m. i5z.
e UoMjonl, v ponedeljek, dne 6. lulllo 1908.
Velja po poŠti: <a c«to leto naprej K 26'— m pol leta „ h 13'— četrt leta „ * 6-50 um en meiec „ „ 2*20
V upravniJtvu:
■<a celo leto naprej	K 22 40
xa pol leta „	„	11-20
četrt leta „	„	5'60
Al en mesec „	„	V90
Aa poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod Čex
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednllkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
teto xxxui.
Inserati:
Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
UpraVniStVO le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnISktgs telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani. "•C
llovo afera.
Dunaj, 5. julija.
Češki narod vzdržuje na Dunaju s prostovoljnimi darovi več zasebnih ljudskih šol, v katerih se češki večinoma delavski in obrtniški otroci na podlagi materinskega poučujejo tudi v nemškem jeziku. Društvo »Komenskv« je pred več leti v desetem okraju, kjer je skoraj večina češkega prebivalstva, ustanovilo deško in dekliško sedemrazrednico, za katero Čehi leto za letom od naučne uprave zahtevajo pravico javnosti. Doslej brez uspeha, ker vlada češčine ne prizna kot drugega deželnega jezika na Niže Avstrijskem, dasi na Dunaju in v nekaterih občinah ob moravski meji prebiva na sto-tisoče Čehov. Da so otroci te šole mogli dobivati veljavne izpustnice, morali so s podporami se voziti v Breclavo na Mo-ravskem, kjer so bili izprašani in dobivali izpustnice. To prepeljavanje šolskih otrok je povzročalo mnogo stroškov in sitnosti. Zato je društvo »Komensky« dne 7. prosinca 1908 vložilo prošnji na naučno ministrstvo iu moravski deželni šolski svet, naj bi učitelji iz Breciave ua Dunaju izpraše-v a I i češke otroke za izpustnice. Moravski dež. šolski svet je prošnji tudi ugodil, naučilo ministrstvo pa je enako prošnjo od-kazalo nižeavstrijskemu deželnemu šolskemu svetu z ukazom, da izjavi svoje mnenje. Dež. šolski svet nižeavstrijski pa je prošnjo okr. šol. svetu na Dunaju poslal v poročanje. Ker pa je okr. šolski svet pustil prošnjo ležati, je vsled poganjanj dež. šolsk. sveta dne 15. junija t. I. sam ugodil prošnji s pogojem, da breclavski učitelji sicer na Dunaju izprašujejo češke otroke, izpustnice pa dajejo v Breclavi in jih tudi oudi vpisujejo v kataloge.
Osem dni pozneje pa, dne 22. junija, je dež. šolski svet nižeavstrijski dobil od okr. šol. sveta dunajskega poročilo, da odklanja prošnjo, ker ne gre, da bi komisija iz druge kronovine hodila izpraševat otroke in da naj se izkušnje vrše na javni ljudski šoli v desetem okraju. Te izkušnje pa naj se vrše pod predsedstvom zastopnika okr. šol. sveta v navzočnosti nadzornika za zasebne šole, kateri je zmožen češkega jezika. Ker pa je to poročilo prišlo
prepozno, je predsedstvo dež. šol. sveta predlagalo naučnemu ministrstvu, naj breclavski učitelji na Komenskega šoli izprašujejo otroke vpričo zastopnika okr. šol. sveta in nadzornika za zasebne šole. V smislu tega poročila je dne 24. junija naučno ministrstvo izdalo svoj odlok. To je dejstvo.
Pripomnim še, da je dne 5. maja v proračunskem odseku na interpelacijo poslanca Staneka odgovoril naučni minister dr. Marchet: »Komenskega šoli naučno ministrstvo zato ni dovolilo pravice javnosti. ker vedno poročajo dež. šol. nadzorniki, da se otroci ua tej šoli ne nauče dovolj nemščine. Ne more pa se dovoliti, da bi češki otroci dobivali izpustnice brez zadostnega znanja nemščine, ker je razsodilo državno sodišče, da češčina na Niže Avstrijskem ni v deželi običajen jezik. Sicer pa je določeno, da se otroci v bodoče ne bodo vozili k izkušnjam v Breclav, ampak jih bodo breclavski učitelji izpraše-vali na Dunaju.«
V petek pa je v občinski seji odbornik iu poslanec Tomola vprašal župana dr. Luegerja: 1. Ali mu je znan dotični ukaz naučnega ministra, ki je nevaren nemškemu značaju dunajskega mesta? 2. Kaj hoče ukreniti župan, da odbije ta napad nemškega svobodomiselnega ministra ?
Zupan dr. Lueger je odgovoril, da mu je odlok znan, da pa se podrejeni okr. šol. svet ne more pritožiti proti odloku naučnega ministrstva. Mestni svet naj o tem predloži svoje predloge, on pa kot župan bode z vso odločnostjo branil nemški značaj Dunaja.
Kdor trezno presodi to vprašanje v zvezi z \Vahrmundovo afero in nemiri na univerzah, temu je na prvi pogled iasno, da je vsa ta najnovejša jezikovna afera naperjena proti naučnemu ministru. Ta je igral več kot dvomljivo vlogo, odkar VVahrmund prodaja svoje blasfemije in neslanosti ter preobrača politične kozolce. Mera nevolje je bila osobito v kršč. socialnem taboru že davno polna. Le z ozirorn na zamotane parlamentarne razmere in 60-letnico cesarjevega vladanja kršč. soci-alci niso storili skrajnega koraka proti naučnemu ministru. Nevolja pa se v kratkem času ni polegla, zato je naravno, da so to priliko porabili proti dr. Marchetu.
Nemško-liberalni listi so seveda sedaj v največji zadregi. Odloka ne morejo naravnost zagovarjati, ministra dr. Marcheta pa ne pustiti na cedilu. Prepričani pa smo, da bi vsi ti listi najgrše opsovali kršč. socialce kot brezdomovince, ko bi n. pr. njihov minister ukrenil kaj podobnega. Liberalcem je bilo in je navodilo v političnem boju: »Si duo faciunt idem, non est idem.« Ta najnovejša jezikovna afera v sedanjih razmerah torej ne bode posebno tragična, pač pa dobrodošla kost za nemške radikalce, ki bi radi sedeli ob bogato pogrnjeni ministrski mizi.
Otvoritev železnice Kronj-Tržič.
Letošnje leto je za nas bogato železnic. Izmed treh železnic, ki so v gradbi, in izmed približno še toliko, ki so v projektu, smo slovesno otvorili včeraj železnico Kranj-Tržič, ki važnemu in lepemu delu Gorenjske odpira široka vrata v svet.
Vreme je bilo za tako slavnost kar najugodnejše. Dež, ki je nekoliko prej na-inočjl zemljo, je ohladil ozračje, in vsa vožnja se je vršila ob tako lepem vremenu, da so slavnostni gostje mogli tudi vži-vati krasoto gorenjske zemlje. Nevihta se je zlila brez škode — med obedom. Bilo je vse v najprijetnejšem raznoloženju.
Pa ne brez izjeme. Razžaljeno je bilo Kranjsko mesto, ker ni dobilo vabila k slovesni otvoritvi. Tudi poslanec Zabret ni dobil vabila, ker je bilo poslano na napačno adreso. dasi je bil prostor zanj re-serviran na vozu in pri mizi. Razžaljeni so seveda tudi žurnalisti, ker niso dobili vabil k eni tistih slavnosti, pri katerih se težave časnikarskega poklica prenašajo na nekoliko prijetnejši in slovesnejši način nego ob navadnih delavnikih. Ekscelenca baron Schwegel in baron Born sta piscu teh vrstic zatrjevala, da se je to zgodilo brez vsakega slabega namena, edino le po neprevidnosti dotičnih organov, '(katerim se je izročil arangement udeležitve.
Z jutranjim gorenjskim vlakom so prišli v Kranj zastopniki deželne vlade in deželnega odbora: Baron Schvvarz in deželni glavar Šuklje, grof Chorinsky, deželni odborniki dr. Susteršič, dr. Tavčar, dr. Lampe, vladni svetnik vit. Laschan,
dvorni svetnik Pattai. poštni ravnatelj v Trstu, železniški nadzornik Littrow itd.
V	Kranju se je zbralo na kolodvoru vse polno občinstva. Od občine ni sprejel nihče slavnostnih udeležencev, niti ene zastave ni bilo nikjer. Čez nekaj časa se je pripeljal posebni vlak železniškega ministrstva, iz katerega je stopil sekcijski načelnik v železničnem ministrstvu dvorni svetnik Šonka, obdan od več višjih uradnikov, ki je v svojem nagovoru, pozdravljen od deželnega predsednika in deželnega glavarja, omenjal, da je železniški minister, sam zadržan po nujnih opravilih na Dunaju, poveril njemu nalogo. da ga zastopa pri otvoritvi železnice Kranj-Tržič.
Slavnostni gostje, med katerimi smo opazili tudi državna poslanca Pogačnika in Demšarja, so stopili v krasne salonske vozove, pred katerimi je že stala v zelenju ovita in z zastavami okrašena lokomotiva, da odpelje prvi vlak proti Tržiču.
Megle so se bile tačas že vzdignile, iu vedno lepše se je odpirala gorenjska stran.
Prva postaja: Naklo. Vse v slovenskih trobojnicah! Postaja je polna ljudstva, šolski otroci stoje v vrsti, iz srede pa zadoni od navdušenih domačih pevcev v lepem zboru: »Lepa naša domovina!« Gospod Legat pozdravi goste v imenu občine, deklica izroči šopek zastopniku že-lezničnega ministra in med pesmijo: »V hribih se dela dan!« odžvižga vlak naprej.
Druga postaja Duplje! Zopet vse v zastavah. Možakarji v narodnih nošah, krepke in močne postave, obrnejo nase poglede vseh. Ko stopijo gostje iz vozov, jih pozdravi g. Stular, ki v krasnem govoru opisuje kulturni pomen železnic in izraža veselje ljudstva, da se otvarja ta železnica v jubilejnem letu Nj. Veličanstva. Navdušeni živio-klici so spremlje-vali besede mladega vrlega govornika. Požarna hramba je stala v vrsti. Ko se je vlak pomikal dalje, smo opazili ob cesti — zadnji poštni voz, ki so ga ovenčali z zelenjem za njegovo zadnjo pot. Kolik razloček med preteklostjo in med bodočnostjo! Bilo je značilno srečanje.
Tako je šlo dalje do Tržiča. Povsod so slovenske trobojnice pozdravljale vlak.
V	Tržiču so pozdravljali že od daleč gromoviti živio-klici, ki so vedno bolj naraščali, ko se je vlak pripeljal v postajo.
LISTEK.
Profesor Votrosloo Jojlt.
Ob sedemdesetletnici njegovega življenja.
Napisal P.
S 6. julijem letošnjega leta se steka Vatroslavu Jagiču, vseučiliškemu profesorju slavistike na Dunaju, sedemdesetletnica njegovega veleplodovitega življenja. In letošnji letni semester je zadnji, v katerem poučuje Jagič na dunajski univerzi. Lahko bi se poslužil pravice takoimenova-nega »milostnega leta« in še eno leto poučeval, česar pa neče storiti, kakor se nam poroča iz verodostojne strani.
Kdor se le količkaj zanima za slovansko jezikoslovje, ta pač dobro ve, kaj ima pomeniti v slovanski znanstveni književnosti mož, ki nosi ime — Vatroslav Jagič. To je mož, ki si je pridobil zbog svoje iz-vanredne, redke nadarjenosti in zbog žilave svoje vztrajnosti ter nenavadne pridnosti toliko in tako temeljitega znanja v svoji stroki, da se mu po pravici čudi ves slovanski svet. Vatroslav Jagič je oni dič-i'i učenjak, ki junaško in neumorno naprej gradi tisto poslopje slovanskega jezikoslovja. katero so začeli staviti možje: Čeli Dobrovski in naša rojaka Jernej Kopitar
in France Miklošič. Skratka: Jagič je največji slavist sedanje dobe.
Ta mož je dopolnil dne 6. julija letošnjega leta sedemdeseto leto svojega življenja, katero je posvetil zgolj slovanstvu, posvetil proučevanju slavistike v vseh njenih fazah. Spodobi se pač, da se ob tej priliki spomnimo tega slovitega učenjaka, spodobi se to tembolj, ker je on navdušen Hrvat. Jugoslovan, in ker je poseben prijatelj nas Slovencev. Spominja se nas iskreno, kadar le nanese prilika, in naš pravi napredek in naše težnje na prosvetnem polju so mu vedno živo pri srcu; ou nam je dal že nekaterega izvrstnega učitelja, podpiral marsikaterega slovenskega učenjaka s svetom in z dejanjem, on nam je tudi vzgojil našega žal prerano umrlega duhovitega slavista dr. Vatroslava Oblaka, s katerim se je vezala prava prijateljska vez. Iz njegove šole sta nadarjena naša slavista dr. Rajko Nachtigall in dr. Ivan Prijatelj.
