tako za zimsko kot letno sezono. Razen Lo-čanov pa bi tja prav radi zahajali tudi Kranjčani in Ljubljančani. Vodovod največja investicija po vojni Med negospodarskimi investicijami Je brez dvoma največjega pomena gradnja škofjeloškega vodovoda, ki •o ga začeli graditi avgusta. Novi vodovod od Ho to vel j bo skupno z vodovodnim omrežjem v Skofji Loki veljal kar eno milijardo 200 milijonov starih dinarjev. To je tudi največja investicija po vojni na škofjeloškem področju.. Ne smemo tudi mimo dosežkov na področju stanovanjske graditve. Letos so zgradili bloke v Groharjevem naselju, ki je tudi komunalno popolnoma urejeno. V prihodnjih treh letih pa nameravajo v Škofji Loki zgraditi še vsako leto približno 70 do 80 stanovanj. In še nekaj številk: vsak četrti prebivalec v občini ima radijski sprejemnik in vsak šestnajsti televizijo; eno motorno vozilo pride na 21 prebivalcev, upoštevaje mopede pa na 11 prebivalcev. Letos je bilo registriranih 269 novih osebnih avtomobilov. Višje in visoke šole je v šolskem letu 1963/67 obiskovalo 207 študentov. £ »Takšna je v bežnih obri-0 sih podoba današnje Škof-0 je Loke. Tudi njen bodoči £ razvoj je smelo začrtan. 0 Ob občinskem prazniku 9 pa bi rad občanom zaželel # še veliko delovnih uspe-% hov in osebne sreče,« je # dejal predsednik Zdravko % Krvina, preden smo se # poslovili. S. Zupan Konfekcija Kroj Skofja Loka s svojimi prodajalnami detajlističnega omrežja pod imenom TEKSTIL PROMET, Ljubljana, VVolfova 6, Ciril Metoda trg 2, Titova cesta 63, Jana Husa ul. 3, Zaloška cesta 40; Skofja Loka, Mestni trg 34. Priporoča potrošnikom svoje kvalitetne izdelke. Velika izbira ženskih in moških plaščev za vse sezone, vam daje možnost ugodnega nakupa. Naše kvalitetne izdelke prodajajo vse konfekcijske prodajalne širom Slovenije in zunaj njenih meja. Se pridružuje čestitkam za občinski praznik. Delovna skupnost LIP CEŠNJICA ŽELEZNIKI čestita občanom občine skofja Loka za občinski praznik in priporoča svoje izdelke. NIKO ŽELEZNIKI OBRTNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO PISARNIŠKIH IZDELKOV proizvaja več tipov mehanizma za registrator je, brzo-veze za mape, risalne žebljičke, papirne sponke, palične sponke za industrijo. Poleg tega pa izdelujemo toplotno obdelane trakove (vzmeti) v raznih dimenzijah in trdotah. VSEM OBČANOM PA ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠK. LOKE IN SE PRIPOROČA ZA SVOJE USLUGE. Združeno podjetje ISKRA Kranj Kolektiv tovarne elektromotorjev Železniki čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik in jim želi prijetno praznovanje CEVLJARNA RATITOVEC Cešnjica, p. Železniki izdeluje žensko, moško in otroško obutev, izdelki so kvalitetni in priznani. čestita vsem občanom za občinski praznik škofje Loke in priporoča svoje izdelke. Prebivalci Selške doline! Velelrgovsko podjetje LOKA skofja Loka ekonomska enota SORA V ŽELEZNIKIH vam v svojih trgovinah v Selški dolini, ki so vedno dobro založene, postreže z raznimi živili, gospodinjskimi in gospodarskimi potrebščinami, s konfekcijo, manufakturo, pralnimi stroji, hladilniki itd. Obiščite trgovine ekonomske enote SORA Železniki. Občanom za občinski praznik čestitamo in se priporočamo Obrtno podjetje INSTALATER skofja Loka Opravljamo vse vrste elektroinstalacije, razdelilne in strelovodne naprave po izredno ugodnih; cenah. Za naročila se priporočamo in čestitamo občanom za občinski praznik in novo 1968. leto Obrtno podjetje precizne mehanike TEHTNICA ŽELEZNIKI proizvaja polavtomatske in analitske tehtnice, precizna tehtnice z utežmi od 50 g do 10 kg, laboratorijske centrifuge in mešalce. Za vse navedene izdelka opravljamo servisno službo. Kvaliteta izdelkov ja solidna in cene konku« Občanom Škofje Loke čestita za občinski praznik. Invalid Skofja Loka vsem delovnim ljudem ln občanom čestita za občinski praznik in se priporoča za svoje usluge kartonaža, tiskarna, knjigoveznica, plastika in lesna Obrtno podjetje BISTRA Skofja Loka Vsem občanom škofje Loke vam nudi naslednje usluge: kemično čiščenje oblek, pranja in likanje perila, krojaške in čevljarske usluge. Vse usluge vam opravimo hitro, kvalitetno ln po zmernih cenah čestitamo za občinski praznik Dom oprema Železniki v svoji dejavnosti po naročilu izdeluje — mizarska dela, ključav* ničarska, vodnoinštala-terska, pečarska in zu darska. Vsem občanom za občinski praznik škofje Loke čestita in se priporoča za svoje usluge! Gostinsko podjetje KRONA s svojimi obrati Hotel Krona in Dom pod planino, restavracija Turist, gostilne: Pri kolodvoru, Vincarje in Pod klancem želi vsem delovnim ljudem za občinski praznik škofje Loke in novo leto prijetno praznovanje in se priporoča za cenjeni obisk Veletrgovsko podjetje SKOFJA LOKA vsem cenjenim potrošnikom čestitamo k občinskemu prazniku. Obenem jim želimo obilo uspehov in sreče ter zadovoljstva v novem letu 1968. Priporočamo se tudi v naslednjem letu za nakup v naših trgovinah. Posebno pa boste zadovoljni z našo kavo LOKA Elektrotehnično podjetje SKOFJA LOKA ponuja iz svojega proizvodnega programa: električne kuhalnike, električne sobne peči in grelnike, električne sušilce za lase, aparate za kodranje las, električna spajkala, akumulatorske svetilke (stopenjske) avtomate, termostate za hladilnike, stabilizatorje za televizorje, različne elektromehanične sestavne dele. Za cenjena naročila se priporoča ELRA SKOFJA LOKA. Vsem občanom čestita za občinski praznik SKOFJA LOKA Vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik in novo 1968. leto čestita ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE Tovarna prešitih odej in tapetništvo ODEJA Skofja Loka čestita občanom za občinski praznik in novo leto 1968 ter se priporoča za svoje izdelke Komunal, podjetje REMONT Skofja Loka Vsem delovnim ljudem čestita za občinski praznik in se priporoča Kmetijska zadruga Skofja Loka Odprli smo novo maloprodajno trgovino z živili pri Bergantu v Stari Lotsi V novi trgovini boste i solidno postreženi. Občanom občine Skofja Loka čestitamo za občinski praznik Železnina trgovsko podjetje na drobno ^ in debelo Skofja Loka čestita vsem odjemalcem ln občanom za občinski praznik in novo leto 1968 ter jim želi še nadalje mnogo delovnih uspehov Te dni po svetu mm Ljudje Kralj je mrtev, živel kralj Moskva, 9. decembra — Sovjetska vlada je včeraj izjavila, da je »nova« vzhodna politika Bonna poskus, da bi v novi obliki nadaljevali prejšnjo politiko, s katero niso hoteli priznati in nočejo priznati realnega stanja v Evropi. New York, 9. decembra — Posebni odposlanec OZN Jar-ring je danes pričel svoje mirovno odposlanstvo na Srednjem vzhodu, arabski zunanji ministri pa so začeli obravnavati zastoj, ki je nastal v reševanju krize. Kairo, 19. decembra — Zadnji egiptovski vojak je včeraj zapustil jemensko ozemlje. Egipčani so zapustili Jemen po sporazumu s Saudska Arabijo. VVashingtDn, 10. decembra — Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Ful-bright meni. da bo veleposlanik ZDA Goldberg v OZN nastopil, bodisi ker je razočaran nad ameriško politiko ali pa ker čuti. da ni dobil pričakovane podpore. Sana, 10. decembra — Vršilec dolžnosti jernenskega notranjega ministra je izjavil, da so đocc'a izmišljene novice, po katerih naj bi ro-jalisti obkolili glavno mesto Sano. Bruselj, 11. decembra — Pred zasedanjem obrambnih in zunanjih ministrov članic NATO, ki se bo pričelo jutri, je izjavil ameriški zunanji minister Rusk, da Franciji ne bedo dovolili razbiti pakta. : Gibraltar, 11. decembra — Osem španskih vojnih ladij je priplulo v bližino britanskega rušilca v Gibraltarskem zalivu. Španci trdijo, da je rušilec v španskih teritorialnih vedah, Britanci pa, da je špansko ladjevje v britanskih. Phnom Penh, 12. decembra — Kitajska je ponudila novo vojaško pomoč Kambodži v trenutku, ko ZDA močno pritiskajo na Kambodžo, ameriški tisk pa jo razglaša za »zaklonišče vietnamskih upornikov.« Bonn, 13. drcembra — Za-hodnenemški kanc-ler Kiesin-ger je sinoči izjavil, da bo zahodnonemška vlada danes zaupala zunanjemu ministru Brandtu nalogo, da se prične pogajati o obnovitvi diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Atene, 13. decembra — Kralj Konstantin je pričel z udarom proti vladajoči vojaški junti. Atene, 14. decembra — Vojaški junti je uspelo zatreti odpor kralja. Sef vojaške junte polkovnik Papadopulos je postal novi premier, medtem ko je kralj z družino pobegnil v Italijo. V četrtek je svet presenetila novica, da je dan prej grški kralj Konstantin poslal vojaškemu režimu ultimat, v katerem je zahteval, naj mu izroče oblast. Poročali so, da je bil tretji armadni korpus, ki je razporejen v severni Grčiji, podprl kralja in se pod njegovim vodstvom pričel bližati Atenam. Po še vedno nepotrjenih novicah je kralj sestavil vlado, ki naj bi ji poveljeval Garufalias, bivši obrambni minister v Fapandreuevi vladi. Kralj je pozval ljudstvo, naj mu pomaga, da bi obnovili demokracijo in svobodo v Grčiji. V pozivu je kralj dejal, da so 21. aprila izrabili njegovo ime, on pa da je sprejel stvar kot izvršeno dejstvo, da bi se na ta način izognil prelivanju krvi. Atenska vojaška hunta je r.krepala hilro in odločno. V Atenah so koncentrirati tanke in druge vojaške sile in že čez dan so poročale agencije iz Aten, da protiudar kralja Konstantina ni uspel in da je s svojo družino, predsednikom vojaške vlade Koliasom in z nekaterimi drugimi vodilnimi državniki zapustil Grčijo. V četrtek je radijska postaja že govorila o Konstantinu kot v »bivšem kralju«. Premier nove vlade je poslal šef vojaške junte general Papadopulos, generala Zoitakisa, namestnika obrambnega ministra pa so imenovali za regenta. Na ta način je prišlo v Grčiji do znanega Shakespearovega izreka: kralj je mrtev, živel kralj! Ce bi posegli nekoliko nazaj v grško zgodovino zadnjih Ist, bi videsi, da je bivši olimpijski zmagovalec v jadranju kralj Konstantin sam pripeljal flo sedanjega položaja v državi. Znan je njegov vpliv na padec večinske Papaiidreu?ve vlade, kar je imelo za posledico menjavanje več nestabilnih v ljudstvu zasovraženih vlad in končno pripeljalo tudi do vojaškega državnega udara. Kraljev argument, da ob udaru ni hotel nastopiti, da bi se izognil prelivanju krvi, ne more biti dobro utemeljen, ker se je prav te dni odločil za takšno prelivanje. Brez dvoma je namreč spoznal, da ne more imeti odločilne besede v novem režimu in se je le zaradi tega odločil za ukrepanje. Ob tem je morda značilno to, da je imenoval za novega premiera prav bivšega obrambnega ministra Garufaliasa, zaradi katerega je v največji meri prišel v konflikt z bivšim ustavnim premierom Papar.drcuem. V zadnjem času je Konstantin razvil precejšnjo politično aktivnost. Med drugim je obiskal tudi ZDA. Značilni) je, da bistvo njegovih pogovorov še doslej ni znano. Ob njegovem uporu proti vojaški junti so mnogi namreč pričakovali, da lahko računa na pomoč iz inozemstva, tako kot je na to računala brez dvoma tudi junta. Kaže. da se v Grčiji križajo interesi več skupin, ki delujejo iz Ob obletnici oktobrske revolucije V ruskem ujetništvu v Lj pa s Galic Nedvomno je še veliko ljudi, ki jih je življenje zaneslo v tuje kraje in so tam bili priča velikim zgodovinskim dogodkom. Tako nam je pisal tudi Jožef Valentin-čič s Spodnjih Gorij, ki je bil med prvo svetovno vojno ujet v Galiciji že leta 1915. Takole pripoveduje: »Ob1 začetku prve svetovne vojne sem delal kot gozdni delavec na avstrijsko-romun-ski meji. Vse vojaške obveznike, med njimi tudi mene, so takoj poslali domov. Avgusta so nas že poklicali na nabor, kjer sem bil potrjen k sedemindvajsetemu regimentu planinskega polka. V oktobru so nas poslali na urjenje ibljano, ob novem letu m bil že rta fronti v ji. Cela dva meseca smo vztrajali na položajih. Zadnje dni marca ali točneje 21. marca pa so nas Rusi tri dni zasipali z granatami, da se nismo mogli nikamor ganiti. Četrtega dne zjutraj pa so nas obkolili in zajeli tri kompanije avstrijskih vojakov. Zjutraj, 26. marca 1915, so nas strpali v vagone po štirideset v vsakega in odpeljali v Sibirijo. Na tej poti smo šele spoznali, kaj je trpljenje. Po šestih dneh vožnje smo v Kijevu prvič dobili obrok hrane, potem ko smo že pojedli vsak svojo vojaško zalogo hrane: pol štruce ko-misa in dve mesni konzervi. Po petintridesetih dneh vožnje, 29. aprila 1915, smo prispeli v Novoni.kolajcvsk v Sibiriji. Prebivali smo v stavbi, ki je prej rabila za izdelovanje opeke. Sem so natlačili tri tisoč ujetnikov. Stavba je sicer imela tri nadstropja, vendar so bile to le »prične«, ne pa tla v današnjem pomenu besede. Poleti se je še nekako dalo živeti, pozimi pa je bilo hudo. Ob božiču 1915. leta je temperatura padla na 45 stopinj pod ničlo, mi pa smo imeli v vsej baraki samo dva gašperčka. Od mraza nas je koža kar pekla, poleg tega so nas grizle še uši in stenice. Ni čudno, da so razsajale nalezljive bolezni. Ob epide- miji tifusa so vsak dan odnesli tudi po 60 mrličev. Naslednje poletje 1916. so nas postavili v vrste pred barako kot na živinski sejem, kjer so nas potem ogledovali in izbirali ruski mužiki. Nemških ujetnikov niso hoteli, izbirali so le druge narodnosti. Življenje in delo pri kmetih je bilo seveda veliko boljše, kot pa se nam je godilo v baraki. Vendar pa so nas kozaki nadzorovali. Ce sta se sestala dva ujetnika na ulici, sta morala hitro zbežati, inozemstva in da so privrženci junte zopet zmagali v tej zakulisni vojni. Kralj je padel, živel novi kralj! Ob tem pa se postavlja vprašanje, kdo je danes resnični novi kralj v Grčiji. Verjetno bo prej šef junte in novi premier Papadopulos kot general Zoitakis. Vendar to ni bistvo. Najvažnejše je^ da si pod imenom današnjo Grčije lahko predstavljamo le vojaško diktaturo, koncentracijska taborišča in zapore. Ob misli na vse to se ob vzkliku »Živel novi kralj !«< poraja vprašanje, koliko je ta »novi kralj« sploh potreben in kako dolgo bodo njegovi privrženci sploh lahko poslušali ta vzklik. Jasno nam mora namreč biti, da teroristični proces nikdar ne more doseči svoje popolne zmage in da lahko vedno pričakujemo iz Grčijo novih vesti o podobnih udarih. Vse je le vprašanje časa. P. Čolnar in dogodki če nista hotela dobiti udarca z malajko čez hrbet. V začetku leta 1917 so od vseh strani prihajali glasovi o bližnjem prevratu, tako da smo bili ves čas pripravljeni. Po šestih letih sem se šela vrnil domov, kjer pa nas niso posebno prijazno sprejeli.' Na vsakem koraku sem slišal: »Glej ga, boljševika!« Tako se je godilo vsem povratnikom iz ruskega ujetništva. Vrnil s?m se domov na Primorsko, vendar sem moral že po štirinajstih dneh zbežati nazaj v Jugoslavijo. Toda o tem kdaj drugič.