Zibelka je tekla Jagiču v Varaždinu. malem mestu provincialne Hrvaške, kjer se je rodil dne 6. julija I. 1838. Srednje šole je dovršil v Zagrebu, vseučilišče pa pohajal na Dunaju in ondi poslušal klasično jezikoslovje in slavistiko pod Miklošičem. Miklošič in Bonitro sta kmalu spoznala izredno nadarjenost Jagičevo in ga z veseljem podpirala v njegovem znan-
stvenem prizadevanju. I.eta 1860. Jagič izvrstno prebije profesorske preizkušnje. Takoj ga nastavijo kot gimnazijskega učitelja v Zagrebu, kjer je ostal do leta 1867.
Leta 1866. se je ustanovila v Zagrebu jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Jagič, ki je že tedaj obračal nase občo pozornost, je bil izbran takoj v prvi seji za nje pravega člana.
Pa ni bila Jagiču sreča mila v hrvaški njega domovini! Leta 1867. je odstav-Ijal glasoviti madžaron Levin baron Rauch, tedaj hrvaški ban, vse narodne profesorje in uradnike, ki se niso slepo pokorili njegovim protinarodnim ukazom. Tudi Jagič je istega leta izgubil službo. Do leta 1871. je ostal v Zagrebu, potem pa je odpotoval nadalje se izobraževat na Nemško, v Lipsko, kjer je dosegel doktorsko čast iz modroslovja; nato je odšel v Petrograd. I u je postal doktor slovanskega jezikoslovja. Ko si je tako pridobil ogromno znanje in začel sloveti kot nenavadno učen jezikoslovec, so mu dali leta IS72. stolico primerjaiočega jezikosovja in slavistike na carskem novoruskem vseučilišču v Odesi, kjer je ostal do leta 1874. Takrat so ga pozvali na pravkar ustanovljeno univerzo v Zagreb. Ker pa Hrvatje niso sprejeli njegovih pogojev, je odšel za profesorja slovanskih jezikov in književnosti v Berolin. Po smrti slovečega I. I.
Srezncvskega, profesorja slavistike v Pe-trogradu, so pozvali Jagiča na njegovo mesto. In ko je umrl Miklošič, so ga poklicali nazaj v Avstrijo; z letom 1886. je začel poučevati za velikim svojim mojstrom in učiteljem Miklošičem na dunajskem vseučilišču, na katerem je preuspešno deloval do letošnjega leta, torej polnih dvaindvajset let.
Prve svoje razprave je priobčil Vatroslav Jagič v izvestju zagrebške gimnazije v letih 1861. in 1862. Prvi razpravi je snov narodno pesništvo (v prvi vrsti jugoslovanska pripovedna pesem), drugi pa sklanja samostalnika v staroslovenščini in srbohrvaščini. Sodeloval je pozneje pri veleznamenitem delu »Tisučnica svetoga Cirila in Metoda«, izdanem v Zagrebu ob priliki slavnostnega praznovanja tisočlet-nice, odkar sta bila prišla sveta brata Ciril iu Metod na Veliko Moravsko. Spisal je hrvaško slovnico, ki je prišla na svetlo 1. IS64. iu temeljito obdelava hrvaško glaso-slovje. Za višje gimnazije je sestavil v letih 1964. 1866. berilo v dveh delih. To berilo. preizvrstno osnovano, prinaša odlomke skoraj vseh staroslovenskih in staro-srbskih, oziroma starohrvaških spomenikov. Leta 1865. je pomagal Francetu Rač-kemu pri izdaji njegovega »Assemanove-ga Fvangelistara«.
(Dalje prili.)
Hrib nad kolodvorom ic bil poln občinstva, ki ^a je venčalo v pisanem kolobarju. Bil je res krasen pogled. Na kolodvoru je stala požarna hramba, došle goste pa je pozdravil župan Mally.
Pred kolodvorom so čakali vozovi. Deželni predsednik in deželni glavar sta sedla v avtomobil, drugi so se razvrstili po vozovih, in so se peljali skozi Tržič k Sv. Katarini v razkošno grajščino barona Borna, kjer je bil prirejen obed, med katerim je svirala vojaška godba iz Gorice.
Prvi je nazdravil ekscelenca baron Sclnvegel Njegovemu Veličanstvu. Baron Born kot hišni gospodar nazdravi deželnemu glavarju Sukljetu, deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in sekcijskemu načelniku Šonki kot zastopniku železnič-nega ministra. Sekcijski načelnik Šon-ka se zahvali in v svoji napitnici povdar-ja, da jc iz srca rad sledil pozivu železniškega ministra, da se v njegovem imenu udeleži otvoritve te železnice, ker ima že (id prej iz svoje mladosti najlepše spomine na Gorenjsko, ki jo pozna (>d svojega lastnega bivanja v teh krajih. Zeli, da bi nova železnica donesla obilo koristi obrti in poljedelstvu teh krajev. Deželni glavar Šuklje v slovenskem jeziku opisuje napredek naše dežele v prometnem oziru in nje splošno gospodarsko povzdigo, za katero moramo vsi delati. Omenja starodavni tržiški obrt, ki se je znal ohraniti doslej, ko še ni imel železniške zveze, in bo procvital še bolj odslej, ko je zvezan z zunanjim svetom. Pa tudi poljedelec si bo znal nakloniti dobrote od te prometne zveze. Deželni glavar nazdravi v to ime poštenemu, delavnemu našemu ljudstvu, ki prebiva od Tržiča do Kranja. Slednjič nazdravi dež. predsednik baron Schwarz baronu in baronici Bornovi ter ju zahvali za ljubeznjivo gostoljubnost. Po obedu so se gostje vrnili skozi Tržič na kolodvor.
Baron Schvvarz je svoj nemški govor začel slovensko, ekscelenca baron Schwe-gel jc pa na koncu svoje napitnice cesarju zaklical krepek slovenski »Zivio!«
Tržič je bil ta dan ves v slovenskih narodnih trobojnicah. Niti ene frankfurta-rice ni bilo nikjer, pač pa na stotine slovenskih zastav. Nemci so izobesili samo cesarske zastave. Ko bi bih prišli na dan s frankfurtaricami, bi bili samo dokazali, v koliki manjšini da so: Zivio- in Na zdar-klicev je odmeval ta dan ves Tržič, po-sameni heil-klici so se kar izgubili.
Bil je vesel in lep dan za Tržič, ki se je pokazal v svoji pravi podobi. Nepravično pa je, da stoje na prvem mestu pri postajah nemška, potem šele slovenska imena. Želimo tudi mi, da bi bila ta železnica v korist celemu prebivalstvu in v prid naši lepi Gorenjski!
nainouejšn politična poročila.
Zborovanje »Špiritnega društva« za Češko.
Praga, 6. julija. Ob shodu »Špirit-nega društva« za Češko se je sklenilo: 1. Povišanje davka na žganje naj se zgodi zgolj glede na faktične potrebe kmečkih razmer. 2. Ne smejo se prikrajšati bene-ficiji kmečkih žganjarn. 3. Ne sme se znižati kontingent, določen kmečkim žgal-nicam žganja. 4. Ustanovi naj se zadruga malih posestnikov, ki naj prodaja žganje. 5. Odkloni naj se zahteva fabrikantov, da bi se prepovedalo mešati žganje.
Drugi češki slovanski ženski shod.
Praga, 6. julija. Tu se vrši drugi češko-slovanski ženski shod. Poleg Če-hinj se udeležujejo shoda tudi Hrvatice, Srbkinje in Poljakinje. Svobodomiselne zborovalke nameravajo tudi ubiti in izgnati iz dekliških šol »klerikalnega zmaja«, kateremu napovedujejo vojsko.
Novi rektor lvovske tehnike.
L v o v, 6. julija. Za rektorja na Ivov-ski tehniki je izvoljen profesor Stanislav Niementovvski.
Organizacija galiških proizvajevalcev petroleja.
L v o v, 6. julija. Tu se je vršil ustanovni shod društva galiških proizvajalcev petroleja. Udeležilo se ga je 105 fabrikantov. Zahtevali so pomoč od države in dežele. Razpravljali so tudi o predaji 30.000 cistern petroleja državni železnici. Tožili so, kako trpi petrolejna industrija. Boje se, da padejo cene, ker so otvorili nov pe-trolejni vrelec, ki ima toliko petroleja, da vsega ne morejo vzeti.
»Poslovanjenje« na Severni železnici.
O p a v a , 6. julija. 'V zadnji seji opav-skega občinskega sveta so nemški občinski svetniki zelo zabavljali. Zgodilo se pa ni nič drugega, kakor da je ukazal železniški minister, naj se uraduje v obeh jezikih na postajah, kjer imajo dvojezične tiskovine. To je Nemce zelo razjarilo, češ, da Nemci ne bodo več dobili uradniških mest, ker ne znajo drugega deželnega jezika.
Spomenik na aspernskem bojišču.
Dunaj, 6. julija. Ob stoletnici bitke pri Aspernu se položi prihodnje leto temelj velikemu spomeniku v spomin slavne avstrijske zmage proti Napoleonu I. na iniciativo prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
Švicarski demokrati proti Zeppelinovim vožnjam po Švici.
Č u r i h , 6. julija. Švicarski demokrati so sklenili, da zahtevajo, na se iz politiških in strategiških razlogov prepove vožnja grofu Zeppelinu po Švici z njegovim zrakoplovom, ki se da voditi.
Zopet bombn! napad v Barceloni.
Barcelona, 6. julija. Tu je 4. t. mes. zopet razpočila bomba, ne da bi bila napravila kako škodo. Razpisana je nagrada 100.000 peset onemu, ki naznani povzročitelja bombnih napadov.
Bivši prijatelj nemškega cesarja pred porotniki.
B e r o I i n , 6. julija. »Lokalanzeiger« poroča, da se zasliši danes grof Kuno Moltke, ki mora izpovedati o svojem prijateljstvu s knezom. Po Moltkeju se za-slišita glavni obteževalni priči Jak. Ernst in Riedel. Eulenburgovo zdravstveno stanje se je med razpravo zelo poslabšalo.
Revolucija v Perziji.
B e r o I i n , 6. julija. »Berliner Tage-blatt« poroča, da je bilo ubitih ob bojih v Tebrisu 370, ranjenih pa 700 oseb. Revolucija se širi po severni Perziji. Revolucionarji prirejajo po deželi izprevode z rdečimi zastavami in odstranjajo bele. — Ruski konzul je obiskal armenska stanovanja. Jezdeci Bahim paše so oplenili razne mestne dele. Povsod se ropa in pobijajo okna. Oplenjena je tudi ruska šola. Evropci so razobesili v obrambo zastave svojih držav.
Portugalska sodišča in kraljev umor.
Lizbona, 6. julija. V gosposki zbornici je naglašal grof Arnoso, da kralja niso usmrtili anarhisti, ki jih na Portugalskem ni, marveč neka tolpa zločincev, izmed katerih sta bila dva usmrčena. Govornik vpraša, kje da se nahajajo ostali zločinci. Na Francoskem so premestili sodnika Poitevica iz malenkostnega razloga. Ministrski predsednik naj odstavi preiskovalnega sodnika v zadevi kraljev umor. Ministrski predsednik je izjavil, da se nahajajo tudi na Portugalskem anarhisti. Glede na preiskovalnega sodnika ne namerava Portugalska slediti francoskemu zgledu.
Papež Pij X. in bazilika sv. Petra.
R i m, 6. julija. Papež Pij X. je izjavil nasproti kapiteljnu vatikanske bazilike, ki mu je poklonil Petrov novčič, 10.000 lir. da občuduje baziliko sv. Petra in da želi, da počiva v cerkvi sv. Petra.
Preosnova grške vlade.
Atene, 0. julija. Theotokijevo ministrstvo se je takole izpremenilo, da ustre-žejo Theotokijevi večini: predsedstvo in vojska: Teotokis; zunanje zadeve: Bal-tazzi; notranje zadeve: Lerides; finance: Gumaris: uk in bogočastje: Stasis; pravosodje: Štefanom mornarica: Empirikos.
Proti Kurdom.
U r ni i a. 6. julija. Guverner je odposlal 50 jezdecev in 100 serbašev v obrani' bo okraja Baravdus. Turki so zasedli trdnjavo Čjarikala. Kurdski napadi so sfc zmanjšali, ker sta nastopila proti njim ruski in angleški konzul.
Proti Fallieresoveinu obisku ruskega carja.
P a r i z, 6. julija. Socialistiška zveza seiuskega departementa je imela shod, na katerem so sklenili, da protestirajo proti Fallieresovemu obisku ruskega carja.
Boj med Srbi in Turki.
Carigrad, 6. julija. V Sefejzvin se je vršil boj med turškimi vojaki in neko 8 mož močno srbsko četo. En Srb je ubit, ostale zasledujejo.
Dnevne novice.
+ Deželni glavar Šuklje je nekoliko obolel na nogi in bo moral nekaj dni ležati.
+ 17 Št. Vida nad Ljubljano. Včerajšnja slavnost blagoslovljenja kmetijskega in gasilnega doma se je izvršila ob nenavadno veliki udeležbi lepo in mirno. Zastopanih jc bilo lepo število gasilnih društev. Iz Ljubljane je prišel za gasilstvo veleza-služni g. Doberlet. Telovadni odsek se je udeležil slavlja korporativno. Ob 4. uri je domač', gosp. župnik, duhovni svetnik Malovrh blagoslovil lepo okrašeni dom in v njem mnogoštevilno kmetijsko in gasilno orodje. Po blagoslovljenju so se zbrali udeleženci na vrtu gostilne pri Cebav, kjer je imel g. deželni poslanec Povše navdu-
šujoč slovnostni govor. Velepriljubljeni gospod poslanec je v lepem svojem govoru povdarjal troje: kmetijstvo, gasilstvo in ljubezen do slavnega vladarja. Zanimivo je govoril o kmetijstvu, lepo o gasilstvu in navdušujoče o slavnemu jubilantu cesarju. Tamburaši telovadnega odseka so udarjali par lepih zborov, slavčki dekliškega zbora pa so zapeli par ljubkih zborov. Marljive gospodične so pridno razpeča-vale srečke — sploh jc bila zabava živahna, toda dostojna. Brez godbe, brez liberalnih kričačev je bila slavnost vredna poštenih Sentvidcev. — K torkovi naši notici v poročilu o gasilnem domu se je vrinila neljuba pomota. Šentviško gasilno društvo ima svojo brizgalno v Guncljah in ne v Gaineljnih, kot je bilo pomotoma poroča-no. V pojasnilo, kako previdno se gospodari v kmetijskem in gasilnem domu, podamo nekaj številk. Shramba je vredna z darovanim stavbenim gradivom in tlako vred 4.244 K 33 v. Čisti dohodek slavnosti 437 K 76 v. Darovi v denarjih za gasilno shrambo 762 K 30 v, k temu pride polovica čistega doneska slavnosti 218 K 88 v., skupni dohodek v denarju 981 K 18 v. Gasilna shramba stane z zemljiščem v denarjih 1.299 K 36 v., dohodek v denarjih 981 kron 18 v., dolga na gasilni shrambi 318 K 28 vinarjev.
—	V okrajni cestni odbor vipavski je imenoval deželni odbor g. Jožefa Petrov-čiča, župana v Vipavi, in g. Jožefa Fer-jančiča, bivšega župana v Budanjah.
+ Slovensko sirotišče v Gorici. Zabeležiti imamo nov napredek goriških Slo-encev. Društvo »Slovensko sirotišče« je kupilo za 69.000 kron v Pia Ponte Isonzo hišo št. 12 z obširnim zemljiščem. Poleg palače in gospodarskega poslopja obsega zemljišče osem njiv in 553 kvadratnih sež-njev. Vrednost cenijo strokovnjaki na 100 tisoč kron. Danes je prišla zopet v slovenske roke zemlja, ki so jo prodali po lahko-mišljenosti naši predniki tujcem. Tu bo nova trdnjava krščanske organizacije slovenskega ljudstva za mesto in deželo. Pozni rodovi bodo veseli tega dogodka in napredka goriških Slovencev.
—	Nesreča na potovanju generalnega štaba. Dne 3. julija opoldne ie prišel oddelek generalnega štaba v Blagovico. Vodil ga je sam šef ekscelenca Konrad plem. Hotzendorf. Po prihodu je prepeljavalneki štajerski dragonec dva konja. Vsled hude vročine in nadležnih muh sta postala konja nemirna. Vojak se je hotel »postaviti« in konja vkrotiti. To se mu pa ni posrečilo. Brzda je vojaka tako na roki ranila, da je moral enega konja izpustiti. Kakor bi trenil, udaril je izpuščeni konj vojaka na glavo tako močno, da je vojak padel. Prihitel je zraven precej adjutant stotnik g. Puc. Ta je vojaku sam izpiral rano. O dogodku obveščeni šef je prišel precej od obeda na lice mesta in poslal avtomobil po dr. Rohlika v Lukovico. Ranjenega vojaka so nato poslali z avtomobilom v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. Dne 4. julija zjutraj ob tri četrt na 7. uro so odšli visoki gospodje v Kamnik.
Vipavska duhovščina je poslala slov. katol. akad. društvu »Danica« na Dunaju 30 K mesto venca na grob umrlega g. dekana Erjavca. Podpisani odbor se za ta velikodušni dar tem potom najiskre-nejše zahvaljuje. Za odbor: Mirko Božič m. p., tč. predsednik. Ivan Mazovec. tč. tajnik.
—	Ogenj v Št. Petru. Iz Št. Petra na Krasu se nam poroča: V soboto smo imeli tu žalosten kres. Zvečer ob 7. uri trešči v hlev g. Ludovika Špilarja, posestnika v Št. Petru. Hlev je bil takoj ves v ognju. Rešili so živino, zgorela je pa vsa mrva. Ker je le mirno deževalo, se ogenj ni razširil. Pogorelec jc bil zavarovan.
Uinrl je v Trebnjem v soboto, dne 4. julija, trgovec gospod Jakob Petrovčič. Svetila mu večna luč!
Utonil je trgovec in sejmar Jakob Sirnik iz Spodnjega Kašla v Radovljem v Savi. Lovil je ribe, izpodrsnilo mu je med skalami in je padel v vodo. Molil je še roko iz vode. a njegovi tovariši ga niso mogli rešiti, ker je tam voda zelo globoka. Iz vode ga je potegnil že mrtvega brodar iz Dola.
Vzorno delavnico za mizarstvo
ustanovi vlada po prizadevanju poslanca Fona v Solkanu pri Gorici.
Umrl je v Savljah posestnik in gostilničar g. Franc Hrastja.
Umrl je na inšpekcijskem potovanju prof. Herman Lukas, strokovni nadzornik za risanje, stanujoč v Solnogradu. Pokojnik je nadzoroval risanje tudi po naših šolah. N. v m. p.!
V Savi sta utonila pri Zidanem mostu čevljarski pomočnik Jožef Pack in delavec Janez Papež.
Stavka v Ungaro-Croati. Kapitani in strojniki ogrsko-hrvatskega parobrod-nega društva zahtevajo službeno pragma-
tiko, zavarovanje za slučaj bolezni na breme družbe, štiritedenski dopust vsako leto in povišanje plač. Družba izjavlja, da ne more ugoditi tem ahtevam in namerava ustaviti obratovanje.
—	Novice iz Zagorja ob Savi. Nagle s m r t i sta umrla kar po vrsti dva delavca. V sredo, 1. julija, je v Bevškem zadela srčna kap oženjenega Franceta Dolar iz Slivnice pri Mariboru. Drugi dan je vsled mrtvouda obležal v Motezovem hlevu 45-letni dninar France Roglič iz Kanderš. — Odtrgaloje prste na roki nekemu mizarskemu pomočniku v Potoški vasi. — O g e n j je napravil mnogo škode v gozdu med Bukovjem in Sv. Planino. Neki pa-stir jc zakuril, pa mu je ogenj ušel po hosti in gorel celi dan. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Trbovelj. — P o ž a r n a b r a roba se vendar enkrat ustanovi v Zagorju. V nedeljo, 5. julija je bil ustanovni shod v gostilni gospe Weinbergerjeve. — S e -m e n j sv. Petra je bil primeroma precej zlab. Vršil se je pod vtisom suše. Cena živine je padla. — Deževalo je 30. junija po vsej okolici po nekoliko. Le v Zagorju nc dobimo dežja, četudi ga zelo potrebujemo.
—V morje je skočil v Pulju Iv. Dolli-nani, trgovec iz Ztninja. Mrtvo truplo so našli v morju blizu kavarne ,Miramar'. Nesrečneža, ki je bil na obisku pri svojih sorodnikih, so gnale neugodne gmotne razmere v smrt.
—	Poizkušen samoumor. Na Reki je skočila v morje 19 let stara Santina Vidai. Neki stražnik, ki je slišal pljusk, je priskočil ter deklino rešil. Vzrok: nesrečno srce.
—	II. izkaz prispevkov za P. Angelik Hribarjevo spominsko ploščo v Zg. Tuhinju. Darovali so: Anton Mali, župnik v Blagovici, 20 K, Stanko Premrl na Dunaju 3 K, kanonik Antan Kržič 10 K. benefici-jat Fr. Bernik 4 K. L. Podlogar 3 K, Fr. Krek 10 K, duh. svetnik S. Žužek 20 K. V. Bernik 3 K, J. Cegnar 4 K, Fr. Kepec 3 K, Al. Podobnik 4 K. A. Lovšin 10 K, Fr. Rihar 2 K. J. Zupane 4 K, Anton Mezeg 20 K, Fr. Koželj 3 K. — Za darovano se zahvaljuje in za nove prispevke priporo-čuje J. Štrukelj, župnik v Zg. Tuhinju.
—	Minister za poljedelstvo, Eben-hoch, nc pride v Istro, kakor se je prvotno poročalo.
—	Pofkovna slavnost. Iz Trsta: Kakor se obče čuje, bo slavnost 25-letnega obstanka domačega pešpolka št. 97. »Baron Waldstatten« krasno uspela. Zanimanje za to slavnost je, kakor se čuje, obče. Veselica, katera se ima vršiti v »Bergerjevi restavraciji« pod gradom v nedeljo, 5. julija t. 1., ob 4. uri popoldne, obsega — kakor smo čuli. koncert polkovne godbe tega polka, pod vodstvom njenega kapelnika g. Teply-a, streljanje in kegljanje na dobitke, šaljiva pošta, plesni venček in umetalni ogenj.
—	Častnim kanonikom je imenovan sarajevski mestni župnik Andrija Pred-merksi.
—	Zahvala. Velika nesreča je zadela vas Grad (Bled). 35 posestnikom je požar v dobri pol uri uničil večinoma vse posestvo. Med ponesrečenimi sem bila tudi jaz podpisana, Marija Potočnik, gostilni-čarka na Flegariji, kateri se je ohranilo spodnji del hiše, salon, nekoliko oprave, kolikor se je ni pri prenašanju s pogorišča uničilo ali izgubilo. Za to, kar se mi je ohranilo, se imam v prvi vrsti zahvaliti gorjanskemu gasilnemu društvu, katero je požrtvovalno delovalo, dalje mojim bližnjim sosedom iz Rečice, Bleda in Gorij. Hvaležnim srcem se jim zahvaljujem za požrtvovalno pomoč! — Marija Potočnik.
—	Arheološki muzej v Dalmaciji. Finančno ministrstvo je nakazalo za gradnjo dalmatinskega arheološkega muzeja nadaljnih 100.000 K, ker doslej namenjenih 180.000 K ne zadostuje.
—	Regulacija Drave. Te dni prično nadaljno reguliranje Drave ob črti Drnje-Molve na Hrvaškem. Letos je nakazano za to delo 151.709 K.
—	Na nemški državni gimnaziji Trstu je letos položilo maturo šest Sit-vencev. Vseh dijakov je bilo na gimnr 456. med njimi 141 Nemcev, 142 Italijan. 138 Slovenpev, 20 Hrvatov, 2 Čeha, 1 Poljak, 12 dijako viz raznih narodnosti. Torej 158 Slovencev in Hrvatov se mora mučiti v nemški gimnaziji, ker nam slovenske ne dajo v Trstu, ne v Gorici.
—	Čebelarska razstava v Rutni na Hrvaškem se otvori 6. septembra. Vlada je dovolila v ta namen 1600 kron podpore.
—	Učiteljska mesta so razpisana na ljudski šoli pri Sv. Križu na Murskem polju in na slovenski šoli v Ljutomeru.