« Jožef Valentinčič Goveja tuberkuloza v kranjski občini Namen, članka je seznaniti bralce z govejo tuberkulozo, to se pravi z načinom okužbe in pravočasnim odkrivanjem bolezni, ker smo pri dosedanji tuherknlinizaciji ugotovili, da je goveja tuberkuloza še vedno problem v naši občini. V Uradnem vestniku Gorenjske št. 8/62 js izšel odlok o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze po načinu, ki ga imenujemo tuberkulinizacija in jo je treba opravljati vsaki dve led. Odlok sem omenil zaradi tega, da seznanim kmetovalce z akcijo tuberku-linizacijc goveje živine, ki bo v zimskih mesecih po vaseh na levem brerji Save in od Drulovke do Podreče. Akcija sodi v program splošne tu-bcrkulinizacije govedi v kranjski občini, ki je bila že opravljena v letošnjem letu po vaseh na desnem bregu Save. Tuberkulozo ali sušica je kužna bolezen, za katero obo- lijo ljudje in živali. Tuberkulozni bacil nastopa v treh različnih oblikah ali tipih: človeškem, govejem in ptičjem tipu. Te različne oblike so bakteriologi imenovali po vrstah, ki se najpogosteje okužujejo z določenim tipom tuberkuloznega bacila. Seveda s tem ni rečeno, da se človek ne more okužiti z govejim tipom tuberkuloze ali nasprotno. Običajno se govedo okuži z vdihanim zrakom, posebno če je v hlevu govedo s pljučno tuberkulozo, ki neprestano izdihava in izkaš-Ijuje kužne klice. Prav zato najdemo na klavnici največkrat tuberkulozne vozliče v pljučih in njihovih bezgavkah, razumljivo pa je, da lahko oboli jo za tuberkulozo tudi drugi organi. Običajno bolna žival na zunaj ne kaže znakov bolezni, je ješča in dobro gojena, vendar pa stalno izloča bacile. Izredno nevarni raznašalci bolezni so molzne krave, ker z mlekom neprestano izločajo tuberkulozne bacile in s tem okužujejo ljudi posebno še, če uživajo neprevreto ali skisano mleko. Edini način za ugotavljanje tuberktdoze pri živalih je diagnostično cepljenje ali tuberkulinizacija, ki jo opravi veterinar. Vsakemu govedu vcepi v kožo na obe strani vratu goveji in ptičji tuber-kulin in po 72 urah mora odčitati reakcijo. V primeru pozitivne reakcije proiiasi govedo za TBC sumljivo in po 6 tednih ga ponovno tuberku-linizira, šele na to potrdi sum tuberkuloze ali pa ga ovrže. Opozoril bi rejce, da lahko le strokovnjak, to je veterinar, presodi cepno reakcijo in je zato vsak strah pri pojavu oteklin nepotreben, priporočam pa, naj ljudje mesta, kjer je bila žival cepljena, ne otipavajo, ker lahko pride do nezaželenih reakcij. A. Pipp Gr AS * 10. STRAN SOBOTA — 16. decembra 1967 VODEČA TRGOVSKA HIŠA V ZIMSKI MODI športni izdelki Villach — Beljak športna oblačila Vsak dan neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure Ob sobotah od 8. do 13. ure Kot vedno kakovostno in poceni NOVOLETNI POPUSTI! Slovenija STROJI, ORODJA. STAVBENO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss VILLACH — BELJAK PRODAJA NA VELIKO -Gasvvcrkstrasse 7 PRODAJA NA DROBNO — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 POZOR POTROŠNIKI ?, .1 J od 12. do 31. 12. 1967 od 5 do 15 % v vseh poslovalnicah Slovenija avto in na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani MOPEDI TOMOS ceneje za 275 N din S KOMPAS Restavracija Kompas Ljubelj vas vabi na prijetno SILVESTROVANJE Igral bo priznani ansambel Štirje kovači. Pripravili vam bomo odličen Silvestrov menu. Cena menuja in rezervacije 80 N din. Vse rezervacije in informacije boste dobili v poslovalnici Kompas Ljubelj, telefon 71376. Rezervacije sprejemajo do vštetega 15.12.1967. PRALNI STROJ na 12-mesečno odplačevanje takoj, brez lastne udeležbe in brez porokov SUPERAVTOMATIC CASTOR SpA TORINO RADE KONČAR, ZAGREB Prodaja: ELEKTROTEHNA Ljubljana KRANJ, Prešernova 9 Vsi nadomestni deli za Steyr Puch mopede, roler-je, motorna kolesa in avtomobile. Prodaja šivalnih strojev. Primerna darila za praznike. HANS VVASCHNIG Klagenfurt — Celovec St. Ruprechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neuer Platz (okrajno glavarstvo). Vse gramofonske plošče in glasbeni instrumenti v trgovini z glasbili Klagenfurt — Celovec Burggasse 23 • zimska konfekcija • pletenine, nogavice 9 preproge, zavese • volnene odeje, volna @ posteljna konfekcija © peči na olje TRGOVSKO PODJETJE VAS PRIČAKUJE NA Gorenjskem sejmu v Kranju • ELRA — proizvodi • tehnični material 6 čokolada — GORENJKA • bonboni — ŠUMI Posebnost na sejmu: V paviljonu MURKE lahko kupite vse vrste smuči in sank tovarne ELAN po reklamni ceni! PISMA BRALCEV Se o zadružnem domu na Primskovem Bral sem pismo mladih Primskovljanov, ki se zavzemajo za to, da bi bil v zadružni dvorana spet kino, obenem pa jih zanima, kaj mislijo drugi prebivalci o 'uporabi ZD. Zato dovolite, da tudi jaz napišem svoje mnenje. Menim, da je popolnoma pravilno, da sta v njem trgovina in vrtec, saj sta prebivalcem vsekakor potrebna. O prostorih, ki jih uporablja KZ Sloga, ne bi razpravljal, ker ima do njih kot lastnik Vsekakor pravico. Pač pa bi rad kaj več povedal o drugih prostroih. Po izgradnji zadružnega doma v prvih letih po vojni so ga uporabljali za različne namene. Posebno je bila živahna kulturna dejavnost. V veliki dvorani je bil kino, kadar pa je bila dvorana profeta, so domačini uprizarjali igre. Pod veliko dvorano je še ena prav tako velika. Tu so bile naprej plesne vaje, pozneje pa lutkovni oder. V zgornjem nadstropju je bila knjižnica, nadstropje više pa zavil j siki tečaj. V domu je bila tudi strlelska družina, fotografski krožek idr. In zdaj? Knjižnica je zaprta, prireditev ni, krožki ne delajo. Ni kina, niti iger, vsako soboto so le plesne vaje. Mladi so navdušeni nad njimi in želijo, da sc nadaljujejo. Toda radi bi tudi kino. Z hjimi se popolnoma strinjam ln mislim, da je za to tudi večina prebivalcev. Omenil sem že, da so v začetku prebivalci sami uprizarjali igre z velikim uspehom, saj je bilo za to vrsto predstav takrat zanimanje veliko. Danes je na žalost drugače. Kot so mladi Prim-skovljani v svojem pismu že ugotovili, obiska pri igrah ni. Zato mislim, da bi bilo veliko pametneje v dvorano povabiti kino. Toda v njej so vendar plesne vaje! Morda ne bi bilo slabo, ko bi bile te v spodnji dvorani, kot so bile takrat in bi bila velika dvorana prosta. Sicer pa —- kaj pomaga vse razpravljanje in predlogi, ko pa so pristojni gluhi za to. Toda tako je in žalostno je, da se pri takem stanju prepiramo, čigav naj bo dom! Naj se vrnem k pismu mladih Primskovljanov. Menim, da so s svojim pismom pokazali veliko resnost. Zaskrbljeni so glede družbenega in kulturnega življenja prebivalcev in ne neupravičeno. In kdo je za to kriv? Verjetno bi bilo bolje, ko bi mladim dali možnost, da uveljavijo svoje želje in mišljenje, da sami sodelujejo pri ustvarjanju in vodenju kulturnega in družabnega življenja na Primskovem. Prepričan sem, da ne bi zlorabili zaupanja. Toda težko je spustiti »vajeti« iz rok. Težko je priznati, da nismo več kos naprednemu svetu. Toda tudi to je treba enkrat storiti. P. R., Primskovo Razlita nafta v avtobusu Zadnjič je nekdo vzkliknil, kako neznansko je vesel tega, da smo si ljudje različni. Prav to mi je prišlo na misel danes, ko je v uredništvo prihitela vsa razburjena žena in hitela pripovedovati, kaj se ji je pripetilo. Peljala se je z mestnim avtobusom, ki odpelje s kranjske postaje proti Naklemu pot minut pred enajsto uro. S seboj je imela posodo, polno gospodinjskega olja za peč. Postavila jo je v kot v zadnji del avtobusa, da ne bi bila nikomur na poti. Nesrečna posoda z gospodinjskim oljem pa se je nenadoma prevrnila, pokrovček je odletel z nje, in po tleh avtobusa je bilo v trenutku za prst visoko nafte. Sprevodnik v tej nerodni situaciji ni izgubil živcev, čeprav je nafta ,ka.r kapljala pri vratih in se je po avtobusu širil neprijeten vonj. Na vmesnih postajah je opozarjal potnike, ki so vstopali, naj bodo previdni zaradi spolzkih tal. Niti sprevodnik niti šofer in prav ta- ko ne potniki niso bili nejevoljni zaradi te nesreče, celo šale so zbijali na ta račun. Na postaji v Naklem je žena izstopila ter si pri sosedu hitro izposodila metlo, da bi s snegom nekako počistila tla v avtobusu. Ko je metlo prinesla, je sprevodnik že nanosi! nokaj snega in ji nato še pomagal, da so bila tla za silo v redu. Ko je bilo to opravljeno, jima je hotela dati odškodnino za onesnaženje tal in v zahvalo, da sta neljubi dogodek vzela kot nesrečo, ne da bi ji rekla žal besedo. Denar pa sta oba odklonila. V naglici in razburjenju ju je pozabila vprašati za ime, zato se Angela Hafner iz Naklega iskreno zahvaljuje šoferju in sprevodniku mestnega avtobusa, kakor tudi vsem potnikom. Pred kratkim smo brali o šoferju, ki je spodil s službenega sedeža 65-letno ženico. Res je sreča, da niso vsi šoferji in sprevodniki enaki. L. M. ZANIMIVOST? NE, VSAKDANJI PRIZOR ZIMA — KRANJSKI TRG REVOLUCIJE ZIMA — OTROŠKO VESELJE. — Foto Franc Perdan © 27 • — Tako, to je moja zadnja bese.'a v tej zadevi.« Prežeče ga Je pogledala. »Torej bi se me rad temeljito iznebil?« »Recimo, da je tako,« je odvrnil sirovo. »Zaradi tiste druge — aH zato, ker preveč vem?« je vprašala in posmehljivo nagubala obraz. Pod njegovimi napol zaprtimi vekam! se je labliskalo in s sklepom, ki ga je storil tisti trenutek, je postalo vse pogajanje pravzaprav odveč. »Torej soglašaš?« Je kratko vprašal. »Ne! — Inozemstvo naj zaradi mene vzame vrag! Ostala bom tu — namreč v Londonu,« se je naglo popravila, da bom vsaj lahko v tvoji bližini. In če me kdaj prevzame hrepenenje ali če bi potrebovala nekaj tisoč funtov, te bom pač obiskala.« »Ne boš imela mnogo sreče pri tem,« je zagodrnjal. »O pač,« je menila posmehljivo ln uprla oči v njegove. »Ce ti bom prinesla pozdrave od pajka . . . « Bliskovito je planil pokonci, roke z razkrečenimi prsti je iztegnil predse z namenom, da bi zgrabil žensko za vrat. Toda Lu-cy je pričakovala, da se bo na njene besede nekaj takega zgodilo. Preden Je mogel zgrabiti, ga je zadel močan sunek pod brado, ki mu Je vrgel glavo nazaj ln ko se je spet zbral, je videl v njenih belih krepkih rokah težak stol, ki ga je dvignila v zrak. Hitro se je obrnil ln z vso silo zaloputnil vrata za seboj. V tistem trenutku pa je že tudi priletela vanje težka srebrna posoda za čaj, prav v višini glave. 16. Jim, Hubbardova mala opica, je bila tako dobro vzgojena, da ni potrebovala niti kletke niti verižice, temveč se je dan in neč lah. ko neovirano podila po majhnem etažnem stanovanju v Bayswaierju. Te svoje prostosti ni nikoli izrabljala, čeprav jo Je temeljito Izkoriščala, kajti dan Je bil dolg in v samotnih urah se je pač treba nekako zabavati. Andrej Je sicer bil še kar prenesljiv družabnik in se je dalo od njega marsikaj naučiti, toda tudi on je šel večkrat zdoma, gospoda pa je le redkokdaj videla, čeprav sta bila velika prijatelja ln ga je vedno nestrpno čakala . . . Tako so nemirni živalici preostale le sobe in v njih je bilo opravkov vedno na pretek. Čepeti pred ogledalom in pačiti se, potem pa za zrcalom iskati predrzneža, ki se tako nesramno vede, prižgati električno luč in jo spet ugasniti ali pa sprožiti puško na zama-žek. Ta strašna igra Jo je vedno znova privlačevala, dasiravno se je dobro zavedala ne-izogibnih groznih posledic. Počilo je, nevarna igrača je kar padla iz rok in brž je bilo treba v zaklonišče, bodisi pod posteljo ali za divan, kamorkoli. Kadar pa Jim ni vedel, kaj naj počne, je smuknil v posteljico, potegnil odejo do nosu in sladko zaspal. Spanje mu je pričaralo vedno nove ideje. Kadar pa v stanovanju že res ni bilo nobene zabave več, je Jim kaj rad odprl okno — tudi to je znal — in si z velikim zanimanjem ogledoval živ-žav na cesti. Še ljubše pa mu je bilo, če ga je gospod povabil v ročno torbico, kjer je bilo ugodno in toplo in sta šla na sprehod. Treba je bilo samo pomoliti glavico iz torbe, pa si si brez skrbi lahko od blizu ogledoval velike pse, no, in Še marsikaj se je daio videti. Najlepše pa je bilo, če si ob takih prilikah lahko skočil iz torbe na kak zid ali celo drevo. Seveda je zadostoval že rahel žvižg starega prijatelja in gospoda, pa smo bili spet v torbi na varnem, saj on je že kar vedel, kako je prav. Razen gospoda in Andreja so bili vsi drugI ljudje Jlmu nesimpatični in je to navadno tudi dokazal. Ce je stopil v stanovanje tujec, Je bilo treba kar dobro paziti na pritiikav-čka, da ni katere zagodel. Ko je Hubbard po zanimivem pogovoru s Phelipsom kmalu po polnoči zapustil klub Sedeminsedcmdesctih, je bil zelo dobre volje. Sicer je bilo treba računati s kakimi presenečenji, ki bi mu jih utegnil nakloniti domiselni Corner, vendar si zaradi tega ni belil glave, nasprotno, še rad bi doživel kaj izrednega. Ko je pred svojim stanovanjem piačal šoferja taksija in se ravno pripravil, da odpre vezna vrata, se mu je zazdelo, da je zaslišal nad seboj praskanje in rahlo pihanje. Nehote je stopil nekaj korakov nazaj, se ozrl po fa. sgdi navzgor in zdelo se mu je, kot da po napušču pri njegovih oknih bega sem ter tja neznatna senca. Takoj je pomislil na Jima. Dobro je poznal njegove navade in priljubljene zabave in si takoj mislil, da mora Imeti ta razburjena nočna promenada svoj poseben vzrok. Mehanično je prijel za pištolo v žepu plašča, potem pa tiho zažvižgal. Sekundo nato je zaslišal radostno cviljenje ln blebetanje, nato pa so bliskovito zdrsnili po zidu ostri kremplji in miniaturna postavka Je v enem samem skoku planila na nje- govo ramo. Jim Je bil od veselja ln razburjenja ves iz sebe. S tenkimi ročicami Je tesno oklenil gospodarja okrog vratu in jokal in jecljal kot majhen otrok in renčal ter bevskal kot razdražen kužek. Hubbard je uganil, da se je v stanovanju moralo pripetiti nekaj izrednega, kar mu je inteligentni mali Jim skušal dopovedati na svoj način in je takoj pomislil na to, da mu je Corner nekaj zagodel. Ce je bilo res tako, potem je bil možak kaj nagel v svojih dejanjih in radoveden je bil na njegove metode. Z Jimom na rami je v temi previdno stopal po stopnicah v prvo nadstropje, tik pred stanovanjskimi vrati pa je Jim spet postal nemiren. Ralf je obstal in nekaj trenutkov mirno prisluškoval, potem pa se je stisnil k zidu ob vratih, vtaknil s strani ključ v ključavnico, odklenil v hipu, z vso močjo sunil v vrata, da so se odprla in skočil vstran. Strahovito je zabobnelo, da se je razlegalo po vsej hiši in da se je streslo zldovje. Hubbard je čakal še nekaj trenutkov, nato pa prižgal žepno svetilko in si ogledal polom. Neposredno za vrati so ležale tri debele železne tračnice, ki so pri padcu krepko okrušile zid in prebile vrata. Ce bi bil nič hudega sluteč vstopil, bi se Cornerju zaradi njega prav gotovo ne bilo treba delati nobenih skrbi več. Pri vsem tem pa za namestitev male peklenske priprave niti ni bilo treba kdove koliko časa ln truda. Naprava je bila v svoji izvedbi sila preprosta, pa vendar natančna in učinkovita, to je moral Ralf priznat!.. (Nadaljevanje) Gorenjski kraji to ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji to ljudje ® Goren Fantoianje v Besnici V svojem življenju sem veliko doživel in videl, živel sem dve leti med Nemci, tri leta med Italijani, leto dni sem bil v Romuniji, dve leti med šiptarji na Kosovem polju in več kot 20 let v Srbiji. Dosti sem skusil slabega in dobrega. Ce pa me nekdo vpraša danes, kaj je bilo najlepše v mojem življenju, moram reči, da je bilo to fantovanje v mladih letih na Gorenjskem, v Besnici in okolici. Vem, da bi mi marsikateri gorenjski možakar to potrdil. Fantovanje ali vasovanje je starodavna navada slovenskih fi atov. Po večerji in po oprav-1 j arih domačih delih je včasih f; nt odšel od doma. Ko se je n alo oddaljil od hiše, ja zavri-s al. Iz vseh koncev vasi so se 0 rlasili drugi fantje z ukanjem ( Tiskanjem) in kmalu so bili v,i skupaj. Koliko časa bodo va-sivali, to jih ni skrbelo, saj so \ kinoma vsi fantje spali včasih r i senu, nekateri vse leto, ne- 1 ateri pa so se v velikem mrazu imakrtih' v hišo. Tako niti oče liti mati nista točno vedela, 1 daj je fant ponoči prišel domov. Ko so se fantje zbrali, so odšli, kamor je pač nanesla prilika: k raznim skupnim delom na kmetih, h godovanjem, na o'— ' itd. Obiskali so terice, pn (predice), pojavili so se v i kier so meli proso, maj ili (se- kali) turšeo, obrezovali repo, korenje itd. Ko so se razšli, so navadno zapeli kakšno pesem, nato pa jih je večina odšla pod okna k svojim dekletom. Fantje v Besnici smo včasih vedeli za vsa dekleta v vasi, kje katera spi, ali je sama, s sestro, z mamo v kamri, v štibelcu ali v zgornji hiši (pod streho). Včasih so imele vse kamre zamrežena okna z gavtri. Tako sta fant in dekle slonela včasih po cele ure ob oknu, si zagotavljala večno ljubezen, drug k drugemu pa nista mogla, ker so bila okna zamrežena, v hiši pa je navadno spala mama (ali stara mama ali stari oče); edina vrata v kamro pa so bila iz hiše. Na ta način so bila dekleta vedno dobro »zastražena«. Če je dekle spalo v zgornji hiši (v sobi pod streho), je bilo potrebno do okna postaviti loj- tro, kar pa je bilo težko za enega samega fanta. Zato je moral fant imeti pomočnika, da mu je pomagal nositi in postavljati lestev. Včasih si slišal med fanti takle pogovor: »Janez je pripovedoval, da mu je bil Joža pred nekaj dnevi za psa.