Bolnica u KandUf.
Iz Rudolfovega se nam piše: Povodom šcstdesctletnice vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva Franc Jožefa 1. je
izdal graški redovni provincijalat Usmiljenih bratov bogato ilustrirano delo z naslovom: »Zgodovina samostana in bolniee br. br. Usmiljenih bratov v Gradeu in notranje avstiijske provincije presv. Jezusovega Srca.« Sestavil Vincenc Prangner, Gradec 1908. V samozaložbi reda Usmiljenih bratov.
Iz dela posnamemo: Najstarejša bolnica je Graška bolnica na Anini cesti, ustanovljena leta 1615. Leta 1864. je bila ustanovljena hiša za rekonvalescente v Algers-dorfu poleg Gradca; nadaljnje ustanove so: Kraljevič - Rudolf-ova bolnica v St. Vidu ob Glini na Koroškem iz leta 1877; hiša za neozdravljive bolnike v Kainbachu iz leta 1878.; bolnica v Nazarctu v Palestini iz leta 1893; Cesar Franc Jožef-ova bolnica v Kandiji poleg Novega mesta iz leta 1894, oziroma 1898.; v Tantur-ju pri Jeruzalemu, kjer je hiša sicer last suverenega malteškega reda, pa je pod vodstvom Usmiljenih bratov od leta 1893.
Nas posebno zanima zgodovina Cesar Franc Jožef-ove bolnice v Kandiji poleg Novega mesta. Tudi ta del je bogato ilustriran; iz hvaležnosti so vanj postavljeni dobro zadeti portreti onih mož, ki so si stekli velikih zaslug za ustanovitev in razvoj tega zavoda. To so gg.: nrezidenta Kranjske hranilnice Jožef Luckmann in Otmar Bamberg; uradna ravnatelja tega zavoda: dr. Jožef Suppan in vitez dr. Schoppl pl. Sonmvalden; dalje prošt dr. Elbert iu neutrudno delavni primarij dr, Defranceschi.
Točasni general usmiljenih bratov je preč. g. D. Kasian Gasser, provincijal gra-ške provincije pa že 25. leto P. Emanuel Leitner. Oni je duhovnik, ta sloveč zdravnik; oba sta Tirolca in odlikovana od Njegovega Veličanstva z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda; to odlikovanje jc dobil pred kratkim tudi naš rojak dr. univ. med. P. Ansgar Honigmann, prijor v Tantur-ju. rojen v Srednji vasi pri Kočevju.
Lepo delo ima 502 strani in podaja obilo historičnega in statističnega materijala.
Štajerske noulce.
š Boj za slovensko šolo. Iz Karčovine se piše: Kakor smo že poročali, je glasovanje za dvojezično šolo za nas Slovence ugodno izpadlo. To seveda zelo jezi naše Nemce, da so naši ljudje tako zavedni. Toda s svojim neumnim govorjenjem se sami sebe bijejo po zobeh. Neki nemški kolovodja se je o priliki, ko so bili starši poklicani v šolo, izjavil proti svojemu sosedu Slovencu: »To je lepo, da otroci tako nemško znajo«. Sosed mu odgovori: »Da, da, in to s pomočjo iu na podlagi materinega jezika, katerega vi tako sovražite in ga hočete izbacniti«. — Tako je ta Nemec sam sebe udaril po ustih. To, kar on hvali, to ravno hoče zatreti. Kaka logika je to,
gospodje?
š Maribor. Academia sollemms mu-sicalis rhetorica, ki so jo na Petrovo priredili gg. bogoslovci v proslavo trojnega letošnjega jubileja, je uspela sijajno. Otvo-rila je slovesnost mogočna himna »Gospod moj Bog«, slavnoznanega skladatelja H. Goetze. G. M. Kranjc je v navdušenih besedah očrtal postanek lurške božje poti in proslavljal čudežno delovanje nebeške Matere v Lurdu tekom 50 let. Zel je vse-občno priznanje in pohvalo. Fr. \Vittova »Ave Maria« je ugajala, akoravno v primeri z drugimi točkimi ni mogla priti do svoje veljave. Občudovanje je izzval g. primicijant M. Sagaj, ki je vzneseno, v izborili latinščini predaval o sv. očetu Piju X. kot varilni vere z devizo »instaurare et restaurare omnia in Christo«. Papeževa jubilejna himna, ki jo je zložil slivni komponist M. Filke, je navdušenje, ki ga jc za-sejal govornik, še močno očvrstila. G. J. Pintar nam je v lepem govoru predstavil cesarja, jubilanta na prestolu. Prepričal nas je, da je sivolasi vladar v vseh časih, tudi v najviharnejših, bil mož na svojem mestu, kamor ga je postavila in ščitila božja previdnost. Vrhunec navdušenja pa je vzbudila A. Foersterjeva prekrasna skladba »Domovini«, na katero se je pevski zbor tudi največ pripravljal. Pomnoženi pevski zbor s sodelovanjem več glasbenikov, pod vodstvom g. Bogoviča, je pokazal, da imamo Slovenci odličnega skladatelja, ki ve za slovesne trenutke zadeti najboljšjo struno in izvabiti najprimernejša čustva. Zato jc sledilo tej točki burno priznanje. Zaključila je program pesem »Tu es Petrus«, nemškega skladatelja Mich. Haller-ja. — Pevske točke je na klavirju spremljal znani umetnik g. Rud. Wagner. Oba solista, tenor kakor bariton, sta sc odlikovala po lepi tehniki, ves zbor pa po svoji preciznosti in finem nuansova-tiju. Pozna se upliv stolnega kapelnika g. Fr. Tropa, ki jc skozi celo leto imel pouk o pravilnem predavnju. Pri tej častni prireditvi naših gg. bogoslovcev je bil navzoč nrečastiti stolni kapiteli. in več odličnih go-
spodov duhovskega in posvetnega stanu se je odzvalo prijaznemu vabilu. Na mizici je pod bujnim šopkom ležala lična knjiga, 36. letnik »Lipice«, ki so jo spisali letošnji gg. bogoslovci. V peneči se čaši veselja je morala biti tudi kapljica grenkobe. Žalostni so bili gg. bogoslovci, ker se prevzvi-šeni knez in škof Mihael, ki so mu hoteli narediti veselje, ni mogel udeležiti njiliove slovesnosti.
š »Narodni List« in izobraževalno delo. Kaj je gospodom okoli »Narodnega Lista« za izobrazbo ljudstva, to kaže zadnja številka, ki je pisana v takem tonu, da se človeku kar gabi. Čudimo se le, kam pripelje človeka zaslepljenost. Pisec tistih vrstic, ki jih je naslovil »S. K. S. Z. za Štajersko«, mora biti že skrajno propadel človek. Zaletava se v S. K. S. Z. kot politično stranko, ko vendar ve pri nas vsak otrok, da je med S. K. S. Z. in politiko veliko brezno. S. K. S. Z. je in bo delala na vse svoje moči za rešitev slovenskih postojank na Sp. Štajerskem. In če katera teh pade, prevzamejo odgovornost isti, ki niso nič storili, ampak samo zabavljali, in to so naši naprednjaki.
š Na Frankolovem se je dne 28. junija t. I. ustanovilo »Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo«. Na zborovanju sta govorila veleč. gosp. Fr. Sreiner kot zastopnik »Slovenske krščanske socialne zveze« v Mariboru in g. Ivan Stanonik iz Kranjskega. Ljudstvo je temeljite in ja-ko izvrstne ter navdušene govore z velikim zanimanjem poslušalo in s soglasnimi živio-klici ter ploskanjem govornikom zahvalno pritrjevalo. K društvu je takoj pristopilo 28 članov. V odbor so bili izvojeni: veleč. g. Gregor Presečnik, župnik, Blaž Goršek, župan. Franc Pinter, Štefan Ja-kop ml., Matija Volavc, Jurij Gorenšek in Bernard Slavs; kot računski pregledoval-ci pa gg. Valentin Gorenšek, trgovec, in Mihael Volčič. Novoustanovljenemu društvu se želi. da bi se lepo razvijalo in obrodilo mnogo dobrega sadu; gosp. govornikom pa se izreka tem potom prav iskrena zahvala za njih trud in temeljite, navdu-ševalne govore.
š Osleparjenje iužne železnice v Laškem trgu. Najvišje sodišče je odredilo, da se vrši ponovna razprava zoper znana Schonthonerja in Engelbrechta pred dunajskim deželnim kot porotnim sodiščem, in ne več v Celju.
š Nemški pevci iz Monguncije obiščejo Maribor 11. t. m. Mesto bo odeto v frankfurtarice.
š Umrl ie v Mariboru vrtnar in poset-nik Ignacij Widgay.
Koroške noulce.
k Letovičariev na Koroškem je letos v raznih kopališčih 2233, lansko leto ob tem času jih je pa bilo 2237. torej za štiri več. Največ jih je bilo v Vrbi (720) in pa v Porečah ob vrbskem jezeru (558). Vob-če pa v Vrbo vedno največ tujcev prihaja, ker je ondi vrvenje in življenje kakor v kakem največjem svetovnem kopališču. Škoda je le, da je v tem kraju za župana zagrizen nemški nacionalec, med tem ko je domače ljudstvo povsem slovenske narodnosti.
k V Rožeku se vršijo še enkrat volitve v prvi in drugi razred, ker so zadnje — po poldrugem letu — razveljavljene. Tretji razred imajo Slovenci. Zatorej na delo! Rožek mora pasti! To bodi najboljši odgovor na razprave, ki jih prinašajo nemški listi: »Kako Rož ponemčiti?« cesti še kovačnico.
k Celovška gimnazija. Dne 26. junija je bil na tukajšnji gimnaziji sklep šolskega leta. Zahvalno mašo je daroval mil. gosp. stolni dekan Giudo Bittner. — Statistika kaže, da je bilo v šolskem letu 1907/08 na gimnaziji 474 dijakov, med njimi 390 Nemcev, 82 Slovencev, 1 Lah in 1 Oger. Po veroizpovedi je bilo 441 katoliških, 31 protestantskih in 2 Žida. Vspeh je bil povoljen: 66 odličnjakov, 302 s prvim redom, 57 dela ponavljalno skušnjo, 25 ima dvojko, 15 trojko.
Ljubljanske noulce.
Ij »Krščanska ženska zveza« ima jutri,
7.	julija, izlet na Dobrovo. Društvenice se odpeljejo ob 6. zjutraj na vozovih. Ob pol
8.	uri bo sveta maša v farni ccrkvi na Dobrovi.
Ij Na dvorno opero jc angažiral ravnatelj Weingartner abiturijenta dunajskega konservatorija, našega rojaka, basista Julija Bctetta.
Ij Važna iznajdba Ljubljančana. Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča, da je iz bo-setiskc vstaje slavnoznani Miroslav Mub-majer, sedaj v Sarajevu, izumil pripravo za samotvorno spajanje železniških vozov. Iznajdbo so preizkusili nemški strokovnjaki ter je iznajditelj prijavil patent za isto v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Iz-
najdba omogoča lažje in hitrejše skopče-vanje vozov, veza je trdna, tako da vozovi sami od sebe ne morejo narazen; loči se jih zopet zelo lahko — z omenjeno napravo. Kar je pri tem glavno, pa je okolnost, da bo poslej izključena vsaka nevarnost za uslužbence, ki so bili pri vezanju vozov doslej mnogokrat poškodovani ali pa tudi našli smrt. Rojaku čestitamo!