« To je pomenilo, da mu je pomagal postavljati lestev in da je potem stražil spodaj kakor pes čuvaj, da mu jo kdo ne bi spodnesel. Včasih so se fantje spomnili tudi kaj posebnega. Tako so pred približno 90 leti na soboto pred veliko nočjo pri Banku v Zgornji Besnici razstavili voz, ga po delih znosili na vrh strehe in tamkaj spet sestavili. Ko so šli na veliko noč ljudje v cerkev, so voz videli na strehi. Baukova hiša je ena najvišjih v Besnici, ker je enonadstropna in ima zelo visok cimper (osireš- j je); gotovo je 15 m visoka. Tri dni je bil voz na vrhu strehe. Gospodar Urban Starman se ni preveč jezil, ker je včasih tudi j on fantoval. Naprosil je fante' in jim plačal za pijačo, da so I voz spet spravili s strehe. Se- j veda so to naredili podnevi, I rekli pa so, da ga je bilo težje spraviti dol kot gor. Fantje — vasovalci so imeli udomačeno navado in pravico, da so lahko šli v vsako hišo, pa jim ni nihče nič zameril. Kmečke ohceti so trajale vča- j sih tudi po več dni. Navada je i bila, da so prišli fantje zvečer i na ohcet zaplečvat. Zamerili | bi jim, če ne bi prišli vsaj pogledat. Fantje so na ohceti plesali kot svatje, vendar niso sedli za mize, pač pa so jih pogostili z vinom in mrzlimi jedrni kar v stoje, ker v majhnih kmečkih hišah ob takih priložnostih ni za vse prostora. Včasih so dali fantom tudi večje kose svinjskega mesa, da so si ga sami delili med seboj. Beseda zapleč-vati je najbrž nastala od svinjsko pleče, ki so ga fantje dobili. Naj na kratko opišem, kako je včasih zgledala taka kmečka ohcet. Imel sem 17 let, ko se je leta 1909 oženil na dom moj starejši brat Janez. Ohcet je trajala dva dni in dve noči, šele tretji dan so se svatje začeli razhajati. Vodja cele ohceti, vseh šeg in navad, so oča starešina, navadno starejši bogat sorodnik ali sosed. Važni osebi sta tudi drug in držica (družica); na štajerskem pravijo »Braut- fuhrcr«. To sta navadno najboljši prijatelj in prijateljica ženina in neveste. Ko gredo k poroki, gre ženin z družico, drug pa pelje nevesto pod roko. Po poroki pa se vloge zamenjajo in gre ženin z nevesto, drug pa z družico. Navade, ki so jih imeli včasih pri ženitovanjih, danes izginjajo ali se spreminjajo. Pri ohcetih je bila včasih v Besnici navada, da so vino plačali vsi svatje; to so računali na par, ker je imel vsak svat svoj par. Za jedila pa je moral poskrbeti ženin. Ko je ženitova-nja konec, napravijo račun in vsi enako plačajo. Spomin jam se, da so za bratovo ohcet pripeljali polovnjak vina (okrog 360 litrov), pa ga je tretji dan zmanjkalo in vzeti smo ga morali še 40 litrov v gostilni pri Žnidarju. Za primerjavo je gotovo zanimivo to, da na Gorenjskem po stari navadi plačajo svatje vino, medtem ko imajo v Prlekiji in tudi v Srbiji drugačno navado: svatje pomagajo z jedili (goska-mi, kokošmi, mladimi prašiči itd.) medtem ko vino plača ženin (navadno ga pridela doma). France Kozjek (Naprej prihodnjič) Na zarok) Konstantina z dansko princeso Ano Mario leta 1963 v Kopenhagenu sta na sliki obe kraljevi družini. Med njimi Je tudi kralj Pavel, ki Je nekaj mesecev nato umrl. Kraljeva družina v izgnanstvu Po neuspelem poskusu, da bi strmoglavil vojaško vlado, je grški kralj Konstantin zapustil svojo deželo skupaj z vso družino. Z reaktivnim letalom so zbežali v Rim tudi njegova žena Ana Marija, mati Frederika in otroka. S pobegom kralja se je začelo novo poglavje grške zgodovine novejšega časa. Kralj Konstantin je star sedemindvajset let. Kmalu po smrti očeta kralja Pavla leta 1964 so ga okronali za kralja. Pol leta po očetovi smrti se je oženil z dansko princeso Ano Mario. V zakonu se jima je rodilo dvoje otrok, princesa Aleksija in mesec dni po lanskem aprilskem puču še princ Pavel. Takoj po pobegu kralja je vojaška junta imenovala njegovega namestnika generala Zoitakisa. Govore, da je Kon-statin za sedaj izgubil bitko, če že ne prestola. Miha Klinar: Mesta, ceste in azcestja G Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 0 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja & Miha Klinar: Mesta, Kupimo suhe hrastove deske Splošno mizarstvo Radovljica SGP GORENJC RADOVLJICA proda po sklepu DS 6 betonskih mešalcev (150L) Do razprodaje, ki bo 22.12.1967 ob 9. uri je možen ogled osnovnih sredstev v skladišču v Radovljici — Ljubljanska c. 15. Domovina III. DEL 86 Tako pravi, potem pa zavpije trdo iz^0VOrJaJe v slovenščini in kažoč na lesen kip, češ: Tudi tale »ubogi hudič« vas no bo rešil. Cesar je Nemec in pred petimi dnevi j<2 oMJubil nam> kranjskim štajerskim, koroškim in goriškim Nemce^ da smo prvi in bomo ostali prvi v teh deželah. A zdaj si oglej ie m zagrebite te pse! »So, befehle ich, ein Laibacher-Deutsćhe und ein deu-tscher Liberale,« kriči, kakor da hoče ljudi izzvati* ^ bi Sa kdo napadel in da bi potem lahko ukazal vojakom, naj streIJajo v množico. Toda ljudje molčijo; njihov molk ni h>Pčevsltvo» marveč globok človeški prezir. To najbrž čuti tudi nem^-ski ljubljanski oficir. Ko vojska odide, se iz množice iztrga :'*• Med ubitimi so trije vaščani, trije, ki so pred tremi leti brai^1 vas pred italijanskim vdorom, in sedem drugih, tujih, neznani!1 - Med njimi ni Stivca ne Antona ne on^!a Četrtega. ' »Kako se že piše?« vprašuje Stefi. »Možina,« odgovori tiho Stivčeva. »Ali se ni pisal tako tudi eden med »rimi štirimi, ki so jih ustrelili v Judenburgu?« »Da.« »Brat? Sorodnik?« »Ne, mislim, da ne.-« Potem umolkneta. Sele na bregu, ko d staneta pred hišo, pravi Stivčeva: »Strahote, same strahote... Kakor da.? naši vasi usojeno, da postane Kalvarija.« To noč ne bodo spale ..; 1 Sedmo poglavje Nesreča je kakor bolezen. Prihaja s grenim vozom, a odhaja po bilki. Niso se še otresli skrbi, ali je Anton na varnem ali ni, že se je na domu pojavila žandarmerija. Mo jih je okrog dvajset. Obkolili so hišo. Nato jih je pet z naperjenimi pušikami planilo v vežo in zahtevalo, naj dezerter Anton TJ*** pride ^iz skrivališča. Zaman so orožnikom dopovedovala, da o Antonu že izza tistega nesrečnega dne v Judenburgu ničesar ne vedo. Orožniški komandir se je samo zakrohotal, nato pa rekel, da ga bodo sami izbezali. Premetali so hišo, hlev, pretaknili sleherni kotičeik in, ker Antona niso našli, odpeljali očeta, češ: sedel boš namesto sina, sedel toliko časa, dokler se sin sam ne bo zglasil pri oblasteh. Zdaj je že deseti dan, odkar so očeta odpeljali neznano kam. Doma so zaradi tega vsi iz sebe. Obletali so že vse znance, ki so r.i pdbliže poznali z žandarji ali pa imeli vpliv pri oblasteh, tudi župnik se je zaradi mame in Marije zavzel za očeta, pisaril svojim prijateljem v Gorico, Trst in Ljubljano, pisal vljudni pismi celo bivšemu vsemogočnemu voditelju krščanske ljudske stranke dr. Sušteršiču, nasprotniku deklaracije, sedaj osamljenemu in celo od večine duhovščine napadanemu katoliškemu politiku, a zato pri nemških avstrijskih voditeljih na Dunaju, ki o razpadu cesarstva na nacionalne države niso hoteli niti razpravljati, toliko bolj priljubljenemu slovenskemu voditelju, pa tudi novemu voditelju mlade, od Sušterši-čeve odcepljene, protišušteršičevske in v teh časih večinske krščan-isike stranke dr. Antonu Korošcu, da bi poizvedela, kam so aretiranega očeta pa tudi druge, ki so jih po prazniku rešnjega telesa žandarji pozaprli in potem odpeljali neznanokam. Toda vse zaman! Kakor pravkar, vsa objokana, pripoveduje Marija, gepod še vedno ni ničesar mogel zvedeti. Prijatelji, ki jim je pisal, so se zgražali nad takim početjem in obljubljali, da bodo o vsem, kar se dogaja na Kobariškem, pisali v »Edinosti«, pa tudi v »Slovencu« in prav tako o nečloveškem početju tistega nemčurskega ljubljanskega oficirja v oni vasi pod Krnon (o početju s trupli dezerter j ov seveda ne bodo smeli pisati, čeprav so bili med njimi poleg Dalmatincev in Bošnjakov tudi tri trupla tamkajšnjih domačinov, pač pa bodo podrobno pisali o njegovem obnašanju pred kapelico in o njegovem zasramovanju slovenskega napisa UMRLI ZA SLOVENSKO GRUDO in bogokletništvu, ko je imenoval trpečega Kristusa z »ubogim hudičem, podobnim zabitim Vindišarjem« in s tem žaliil ne samo Slovencev, marveč samega božjega odrešenika). »O tem bodo pisali gospodovi prijatelji,« pripoveduje Marija. »Vendar se gospod nune boji, da takega pisanja ne bo dovolila cenzura.« »A iz Ljubljane? Kaj so gospodu nuncu pisali iz Ljubljane?« vprašuje mati. »Gospod Sušleršič je pisal, naj gospod nune pozove dezerterje in jih opozori, da se niso pregrešili samo proti vojaškim zakonom, (marveč tudi proti bogu, ker so prelomili prisego, dano pred bogom cesarju.« »O Jezus, na to nisem niti pomislila! Prelomiti prisego, to je smrtni greh!« »Tudi ubijati-je smrtni greh!« ujezi Roziko materin strah. »Držati prisego, da boš na povelje ubijal, pa celo dvakraten,* pravi Stefi. »Prav imaš!« se strinja tudi Rozi. »Tako je, kadar izrabljajo cerkvene zapovedi za ubijanje. Prisega, če jo prelomiš, je greh, v resnici pa prav s prisego služiš največjemu grehu. Toda ta ti je odpuščen brez spovedi. Pa se ljudje ne spa- metujemo, kakšnemu strahotnemu grehu je v teh letih služila cerkev. »Ne greši!« mati sklene roke. »Gospod nune je rekel, da bo prelom prisege po vsem tem, kar se je zgodilo pod Krnom, slehernemu odpustil.« »Tako je rekel?« mati z olajšanjem pogleda Marijo, a Stefi in Rozi z začudenjem. »Toda o tem molčite! Molčite!« se Marija zave, da je župniku prisegla, da njegovih besed, s katerimi je pošiljal v pekel dr. Sušteršiča, Seidlerjevo vlado in celo cesarja Karla in ga imenoval navadnega lažnika, ne bo nikomur izdala. »Prisegla sem. In, glej* že sem grešila,« se trga iz nje resničen kes, nato pa jih prosi, naj prisežejo tudi "one. »Prisegamo!« pravi mati za vse tri. »Tudi vedve!« zaprosi Marija in s prosečimi, cd joka vnetimi očmi pogleda Stefi in Rozi. »No, prav,« pravi Rozi in priseže kakor mati. »Ne bom govorila o tem,« pravi Stefi. »Nunčeva odveza ne bo pripeljala očeta iz zapora, marveč njegove zveze.« »Sušteršič je bojazljtvec in užaljeni samoljubnež. Tako je rekel gospod...« »Čudno? Se pred božičem nam je govoril drugače,« se spomni mati prve župnikove pridige po pregonu Italijanov. »Seveda, takrat še nihče ni vedel...« »Kdo je izrabil nov veter, ki je začel veti v cesarstvu po zaslugi socialistov ...« . »Potem naj tvoji socialisti rešijo očeta,« Marija jezno pogleda Stefi. »Tudi tvoji socialisti nasprotujejo združitvi Slovencev, Hrvatov in Srbov!« Stefi onemi. Takih besed od Marije, ki se ni nikoli zanimala za politiko, ni pričakovala, obenem pa se je šele sedaj zavedela, da ima Marija pravzaprav prav, saj je večinska avstrijsiko-nemška secialno-demokratsika stranka še vedno stala ob strani in ni znala ali pa celo ni hotela socialnega in narodnega vrenja in splošnega ljudskega nezadovoljstva zaradi lakote, zadnje čase celo bolj morilske od vojne same, z revolucionarno odstavitvijo Seidlerjeve vlade in monarhije spraviti v tok demokratične in socialne revolucije, izgubljala čas z notranjimi razprtijami in s takim početjem prepuščala boj za narodno enakopravnost v cesarstvu meščanskim strankam, ki so, kar je opazila že zadnjič na shodu, po svoje »politizirale preprostega, še pred vojno do sleherne politike popolnoma brezbrižnega človeka, a je šele sedaj ob Marijinih besedah začutila,zakaj se siromašno podeželsko ljudstvo ne zgrne kakor v mestih in delavskih krajih okrog socialistov kljub svojim zahtevam, ki jih ja ondan slišala in ki so se popolnoma skladale s socialističnimi zahtevami po miru, delu, kruhu ter svobodi in pravicah delovnega človeka in ki jih, o tem je trdno prepričana, meščanstvo nikoli ne bo izpolnilo. GLAS * 12. STRAN Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali bol in izrazili sožalje ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta Ludvika Čadeža mesarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo, še posebej smo hvaležni gospodu dr. Hriberniku za pomoč v težkih urah njegovega trpljenja, družini Nardoni in gospe Malči Cadcž, ki so nam tako nesebično pomagali v teh hudih dneh ter kolektivu mesarskega podjetja Tržič, ki je pokojniku olepšal bivanje med njimi v času njegovega službovanja. Zahvaljujemo se duhovščini, sorodstvu, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti in poklonjeno cvetje v slovo ter tovarišu Pintarju za poslovilne besede, ki jih je izrekel v imenu hišnega sveta. Žalujoči: žena in otroci Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil v 67. letu starosti naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Lovrenc Markun upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. decembra 1967, ob 15.30 iz hiše žalosti v Goricah. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem, sinova Ivan in Lovro z družino, sestre, brat in drugo sorodstvo. f Gorice, Kranj, 13. decembra 1967 Zahvala [ Ob izgubi naše dobre mame, tašče, zlate stare mame, tete in sestrične Marijane Ovsenik se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sto jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje in nam pomagali v težkih dneh ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku Slapšaku, dr. Hriberniku in ZB Primskovo. Vsem iskrena hvala. Žalujoči sin Lojze z družino Gorenje, 15.12.1967 Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Franc Vidic upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17.12.1967 ob 15. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče. žalujoči; žena Marija, hčerke z družinami, sestre in sor6dsfw Kranj, 15. decembra 1967 Po kratki bolezni nas je zapustil dolgoletni sodelavec Jože Rehberger vodja gozdnega okoliša Kokra Pogreb bo dne 17.12.1967 ob 15.30 na pokopališče v Preddvoru. Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat Preddvor Zahvala Ob boleči izgubi naše najdražje mame, stare mame in tete Jerce Hafner se najprej zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nesebično pomagali ob vsaki uri. Nadalje se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za vso skrb in nego, kakor tudi gospodu župniku in gospodu kaplanu za zadnje spremstvo. Zahvalo smo dolžni vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem društva upokojencev, kolektivu Puškarne in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: hčerka Ivanka-vdova Cotar, Mojca ter vnuk Drago Labore, 13.12.1967 Nesreče tega tedna Vozniki motornih vozil so ta teden povzročili na gorenjskih cestah osem prometnih nesreč. Ranjenih ni bilo, gmotna škoda pa je precejšnja. Vse kaže, da vozniki ne upoštevajo težjih pogojev vožnje v zimskem času, saj se je več nesreč pripetilo prav zaradi neprimerne vožnje na spolzkih cestah. V Križah pri Tržiču sla v sredo popoldne trčila dva tovornjaka. Alojz Zabret je s tovornjakom KR 114-75 vozil iz Pristave proti Križam. V nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal tovornjak KR 90-97, ki ga je vozil Ivan Valjavec. Pri srečanju sta oba tovornjaka zavirala, zato ju je na spolzki cesti zaneslo. Pri trčenju je na vozlih nastalo za 14.000 N din škode. Na vožnji iz Podkorena proti Jesenicam se je v četrtek prevrnil pod cesto tovorni avtomobil grške registracije. Voznik je v ovinku zapeljal v obcestne kamne in se zvrnil 11 metrov pod cesto. Voz-nki se ni ranil, na tovornjaku pa je škode za okoli 10.000 N din. Kupujte dobro - kupujte poceni pri SAM0NIG VIL L A C H, AMSAM0NI6-ECK Na cesti četrtega reda skofja Loka — Lučine sta zaradi zaviranja na spolzki cesti v četrtek trčila osebni avtomobil LJ 405-12, voznik Drago škof in avtobus podjetja Transturist, ki ga je vozil Stanislav Lavdič. Škode na avtomobilih je za 5200 N dinarjev. Pri srečanju na Kolodvorski cesti v Kranju je prišlo v četrtek do trčenja med tovornim avtomobilom LJ 284-33, ki ga je vozil Jože Aleš, in osebnim avtomobilom KP 86-33, voznik Ciril Novak iz Kopra. Tovornjak je z neprimerno hitrostjo zavil proti Merkurjevemu skladišču, pri tem pa ga je zaneslo v osebni avtomobil. Telesnih poškodb ni bilo, škode na vozilih pa je za 3000 N din. L. M. Požar v stanovanjski baraki V sredo, 13. decembra, je pričelo goreti v stanovanjski baraki v gramoznici Gradisa v Struževem. Barako so ogrevali s pečjo, pri tem pa je bila dimna cev speljana tik ob leseni steni. Zaradi prevelike vročine sc je stena vžgala. Požar so pogasili kranjski gasilci. Na baraki je nastalo za okoli 500 N din škode. L. M. C4B GORENJSKA OBLAČILA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je za NOVOLETNI SEJEM V KRANJU pripravila UGODEN NAKUP moške, ženske in otroške konfekcije IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! IZREDNO ZNIŽANE GENE SUPERAVTOMATSK! PRALNI STROJ SVETOVNO ZNANE FIRME Tip SELECTA z vgrajeno greh: sušilno napravo Cena 114.000 lit in 1100 N-din CASTOR Dobavni rok TAKOJ. Garancija, servis, rezervni deli zagotovljeni. Zastopa generalni zastopnik za Jugoslavijo Ljubljana, Celovška 32 tel. 311451 TRGO - AVTO, Koper, JLA 25 tel. 21-620 COSMOS Maribor, Grajska 7, tel. 22-654 AVTO — CELJE, Celje, Ljubljanska 11, tel. 21-8 IZŠLA JE Sanjska knjiga NAROČILA ADIT, LJUBLJANA, p. p. 171/IV ZA 24 Ndin VAM JO DOSTAVI POŠTA Elektrodelavnice Ing. Dullnig Celovec — Klagenfurt, Pischcldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro Tržni pregled Solata 3 do 4 N din, radič v glavah 3 N din, rdeč radič 7 do 8 N din, jabolka 1 do 1,30 N din. suhe slive 4 N din, korenček 1,40 do 1,50 N din, peteršilj 2,50 do 3 N din, kislo zelje 1,50 do 2 N din, kisla repa 1,40 do 1,50 N din, rdeča pesa 1,40 do 1,50 N din, črna redkev 1 do 1,20 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, fižol 3,50 do 4 N din, skuta 4 do 5 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, med 12 do 13 N din, zaklana perutnina 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din, čebula 1.80 do 2 N din, česen 8 do 10 N din, orehova jedrca 20 N din za kg; ješpren 1,80 do 2 N din, kaša 3,50 do 4 N din, ajdova moka 3,50 do 4 N din, koruzna moka 1,70 do 1,80 N din oves 0,70 do 0,80 N din, pše niča 1 do 1,80 N din, celi orehi 2.50 do 3 N din za liter jajca 0,65 do 0,80 N din PTT svetuje... Da bo vaša novoletna voščilnica prispela pravočasno v roke naslovniku, vam svetujemo, da jo odpošljete čimprej, najkasneje pa do 20. decembra. Za upoštevanje našega nasveta se vam zahvaljujemo ter vam želimo mnogo delovnih uspehov ter osebne sreče v letu 1968 Kolektiv restavracije PARK prireja TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v Delavskem domu in restavraciji PARK v Kranju. Rezervacija z menujem v restavraciji Park 60 N din, v Delavskem domu pa 30 Ndin Sveže sladkovodne ribe v prodajalni pri nebotičniku HOTEL »JELEN« KRANJ prireja veselo silvestrovanje. Igra kvintet Feri. Rezervacije sprejema vsak dan od 6. do 22. ure. Vstopnina in Silvestrov menu 50 N din. Se priporoča kolektiv! Kadrovska komisija Tovarne obutve PEKO TRZIC razglaša prosto delovno mesto šefa vzdrževanja strojnih in energetskih naprav Pogoji za sprejem: — diplomiran inženir II. stopnje z dve leti delovnih izkušenj v stroki ali — diplomiran inženir I. stopnje s šest let delovnih izkušenj v stroki ali odslužen vojaški rok -~ poln delovni čas. Nastop dela je lahko takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije do 31. decembra 1967. Darila za novo leto Minuta pred dvanajsto Ves december premišljujemo, kaj naj kupimo svojim najbližjim za novo leto. Prav gotovo imate že vse izbrano, saj nakupi v zadnji minuti niso kaj prida. Cc sle mogoče nehote pozabili na znanca, ki bi se ga morali spomniti, vam bomo skušali dati idejo za darilo v zadnji minuti pred dvanajsto. Pri izbiranju daril pa morate vedeti, da imamo osebna darila, kot je na primer steklenička najboljše kolonjske vode in pa bolj splošna, čeprav je izraz precej neroden. Sem bi sodil na primer ekonom lonce, ki ga želi imeti v svojem gospodinjstvu vsaka žena. Pri tem ne bi bito odveč, te povemo, da so takih daril najbolj veseli no-voporočenci. Vsaka žena se ga razveseli ob vsaki drugi priložnosti ,samo ne ob novem letu. Izbiranje daril je brez dvoma težko, saj omahujete med težo denarnice in pa željo razveselili svoje najbližje. Če se je letos nabralo v moževi denarnici nekaj več, lahko za ženo kupi ozke - visoke škornje. Nekaj izbire je še vedno v naših trgovinah, za bolj izbirčne pa imajo v ljubljanski boutique tudi uvožene za 200 N din. Za vse, ki pa bi želeli poseči še globlje v žep, pa sem v trgovini s krznom videla zelo lepe kune po 500 N din. Prav mladim letom pa krzno ne pristaja najbolje. V Miri na Koroški cesti imajo zelo lepe črtaste volnene šale tovarne Almira za 35,50 novih din. Na policah v tej trgovini sem opazila tudi zanimiv moški brezrokavnik za 68,00 novih din. Za moške je pravzaprav iežje izbirati darila. Kravata, srajca, dobra dišeča voda za britje, in lo je skoraj vse. Na srečo se sedaj moški ne oblačijo več tako dolgočasno, vsaj pri barvastih srajcah vse bolj popuščajo modi. Seveda vam ne svetujem, da mu kupite tiste strašne ka- Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje inž. Anka Bernard Kaj lahko uspešno gojimo v sobah s centralno kurjavo? Stanovanja s centralno kurjavo so za gojitev večine sobnih rastlin neprimerna. Na vabljivih okenskih policah nad radiatorjem je pogosto žalostna podoba hirajočih sobnih rastlin. Za rastline so radiatorji centralne kurjave prava mučilnica, saj jih razen neposredne vročine muči še suh zrak, ki je tudi človeku zelo škodljiv. Večina sobnih rastlin pa predvsem potrebuje vlažen zrak, zato tam posebno hitro propadejo razne sobne praproti, lipe, azaleje, ciklame in podobno. V primerni oddaljenosti od radiatorjev nam bolje ali slabše še uspevajo aralije, fikusi in filodendroni. Uspešno pa lahko gojimo v stanovanju s centralnim ogrevanjem suličaste sansevierije, lepe kalanhoje, razne sukulente, ki so zanimivi zaradi debelih mesnatih listov, euforbijo, plezajoči soindapsus. Tudi pozimi cvetoče siljene čebulice, kot na primer hiacinte, tulpe, ama-rilis, dobro prenašajo suho toploto, le da zaradi tega hitreje odeveto. Puščavskim kaktejem, ki sicer suh in vroč zrak dobro prenašajo, prezimovanje v ogrevanih prostorih ne ugaja, saj brez zimske dobe mirovanja poleti ne bodo cvetele. Izjema med njimi je božični kaktus, ki cvete pozimi. Grapefruit ne redi Križanec med limono ia oranžo jc pri nas še vedno hudo zapostavljen, čeprav vsebuje mnogo več vitaminov kot sicer okusna in sočna oranža. Praktično nima grapefruit kdo ve kakšne kalorične vrednosti, zato tudi ne redi, a kljub temu ga ne smemo obsoditi, da ga sestavlja le voda. Ta sadež je predvsem bogat z vitamini (C), ki nam pomagajo, da se lažje branimo infekcijskih bolezni Razen vi lam ina C vsebuje gra-IJcUlruit tudi vitamin A, ki j. značilen za obnovo tkiva, zaščito sluznice nosu in grla in za zdravje oči. Prav tako vsebuje grapefruit vitamin B, ki omogoča idealno razporeditev hrane v telesu. Grapefruitov sok se hitro in direktno asimilira, vsebuje pa še kalcij, železo, magnezij, fosfat in predstavlja dejansko »coctail« zdravja. Kako ga j orno? Sadež prerežemo vodoravno čez sredino, nanj vsujemo sladkor v prahu ali kristalnega in s taiiko žličko zajemamo s>k. meleonske srajce z nemogočimi ovratniki, ki so se pred meseci pojavile v ljubljanski Modni hiši. Za tiste do trideset lahko kupite res lepe rahlo črtaste srajce v modri ali temno roza barvi in ni se vam treba bati, da bi se zaradi njih še tako siaroko-pitni mož namrdnil. Zraven sodijo še hlače iz kamgarn flanele (po 140 N din za meter) ali pa iz originalnega tirolskega sukna v moderni rjavi barvi. Potrebujete pa malo protekcije pri krojaču. Za posebno znirzn.-ene a'i pa za smučarje prodajajo v Slovenija športu bele pletene nogavice iz domače volne. Za dnma pleteno moško jopico, ki je sedaj zelo v modi. nimate več časa. Iz zadrege vas lahko reši le pridna pletilja, ki bi jopico po vaši originalni zamisli spletla na stroj. Za otroke so najprimernejše igrače, smuči in trokole-sa. Za kakšne nove plašče ali puloverje nimajo nobenega veselja. Zadnje čase so trgovine polne lego sestavljenk, primerne za otroke tja od drugega pa do dvanajstega leta ali še več. Še odrasli jih včasih sestavljajo v vse mogoče oblike. L. M. Kaditi ali ne? Kaj vse je bilo že izrečeno o tobaku in njegovi uporabi? Kaj je bilo dokazano? Kajenje draži sluznice v telesu — od ust do črevesja. Zmanjšuje tek, preprečuje normalno prebavo, povzroča prehitro staranje vseh telesnih organov, uničuje in guba kožo na obrazu, kvari vid, uničuje vitamine, povzroča nespečnost, slabi spomin, neprijetno vznemirja živce, zmanjšuje delovno voljo in spodbuja k alkoholu, grozi srcu, povzroča raka na pljučih... Pismo mlade žene Pogovor o švedskem zakonu Zadnjič sem v Naši ženi prebrala zanimive zapise nekega nemškega novinarja, ki se je dlje mudil na švedskem, o revolucionarnih — vsaj za nas — spremembah v odnosih švedskih zakoncev. Novinar opisuje, kako je obiskal neki švedski zakonski par. Ves osupel je kasneje opisal »strašne« spremembe Vedeti moramo, da bi bil osupel prav vsak obiskovalec iz stare, da ne rečemo nazadnjaške Evrope. Ko je omenjeni novinar prišel na obisk, ga je pri vratih sprejel mož z otroki. To še ne bi bilo nič čudnega, ko se ne bi prav takrat pripeljala žena iz službe. Mož je vse skunaj povabil v hišo ter pri priči serviral kosilo. Ta zakonski par je namreč sklonil, da bo mož ostal lepo ctoma in sikrbel za h'\šo in otroke, žena pa bo šc naprej hodila v službo, ker je naneslo tako, da je bila ženina plača dosti večja od moževe. Švedi se takim zamenjanim vlogam v družini sploh ne čudijo. Ce se stvari obrnejo, potem tako ostane, če je le zakoncema všeč. Za take spremembe pa v stari dobri Evropi še zdaleč ni pogojev. Vedeti moramo namreč, da je večina švedskih žena ekonomsko samostojnih, razen tega pa so novinarju švedske žene zatrdile, da imajo občutek samostojnosti in neodvisnosti od moža tudi zaradi dejanske enakopravnosti v spolnem življenju. V glavnem to dvoje pomeni v švedskem zakonu to, da se zakonca ne otepata s predsodki, kadar življenje zahteva spremembe. Ob branju tega sem najprej pomislila, da v švedskih časopisih prav gotovo ni sm.es.nic, kako možje pomivajo posodo, medtem ko žena počiva na kavču aLi kaj podobnega, kar se pri nas vidi prav v vsakem časopisu. Za vašo linijo tehtnica »NEVA« LIBELA-CELJE Garancija 1 leto Nato sem članek še enkrat pazljivo prebrala in ga nato ponudila svojemu možu. Mlada in naprednih misli, kot sem, nisem mislila s tem dregniti v moški ponos. Kaj takega mi sploh ni prišlo na misel. Hotela sem le pogovor o zanimivi temi, kot temu pravimo. Hotela sem mu le povedati, da se našim možem kaj takega še ni bati, ča pa bi že prišlo do tega, bo to takrat, ko bo že vse gospodinjstvo mehanizirano. Vzgoja otrok pa tako ni nič težavnega. Malo me je zaskrbelo, ko je mož pri branju postajal vse bolj mrk, nato pa je zabrisal časopis v kot. Potem rne je kar preveč mirno vprašal, če sem navdušena nad tisto švedsko ženo, ki je resnično šla predaleč v svoji enakopravnosti. Njen mož je moral odstopiti svoj prostor v zakonski postelji italijanskemu delavcu, sam pa se je preselil na kavč v dnevno sobo. Potem sta zahtevala še, naj jima hodi po pivo. Hotela sem pojasniti, da je to pač izjemen primer in da sem se hotela pogovarjati le o zadovoljstvu, ki ga je moral občuliti mož, ko je prevzel gospodinjstvo, sicer ga prav gole>vo ne bi. Moj mož je zapustil sobo, še preden sem lahko pojasnila svoje dobre namene in poglede na sodobni zakon. O tem se i potem nisva več po-govarjala. Sedaj neprestano premišljujem, kakšna je le napaka v vzgoji mojega moža, da se noče niti pogovarjati o zakonu v daljni deželi Švedski. Ofcicka v stilu mlade mode. Obleka, ki jo človek nia.a iiijeii rad Na naši šoli je kar 116 planincev Na naši šoli imamo več krožkov.. Zelo številna je planinska sekcija. Letos smo pridobili 67 novih članov, tako da nas je skupno kar 116 planincev. Imamo redne sestanke, vključili pa smo se tudi v tekmovanje med planinskimi sekcijami drugih Šol v Kranju in okolici. Začeli smo z osnovno planinsko šolo. Spoznavali bomo naše gore, nevarnosti in orientacijo v gorah, planinsko cvetje, prvo pomoč, zgodovino planinstva in še marsikaj, kar mora vedeti dober planinec. Zelo radi gremo na izlete. BiH smo že na Kališču, Krvavcu, Velikem Zvonu, zadnjo nedeljo pa nas je odšlo dvainšestdeset k Valvasorjevem domu pod Stolom. Bil je zelo lep dan, ki nam bo ostal dolgo v spominu. Tudi športne dneve bi radi Izkoristili za hojo v hribe. Radi bi čimbolje spoznali naše gore vendar do vseh ne moremo priti peš, vožnja z avlobu-iom pa je precej draga. Zato bi zelo želeli, da bi avtobusna podjetja za naše skupinske prevoze uvedla popust. Bojan Kristan, 8. a, osnovna šola Stane žag:u-, Kranj Pri nas doma Stanujem pod Joštom. Nage stanovanje je zelo skromno. Mama in oče hodita v Šah LINIJE IN VRSTE Zelo važno je, da lahko vsak tas povemo, kje stoji kaka figura. Zato mora imeti vsako polje svoje ime. 1 < t* LINI7A 11 j ■ M ■ Med obema nasprotnikoma leži na šahovski deski osem linij, ki jih označujemo s prvimi osmimi črkami abecede. Prav tako leži med obema nasprotnikoma osem vrst, ki jih označujemo ® številkami od 1 do 8 tako, da je prva vrsta najbližja igralcu, ki vodi bele figure. službo. Imam tudi sestrico Mojco. Navsezgodaj zabrni v sobi budilka. Mamica in očka vstaneta, se pripravita za službo in odideta. S sestrico ta čas spiva. Toda kmalu je ura sedem. Tudi midve morava vstati. Zelo sva čemerni, ker bi bili radi še v mehki postelji. Toda treba je le vstati. Ko se oblečem in umijem, pozajtrkujem. Sestra se zelo dolgo obotavlja, da sva nazadnje zelo pozni. V šolo vedno tečeva. Ko se vrnem, me sestra že čaka, da pogrejem kosilo. Ko pojeva, pričneva z nalogo. Zelo hitro minejo ure. Ne dokončava še naloge in mama je že doma. Tudi očka pride takoj za njo. Popoldne mine v veselem razpoloženju. Zvečer gledamo televizijo, mama pa pripravlja večerjo. Vsi smo že pošteno lačni. Po večerji se s sestro umi-jeva, preoblečeva in tiho odi-deva v posteljo. Nekaj časa se pogovarjava, kmalu pa naju premaga spanec. Vesna Božič, 4. C, osnovna šola Luci jan Seljak, Kranj Ježek, ježek, gozdni dedek... Nekega dne sem šla v gozd. Bil je lep dan. Hodila sem počasi in opazovala jesenske barve. Rumena in rdečkasta drevesa so se mešala s temnimi smrekovimi vrhovi. Blizu mene je zašumelo listje. Ustrašila sem se in obstala. Zagledala sem ježa. Ril je po gozdu in mešal listje. Takoj sem se spomnila na pesmico: Ježek, ježek, gozdni dedek, dober dan! Kaj boš delal, kaj boš šival celi dan? Stopila sem bliže, toda kaj hitro se je ježek zvil v klobčič. Rahlo sem ga prijela za iglice. Nenadoma se je stegnil in me pošteno obodel. Odskočila sem in gledala svoj ranjeni prst. Jež se je v hipu nekam skril in nisem ga mogla najti. Brskala sem s čevlji po listju, toda zaman. Nanj me je spominjala le skeleča ranica. Krista šiler, 4. a, osnovna šola France Prešeren Kranj Tečaj o negi bolnika Težko sem čakala, da bom postala učenka šestega razreda, med drugim tudi zato, ker sem vedela, da učenci višjih razredov obiskujejo tečaje o negi bolnika in o prvi pomoči. Naš tečaj o negi bolnika vodi medicinska sestra tova-rišica Mira Kogejeva. V tečaj je vpisanih 28 deklic in dva dečka. V prvih urah smo se učili, kako naj bo opremljena bolnikova soba in o zdravi prehrani. Pogovarjali smo se tudi o dietni prehrani za bolnika. V naslednjih urah smo se naučili, kako pripravimo bolniku stolček z umivalnikom in posteljo. Tova-rišica nam je pokazala, kako izmerimo bolniku temperaturo in kako premenjamo rjuhe bolniku, ki ne more vstati. Tečaj o negi bolnika mi je zelo všeč in če kdo zboli, mu bom znala pravilno po-streči. Cvetka Ladan, 6. b, osnovna šola Simon Jenko, Kranj Mamica mi je pripovedovala Nedeljska radijska oddaja Še pomnite, tovariši mi je zelo všeč. Z velikim zanimanjem poslušam zgodbe naših borcev iz NOV. Večkrat si niti misliti ne morem, da so ljudje med vojno toliko trpeli. Moja mamica mi je že večkrat povedala, kako je bilo tisti dan, ko je v Novi vasi izgubil življenje Peter Šenk iz Poteč. Nemški policisti v Preddvoru so večkrat hodili v okoliške vasi in gledali, če se kje zadržujejo partizani. Tisti nesrečni večer so imeli policisti zasedo v Novi vasi. Po poti iz Mač sta prišla parti- zana — kurirja. Nemci so zavpiti: »Stoj!« Partizana sta skočila v bližnji grm, tedaj pa je že počilo. Eden se je rešil, drugi pa je obležal. To je bil Peter iz PotoČ, kateremu so prav tedaj Nemci ustrelili v Kokri še brata Jožeta, njegov starejši brat Tone pa je umrl v taborišču v Nemčiji. Ubogi Mihčevi mami je divja vojna vzela tri sinove, dva pa sta se vsa izčrpana po vojni vrnila iz taborišča na očetov dom. Metka Bolka,^. a* osnovna šola Matija Valjavca, Preddvor Vam v pouk Kanarček Kanarček se imenuje po Kanarskih otokih zahodno od Severne Afrike. Tam se spreletava zeleno-rumeni ptiček prosto v naravi. Ker je tako ljubko domač, zna veselo žvrgoleti, so ga ljudje marsikje udomačili in zaprli v lepe klelke. Prav gotovo pa zlati ptiček v kletki ni in ne more biti tako srečen in vesel kakor njegovi svobodni brat« ci na Kanarskih otokih. Miha Daleč čez polje vlečejo se 1 megle, veter piha, a doma se cmeri bratec Miha. Veter piha, piha, piha, bratec Miha se mu že nasmiha. Pihaj, pihaj, veter ti, meni več do joka ni! So solze že se posušile, misli v glavi premaknile. Veter zdaj pa jokaj ti, meni vse se že smeji. Vesna Ucman, 7. c, osnovna šola Prežlhov Voranc Jesenice Moj pes Pri nas imamo velikega psa volčjaka. Ime mu je Runo. Pozimi me vozi s sankami, poleti pa z vozičkom. Ko mi je mama rekla, naj greni po kumare, sem šla s psom. Vpregi a sem ga v voziček in ga poklicala, pa je stekel. Cd mu pokažem kos kruha, lepo prosi. Včasih mu dam žvečilni gumi. Žveči ga, dokler je sladek. Ko grem v šolo, žalostno cvili, ker bi šel rad Z menoj. Ko se vračam iz šole, pa mi takoj priteče nasproti Zelo ga imam rada. , / Mili Valjavec, j osnovna šola ' Matija Valjavec Preddvor NAI ITIGRU NITI fVE ^ GLAS * 18. STRAN SOBOTA - 16. decembra 1967 Pevski zbor France Prešeren (Nadaljevanje) Zopet so nas z avtobusoma odpeljali v Alexandra Park School na popoldanski čaj, od tam pa že v mraku okrog 18. ure v rahlem dežju pred moderno ogromno palačo J. T. Hilton Hali v višjem kolidžu v Oldhamu. Kot smo videli v vzidani plošči v veži, je bila ta palača zgrajena šele letos marca, sestoji pa iz štirih sedemnadstropnih traktov, ki so pravokotno naslonjeni drug na drugega. V prednjem traktu je ena izmed največjih koncertnih dvoran z velikim stopničastim podijem s sedeži, tako da izvajalci sedijo. V sami dvorani, ki je vsa v steklu, je po naši oceni najmanj dva tisoč sedežev. Zbor se je zadrževal v telovadnici, ki je zopet dvorana za sebe. Ko smo preizkušali koncertno dvorano, nam je postalo tesno. Razpostavljeni v ravni vrsti se glasovno med seboj sploh nismo slišali, redki v ozadju dvorane pa so trdili, da je 6lišen vsak šum. Ob pol osmih, ko je bil po že omenjenih tiskanih programih napovedan začetek koncerta, so bili v tej ogromni dvorani skoro vsi sedeži zasedeni, na koncertu pa navzočih cela vrsta odlični-kov domačinov, naši predstavniki in tudi naš ye-leposlanik v Združenem kraljestvu iz Londona ambasador Ivo Serajčič s soprogo in dvema sinovoma. Pri tej priliki naj omenim, da nam je po koncertu, ko nam je čestital k uspehu, pripovedoval, da se je vozil z avtom iz Londona v Old-ham več kot šest ur zaradi naliva in gostega prometa, pri tem porabil samo, da se jo prebil skozi londonski promet, več kot poldrugo uro. Se preden je naš ženski zbor pričel izvajati svoj prvi del programa, je oldhamski župan coun-cillor F. Balson pozdravil zbor in njegov prvi nastop v pobratenem mestu v Angliji ter poudaril važnost takih medsebojnih kulturnih stikov. Zahvalil pa se mu je sekretar tov. Košir Martin. Se vedno nam je bilo tesno, ko smo stopali na oder v tej ogromni koncertni dvorani, toda tudi tu so se ponovili prizori z včerajšnjega koncerta. Hitro smo se ogreli, premagali tesnobo, se vživeli v predvajane pesmi in mnoge od njih po sodbi nekaterih domačih poslušalcev zapeli še bolje kot včeraj. Vendar se mi zdi, da so poslušalci za nianso bolj hladno in ravnodušno sprejemali naš program in da ni bilo tiste prisrčne sproščenosti in čustvene povezanosti kot prejšnji večer, čeprav poslušalci niso varčevali s priznanji, ^zklikanji in aplavzi. Razumljivo so najbolj ogrele angleške pesmi. Po odmoru je zopet govoril oldhamski župan in posebej pozdravil našega veleposlanika SarajČiča in proti koncu drugega dela programa se je Še tretjič gospod Balson oglasil in prosil, naj njemu in soprogi še enkrat zapojemo angleško Ali in thc April evening in šele nato angleško in našo himno. Vsi navzoči so to željo podprli s krepkim ploskanjem, mi pa smo v zavesti, da smo tudi tokrat uspeli,'z veseljem ustregli. Po končanem koncertu ni manjkalo cvetja in čestitk. Predstavniki BBC pa so prišli za nami v telovadnico in nam še posebej čestitali in dirigentu Liparju izrekli laskavo priznanje. Naj takoj prestavim, da je zbor sprejel za delni prenos koncerta preko BBC mreže le simbolično nagragp 5 (reci: pet) funtov in 2 šilinga ali 178,50 riovjlj dinarjev, češ da prve nastope neznanih zborov nk angleškem radiu nikdar ne honorirajo. V telovadnico sta nato prišla v spremstvu tov. Koširja še župan g. Balson in njegova soproga, ki sta izrazila željo, da se z nami slikata. Pri roki je bil tudi fotoreporter Oldham evening chronicla, ki je to sliko v soboto, 30. septembra, tudi objavil s podpisom, da so to člani zbora France Prešeren iz Kranja v trenutku, ko se župan g. Balson rokuje z dirigentom Petrom Liparjem, v sredi med njima pa je Košir Martin, predsednik zbora. Za spremembo je ta večer večina angleških gostiteljev počakala na pri njih nastanjene pevke in pevce in jih odpeljala s svojimi osebnimi avtomobili na spanje. Z enim avtobusom so se odpeljali mlajši v Casthshavv Camp School, kjer so še dolgo bedeli in se veselili, le nekaj nas je ostalo za drugi avtobus in kmalu smo bili v svojih stanovanjih. Nekaj se jih je odpeljalo v goste k bivšemu oldhamskemu županu, ostali pa smo precej utrujeni kmalu sladko zaspali, seveda po krepkih požirkih lahkega angleškega rdečega piva. Sobota je bil prvi in tudi zadnji dan bivanja v Angliji, ko smo se člani zbora lahko sproščeno posvetili ogledom in oddihu. Ob devetih smo se zbrali pred mestno hišo, kjer sta nas čakala dva novejša avtobusa za daljše proge. Odpeljali smo se v 39 km oddaljeno mesto Chester, središče pokrajine in grofije Cheshire. To je za oko zelo prijetna, valovita pokrajina z gozdovi, njivami in pašniki, na katerih se pasejo črno-bele krave fri-zijske pasme — znane dobre mlekarice, pokrajino pa prepletajo solidne, asfaltirane avto ceste, po katerih se pode kolone avtomobilov. Ob cesti se jc zvrstilo polno ličnih dvorcev s hlevi in sked-nji, zemlja pa je večinoma obdana z dobro vzdrževanimi ograjami. Zapeljali so nas najprej v chesterski zoološki vrt. 2e takoj pri vhodu je dobil vsak v orientacijo načrt zoološkega vrta z naročilom, da se točno ob 12.30 najdemo pred vrtno restavracijo. Ogled tega prostornega zoološkega parka je bil tudi za razvajenega obiskovalca zelo zanimiv in triurno pohajkovanje je vsem nudilo res mnogo užitka. Chesterski Zoo ima bogato zbirko flore in favne z vseh koncev sveta. Pred nami so se zvrstili levi, tigri, leopardi, nosorogi, kamele, žirafe, afriški in indijski sloni, rjavi in severni medvedi, krokodili in nilski konji, antilope in kenguruji, zebre, tapirji, bizoni, pingvini in flamingi in vse polno raznih eksotičnih živali in ptičev. Največ ■ pozornosti in zabave smo bili deležni pri vseh vrstah opic od šimpanzov do goril in orangutanov. Prekrasni so tudi akvariji, edinstvena pa Tropical House z izredno bogatimi tropskimi rastlinami. Ob cestah in v parkih je na stotine nizkih vrtnic in drugih živopisanih cvetlic, ki kažejo na stalno nego in skrb. Kljub hladnemu, vetrovnemu jesenskemu dnevu je bila v zoološkem vrtu množica po srednji Angliji obiskovalcev. Prijetno utrujeni in polni neštetih vtisov smo se točno ob 12.30 zbrali v Faiintain Restaurant in zaužili okusno in izdatno kosilo. Že vsi smo bili zbrani v obeh avtobusih in g. VVatt-son nas je že silil k odhodu, ko smo ugotovili, da se nam je zgubil profesor Boris. Našli smo ga zamaknjenega v veličastne pelikane in fiaminge in kdo bi zameril temu znanemu ljubitelju narave. Chester je lepo mesto na obeh straneh reke Dee. To je edinstveno angleško mesto z dominantno, dobro ohranjeno trdnjavo in z nad 3 km ohranjenim mestnim obzidjem. Večina tri- in dvonadstropnih hiš ima fasade s tipičnim lesenim ogrodjem in okraski, kar daje ulicam in mestu bogat in prijeten videz čistega mesta. To lepo angleško mesto skriva toliko zgodovinskih znamenitosti vse od rimske vojaške naselbine dalje, da bi jih bilo' nemogoče videti in si jih ogledati v tako kratkem času, ki nam je bil na razpolago. Mnogi so si podrobno ogledah Grosvenor Museum, sam pa sem z nekaterimi pevci krenil po mestu, da bi čimveč usrkal žive angleške vsakdanjosti v tem mestu. Zgodnje angleško dela prosto sobotno popoldne — vveekend je privabilo na ulice ogromne množice, da smo se s težavo prebijali. Kolone avtomobilov se sploh niso prekinjale, prijazne policistke pa so hladnokrvno in hitro urejale ta ogromni promet. V strogem središču mesta je avtomobilski promet prepovedan in spet smo hiteli za razglednicami, ki pa jih je bilo v Chestru lažje dobiti. Vsaka ulica zase nam je nudila zanimive poglede, omejil se bom le na opis ogleda mogočne katedrale in moderne trgovske hiše, ki s svojimi prostori zajema skoro celo ulico. Nikjer ni bilo videti nebotičnika ali stolpnic, ki bi močno motile videz tega lepega, zgodovinskega mesta. Zato tembolj izstopa mogočna katedrala, ki ima skoro razsežnost milanske katedrale. Priključen je še zidan kompleks samostana — benediktinske opatije, ki ima sama zase veliko, zaprto notranja dvorišče z obsežnimi, arhitektonsko bogatimi samostanskimi hodniki, okrašenimi s slikami na steklo. Sama katedrala ima poleg glavne ladja nešteto stranskih kapel in kapelic, v glavnem zgrajenih od 10. do 15. stoletja, pretežno v romanskem slogu, kakršen je tudi zunanji videz katedrale. Glavni stolp ima bolj videz trdnjavskega stolpa, stranski stolpiči pa so že ošiljeni. Tudi bogata notranja oprema kaže nekatere značilnosti zgodnje gotike, omembe vreden pa je ogro-• men refektorij z bogato okrašenim lesenim stropom. Ena izmed najbolj prometnih ulic v središču mesta je Eastgate z značilno, veliko javno uro v ozadju iz prejšnjega stoletja. Tu je trgovsko središče. Ena sama trgovska hiša zajema 10 ali s« več dvonadstropnih hiš z istimi pitoresknimi fasadami, v notranjosti pa se vrstijo moderno urejeni razstavni prodajni prostori z vsem mogočim blagom. Dostop je možen v pritličju ali pa po zunanjih uličnih hodnikih v prvo in drugo nadstropje. Tu nimajo tekočih stopnic in podobnih naprav vsake sodobne veleblagovnice in vendar je notranja smotrna razporeditev za kupca in ogledovalca zelo privlačna in postrežba čisto sodobna. Prehitro smo morah nazaj pred muzej, kjer so nas malo nanrej ob ogromnem športnem stadionu že čakali naši avtobusi. Spotoma smo še našli mali potni urad, kjer smo nakupili poštne znamke, napisali razglednice in jih oddali. Dve prijazni uslužbenki sta bili dobro poučeni, da smo pevci iz Jugoslavije in sta točno poznali naš program bivanja v Angliji. Zopet smo se vračali v Oldham, da bi se še zadnjič preoblekli v svečane kroje, kajti ob 19.45 smo morali biti zbrani v mestni hiši na svečanem sprejemu pri oldhamskem županu. Naši občinski predstavniki niso mogli z nami v Chester, ker so v