Ij Ljubljanska občinska uprava. (Mesarji. — Prah. — Nov prehod na Dunajski cesti. — Povečanje južnega kolodvor a.) To-le ljubljanskemu obč. svetu na uho: Mesne cene v Ljubljani se niso zadnje čase prav nič znižale, dasi je padla cena živini tako nizko, da je groza. Kmet prodaja živino vsled pomanjkanje krme za vsako ceno. Padle so n. pr. cene pri teletih žive teže od 60 na 34 h po krajinskih in tudi na ljubljanskih sejmih. Bo-li župan pritisnil na mesarje, da znižajo cene mesu ob sedanjem mesarjem tako ugodnem položaju? — Toliko prahu kakor po cestah slovenske pr-vostolice ni bilo na najbolj izvoženih državnih cestah. Po naših državnih cestah namreč pridno čistijo ceste prahu, dasi nimajo vodovoda. Ljubljančan pa požiraj ob lepem vremenu prah, ki ostane na cesti, pa ga nihče ne odstrani, pa gazi ob dežju blato. Prav nič bi se ne čudili, če bi pričeli nositi ob prihod, ljubljanskem prahu Ljubljančanke in Ljubljančani »larfe«, ki bi jih obvarovale prahu in nevarnosti, da jih okužijo bacili, ki se nahajajo v prahu. — Nov prehod čez železniški tir na Dunajski cesti bo otvorjen na sodnji dan, tako sodi Ljubljančan, ko čaka ob prelazu, da sine čez progo in se tolaži, ko občuduje železne gavge nad tirom, čez katere bi pač šel, če bi smel. Južni kolodvor je že povečan in moderniziran, samo vsi Ljubljančani tega ne vedo. Razsvetljen je z elek-triškimi žarnicami, tam nekako v sredi Dovozne ceste so napravili za kurilnico nekaj novih tirov in novo napravo za obračanje strojev, napravi se še nov direktni tir od postajališkega poslopja do zadnje prcmikalnjce proti Trstu in pa paradni prehod čez tir na Dunajski cesti, čez katerega ne smeš. Železničarji pravijo, da je »regulacija« južnega kolodvora s tem končana. Nismo dovolj informirani, če je to res ali ne, pa bo že res, ker za nameček prirejajo na južnem kolodvoru ob Dovozni cesti povečano kovačnico.
Ij K podraženju piva. Liberalna gostilniška zadruga je izdala naslednji t e -r o r i s t i š k i oklic na gostilničarje: Mno-gobrojno obiskani shod ljubljanskih gostilničarjev in gostilničark dne 26. junija 1908 v hotelu »Ilirija« je z veliko večino (78 glasov proti 8) sklenil, da se, pričenši z 1. julijem t. 1. prodaja pivo, čaša 3I>« 1 po 16 v, in vrč, kakor v steklenicah po V* 1. po 24 v. Upravičen je ta povišek radi tega. ker je že pred leti se upeljala deželna naklada 2 K na lil. katero so doslej le gostilničarji trpeli, in pa, ker podražijo pivovarnarji z 1. julijem pivo tudi za 2 K hI. Zadruga pa je sklenila z pivovarnarji dogovor, da kdor se ne bo držal strogo teh cen, mu bodo pivovarne računale pivo izven p o -viška še 2 K hI dražje. Pazite torej, in naznanite takoj zadrugi vsakega, kdor bi kršil ta Vaš sklep.« — Ali ni oblasti, ki bi zlomila tak terorizem in tak naskok na ljudske žepe?
Ij Deželno društvo državnih pisarniških oficijantov in pomočnikov je imelo včeraj popoldne svoj 3. občni zbor na vrtu hotela Štrukelj. Kakor smo svoj čas poročali, se je imel vršiti občni zbor že dne 7. junija, pa je bil takrat zaradi pičle udeležbe odložen. Tudi sedaj se je moralo zborovanje, napovedano za 3. uro, odložiti za pol ure pozneje. Predsednik Viktorin Stegnar pozdravi tovariše, zlasti one z dežele, predstavi policijskega svetnika Gutnika ter otvori zborovanje. Nato očrta na kratko delovanje društva, omenivši uspehov, ki jih je društvo že doseglo in ki jih upa v kratkem še doseči. — Iz poročila tajnika Fr. Robide posnemamo, da šteje društvo 75 plačujočih članov, da je odbor imel od zadnjega občnega zbora (2. julija 1907.) 11 sej ter v istih rešil 169 vlog, pretresava! zakonski načrt o predlagani ustanovitvi XII. činovnega reda, pošiljal depu-tacije K raznim državnim poslancem in delegate k dunajski konferenci, oziroma velikemu shodu. V opazki k tajnikovemu poročilu predsednik hvaležno omenja pomoči poslancev S. L. S., zlasti poslanca Žitnika. Blagajnik Vilj. Bischof poroča o denarnem stanju od 31. januarja 1907. do I. junija 1908. Dohodkov je bilo 583 kron 61 viti., izdatkov 467 kron 11 vin., blagaj-nični preostanek znaša torej 116 K 50 vin. Med izdatki se nahaja znatna podpora 020 K) nekemu članu o priliki, ko mu je umrla soproga, in predujem drugemu članu. Blagajničariu sc podeli absohftorij. — Nato poroča predsednik o konferenci načelnikov in o velikem shodu na Dunaju od
13. do 16. maja t. I. Zborovanja se je udeležilo okolu 5.000 oseb. Bili so povabljeni ministri in državni poslanci. Iz S. L. S. je prišel dr. Krek. Stvar državnih pogodbenih uradnikov, oficijantov in pomočnikov stoji zdaj takole: Potom kompromisa z vojno upravo se ustanovi XII. činovni red, v katerega pridejo pred vsem vsi oficijanti in nad tri leta uslužbeni pisarniški pomočniki, potem certifikatisti in ostali pisarniški pomočniki. Plača bo znašala 1200 kron; aktivitetne doklade na Dunaju 720 K, v
I.	krajevnem razredu 576 K, v II. 504 K, v
II.	432 K in v IV. 360 K, trieniji dva po 100, dva po 200 iu štirje kvadrieniji po 200 K. Ta zakonski načrt pride prih. leto v razprave) v državnem zboru. Za sedaj zahtevajo državni oficijanti in pomočniki, da se uporabi del naknadnega kredita 18 milijonov kron v zboljšanje njihovih plač, tako da bi bile izjednačene vsaj s plačami železniških oficijantov. Za podporo v tej točki naprosijo slovenske državne poslance. K demonstrativnemu zborovanju, ki bo 9. t. m. na Dunaju, pošlje ljubljansko društvo brzojavko. — Članarina sc zviša od 40 na 50 vinarjev mesečno ter se bo vplačevala četrtletno. — Izvoljen je sledeči odbor: predsednik: Viktorin Stegnar; odborniki: Al. Logar, Al. Breskvar, Jos. Černivec, Vilj. Bischof, Fr. Robida, Ivan Jeršan, Fr. Kamenšek, Avg. Šelko, Iv. Budnar; namestniki: Josip Rus, Al. Babič, Karol Frank; revizorja: Jos. Sever iu Rud. Ka-dunc. Med slučajnostmi poroča predsednik, da so oficijantke in pomočnice ustanovile poseben »Zentralverein der Vei tragsbeamtinnen«. Al. Logar priporoča shode po deželi, za Notranjsko v Logatcu. a Gorenjsko v Kranju. Predsednik priporoča, da tovariši o počitnicah agiti-rajo za društvo. Naznanja tudi, da jc glasom časniških poročil pričakovati regulacijo plač s 1. oktobrom t. 1., ako bo sprejet zvišani 18-milijonski kredit. Sklene se tudi urgirati rešitev vprašanja, da pride Ljubljana v II. draginjski razred. Končno beležimo zanimivost, da so socialni demokrati oficijante in pomočnike vabili v svojo stranko, a brez uspeha. — Ob 6. uri zaključi predsednik, zahvalivši se udeležencem, zborovanje.
li O Medičarjeverti morilcu so raznesene po Ljubljani vesti, da je v bolnici neki bolnik na smrtni postelji izdal morilce. V bolnici o tem ni ničesar znanega in je vest navadna izmišljotina.
Ij Pivo. Pri včerajšnjem zajutrkoval-nem koncertu, ki ga je priredilo ljubljansko veteransko društvo na vrtu »Narodnega doma« je vsakdo najprej vprašal po ceni pivu. Kakor hitro je zvedel, da stane vrček 24 h. naročil je vino. Le redko kje si videl kak vrček piva na mizi. Gostilničarju to ni bilo všeč, zato je kmalu prelomil dogovor in nastavil pivu staro ceno po 20 h. Proti koncu ga je pa začela peči vest in pivo je dobilo zopet novo ceno. — Na Koslerjevem vrtu je včeraj občinstvo tako bojkotiralo pivo, da je zmanjkalo steklenic za vino.
Ij Ukaželjen mož. Neki, sedaj 46-letni gospod je bil svoj čas iz VI. gimnazijskega razreda potrjen k vojakom. Ko je svoja leta doslužil, je nastopil javno službo in je sedaj že v pokoju. Pred dvema letoma je napravil izpit čez VII. razred, letos se pa bode podvrgel v Ljubljani maturi. Zares izredno veselje do študij.
1500 kron ukradenih. Posestniku Francetu Žitniku iz Rudnika št. 30, je bilo doma ukradenih 1500 kron.
Ij Ljubezniv prijatelj. V soboto ponoči je našel policijski stražnik na Marijinem trgu ležati nekega neznanca, kateri je bil po obleki ves krvav in tudi iz leve roke mu je močno tekla kri. Policija je odredila, da se je mož prepeljal z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ranjenec je izpovedal, da se piše Franc Pev in je doma iz Vrh-polja pri Vipavi. Zvečer je bil v Kosezah z nekim prijateljem, kateremu je plačal vso ceho, potem ga pa spravljal domu. Zato sta se sprla in ga je ljubeznivi prijatelj zabodel v nožem v levo roko. Pev je bil na poti v deželno bolnišnico, a je na Marijinem trgu padel onesveščen na tla vsled prevelike izgube krvi.
li Mož, ki jc v soboto kupil v Gregori-čevi trafiki na Dolenjski cesti št. 8 za 20 vinarjev svalčic in plačal z bankovcem za 50 kron in dobil pomotoma nazaj 79 K 80 vin., se prosi, da prinese preveč izplačani znesek nazaj, da ne bode imel neprijetnih posledic .
Razne stuarl.
Zrakoplovni oddelek nemške armade.
Nemško vojno ministrstvo je sklenilo, da se ustanovi nemški rakoplovni oddelek, ki mu bo poveljeval grof Zeppelin. Ob Severnem morju bodo večji zrakoplovni oddelki. Za sedaj je nemška vlada naročila za obrambo severnega nemškega
obrežja pri grofu Zeppelinu 12 zrakoplovov.
Pomnožitev francoske artiljerije.
Angleški listi se jeze, da francoska armada pomnoži artiljerijo, in sicer namerava Piquart ustanoviti 306 novih baterij, za kar potrebuje 2600 častnikov in 4200 mož.
Povodnji na Kitajskem.
Reka Jang-tse-kiang in nje pritoki so silno narasli in so na več krajih izstopili. Voda je odnesla tudi nekoliko mostov železnice Pekan - Hankon. V Ičangu je po-vodenj prodrla nasipe in vsa mesta od Hankona do Nankinga so pod vodo.
Stavka v Lyseki!u.
O o e t e b o r g, 6. julija. V Lysekilu je zaprlo 600 štrajkujočih delavcev dohode k ladjam. Na policiste so metali kamenje. Došla je topničarka Schaegguld«, s katere so izkrcali 1 častnika in 8 mož. Častnik je zahteval, naj se množica razkropi, nato je dal slepo ustreliti. Demonstranti so se nato umaknili v gore. En delavec je bil ranjen po lesenem zamašku slepe patrone. Topničarka je tudi streljala, a le na vodo.
Grozen požar v Boryslawi.
Ob nevihti je udarila strela v šest petrolejnih vrelcev, med njimi tudi v » Oil City«-rov. ki ima jako veliko petroleja. Taka katastrofa galiških petrolejskih vrelcev še ni doletela. Nesreča je še zato tem večja, ker se rešilna dela omejujejo, da preprečujejo odtok gorečega petroleja v studence. Pionirji delajo nasipe, da omeje požar. Požar se je grozno hitro širil. C/ost dim se je valil nad gorečim petrolejem. Med gorečimi vrelci je tudi »Oil City«-vrelec, ki je povzročil letos, da so padle cene petroleju. Škodo cenijo že zdaj na več milijonov kron. Prva strela je vžgala vrelec »Litava«, druga »Oil City«, tretja rezervoar. Plamen je švigal več sto metrov visoko. Požar se ie razširil tudi na vrelec »Kismet«, » Celebes« in »Fadanja«. Ponoči sta došli dve stotniji vojakov, ki sta omejili požar. Strokovnjaki trde, da bo trajal požar 3 do 4 dni. Požar baje ne bo vplival na petrolejne cene.
Ponesrečilo 400 delavcev.
P e t e r b u r g, 6. julija. Pri nesreči v jusovskem rudniku je izgubilo življenje 400 delavcev. Rešili so 63 oseb. Pokopali so 228 mrličev, v bolnišnici je 19 ponesrečencev. Škoda znaša dva milijona mark. Car je daroval za ponesrečence 10.000 rubljev.
Eulenburgova razprava
bo trajala najmanj še cel mesec, ker povabijo še 29 prič.
Umori.
V Butovicah je usmrtila branjevka Stocek svojega moža in ga vrgla pod konje. Stockovo so zaprli. — Na Srbskem sta umorila 161etna dečka Velič in Jovi-čič kmeta Kojadinoviča in ga oropala .— V Rolanu na Srbskem je pa ubil s sekiro svojega hlapca kmet Radulovič.
Telefonska In brzolauna porodil.
NA POMOČ KMETOVALCEM.
Dunaj, 6. julija. Državni poslanci Korošec, Roškar, Pišek in Benkovič so danes vložili nujni predlog v zadevi kritičnega položaja kmetovalcev vsled pomanjkanja krme.
BLAMAŽA »PROSVETE«.
Črnomelj, 7. junija. »Prosveta« je doživela včeraj v Doblicah velikansko bla-mažo. Hotela se je celo predstavljati, da je katoliško, krščansko društvo.
NEZGODA V GLEDALIŠČU V IŠLU.
Išl, 6. julija. V tukajšnjem gledališču so med predstavo, kateri je prisostvoval
tudi cesar, nakrat ugasnile vse električne luči. tako da so morali prižgati sveče in tako nadaljevati predstavo.
ŠKANDAL V GLEDALIŠČU.
Praga, 6. julija. V tukajšnjem nemškem gledališču je med predstavo nastal vsled tega, ker dame niso hotele odložiti svojih visokih klobukov, tak škandal, da so morali s predstavo prenehati.
nesreča na železnici.
Dunaj, 6. julija. Na državni zelenici pri Neusiedeln sta trčila osebni vlak in neki posebni vlak. Več vozov je zelo poškodovanih. Dve osebi sta težko ranjeni, 22 oseb je lahko ranjenih.
V DVOBOJU USMRCEN.
Peterburg, 6. julija. Oardni ritmojster grof Manteufel je v dvoboju usmrtil dijaka kneza Šušukova, ki je imel razmerje z njegovo ženo.
štrajk V parmi.
Parma, 6. julija. Položaj se poostruje. V Vigassu so kmečki posli zažgali 600 skladišč ravnokar požetega žita barona Paganini.
ii. Potovanje na sever s »Thalia-par-nikom«. Prvega potovanja na sever avstr. L!oyda, ki se je vršilo 4. julija iz Bremer-havna, se je udeležilo zadostno število izletnikov, kar jasno spričuje veliko zanimanje za severne kraje. Drugo potovanje se vrši iz Kiela med 3. in 31. avgustom na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 700 K višje. Nadaljno potovanje je namenjeno iz Bremenhavna v važnejša kopališča atlantskega oceana, v Alžer in Trst. Stroški znašajo od 520 K višje. Pojasnila in programe daje R. Ranzinger in Cd. Kristan v Ljubljani, kakor tudi glavna agentura avstr. Lloyda, Dunaj 1., Karnt-nerring 6.
TRŽNE CENE.
B u d i m jfe š t a 6. julijs.
Pšenica za oktober......10'19
Rž za okt.......... 9-25
Oves za okt. .	.... 8'57
Koruza za maj I. 1909 ..... 7.16
Efektiv: 20 višje.
IVIeteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306*2 m, srednji tračni tlak 736-0 mm
9 a	Cm .p»-•OTuja	Stul« b»ro-metra t mm	Temperatur« cPiV	V.tr.Ti	Nab*	\h I*"
5	9. »TOČ	34 2	17 4	sl. szah.	nevihta	26
g	7. ijutr-	364	165	sr. vzh.	del. jasno	
	2. pop	33'2	253	sr. j vzh.	jasno	
Srednj« včerajšnja temp. 19 4', norm 19 4«.
M

Znižana cena »Leposlovni Knjižnici".
,Leposlovna knjižnica* izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiijevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki Število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na »Leposlovno knjižnico" s tem, da znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevati samo to, kar nudi »Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd.
Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skrajno nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega meseca; daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik ,Lepo-
slovne knjižnice', naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli.	1603 1
Po znižani ceni se dobi:
Mož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1'40.
Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možtm ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gor ko simpatijo.
Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2 -, samo K 120.
Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga.
Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamišljeni spisi, katere so slov časopisi že obširno ocenili:
Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII 4- 501 stran ; mesto K 3- - , samo K 1 80.
Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J in Hi&a ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K —80,
Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. III + 288 strani; mesto K 2 40. samo K 1-.
Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 150, samo K —'90.
Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII+ 327 strani; mesto K 2-40, samo K 140.
Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K — 90.
Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8 — broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega meseca in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za »Leposlovno knjižnico".
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Mlade delavke
Pozorf kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, Katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra-njenje prhljaja (iu-skin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Juriftič, lekarnar v Pakraon it. 65 (Slavonija). Denar se pošlje naprel ali s poštni® povzetjem,	814 20—14

se sprejmo.
Kje, pove upravništvo »Slovenca". 1640 l-i
Mestna učiteljica sprejme za prihodnje šolsko leto	1613 2
dve deklici
na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. — Zglasila pod šifro „R. IOO" upravništvu .Slovenca'.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1639 1
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani:
Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... „ 20.000 ,
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
681/8
52/8
L
Orazbcni ol^lic.
Po zahtevanju tvrdke J. C. Juvančič v Sp. Šiški zastopane po g. dr. V. Schweitzerju odvetniku v Ljubljani kot upravitelju konkurznega sklada imenovane tvrdke bo
dne 24. julija 1908 dopoldne ob 9. ari
pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi št. 3 dražba
1)	zemljišča vlož. št. 2 katastr. občina Mokronog sestoječega iz hiše št. 3 v Mokronogu, gospodarskega poslopja, kozolca, kegljišča, vrta, 1 njive, 1 travnika, 2 gozdov v skupni meri 7 ha 71 a 77 m2;
2)	zemljišča vlož. št. 564 katastr. občina Tržišče sestoječega iz 1 gozda v meri 1 ha 17 a 32 m^ s pritiklino vred, ki sestoji iz raznega pohištva in nekaj poljedelskega orodja.
Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, so določene vrednosti ad 1) zemljišča vlož. št. 2 katastr. občina Mokronog na 34.450 K, ad 2) vlož. št. 564 katastr. občina Tržišče na 350 K, pritiklini na 101 K 20 h.
Najmanjši ponudek znaša ad 1) 23.034 K 14 h, ad 2) 233 K 34 h, pod tem zneskom se ne prodaja.
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin, zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapiske itd., smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji št. 4 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v draž-benem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobd v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca ža vročbe.
G. kr. okrajna sodnija v Mokronogu, oddelek II.,
dne 16. junija 1908.	1638 l—1
Velika serijska prodala!
kakor tudi:
60°|0 nižje
pri vseh poletnih predmetih, batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue
in
»Angleško skladišče oblek"
platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
O. BERNATOVIC
1326 27

Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev« uiice štev. 2 sprejema vloge na knjižica in na tekoči račun ter je obrestuje od dna vloge po	Podružnica 1 v Celovcu, a
Delnitlka glavnica 1 1 1 K 2,000.000. 1 1	nfl^^ Al u T" 12 lo.	1 Rezervni fond n i 1 1 K SOO.OOIB. t s s
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.	Tisk »Katoliške Tiskarne«.	Odgovorni urednik: Ivan Štefe.
Priloga 152. fttev. »Slovenca" dne 6. Julija 1908.
ieleznlčarskl shod u Ljubljani,
Včeraj 5. t. m. sc je vršil v dvorani S. K. S. Z. v Ljubljani shod krščansko-soci-alnih železničarjev i/ vseli slovenskih pokrajin. Za terorizem iu grožnje v bedastem »Praporju« se živ krst ni zmenil, zato je tudi dvorana bila nabito polna naših somišljenikov železničarjev iz Kranjske, Štajerske in Goriške. Za predsednika je bil določen Milavec. Podeli besedo F. Ter-seglavu.
F. T c r s e g I a v v daljšem govoru na zelo poljuden način razloži program socialne demokracije, osobito ozirajoč se na hainfeldski program avstrijske soc. demokracije, ki je bil leta 1901 na dun. vse-strankarskem kongresu izpopolnjen in natančneje formuliran. Zavračal jc z razlogi iz narodnogospodarske vede socialnode-mokraške nauke o osredotočenju promet, sredstev, o spošnem posiromašenju in o gospodarskih polomih ter katastrofah, kakor si jih predstavlja in jih slika hainfeldski program. Ker je pa teoretiški del so-cialdern. programa zmota, zato je tudi praktiški del piškavega oreha vreden. Vse socialnopolitiško delo v prid delavskim stanovom mora socialna demokracija gledati iz svojega pogrešenega načelnega stališča in zato ji je veliko več na tem, da mase zrevolucionira in neti v njih večno nezadovoljstvo, kakor pa da sodeluje pozitivno na socialnih reformah, ki jih rajše naprti »meščanskim« strankam. Agitatorji soc. stranke bistvene teorije stranke sploh zamolče. V javnem politiškem boju je znak socialne demokracije, ki ji drugače ni odrekati ljudskosti, neodkritosrčnost in nepoštenost. Govornik osvetljuje to zlasti na stališču, ki ga socialna demokracija zavzema nasproti veri. Ona mora biti proti veri, kajti ta ji je zgolj le nekaj začasnega, le za gotove dobe veljavnega, kar pohaja iz vsakokratnih narodnogospodarskih razmer, nima pa večnoveljavne vrednosti. Sploh je zelo nedosledno trditi, da socialna demokracija spoštuje versko prepričanje vsakega posameznika, ko pa napada cerkev, ki velja po verskem prepričanju vsakega posameznega katoličana vsaj za edino pravo razlagateljico in ohranje-valko Kristusovega veroizpovedanja. Govornik nato jasno in poljudno razloži program krščanske demokracije. Ker govornik samonasebi težavno tvarino razloži tako poljudno in živo, so mu vsi navzoči z lahkoto sledili in pritrjevali jasnim in nepristranskim izvajanjem.
Nato govori državni posalnec .1. G o-s t i n č a r, živahno pozdravljen. Slika najprej veliko važnost železnic za promet, trgovino in za duševno, kulturno zbližanje narodov in vseli ljudskih stanov sploh. Z njemu lastno govorniško vnemo je nato povdarjal važnost, ki jo ima železničarski stan posebič. Lepo je izvajal, kako ima človeška družba — tudi tisti, ki niso neposredno na tem interesirani največjo korist od tega, da se železničarjem dobro godi in da so trdno organizirani. Železni-čarska organizacija je namreč v splošno korist, ker je od nje odvisna varnost prometa. Le dobro organizirani železničarji, so namreč vstanu vestno izvrševati svojo službo, ker v njih s stanovsko zavednostjo raste tudi čut stanovske odgovornosti in dolžnosti. Država veliko premalo stori za železničarje,, vse gre le upravnim potom, pravih železničarsko - varstvenih postav pa sploh ni. Železničar stoji vedno pred nevarnostjo kazenskega zakonika. Manjka strokovnih sodišč, ki bi edina bila vstanu presojati in razsojati o tem, v koliko je železničar kriv nezgod. Službeni predpisi so tako zanič, da če bi železničar po njih delal, je onemogočen ves promet. Kako slabo so plačani progarski delavci, pripe-njači, stražniki itd.! Kako je otežkočeno » definitivno nastavljenje za progarskega delavca, za delavca po skladiščih in kurilnicah, kako neurejen in slab je avanze-ment! O penziji za nižje kategorije še govora ni, kvečjemu se podeli milostnim potom 5 do deset gld. na mesec in še to ne izlepa. Poslanec podrobno slika te neču-vene razmere in obljubi krepke akcije kršč. soialnih poslancev v tem oziru. Še letos se bo nekaj pozitivnega storilo za izboljšanje plač in delavnih razmer železniških uslužbencev. Govornik opisuje na to, kako socialna demokracija izrablja železničarsko organizacijo v svoje politiške namene. Mnogo dogodkov zlasti ob lanski pasivni rezistenci kaže, da so nekateri voditelji od vodstev železnic naravnost plačani, da delavstvo prevarajo. Dr. Ellen-bognov predlog v proračunskem odseku jc zgolj agitatoričen. Hočejo imeti 20 milijonov za železničarje, ko bi bilo v resnici treba jih 150. Sicer so pa socialni demokrati proti vsemu proračunu glasovali, kar kaže, da svojega železničarskega predloga
niso resno misliti. Železničarji naj sc vsi oklenejo Prometne zveze«! Živahno odobravanje je sledilo.