popoldanskih urah v mestni hiši priredili angleškim gostiteljem sprejem in jih pogostili z jugoslovanskimi speciali-telami. Pri tem niso uspeli, da bi v Oldhamu našli vsaj eno džezvo za kuhanje turške kave, vendar so se znašli in postregli tudi s to našo posebnostjo. Pevci smo dobili za sprejem posebno individualno adresirano tiskano vabilo z oldham-skim grbom. V razsežni sprejemni dvorani se nas je zbralo kakih dvesto gostov. Vsakega posebej sta pozdravila izredno razpoloženi župan g. Balson in njegova soproga. Prvič so nam v Angliji servirali vino, in to celo naš izvozni cviček, ki je večini pevcev najbolj pri jal, ali pa enako odlični burgundec iz njihove predelave. Bogato obložena miza je nudila tudi največjim sladokuscem dovolj izbire. Med sprejemom je g. župan obdaril vsakega člana zbora z okusno srebrno žličko z vgraviranim grbom in napisom Oldham, dirigent tov. Lipar pa je prejel iz županovih rok lepo okrašeno taktirko. Tudi naši občinski predstavniki in prevajalec so bili obdarjeni. Na željo angleških gostov smo zapeli nekaj pesmi, zlasti angleške, vžgale pa so tudi ukrajinske kozaške pesmi. Med sprejemom so nam pripravili presenečenje. Povabili so nas v malo sejno dvorano s starim, stilnim lesenim pohištvom, kjer sta nam dva angleška umetnika predvajala nekaj škotskih narodnih pesmi. Eden je pel, drugi pa ga jc spremljal na čembalu. Nato je nastopil inteligentni hitroprstnež, ki nas je z dobrimi triki s kartami, z zastavicami .m podobnim prijetno zabaval. Za pomočnika se je javil celo sam g. župan, ko je moderni čarovnik vzel zapestno uro našega prof. česna, jo^ spravil v novo narejeno vrečko, ki jo je držal g. župan, nato pa vzel štirioglato štručko kruha, jo prerezal in v eni polovici v sredici pokazal to zapestno uro ter jo s kruhom vred vrnil tov. česnu. Zopet smo se vrnili v veliko sprejemno dvorano in se tam zabavali nekako do pol polnoči, ko je občinski obrednik in zakladnik zaključil to prijetno srečanje. Hubert Korošec (Nadaljevanje v soboto) in južni Holandiji Kako je pravzaprav s kopališčem in plavalnim klubom v Radovljici Preteklo soboto se Je v Glasu i IMplsal tov. Slavec lz Kranja ln komentiral moj članek v Delu, ki te je bil nanašal na razmere med plavalnim klubom in novo Kopališko upravo v Radovljici. Ker so me zaradi tega članka že prej nnogl spraševali, češ da jim ni razumljiv ton in način, kako sem Javnost obvestil, želim tokrat zadevo pojasniti. S pisanjem ln mislimi tov. Slavca se seveda strinjam, čeprav , Je glede pomembnosti radovljiškega plavalnega kluba ljubeznijo pretiraval. V zvezni plavalni Hgl smo bili namreč samo eno leto. Pravilno pa je ugotovil, da je v plavalnih klubih veliko šte-rllo mladih ljudi In imajo poleti klubi izredno velik vpliv na vzgojo mladine. V Radovljici pa je plavalni klub še ena izmed redkih organizacij, ki poleti načrtno dela z mladino. To smo na pristojnem mestu tudi povedali. Zdelo se nam Je namreč, da opravljamo družbeno koristno delo, ko dajemo velikemu Številu mladih možnost za tdravo in koristno razvedrilo, ko Jih privajamo na neki določen red ln samodisciplino prav v ča-iu, ko imajo največ prostega časa ln bi Jim sicer lahko rojile po llatvl marsikake neumnosti. Ce Je moje pisanje v Delu Izzvenelo drugače, se je to zgodilo predvsem zaradi dejstva, da planini klub že več kot dvajset let rodim, da ga nisem pustil na cedilu niti v preteklih treh letih, ko tmo bili praktično brez bazena in nno tako nujno zašli v veliko krilo, ter bi tako moje besede, na-;isane direktno v obrambo kluba, lahko Izzvenele kot iskanje osebnih pravic ali osebnega zadoščenja. Zapisal pa sem mnenje matičnega društva, Izraženega na seji upravnega odbora. Na tej seji smo obravnavali med drugim tudi pritožbo plavalnega kluba, ki se je čutil oviranega pri tvojem delu na kopališču. Pritožba jc bila napisana kot nekaka peticija ln z namenom, naj bi apravnl odbor SD Radovljica za-itftil interese svojega plavalnega kluba na kopališču, ki ga od letos aaprej na novo zgrajenega — opravlja poseben odbor v imenu lruštva. Osnovne točke v pritožil smo sestavili na seji odbora plavalnega kluba ob prisotnosti predsednika matičnega društva ln predsednika občinske zveze za telesno kulturo ter jo oddali z njuno vednostjo. Na tej seji smo začudeni ugotovili, da so se razmere na kopališču s tem, ko Je prešlo v upravljanje društva, za nas zelo neugodno spremenile, da nam člani kopališke uprave, ki so (sliši se zares neverjetno) javni športni delavci, revidirajo spiske članstva, da nam ovirajo vpis novih članov v klub, da ga skušajo omejiti, da skušajo naprtiti nerednostl na kopališču plavalnemu klubu ln da nasploh želijo pokazati, kdo je zdaj gospodar na kopališču. Kopališka uprava je na seji upravnega odbora društva vse te obtožbe zavrnila kot Izmišljene in lažnive. Menila je, naj se klubski odborniki in trenerji raje brigajo za boljšo organizacijo treningov, kot pa da si prizadevajo priboriti zastonjkarsko kopanje na njihovem kopališču. Ker noben član UO SD Radovljica na tako pojasnilo nI imel pripomb (razen seveda predstavnikov plavalnega kluba),, smemo torej imeti mnenje matičnega društva kot istovetno. V svojem pismenem poročilu pa Je kopališka uprava kot odgovor na pritožbe plav. kluba posvetila pozornost predvsem problemom financiranja, tako da je seja izzvenela le kot spor glede višine vstopnine, ki naj jo klub in njegovi člani odslej plačujejo. S tem je bil dosežen namen, da se spor prikaže predvsem kot borba za dinarje ln predvsem v tej obliki ga žal javnost sedaj pozna. Tovariš Slavec je v svojem članku opisal razmere v Kranju. Zahvaljujem se mu, a vseeno se bojim, da njegovi argumenti za člane našega upravnega odbora aH pa vsaj za kopališko upravo, niso kaj prida. Se pred sejo smo namreč pisali vsem klubom v Sloveniji ln od večine tudi prejeli odgovor. Rezultat: plavalci Imajo v vsej Sloveniji prost vstop na kopališča in v pretežni meri tudi vodstva klubov. Sporočili smo ta rezultat na omenjeni seji: za našo kopališko upravo to ni nikakršen dokaz, da bi moralo biti tudi v Radovljici tako. Zato si ne morem kaj, da ne bi še enkrat citiral njihovega mnenja, zapisanega v pismenem poročilu: »če se kopališče hoče vzdrževati na primernem nivoju, ne more dajati nobenih subvencij za razvijanje ali vzdrževanje kakršne koli športne aktivnosti . . .« Itd. Tudi temu mišljenju na seji nI nihče oporekal ln ne Izjavam ljudi, ki so to zapisali, da gojijo simpatije do plavalnega športa, mi pa da smo lažnivci, ker trdimo nasprotno. Tovariš Slavec piše, da se mu zdi mislifikaclja, če bi mu kdo hotel dokazati, da je bazen v Radovljici napravljen za druge namene kot v Kranju, člani našega UO pa menijo, da je trening osnovni strošek vsakega kluba in da ga je treba plačevati. Primer: če morajo radovljiški smučarji plačevati za žičnico v Kranjski gori, ali ne bi bili plavalci pri-viligirani z zastonjkarskim kopanjem? Vsekakor primerjava, ki jo kaže premisliti!? Rezultat žolčne debate na omenjeni seji je bila kompromisna rešitev, ki jo javnost zdaj že pozna. Kopališka uprava je zadovoljna. V poročilu je prikazala, kakšne visoke zneske bi klub pravzaprav moral plačevati ob polni ceni in je tako imela priliko pri svojih zahtevali popustiti ter dokazati svojo dobro voljo. Ker da bi popustili do konca, vendar ne gre. Kopališče je novo in tudi ni za vsak cirkus, kot smo slišali blagohotno Izjavo. Dosežen pa je bil glavni namen: debata je tekla predvsem o denarju In dokazano je, da gre klubu predvsem za denar. Plavalni klub pa, ne vem, zakaj le, nI zadovoljen. Tov. Slavec meni, da bi morali o problemu spregovoriti tudi drugi. Na žalost zelo dvomimo o tem. Dvomimo o potrebi, da bi od postaje do postaje prosili za svojo pravico kot Jernej, saj smo jo že Iskali tam, kjer smo jo naprej pričakovali. Poleg tega pa vmešavanje v samoupravne pravice dandanes nI nič kaj popularno. Javnost ali njeni predstavniki se bodo morda zganili kdaj kasneje, ko se bodo spraševali, kaj je z radovljiškim plavalnim klubom ln nas obsojali. Prvi obsojenec bom jaz. MIRAN KENDA Športniki potrebujejo pomoč te leta sodi Kranj — »mesto industrije in športa« — v ožji irog jugoslovanskih mest, ki gojijo najkvalitetnejši šport. llado Martelanc, Cvetka Cadež, Janez Kocmur, Vlado Brino-iec, Leon Pintar, Gašper Kordež, Roman Seljak, Slava Zu-;ančič, Barbka Koncilija, Marjana Plut, Janez Teran in drugi L prinesli slavo našemu športu tudi zunaj meja naše domo-ine. če bo Kranj obdržal to ime v naslednjih letih, nam •K) pokazala najbližja prihodnost. Z zgraditvijo športnega stadiona in zimskega bazena imo dobili v Kranju odlične možnosti za razvoj športnih panog, vezanih na te objekte, Za široko športno aktivnost pa delovni pogoji še vedno niso zadovoljivi, še vedno je velika potreba po telovadnicah (dvoranah), manjkajo pa tudi manjši športni objekti. Tudi eden izmed najosnovnejših problemov — vprašan je financiranja v občini — kaže, da ni zadovoljivo rešen. Pred nekaj leti je bil pri skupščini ustanovljen sklad za telesno kulturo, v katerega se je stekal denar v določenem odstotku lz občinskega proračuna. Leta 1963 je znašal ta delež 3,32 odstotka. 2e naslednje leto je prišlo do ukinitve odstotnega deleža od občinskega proračuna. Tako niso bila več zagotovlje- na stalna sredstva za telesno kulturo. Na tretji seji sklada, 1. aprila 1964, so vnesli v prvi člen pravilnika naslednjo dopolnitev: »V naslednjem letu sredstva ne bi smela biti manjša od sredstev v minulem letu.« To pomeni, da je nastala že opravičljiva bojazen, da bi se dotacije namesto povečale, lahko zmanjšale. Ta ukinitev je pomenila nazadovanje glede stalnosti financiranja telesne kulture. Nekaj kasneje je sledil še nov udarec: ukinjen je sklad za telesno kulturo. Tretji in najverjetneje najtežji udarec je bil narejen (Nadalj. na 24. str.) V nekaj stavkih Cerklje — Kmetijska zadruga Cerklje namerava prihodnje leto dokončati zadružni in gasilski dom v Velesovem. V Zalogu pa bodo postavili vozno tehtnico, obnovili strojni park in drugo. V Voklein pa bodo začeli graditi veliko skladišče, v katerem bo tudi zbiralnica mleka. Zraven skladišča bo tudi vozna tehtnica. Kmetijska zadruga Cerklje se močno ukvarja tudi s kooperacijo in si sploh prizadeva za razvoj kmetijstva v tem kraju, saj ima tudi svojo lastno hranilno službo. R.C. šenturška gora — Minulo nedeljo so se na sestanku gradbenega odbora krajevne skupnosti šenturška gora menili o gradnji vodovoda prihodnje leto. Sestanka so se udeležili tudi prebivalci bližnjih vasi. že dalj časa so razpravljali, da bi bilo treba v tem kraju zgraditi vodovod, saj poleti večkrat ostanejo'brez vode. Preskrba z vodo pa bo še večjega pomena, ko bo z dograditvijo ceste Cerklje—Šenturška gora—Sidraž— Tunce—Kamr.lk možen tudi hifejši razvoj turizma. Gradnja vodovoda bo po predračunih stala okoli 45 milijonov starih din, prebivalci sami in pa krajevna skupnost pa bodo prispevali nekaj več kot 5 milijonov starih din. — R. Č. Kranj — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akad. kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši pa si poleg spominskega muzeja lahko ogledate keramike Marije Bajec in Majde Kumar. Občasna razstave so odprte vsak dan od 10. do 12. in 16. in 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. Bled — Blejsko jezero zamrzne šele takrat, kadar se živo srebro v toplomeru drži deset stopinj pod ničlo vsaj deset dni. Sedaj na jezeru še vedno plavajo race, čeprav je že nekaj dni precej mraz. Navadno blejsko jezero zamrzne okoli novega leta, če pa se bo mrzlo vreme nadaljevalo, pa pravijo domačini, da bo jezero zamrznilo že drugi teden. Jesenice — Pred nekaj dnevi so na Jesenicah pričeli zbirati prve prijave krvodajalcev za oddajo krvi v zadnjih dneh decembra. Po prvih podatkih kaže, da bo akcija uspešna. Zbrati nameravajo okoli 500 litrov krvi, kolikor jo letno potrebuje jeseniška bolnišnica. Razpisna komisija pri turističnem ln avtobusnem podjetju Kompas, Ljubljana razpisuje v novi delovni enoti Kompas - garni hotel na Bledu naslednja nova delovna mesta a) recepcija b) administrativni ref. v recepciji c) blagajničarka d) žurnalist e) sobarica — šef f) sobarica g) snažilka — perica h) ekonom — šofer i) natakar j) točaj k) kuharica 1) pomival ka 3 delovna mesta 3 delovna mesta 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 2 delovni mesti 2 delovni mesti 2 delovni mesti 1 delovno mesto Za gornja prosta delovna mesta se zahteva naslednja izobrazba: a) višja strokovna šola z znanjem 3 svetovnih jezikov b) srednja šola z znanjem dveh svetovnih jezikov c) popolna srednja šola d) popolna srednja šola e) visokokvalificirana sobarica z znanjem 2 jezikov f) kvalificirana sobarica z znanjem 1 jezika g) polkvalificirana snažilka h) kvalificiran šofer z znanjem 1 jezika i) visokokvalificiran natakar z znanjem 2 jezikov j) kvalificiran natakar z znanjem 1 jezika k) visokokvalificirana kuharica 1) polkvalificirana delavka Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Moški kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Za vsa delovna mesta velja trimesečni poskusni rok. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Vse prijave je treba poslati na Kompas, poslovalnica Bled v 8 dneh po objavi razpisa. GLAS * 20. STRAN SPOREDI SOBOTA - 16. decembra 1967 SOBOTA — 16. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.10 Med domačimi orkestralnimi podobami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo bcat — 18.00 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik cb 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 urt. Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ivanko Kra-ševec — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Revijski in Plesni orkester RTV Ljubljana z vokalnimi Glisti — 20.30 Radijska igra — 21.00 Veseli zvoki — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden NEDELJA - 17, decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.34 Glasbeni drobiž za mlade poslušalce — 9.05 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Naši pcslu-šalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Majhen operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.15 Godalni kvartet v G-duru — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno PONEDELJEK — 18. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na- potki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Narodne in druge iz naše starejše glasbene literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi iz južnega morja izvaja ansambel Vaclava Kučera — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pojeta moški zbor bratov Ipavec in vokalni kvintet Kum z Radeč — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni recital slavnih solistov — 18.01) Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Henry Mancini — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 22.10 Radi ste jih po-, slušali — 23.05 Literarni nokturno TOREK — 19. decembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenski narodni plesi — 9.40 Cicibanov svet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Simfonija v Es-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači pihalni ansambli —■ 13.30 Priporočajo vam -r 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo' — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odbleski — skladbe slavnih mojstrov — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Pesmi Latinske Amerike — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Literarni nokturno SOBOTA — 16. decembera 9.40 T V v šoli, 14.50 T V v Soli — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.00 Dežurna ulica (RTV Beograd) — 17.40 Vsako soboto, 17.55 TV obzornik, 18.15 Užaljeni medvedek — TV igra, 19.15 Iz kulturne panorame, 19.40 CLk cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.40 VVaterpolo Mladost : Cusk (Moskva) (RTV Zagreb) 21.25 Nacionalni cirkus, 21.55 Gideon — film, 22.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) 18.15 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V — Ostale oddaje: 16.10 Žrebanje RTV, 17.40 iNarodna glasba, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) 21.25 Ljubezen, oh ljubezen (RTV Beograd) - 22.15 Poje Maruška Šinkovič, 22.30 Iz gubljeni v vesolju, 23.20 In formativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 17. decembra 9.25 Poročila, 930 Z Miho Dovžamom in Gorenjci (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Ne črno, ne beio (RTV Beograd) — 11.30 Junaki cirkuške arene (RTV Ljubljana) — 12.00 NedeLjska TV konferenca (RTV Zagreb) — 14.55 Poročila, 15.00 Boksarsko srečanje Jugoslavija : Francija (RTV Beograd) — 17.30 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 18.25 Karavana, 18.55 Cik cak, 19.10 Dolgo vroče pole-tje-film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) 20.50 Zabava vas Mi j a Aleksič, 21.50 TV dnevnik (RTV Beograd) DrugI spored: 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 11.30 Junaki cirkuške arene, 13.00 Ekspedicija, 13.30 Znanost in mi, 14.00 Izgubljeni v vesolju (RTV Zagreb) — 17.30 Filmski satirTkon, 17.55 Narodna glasba (RTV Skopje) — 18.55 Propogandna oddaja, 19.10 Dolgo, vroče poletje (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč otroci (RTV Beograd) — 20.45 Propagandna oddaja, 21.50 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PONEDELJEK — 18. decembra 9.4 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.40 T V v šoli (RTV Ljubljana) — 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina (RTV Zagreb) 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet, 17.25 Risanke (RTV Zagreb) — 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Vsi so prihajali, 18.45 Silve-strska oddaja, kuharskih nasvetov (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Napori za zgodnje odkrivanje raka v grlu (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik, 20.30 Cik cak, 20.40 TV drama (RTV Beograd) — 21.40 Novi stanovalec — TV opera (RTV Zagreb) — 22.10 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj,danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 22.10 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — 19. decembra 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Anoleščina (RTV Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 10.00 Film za otroke — 18.15 Portret ustvarjalnega nemira, 18.50 Obrežje, 19.05 Filmska komedija s Stanom in Oliom, 19.30 TV obzornik, 20.00 Cik cak, 20.10 Dobri vojak švejk-film, 21.40 V naročju tišine, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža (RTV Beograd) — 18.30 Telešport, 19.10 Turizem, 19.40 Propogandna oddaja (RTV Zagreb) — 1954 Lahko noč otroci (RTV Skopje) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V — Ostale oddaje: 17.30 Siptarski TV pregled (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) 20.40 Dokumentarni film, 20.55 Celovečerni film, 22.25 Poročila (RTV Beograd) Kranj CENTER 16. decembra amer. ital. barv. CS film V SENCI KOL-TA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. filma TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 22. uri 17. decembra amer. film AMERIŠKA VESELA PARADA ob 10. uri, ameriški film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 13. uri, amer. ital. barv. CS film V SENCI KOLTA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma MY F AIR LADY ob 21. uri 18. dec. amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri 19. dec. amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 16. decembra amer. barv. CS film VSE O DAISY CLO-VER ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra amer. barv. CS film VSE O DAISY CLO-VER ob 14., 16., 18. in 20. uri 18. decembra premiera jug. filma PROTEST ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra jug. film PROTEST ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 19. dec. amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 17. decembra angl. barv. film TOM JONES ob 16. in 19. uri Kropa 16. decembra amer. barv. CS film KRALJICA COLO-RADA ob 20. uri 17. decembra amer. barv. CS film KRALJICA COU> RADA ob 15. ln 19.30 Jesenice RADIO 16. decembra amer. barv CS film VOLKOVI TEXA-SA 17. decembra amer. barv. CS film VOLKOVI TEXA-SA Jesenice PLAVŽ 16. decembra franc. barv. CS film IZLET NA TAHITI 17. decembra franc. barv. CS film IZLET NA TAHITI 18. decembra amer. barv. CS film VOLKOVI TEXA-SA I 19. decembra amer. barv. ! CS film VOLKOVI TEXA-SA Dovje-Mojstrana 16. decembra amer. film VELIKA TEKMA 17. decembra angl. nemški film SKRIVNOSTI RUMENIH NARCIS Kranjska gora 16. decembra ital. span. nem. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKANEC 17. decembra franc. barv. CS film BREZSMRTNI BOJEVNIKI Skofja Loka SORA 16. decembra nem. ital. špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 18. in 20. uri 17. decembra nemško ital. špan. barv. CS film POSLEDNJI MOHIKANEC ob 15., 17. in 20. uri 18. decembra jug. film DIVERZANTI ob 18. in 20. uri SOBOTA - 16. decembra 1967 OGLASI POTROŠNIKI! Ugoden nakup novoletnih daril vam nudimo v prodajalni Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu. Od 15. do 31. 12. 1967 dajemo gospodarskim organizacijam, ustanovam in drugim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril za vrednost 50 N din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši Želji- in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi Kranj. Obiskovalci Novoletnega i sejma ne pozabite obiskati paviljona Delikatesa, kjer lahko kupite Gorenjsko Čokolado in izdelke tovarne Sumi Ljubljana po tovarniških cenah. 19. decembra angl. barv. VV film DR. NO ob 18. in 20. ori Kamnik DOM 16. decembra špan. barv. fllm POTUJOČI PEVEC ob 10. uri 17. decembra špan. barv. fes POTUJOČI PEVEC ob 17. in 20. uri 18. decembra špan. barv. 'Im POTUJOČI PEVEC ob X). uri Prešernovo gledališče v Kraniu NEDELJA — 17. decembra, URA PRAVLJIC odpade zaradi generalice JANKO IN METKA, ob 16. uri za IZ-7EN Goldoni: PREBRISA- A VDOVA PONEDELJEK — 18. de->mbra, Grimm-Skufca: JAN-0 iN METKA ob 16. uri za " v. zavoda in Posebno šo-j ob 18. uri za otroke iz (;vka, Podbrezij, Vcklega : Trboj. Nastopa tudi dedek 'raz. Obvestilo i Oddelek za splošno upravne zadeve skupščine o zakona o varnosti prometa na javnih cestah in v skla klopnih vozil podaljševal veljavnost prometnih dovolj Krajevnih uradih ter v prostorih Avto moto društva bčine Kranj bo na podlagi 143. in 145. člena Temeljnega du 13. člena Pravilnika o registraciji motornih in pri-enj, katerim je pretekla veljavnost 31. 12. 1967, na Kranj, po naslednjem vrstnem redu: 8. 1. 1968 cd 8. do 11. ure v pisarni KU Besnica od 13. do 18. ure v pisarni KU Zabnica 9. 1. 1968 od 8. do 11. ure v pisarni KU Gorice od 13. do 18. ure v pisarni KU Predoslje 10 1. 1963 od 8. do 12. ure v pisarni KU Preddvor od 14. do 15. ure v pisarni KU Jezersko 11. 1. 1968 ! od 8. do 12. ure in v pisarni KU Naklo od 13. do 15. ure 12. 1. 1968 od 8. do 12. ure in v pisarni KU Cerklje od 13. do 17. ure 13. 1. 19G8 cd 8. do 12. ure v pisarni KU Mavčiče 15. 1. 1968 od 8. do 12. ure in v pisarni KU Šenčur od 13. do 18. ure Za mesta Kranj in KU Trboje pa bo podaljševanje veljavnosti prometnih do-voljenj v prostorih Avto moto društva Kranj, Tavčarjeva ul. 10 pa naslednjem abecednem redu: dne 16. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do dne 17. 1. 19(58 od 8. do 12. in od 14. do dne 18. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do dne 19. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do dne 22. 1. 19G8 od 8. do 12. in od 14. do dne 23. 1. 1968 cd 8. do 12. in od 14. do S dne 24. 1. 1968 cd 8. do 12. in od 14. do Z dne 25. 1. 1968 od 8. do 12. in od 14. do od črke A — od črke C — od črke G —-črke K od črke L — črke P od črke R -— od črke T — 17. ure 17. ure 17. ure 17. ure 17. ure 17. ure 17. ure 17. ure Vse potrebne obrazce in upravne koleke bodo lastniki motornih vozil in priklopnih vozil dobili na kraju podaljševanja prometnih dovoljenj, kjer bo delala posebna ekipa, ki bo na željo lastnika opravljala tudi vsa administrativna opravila (izpolnjevala prijave za podaljšanje prometnih dovoljenj, police za vplačilo zavarovalnine in obrazce za vplačilo cestnine ter sprejemala vplačilo teh). S seboj prinesite: prometno dovoljenje, veljaven karton o tehničnem pregledu, osebno izkaznico in denar za vplačilo zavarovalnine in cestnine. Poseben čas za zamudnike ni določen. Lastniki motornih vozil, ki ne bodo prosili za podaljšanje prometnih dovoljenj, morajo v času, določenem za podaljšanje registracije vozilo odjaviti, oddati registrske tablice in prometno dovoljenje na kraju registracije ali v sobi št. 177/H skupščine občine Kranj. *■ Vsa pojasnila v zvezi s prometnimi dovoljenji dobijo interesenti v sobi št. 17"J/II SO Kranj ali v pisarni Avto moto društva Kranj. TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Cenjene odjemalce opozarjamo na izredno novoletno znižanje zimskih otroških oblačil od 30 do 50 °/o. Obiščite našo prodajalno! Za nakup se priporoča TRGOVINA MOJCA KRANJ Koroška c. 16 Trgovsko in proizvodno podjetje RUNO Tržič bo kakor vsako leto tudi letos sodelovalo na tradicionalnem novoletnem sejniu v Kranju s prodajo copat vseh vrst, usnjene konfekcije in obutve. Obiskovalce prosimo, da si ogledajo tudi blago na našem razstavnem prostoru. Prepričani smo, da bomo s kvaliteto in veliko izbiro izdelkov ugodili vašemu okusu. Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Oglas v Glasu zanesljiv usi Velepapirnica Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (0-12-42) 41-26 Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni atroji — Ves pribor za tehnično risanje SOBOTA — 16. decembra 1967 NOVO! 9 kosov na m' m UGODNOSTI: krije do 23 % — 9 kosov na m' — v različnih barvah — najcenejše kritje — hitra dobava vam nudi Likozar Marjan — CEMENTNI IZDELKI, Benedikova 18 (Stražišče), Kranj Prodata Prodam PRAŠIČE po 170 kilogramov težke. šenk Franc, Predoslje 84, Kranj 5859 Prodam 2 PRAŠIČA po 130 kilogramov težka za zakol. Zg. Brnik 23, Cerklje 5883 nogavice proti f krčnim žilam NOGAVICAR KRANJ Titov trg 19 Prodam PRAŠIČE za zakol. Kranj, Jezerska c. 103 5884 Prodam PRAŠIČA, 150 kg težkega. Zalog 30, Cerklje 5885 Prodam PRAŠIČA po izbiri. Zg. Bitnje 17, Zabnica 5886 Prodam VEC PRAŠIČEV, težkih od 180 do 200 kg. Sta-retova 12, čirče, Kranj 5887 Prodam 2 PRAŠIČA po 150 kilogramov težka. Lahovče 32, Cerklje 5888 Prodam 3 PRAŠIČE za zakol, čebašek, Podre-ča 54, Medvode 5889 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 19, Cerklje 589Q Prodam PRAŠIČA za zakol. Tenetiše 25, Golnik 5891 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Voglje 49, Šenčur 5892 KORUZA, lepa, suha, iz Banata, po 80 S din kg naprodaj. Stara Loka 5, &k. Loka 5893 Prodam BAKRENO KOPALNO PEČ za kopalnico. Radovljica, Cankarjeva 1 5782 Prodam SLAMOREZNICO 6 puhata ikom in VPREŽNE GRABLJE. Zalog 8, Cerklje 5894 Prodam 6 tednov stare PUJSKE IN VOLA. Sp. Brnik 65, Cerklje 5895 Prodam nerabljen ELEKTROMOTOR Rade Končar 2,9 k\v in REZERVNE DELE TOPOLINA B. Jereb. Podje-lovo brdo 19, Sovodenj 5896 Prodam 16 eolski GUMI VOZ in DVA PRAŠIČA za zakol. Voglje 98, Šenčur 5897 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Orehovlje 19, Kranj 5898 Ugodno nudim VARILNE IN TALILNE TRANSFORMATORJE 220 in 380 V. Lužar Mirko, Preserje 104, Radomlje- Domžale 5899 Prodam poceni ŠTEDILNIK Tobi, malo rabljen. Ogled popoldan. Alič Milka, Breg 39, Kranj 5900 Prodam skoraj novo DIA-TONICNO HARMONIKO »Prostor«. Erjavec Janez, Rakovica 18, Zg. Besnica 5901 Prodam 4 GUME za fičota, KOMPLET VERIGE nove in REZERVNO KOLO. Informacije: telefon 70-098 popoldan 5902 Skoraj novo DNEVNO SOBO in 2 m široko GARDEROBNO OMARO prodam. Kosič, Kranj, Nazorjeva 4/II. Ogled od 19. do 21. ure 5903 POHIŠTVO za dnevno sobo z dvema kavčema in drugo pohištvo ugodno prodam. Kožuh, Naklo 31 5904 Prodam ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, s predalom in pokrovom za 80,00 N din. Šenčur 111 5905 FIAT 750 prodam. Jože Ve-ber, Selca 61 nad šk. Loko 5905 Prodam FIAT 600 po ugodni ceni. Visoko 2, Šenčur 5907 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5908 Prodam OVES, KORUZO, RŽ, DROBAN KROMPIR Igor in JABOLKA. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Olševek 11, Preddvor 5909 Prodam 13 tednov BREJO SVINJO. Cerklje 57 5910 Prodam MOPED TE 3 v zelo dobrem stanju. Registriran za leto 1968. Koroška cesta 84, Tržič (Cegelše) 5911 Ugodno prodam CENTRIFUGO himo. Slevec, Kajuho-va 12, Kranj 5912 Prodam SLAMOREZNICO na motorni pogon. Zorman Franc, Dvorje 17, Cerklje 5913 Prodam skoraj novo KUHINJSKO KREDENCO. Jer-nejčič, Mlakarjeva 18, Kranj 5914 Prodam KRAVO, ki bo čez 14 dni drugič teletila in prašiča za zakol. Sp. Duplje 71 5915 VOLA, 250 kg težkega, prodam. Črnivec 18, Brezje 5916 Prodam VOZ SENA in VOZ SLAME za steljo. Orehovlje 16 pri Predosljah, Kranj 5917 Prodam ELEKTROVARIL-NE APARATE — enofazne in trofazne. Roje Franc, Radomlje 80 5918 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila. Tenetiše 28, Golnik 5919 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo. Kokrica 34, Kranj 5876 Ugodno prodam KONJA, 11 let starega. Informacije: Kranj, Žanova 18 5920 Prodam KRAVO, 3 mesece brejo. Sajovic Stanko. Olševek 11, Preddvor 5921 Prodam KRAVO S TELETOM. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 5922 Prodam PREVIJALNI stroj na 7 vreten in nov PLETIL-NI STROJ knitaks avtomatični z enoletno garancijo. Naslov v oglasnem oddelku 5923 Naročniki, pozor! Na zalogi imamo časopisni papir, uporaben za podlaganje pod parket, linolej in podobno. Vsak dan do 15. ure ga lahko dobite na upravi Glasa, soba 110 — občinska stavba. Ugodno prodam dobro ohranjen progrezljiv ŠIVALNI STROJ. Vprašajte pri Noč, Titova 31/1, Jesenice 5944 Prodam DOSTAVNI AVTO škoda. C. na Klane 57, Kranj 5945 Ugodno prodam dobro ohranjene in opremljene SMUČI s »pancerji«, številka 35. Kokršiki log 9, Kranj 5946 Prodam GUMI VOZ — 16 col ali zamenjam za 20 col, PRAŠIČA, 130 kg težkega, in bautzovo KOSILNICO ter KRAVO za zakol. Zapoge 11, Vodice 5947 Prodam dve KRAVI s teličkom. Valburga 23, Smlednik 5948 Prodam VOLA. Tenetiše 13, Golnik 5949 Prodam VOLA, 450 kg težkega. Marija Močnik, Stiska vas 5, Cerklje 5950 Samohodno TRAČNO ŽAGO prodam za 2.50O.00 N din. Derenda Ivan, Podgorska 10, Kočevje 5951 Prodam KRAVO s tretjim teličkom. Polica 2, Naklo 5952 Ugodno prodam PEč na trdo gorivo. Marija Trobec, Kranj, Koroška c. 33 5953 Prodam lahek GtJMl VOZ, primeren za hribe. Krč Janez, Kokrški log 10, Kranj, prim. skovo 5954 Po nizki ceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO in KAVČ. Suha 112, Sk. Loka -Franc Jeraj 5955 5933 ZMS Ko- Kupiifi KUHINJA V DELFINU ZOPET ODPRTA Sporočamo, da smo odprli preurejeno kuhinjo v gostilni Delfin (za trgovino Delikatesa v Kranju). Okusne in poceni malice. Vsak dan sveže morske ribe in postrvi. Vsako nedeljo popoldan pečeni odojki in razne spccialiicte na žaru. KOLEKTIV Prodam PLETILNI STROJ diamant v odličnem stanju. Ogled od 15. ure dalje. Lav-rinovič Marija, ul. Borca Petra št. 15, Ljubljana 5924 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ Mirna. Ogled od nedelje dalje. Naklo 6 5925 Prodam rabljeno cementno strešno OPEKO špičak, LES za opornike in NOSILCE. Sp. Bitnje 19, Žabnica 5734 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Strahinj 61, Naklo 5935 Prodam 2 težka PRAŠIČA in KONJA. Voglje 73, Šenčur 5936 SVINJO, 13 tednov brejo, in 2 lepi plemenski SVINJI prodam ali zamenjam za debele ga prašiča. Zorman, Lahovče 17, Cerklje 5937 Prodam težko SVINJO za zakol. Lahovče 26, Cerklje Prodam male PRAŠIČKE. Rupa 11, Kranj 5939 Prodam SVINJO po prašičkih. Voklo 32, Šenčur 5940 Prodam 6 tednov stare PUJSKE, KRAVO, ki bo januarja teletila, ŽREBICO, staro 8 mesecev. Zalog 32, Cerklje 5941 Prodam 10 mesecev starega BIKCA. Glin je 6, Cerklje Prodam mlado KRAVO po teletu. Višelnica 15. Gorje 5943 Kupim rabljeno ŽENSKO KOLO. Zg Brnik 52 5926 Kupim rabljen GRAMOFON. Naslov v oglasnem oddelku 5956 FANT od 25 dO 32 let s poklicem si ŽELI UREDITI NOV SKUPEN DOM v industrijskem kraju s poštenim dekletom. Ponudbe poslati pod »Resno« 5927 IZGUBIL SEM OTROŠKA OČALA na poti od Prešernove šole do zimsKega kopališča. Proti nagradi vrniti v oglasni oddelek 5928 EKONOMIST, samski (29), IŠČE SOBO. Oddati ponudbe pod »Soliden« 5929 ČESTITKA! Dragemu sinu m bratu RUDIJU CUDERMA-NU iz Primskovega za 50. rojstni dan želijo še na mnoga ]eta mama, brat in sestre z družinami 5930 Dne 5. decembra sem IZGUBILA desno usnjeno ŽENSKO ROKAVICO v Kranju. Prosim proti nagradi vrniti v oglasni oddelek. 5931 DVE SVINJI za pleme, težki po 80 do 90 kg, ZAMENJAM za debelega prašiča. Ostalo po dogovoru. Dvorje 42, Cerklje 5932 PRAZNO SOBO in kuhinjo iščem. Oddati ponudbe pod »Nujno« Mladinski aktiv krica PRIREJA v nedeljo, dne 17. t. m., ob 17.30 začet-niški PLESNI TEČAJ, ki bo v domu Franca Mraka. Vabljeni! 5934 Našel sem moško zapestno URO. Jelenčeva 6, Kranj 5963 Najboljšemu ponudniku prodamo TURISTIČNO DOSTAVNO VOZILO komb« IMV-1963 z dodatno opremo in GRELCEM. Vozilo je dobro ohranjeno. Ogled možen vsak dan. Mladinski dom Bohinj 5964 Oddam OPREMLJENO SOBO. Informacije, St. Žagarja 34, Kranj 5957 Nudim hrano in stanovanje ženski za OSKRBO STAREJŠE ZENICE. Informacije: Žanova 18, Kranj 5958 OPOZARJAM vsakogar, Ki moji mladoletni hčerki Ljudmili Frantar DAJE ZAŠČITO, da bom sodno postopal in da nisem plačnik njenih morebitnih dolgov. Frantar Franc, Šenčur 131 Iščem SOBO — opremljeno ali neopremljeno. Djuro Sukič, Planina 2, Kranj 59oO Prirediive Gostilna v Trbojah PRIRE"' JA v nedeljo, 17. decembri, ZABAVO S PLESOM. Igrali bodo VESELI VANDROVČ-Ki. Za silvestrovanje sprejemamo rezervacije z manujeim ^,00 N din. Vabljeni! 5951 Gostišče pri Jančetu v Sredi, nji vasi PRIREDI v sobota m nedeljo ZABAVO S PLE-SOM. V sobto vas bo zabavali TRIO izpod Lubnika, v nede^ JJo pa KVINTET Metoda št& fulja s pevko Sonjo 5962 Kino Obzorje Železniki razpisuje prosto delovno mesto poslovodje Pogoji: 2-letna praksa na vodilnem delovnem mestu. Delovno mesto ni s stalno zaposlitvijo. Rok za prijavo je od dneva objave do vštetega 28.12. 1967. Vloge je treba poslati na naslov: Kino Obzorje Železniki z označbo: razpis. Varčujte čas in denar! Vse v eni prodajalni MODNA OBLAČILA Kranj, Cesta JLA 2 O ženske in moške plašče, obleke, hlače, bunde, kostime in drugo konfekcijo iz kvalitetnih domačih in uvoženih tkanin v modnih krojih f jopice in puloverje iz 100% volne za šport, službo in dom # nedrčki, pasovi in stezniki za vse postave in vsak okus Baletni 9 ženske promenadne in večerne torbice, kovčki in potovalke BLIZU JE ČAS OBDAROVANJA. Praktično darilo razveseli vsakogar Modna oblačila Ljubljana, Rašica Ljubljana, Galant Ljubljana Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri • se ne skrčijo Q ni potrebno likati 9 ne napenjati LODRON Hotel Grad Hrib v Preddvoru obvešča cenjene obiskovalce, da prireja vsako nedeljo od 17. ure dalje ZABAVO S PLESOM Igra ansambel Cirila šavsa Obenem vabi hotel tudi za obisk grajske kleti, ki j| odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. ure zvečer do 3. ure zjutraj. Obveščamo cenjene odjemalce, da smo s 1. 12. 1967 znatno znižali cene umetnemu usnju VIST in V1STAL Izdelek Nova cena Stara cena I. VIST galanterijski gigant 25,00 28,00 galant 22,00 26,00 galantina 20,00 24,00 grazia deb. 1,0—1,8 mm 15,00 16,00 deb. 1,9—2,5 mm 18,00 19,00 II. VIST tapetniški tapo 23,00 28,00 styl 20,00 22,50 stvian 16,00 19,50 stellina 9.00 14,00 stvlin 11,00 novi artikel III. VIST čevljarski jasna 25,00 26,50 lak-lux 27,00 novi artikel lak-metalic 29,00 novi artikel karo 24,00 26,50 stella 11,00 16,00 Texopen deb. 2.3—2,7 mm 25,00 26,50 deb. 2,8—5 mm 28,00 28,00 Pena deb. 2,3—2,7 mm 13,00 16,00 deb. 2,8—3,2 mm 20,00 23,00 deb. 3,3—5 mm 26,00 28,00 vistopan 35,00 39,00 IV. oblačilno umetno usnje vistal (cena za 1 tm) 35,00 39,20 Naša prodajna služba vam bo postregla z vzorci in podrobnostmi INDUSTRIJA USNJA KEMIČNIH IZDELKOV IN PLASTIČNIH MAS KRANJ — SAVSKA CESTA 20 a JUGOSLAVIJA Tel. 21 936 —21 937 ® Naše podjetje opravlja vsa dela s specialnim materialom pri izdelavi septičnih jam (SEN SKUPINA) $ Za 30 % smo cenejši kot klasične gradnje 9 Z garancijo in z minimalnimi stroški popravljamo septične jame % Strokovno raziskujemo zdravo in industrijsko vodo s solidno garancijo količine vode, z vrtanjem mehaničnih vodnjakov (arteški vodnjaki idr.) ZA VSA POJASNILA SE OBRNITE NA TELEFON ŠT. 56-4o7 — BEOGRAD INŠTALACIJSKA DELAVNICA ZA VODOVOD, KANALIZACIJO IN PLINSKE NAPRAVE GLAS SPORT SOBOTA — 16. decembra 1967 anketa — anketa — - anketa 1. poklic 2. izobrazba 3. koliko družinskih članov bere Glas? odraslih ............... otrok .......______ 4. kaj vam je v Glasu všeč? 5. kaj vam v Glasu ni všeč? 6. kaj pogrešate v Glasu? anketa — anketa — Odgovore pošljite na naslov: Glas, revolucije 1, najkasneje do 20. dec. ■ anketa Kranj — Trg 1967. Športni barometer pod Mežakljo Medveščak lahko zadovoljen Težko pričakovan dvoboj za državno hokejsko prvenstvo med Medveščakom in moštvom Kranjske gore se je končal usodno za Kranjsko goro. Gostje so imeli srečo, da so »ujeli« igralce Kranjske gore popolnoma nerazpolože-ne za igro in pod velikim psihičnim pritiskom, saj so Igrali kot bi imeli noge obložene s svincem. Zaman smo čakali na ostro igro v obrambi, na hitre nasprotne napade in na kolektivno igro. Kljub njihovi mladosti in zato tudi nujni borbenosti, so igrali počasi, brez prave želje po uspehu. Največjo željo so imeli prav gotovo domači navijači, ki so pričakovali po poprejšnjih napovedih o zmagi Medve-ščaka, zmago domačinov. Vsi upi še vedno niso izgubljeni. Ekipa se bo čez sezono pripravila na finiš, ki bo gotovo odločilen. Poraza ne smemo jemati tragično, saj so nastopili s skoraj popolnoma pomlajenim moštvom brez Hitija, Smoleja. j Beravsa, Pirca, Iiazingerja, Trebušaka, Kneza in Bruna; to se pravi brez osmih rutini-ranih igralcev. Tako ni bilo realno pričakovati lani zasluženo priborjenega drugega mesta. Po porazu Kranjske gore Zakaj se odrekamo Staremu vrhu? Dve, tri obrobne pripombe k občnemu zboru smučarskega kluba Transturist Skofja Loka Udeležba, zanimanje in potek občnega zbora smučarskega kluba Transturist lz škofje Loke so vsekakor dokaz, da je smučanje v Loki šport št. 1, da je tista telesnovzgojna zvrst, ki ima glede naravnih pogojev, kadrov in dosedanjih izkušenj največjo perspektivo, katero je treba še naprej razvijati in podpirati. Najpozitivnejši je bil tisti del razprave, ki se je nanašal na množičnost smučarstva med mladino, o čemer so govorili Mirko Polajnar kot predstavnik nove ObZTK Skofja Loka, prof. Andrej Tom in kot predsednik mladinskega komiteja ter inž. Matjaž Hafner. Ob tem ne mislim omalovaževati tekmovalnega plana, katerega je razvil še v imenu prejšnjega upravnega odbora Gašper Zakotnik. Mislim pa, da je položaj tak, da ni potrebnih sredstev za zares uspešno delo v tej smeri. Vsekakor manjka v njegovem finančnem načrtu postavka za delo z mladino (samo za tekmovanja je predvidel 3,5 milijona S din). Naj dodam, da je imela že prejšnja občinska zveza določene izkušnje, da so se že pokazali rezultati, ko je usmerila svoje delo prav k mladini, ko je organizirala občinska tekmovanja, mrežo vaditeljev med šolskimi počitnicami itd. Potrebno bi se bilo lotiti nove široke akcije, povezati se s šolskimi vodstvi, poklicnimi strokovnjaki v prosveti pa tudi z vaditelji — amaterji. S takim širokim zamahom, ob docela sproščeni organizaciji, naj bi vaditelji na samem terenu povezovali vrste in sfeupine šolske mladine. S takšnim delom bi se kaj kmalu dobila kvaliteta in bodoči tekmovalci. To ne bi zahtevalo velikih sredstev — prav zaradi tega, ker jih ni na razpolago — pač pa nekaj dobre volje, veselja vaditeljev, ki so že med nami. Dejansko je velika škoda, da se odrekamo — čeprav samo začasno — Staremu vrhu. Ta bi že moral postati domači zimski center. Je tako rekoč idealno smučišče, z zelo ugodnimi podnebnimi razmerami, s perspektivo, da dobi v doglednom času žičnice in potrebno elektriko. Strinjam se, da se odrečemo gostinski dejavnosti na Starem vrhu pa tudi v Ja-vorjah, ne bi so pa mogel strinjati, da se odročemo koči in zemljišču, da bodo kočo prodali, kupnino pa porabili za letošnja tekmovanja, nato pa ostali praznih rok. Društvo — klub mora imeti svoje lastno področje udej-stvovanja, in to je za nas Stari vrh kot nalašč. Hladna ekonomska računica ni vselej najboljša rešitev. Upoštevati je treba, da so številni športni delavci in planinci vložili mnogo truda in da se bo marsikomu milo storilo, če bi se čez noč znašla keča v privatni lastnini. Na občnem zboru je bilo premalo govora o reševanju finančne plati, saj je vsako planiranje odvisno od denarja. Prejšnja občinska zveza ni začasno prenehala delovati zaradi nekih trenj med kluibi, marveč — ln to si moramo odkrito povedati — zato, ker je bilo premalo denarja, ker je občinska skupščina zagotovila za vso teles-novzgojno dejavnost samo polovico tega, kar je bilo najnujnejše. Res je, da potrebnega denarja ne moremo pričakovati ob sedanjem reformnem procesu iz proračunskih sredstev. Tudi Transturist ne bo zmogel potrebnega denarja, to tudi ni problem enega samega podjetja. Vsi družbeni činitelji in tudi gospodarska podjetja v občini, so dolžni sodelovati pri tej stvari. Občni zbor je pokazal, da je pri sami mladini volje dovolj. Omogočimo jim čimprej pravo telesno vzgojo. Miro S. je bilo pričakovati, da bo po- ! kazalo boljšo igro vsaj mo- j štvo Jesenic, toda kljub zrna- | gi številni navijači niso bili zadovoljni. Ni čudno, da so »medvedi« pili v Radovljici šampanjec in se potihem že veselijo srečanja na Salati, kjer bo 6.000 gledalcev glasno zahtevalo zmago. Kljub temu pa je razlika v kvaliteti obeh moštev še vedno velika in se tudi v prihodnje ni bati, da bi naši igralci izgubili prvenstvo. Kot lani, tako tudi letos, lahko opazimo, da igralci ne igrajo le za osvojene točke, marveč tudi za dosežene gole. Brez tega si ne bi mogli razlagati nekolektivne igre cele ekipe. Častno je sicer biti najboljši strelec v prvenstvu ... Zaradi velikih začetnih uspehov v tekmovanju za evropski pokal je to tekmovanje trenutno v prvem planu. Vse kaže, da bo prišlo do četrtfinalnega srečanja med KAC in Jesenicami. Po nepotrjenih vesteh je uspelo Avstrijcem ponovno pridobiti v svoje vrste izvrstnega igralca kanadskega moštva Tambelinija, ki je že večkrat pokazal svoje sposobnosti na igrišču pod Mežakljo. Zaradi bližine naših sosedov se obeta tudi velik obisk nasprotnikovih privržencev, kar bo samo še popestrilo srečanje. L. K. (Nadaljevanje z 19. strani) Športniki potrebujejo pomoč pred mesecem. Reformiran je svet za telesno kulturo, kateri se je moral po ukinitvi sklada bolj kot prej baviti s problemi financiranja. Prav zaradi tega mu sedaj očitajo, da ni odigral svoje družbenopolitične vloge. Posledice takšne politike bodo kmalu vidne, vendar jih nikakor ne bomo mogli pripisati športnim organizacijam in športnim delavcem, ker so dogodki tekli mimo njih, čeprav smo se v zadnjih dvajsetih letih že navadili, da se prizadetega vsaj vpraša za mnenje. Za že tako zapostavljeno področje družbenega življenja (prosveta, kultura in telesna kultura), ki je potrebno mnogo večje pomoči, smo dobili skupni, svet — svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo. Od petnajstih članov bivšega sveta za telesno kulturo sta v novem le dva predstavnika telesne kulture. Na kakšni ravni bo v tem svetu razprava o telesni kulturi in kolikokrat bo ta sploh prišla na dnevni red, ni potrebno govoriti. Zaradi deloma že urejenih razmer v bližnji preteklosti so kranjski športni delavci oziroma športniki dosegli v Kegljanje Iskra in Planika Na k rož kov nem tekmovanju KK Trijrlav za november so bili doseženi naslednji rezultati: O 6x100 lučajev: 1. Iskra 2613 kegljev, 2. Elektro 2540, 3. TekstiUndus 2479, 4.- Planika 2424, itd. ® borbene partije: 1. Planika 857 kegljev, 2. Elektro 833, 3. Iskra 819, 4. Tekstil-indus 811, itd. zadnjih letih vrsto zavidljivih rezultatov. Cilj, da bi dosegli resnično množičnost v športu, pa se nam je v novih okoliščinah mnogo bolj kot kdaj prej odmaknil. Brez sredstev za rekvizite, za potovanja, za organizacijo treningov ne moremo pričakovati napredka niti množičnosti v kvaliteti. Lidija švarc, Polde Milek, Darinka žerovnik, Jože Turk in stotine drugih športnikov — kot tudi vsi tisti, ki bi to lahko bili — iz kranjske občine zaslužijo večjo moralno in gmotno podporo. Samo tako bo Kranj upravičeno lahko nosil naziv »mesto industrije in športa« (seveda nam ni do samega imena, ampak predvsem do množičnosti oziroma pogojev, ki lahko pripeljejo do njega). « Večkrat smo že pisali o nemogočih delovnih razmerah, poiskušali smo tudi iskati »krivce za stanje«. Vse kaže — veseli bi bili, če se motimo — da bo v bodoče krivca lahko najti: to so odborniki skupščine občine Kranj oziroma njihovi predstavniki. P. Čolnar P. Didič Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-863; uprava lista, rna-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.—N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.