Vciko pozornost so vzbudila izvajanja I. G o s t i u č a r j a mlajšega, ki je poročal o »Prometni zvezi«. Ugodnosti, ki jiii nuja »Prometna zveza« so velike. Vsak član ima v slučaju potrebe pravico do podpore. Doslej je P. Z. v 2000 slučajih izplačala 13.800 K podpore, samo leta 1907 se je dalo 1400 K podpornine. P. Z. nuja tudi obširno pravno varstvo. V tem oziru je posredovala P. Z. v 1080 slučajih, za kar sc je porabilo 35.000 K. samo leta 1907. v 140 slučajih (8000 K). Prošenj je P. Z. vložila 5000. Mrtvaščin za vdove iu sirote, oziroma vdovce je P. Z. volila lansko leto samo v Ljubljani 1200 K. Vplačilo znaša pri P. Z. samo 70 vin. Nadaljnje zahteve P. Z. so, da se po enoletnem provizorič-nem nastavljenju vsak uslužbenec in delavec definitivno nastavi. Zahteva za delavce tudi, da po gotovih letih stopajo v višje plačilne razrede itd. Tekom 10 let je P. Z. izdala nad pol milijona letakov, v katerih se je delavstvo poučilo o zahtevah in boju za zboljšanje njega plačilnih razmer. Kaj pa socialnodemokraška železuičarska organizacija? Mnogo slučajev poznamo ravno v Ljubljani, da socialni demokratji svojim delavcem pravnega varstva niso hoteli dati. Mrtvaščine socialnodemokraška žel. organizacija sploh nima. Vplačevati pa moralo pri rdečkarjih 1 K 20 vin., v Trstu 1 K 30 vin. Podpor ne dajo sploh nobenih več. Kar dobe, gre vse za stranko in voditelje. VGradcu izhajajoči »Arbeiterfreund« je nekoč pisal, kar pa ni nikdo ovrgel, da dr. Rllenbogen dobiva zato, da pregleda eno tiskano stran strokovnega žel. lista, 100 K! (Sramota!) V železničarskem boju leta 1907. so socialni demokratje železničarje izdali. Socialna demokracija je danes vladna, ministerialna stranka. Računi socialno-demokraške železničarske organizacije za leto 1901 so kaj čudni. Pravijo, da so imeli 25.079 članov. Podpore so ti dobili 3.000 K. Izkazujejo pa dohodkov le 75.349 K 68 v., vseh stroškov pa 68.687 kron 41 v. Ako od dohodkov odštejemo 3.000 K podpornine, ostane 72.349 K 68 v. Ostalo jim je v blagajni 6.662 K 27 v., 66.000 K pa so porabili za agitacijo in strokovno glasilo. Ce pa pomislimo, da je 25.079 članov takrat plačevalo po 90 vin., potem bi moralo dohodkov biti 270.853 K 20 vin. Kako to? Ali je sleparija, ali pa toliko članov nimajo.
Nato je govoril M. Moškerc o zavarovanju glede na nezgode in o delavskem časopisju. Nato se je več peticij oddalo državnemu poslancu g. Gostinčarju in sklenilo dvakrat na leto sklicati železničarski shod. K sklepu je govoril tovariš A. Koleša iz Ljubljane več prisrčnih in lepili besedi, s katerimi je živo vnemal tovariše, da naj se ne vstrašijo socialno-demokraš-kega terorizma in naj visoko drže kvišku prapor krščansko-socialne misli. Došlo je na shod več brzojavnih pozdravov, med njimi sledeči dr. Krekov: »Železničarski shod - Ljubljana. Zadržan pozdravljam, želeč poguma, edinosti, zmage. Krek.«
Ztiorouanje gozdarskega društva za Kranjsko in Primorsko
vršilo se je letos na Bohinjski Bistrici dne 27., 28. iu 29. junija.
Predsednik mu je knez Hugo Win-dischgratz.
Udeleženci zborovanja prihajali so v soboto k prijateljskemu sestanku na večer v hotelu »Triglav«.
V nedeljo so se udeležili prve svete maše, potem pa odpeljali do konca jezera ter šli peš k izvirku Savice občudovat krasoto naše kranjske Švice — divjero-mantičnega Bohinja.
Obed je bil v hotelu »Pri sv. Janezu«. V zares prisrčnih besedah nazdravil je knez NVindischgratz kot predsednik društva dež. glavarju Fr. Šukljetu, omenivši, kako da so vsi udeleženci veseli, ker imajo čast v svoji sredi imeti glavarja dežele.
Deželni glavar se zahvali za prijazni pozdrav. Kaj mično primerja lep, zrašen gozd z lepim in zdravim našim ljudstvom. Kako so mu pri srcu njegove ožji sorojaki, pokaže povsod, tudi tukaj. Opozarja torej in prosi, naj društvo po svojih strokovnjakih zastavi svoje plodonosno delovanje tudi za izboljšanje gozdov — in sploh ozemlja v zapuščeni — Beli Krajini.
Proti peti uri odpeljali so se zboro-valci, skozi zgornjo dolino, kakor pravimo krog Bohinja, nazaj na Bistrico.
Oficijelni del je bil določen na praznik. Sv. mašo je zborovalcem opravil novomeški prošt dr. Elbert.
Točno ob 9. uri je plenarno zborovanje otvoril knez-predsednik ter isto vodil
v smislu dnevnega reda. Račun za minolo leto in proračun je bil soglasno odobren. Predsednik omenja razne subvencije v korist društva ter izreka zahvalo vsem dobrotnikom. Spominja se vseh v mino-lem letu zamrlih udov; posebno še delavnega in za prospeh gozdarstva vnetega dvornega svetnika Rudolfa Thuma iz Gorice. — Takoj potem slika neumorno delovanje v pokoj stopivšega sekcijskega šefa dr. Ludovika Dimitz. Pridobil si jc z globokim znanjem v svoji stroki in z ljubeznjivim občevanjem povsod priznanje in spoštovanje. Na predlog predsednika-kneza bil je soglasno izvoljen častnim članom društva.
Na dnevnem redu je bil tudi razgovor glede nagrobnega spomenika iznajditelju vijaka morskih ladij, Resselna.
Knez pojasni, da je že z dr. Lueger-jem, županom dunajskim, konferiral, da bi dobil Ressel častni grob med umetniki na centralnem pokopališču na Dunaju. Dunajski župan je zavzet in voljan predlog podpirati in priporočati v mestnem svetu.
Za slučaj pa, da bi se želja ne dala uresničiti, predlaga, naj društvo na svoje stroške oskrbi, da se telesni ostanki tako slavnega iznajditelju prepeljejo na novo pokopališče v Ljubljani. Sprejeto.
Na predlog predsednikov društvo pristopi kot letni član z udiiino pet kron k društvu »zelenega križa«. Isto ima humanitarni namen, podpirati uboge in sirote gozdarjev iu lovcev.
Predsednik omenja, da se s Kranjskega vsako leto osemkrat več prosilcev zglasi za razpisane premije pogozdenih, prej nerodovitnih skalnih delov, kakor z Goriškega. Vsled tega predlaga, naj se premije na Kranjskem dele dve leti zaporedoma, iu le vsako tretje leto tudi za Goriško. Le na ta način se premije pravično razdele. Delu čast in priznanje!
Prihodnje leto se bo zborovanje vsled povabila barona Borna vršilo pri sv. Katarini nad Tržičem. Ko je deželni gozdni nadzornik Rubbia referiral o nameravanem "Ipoučnem kurzu za gozdne čuvaje in lovce, je knez, zahvaljuje se udeležencem, zaključil plenarno zborovanje.
Drugi del. Generalno zborovanje društva. Predsednik knez \Vindischgratz srčno pozdravi vse udeležence in razne zastopnike iz Kranjske in sosednih dežel. Spomni se vladanja našega presvetlega cesarja nekako tako-le:
Naš iskreno ljubljeni vladar Franc Jožef obhaja letos 60-letnico svojega vladanja, v celi habsburški rodovini — edino slavlje. Vsa ljudstva naše monarhije se z navdušenjem ozirajo na veličastno postavo našega cesarja. On je celih 60 let središče vsega političnega in kulturelnega življenja. Kamorkoli se ozremo, povsod opazimo razvoj in napredek v vsaki stroki.
Tudi gozdarstvo se je pod slavnim vladanjem našega cesarja razvijalo leto za letom, da, razvilo se jc na oni višek, koji dela čast domovini in prinaša blagor državi.
V zadnjih šestih decenijah so se prometna sredstva skoraj popolnoma izpre-menila in spopolnila; to se kaže tudi pri gozdarstvu. Le malo je treba vpogleda v razvoj gozdnega gospodarstva in takoj opazimo velikansk napredek: večjo vrednost gozda in dosledno večjo vrednost državnega in nacionalnega kapitala.
Da ni gozdno gospodarstvo zaostalo za drugimi državami, je povsem zasluga modrega vladanja našega blagega vladarja! On je povsod cenil in pospeševal gozdni pouk in gozdno gospodarstvo! Za Njegovega vladanja, v teh 60 letih, so izšle razne gozdne zemljoodvezne postave, v tem času so se izvršile marsikatere servitutne pašne pravice. Posebno je treba še omeniti mnogih novih šol; gozdne tehnike in industrije. Za našo deželo je še posebej blagonosno pogozdovanje opusto-šenega krasa. Dolžni smo torej vladarju hvalo in zvestobo. Bog obvaruj, Bog ohrani nam cesarja!
Po tem slovesnem delu dobi besedo g. gozdni mojster I. Pirker. V skrbno sestavljenem govoru opiše zgodovinski razvoj obširnega posestva verskega zaklada. Obrazloži vse gospodarstvo, vse naprave, koje so že izvršene in one, ki jih še nameravajo izvršiti. Za Bohinjce ima postati najbolj važna cesta iz Poklukc na Ko-privnik, in ona ob nemškem Rovtu na Ilovico.
Predsednik se mu za zanimivi referat iskreno zahvali.
Takoj potem pride na vrsto naš, za blagor ljudstva skrbni glavar Oton pl. De-tela. Referat njegov je bil: melijoracija bohinjskih planin.
Pričel je z vznesenimi, poetičnimi podobami planinskega življenja. Po zimi, kako se blišči jo naše gore, odete s sne-žnobelo odejo, kakor diamanti v solnčni
svitlobi. — Spomladi, komaj skopni v dolini sneg, v gorskih višavah, na planinskem svetu še vedno poje divji petelin. In poletje, novo planinsko življenje! Planina jc po leti veselim planšarjem in brdkim planšaricam, pa živinci pravi poletni dom. In jesen, z mrzlimi večeri in hladno sapo, zapustiti mora ta planinski svet vžalosten planšar, planšarica. Nazaj v dolino, bliža se zima!
Dasi nudi planinski svet toliko življenja, da, vir življenja je našemu Bohinjcu, vendar tudi tu gori se kaže, da je na svetu vse nepopolno. Tudi v planini marsikaj pogrešamo. Treba je pomoči, duha in dela. Na tej planini je pomanjkanje vode, ni niti studenca, ne lokve, napajališča za živino. Zopet v drugi ni steze, ne pota, nevarna je ljudem in živini, treba jo je izboljšati. In zopet na tretji je polno šavja, vsa je zaraščena, zanemarjena, treba bo trebiti, tam zopet popraviti ali napraviti llcv, sirarno, hram itd.
Leta in leta so minula, nihče se ni zmenil za ta gorski zaklad. Še le pred nekaj leti se je pričela nova akcija za izboljšanje planin tudi pri nas. Kmetijsko ministrstvo odločilo je leta 1905 svoto 2000 K za izboljšanje planin. S to svoto so se napravili vodnjaki in napajališča v teh-le planinah: v Uskovnici, Praprotnici, za Liscem, na Šavniku, za Jamniki, Javorniku in na Vodciiičnem vrhu.
V letu 1906 se je vršilo poučno potovanje po koroških planinah; največ zaslug za izboljšanje teli, si je pridobil agrarni inšpektor Poseli.
Minolo leto se je obhod vršil po naših bohinjskih planinah. Posledica tega obhoda je, da ie agrarna oblast z vso vnemo pričela z delom na planinah: Velo-polju in Vogli in ob. pašniku na Bistrici. Projekte je izdelal agrarni inšpektor Pres-sel, in sicer za planine: Velopolje, Vogu, Krstenica, Misel, Zajamniki in Konjsko dolino.
Občina Bohinjska Bistrica ima vsega sveta 10.566 lia; produktivnega je 9692 ha, njiv 282 ha, travnikov in senožeti 1148 ha, planinskega sveta 1523 ha, paše 1219 ha, gozdov 5555 ha. Živine priredi občina 141 konj, 1318 govede in nad 100 ovac ter nekaj koz.
Občina Srednja Vas ima 20.000 ha sveta; rodovitnega je 14.753; njiv 422, travnikov 1816, planin 4069, paše 1481, gozda 6933 ha; konj 173, govede 2291, ovac 669 ter nekaj koz.
Torej je 5592 ha planinskega sveta. 6000 ha velia sicer kot neplodno, vendar se dobi tudi na tem svetu še marsikaj paše. Vsako leto dobe Bohinjci približno 88.000 kron za pridelke po teh planinah, za sir; svota, ki reprezentuje kapital dveh milijonov kron. Iz tega pač sledi, kako potrebno je planine izboljševati in s tem domačemu kapitalu pomagati do vedno večjega razvoja. Čim več denarja investira država in dežela za ta gorski zaklad, bolj krepi domače ljudstvo v gospodarstvu.
Država je s 60% priskočila, naj bi tudi dežela vpoštevala planinstvo in pri-djala kolikor mogoče visok prispevek.
Pripomni še, da med agrarcem iu gozdarjem ne more biti diference; saj agrarec ravno z izboljšanjem planinskega sveta najbolj ščiti gozd, ker, če ima živinorejec na svojem planinskem svetu dovolj paše, ne bo silil v gozd svoje živine.
Oba, agrarec in gozdar, morata hoditi kakor roka v roki za blagor ljudstva.
Predsednik knez NVindischgratz se za velezanimivo predavanje zahvali g. okrajnemu glavarju, navzoči udeleženci pa so mu s ploskanjem pokazali zadovoljnost in hvaležnost.
Potem je bilo zanimivo zborovanje zaključeno.
Resnica o dogodkih na Vrhniki
Vrhniške liberalce je silno peklo, da smo se v tako mnogobrojnem številu napovedali obiskati Vrhniko. Vže iz odbora socialne demokracije ljubljanske znanega Oroszyja so poslali, da bi agitiral proti razobešenju zastav; pa razun Gabrijela Jelovška, lekarnarja Hočevarja, oštirja Kočevarja, mesarja Korenčana, sifonarja Rogeljna in trgovcev G r a m p o v-č a n a i n Šetinca ni mogel nobenega dobiti iu pobit je poročal svoj uspeh svojemu najboljšemu prijatelju Komotarju.
Odkar jc prejšnji taktni postajenačel-nik odšel, polastil se je vpokojeni strojevodja Oroszy zopet duševnega vodstva ua vrhniški postaji. Pri nas, kakor na Vrhniki. sc vsi čudijo, da južna železnica popolnoma zdrave ljudi vpokojuje in jim še rento za nezgode plačuje. Pri vseli agitacijah in demonstracijah je Oroszy poleg najbolj čvrst in glasan ter neutrudljiv. Zato je tudi na vrhniško postajo šel z notar-
jem izletnike »pozdravljat«. Veselja sta se jima žarila obraza, ko sta videla, da je vsled postopanja vrhniškega vodje postaje Michelitseha, toliko izletnikov vlak zamudilo. Ker je Michelitsch spoznal, da ni pravilno postopal, začelo ga je skrbeti in takoj v jutro se je zaletel k notarju za pomoč, katero mu je isti tudi rad obljubil in ga povabil zvečer na razgovor v gostilno. Tam so se sešle vse liberalne in socialno-demokratične glave, od Gabrijela Jelov-ška, Kornotarja do Oroszyja in brivca /VIi-letiča, in naredili so načrt za vojno.
Najpoprej treba narediti iz komarja slona, potem izletnike kot neinteligentne v listu slovenske inteligence in kapitala raztrgati. V to so naročili ()roszyju, da sestavi dopise za »Slovenski Narod«, notar Koniotar jih je moral v slovenščino prestaviti in Gabrijela .Jelovška so poslal' tri dni zaporedoma v Ljubljano, kjer srno ga videli švigati pridno okoli »Narodne tiskarne«. Tako je srečno zagledal beli dan v soboto dopis, katerega so vrhniške glave cel dan pilile v potu svojega obraza. Za sedaj povemo samo to, kar smo pred odhodom sami videli in slišali. »Narod« praži, da ni nobeden vedel, da je kaj izletnikov zaostalo. Saj sta vendar gospoda Adolf Robida in Porenta postajevodju povedala, da še celo društvo hiti na vlak in da so komaj 50 korakov proč pred kolodvorom. Pa Michelitsch je zaupil: A \vas, fahren wir \veiter«. Iz vagonov smo videli in vrhniška žandarmerija je morala videti, kako so izletnike direktno vlekli konduk-terji iz vozov, na katere so vže vstopili, hnamo dovolj prič, katere bodo to same potrdile, če bode treba tudi pod prisego. In kako so se ti uslužbenci prihodnji popoldan bahali po gostilnah: »selir gut lia-ben wir gemacht«. In po tem nastopu zasloveli čuvaj Zupan je z lučjo v roki in s cigareto v ustih hitro ugasnil vse luči na kolodvoru, češ: ».lest sem v dinst, zdaj je moj dinst ven, jaz pa grem«. Kako se more tako postopanje opravičevati na kraju, kjer je bilo več sto ljudi, ne vemo. Provo-katorično so se nasprotniki smejali izletnikom in jih zbadali, in le mirnosti naših ljudi se je zahvaliti, da ni prišlo na popolnoma temnem peronu do kakega spopad-ka, kar je neka »vrhniška inteligenca« tako željno pričakovala.
In kako je postopal Michelitsch. Ni hotel dati pritožbene knjige. Kje naj bi pisali v knjigo, če ne v pisarni. Zunaj so nam luči ugasnili, luna ni sijala in vžigalic tudi nismo mogli v to rabiti. Ce bi vodja postaje ne vedel, da je naredil netaktnost, bi pač dal knjigo, tako je pa tarnal: »Ich bitte sie, meine Herren, nicht zu schreiben das Be-schvverdebuch. Ich werde liesige Unan-nemlichkeiten haben. Ich bin nicht schuld und hatte gerne noch 10 Minuten gewar-tet, aber auf Befehl des Kontrollors Malovrh habe ich miissen das Zeichcn zur Ab-fahrt des Zuges geben. Nur der Kontrollor ist schuld. Wenn sie nicht schreiben, gehe ich selber ihnen die Lichter anziinden.« Ni res, da bi mati načelnikova stražila blagajno. Saj ponoči vendar ni odprta blagajna in listki za posebni vlak se tudi niso izdajali. Sploh pa imajo za to male skledice pri oknu, kjer se listki dajo. Nerodne izmišljotine so »Narodove« trditve, da je kdo postajenačelnika napadel, da je moral bežati itd.
Vrhniški notar je naredil v dopisu pač slab poklon vrhniškim orožnikom, ko piše, da so se dali iz pisarne vreči. Orožniki bili so taktni; videli so, da se nobenemu nobena krivica ne godi in da nimajo nič opravila in zato so se sami odstranili. Hvaležni smo vrhniškemu županu, da je na vse strani pomirljivo vplival. Ce ne bi njega nasprotniki na kolodvoru videli, bi nas gotovo dejansko napadli, ko je Zupan vgasnil vse svetilke! Ker nas je Vrhnika tako ljubeznivo sprejela kot goste, tudi njenemu glavarju ne more biti vse jedno, kam bode šlo nad sto vtrujenih izletnikov v pozni noči, tem bolj, ker se nam je reklo, da na kolodvoru ne smemo v čakalnici čakati jutranjega vlaka.
Vrhniškim liberalcem in socialnim demokratom ni treba skrbeti za javno varnost na Vrhniki in v celi kranjski deželi. Za to bodo vže drugi skrbeli, oni naj le gredo lepo spat!
ta, naročajte »Slovenca"!
Kupujte vžigalice
'Slovenske krščanske socialne zveze'
z napisom:
J korist obmejnim llmm".
Zahtevajte jih povsodi!
Velika oblika teh vžigalic, ki se rabijo navadno v domačem gospodarstvu, ima takole zunanjost:
Mala (žepna) oblika teh vžigalic pa je na eni strani taka:
Dve roki oklepati slovensko trobojnico. Na vsaki strani pa je lipov cvet.
Druga stran pa je taka:
Slovenci, kupujte vžigalice le v Jkatljlcah, ki imajo tako zunanjost!
	- -t	.v. .• :
		■A
Kounčnico h
Vipavi daje v najem radi
bolehnosti Franc ščuka,
kovač in posestnik v Vipavi. Kovačnica je na najboljšem glasu in najlepšem prostoru Vipave; preskrbljena je z vsem orodjem in stroji. Kdor želi to kovačnico v najem vzeti, na prilike ne zamudi.	1619 2-2
Najemnina po dogovoru na licu mesta
Gospodičina,
ki je vodila gospodinjstvo v dobrem zavodu, želi službe v kakem župnišču kot sobarica in pomočnica kuharici. Naslov pove uprava lista.	1602 4-4
Pozor! Čitaj! Pozor!
Fakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega pre-bavanja	814 20—19 a
Delovanje izvrstno, vspeh siguren Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali £e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A, lekarnarja
v Pakracu št. 65 (Slavonija.)
Halo stanovanje usodna prilika!
se oddaja za mesec avgust na Tržaški cesti št. 4. Stanarina znaša 140 K. 1635 3-2
Absolviran še^ošolec
se sprejme kot
aspirant
v lekarno. — Pogoji pismeno.
J. R. Hočevar, lekar
Vrhnika.
1097
1609 3-2
»s—tm
Išče se 13—14 letna
deklica =
ki je izostala iz šole, najraje kaka sirota, za večjo trgovino v nekem trgu na Kranjskem. Naslov pove uprava »Slovenca". 1636 2-2
Proda se radi popolne opustitve gostilne čisto nov : : :
električen jlasovir
pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove iz prijaznosti uprava ,Slovenca". 1626 3—2
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
$ Otvoritev trgovine. @
y	Dovoljujeva si si. občinstvu najvljudneje naznaniti, da sva v hiši gospoda *
\ Ivana Fabijana v Ljubljani, na Vodnikovem trgu št. 2, v popolnoma M
popolnoi
Fabijana v Ljubljani,
prenovljenih prostorih, otvorila s 6. julijem t. 1
trgovino s špecerijskim in meSanim Nagoni.
Dolgoletna praksa pri najuglednejših ljubljanskih tvrdkah je gotovo dobro zagotovilo, da nama bo mogoče slavnemu občinstvu v vsakem oziru kar najbolje postreči. Slavno občinstvo zagotavljava, da bova vodila trgovino na najsolidnejši podlagi, ter se bodeva potrudila na ta način pridobiti zaupanje cenjenih odjemalcev. — Priporočaje se za obilni obisk in naročila, beleživa	z odličnim spoštovanjem
1627 2 -2	Berjak & Šoben.

•»H,.


Zabavne vožnje
flustr. Lloida u Trstu
s posebnim parnikom ,,Thalia".
% II.
iz Kiela od 3. do 31. avgusta
na Norveško, Spicberge in v pokrajino večnega ledu. Vožnja po morju z oskrbo od
700 K višje.
PntnvantP IY iz Bremer,1avna v Trst od 5. septembra do 1. oktobra v znamenita morska i UlUTUllJC 1A. kopališča atlantskega oceana, na Špansko in v Alžer. Vožnja po morju z oskrbo stane od 520 K višje.
Pntnvanip Y v severno Afriko, na Špansko in Baleare iz Trsta od 8. oktobra do lUlUTilllJC A. 4 novembra. Cena vožnji po morju z oskrbo je od 650 K višje.
Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son, Dunaj, i., Stephansplatz 2, pod pogoji, ki so označeni v posebnih programih.	1180 14-9
Pojasnila daje R. Ranzinger in Edvard Kristan v Ljubljani, kakor tudi glavna agentura Avstr. Lloyda na Dunaju, I., KSrntnerring 6.
Zakonito zajamčeno.
,Hygienicus
f Zakonito zajamčeno.
senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nov«. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke
srajce, bluze, nevestine oprave, za
bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, č;pke, tančice itd.
»Hygienious« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna.
Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile.
Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah.	1522 20 5
li. Chiozza & Co.
- Červinjan (Primorsko). -
Varstvena znamka.
				
	Pntirniniet: P»»jj> 0 anajjilBi*ml: 9<i4t« M, Mala «lr»», M>i! «;'gi (T, . tu, Brati, , UnkSi £.ipa, !Ulu» ¥a"u.cm\\ ji^nU IKaTkC, Blf! «Ma. risu. tvIjpta 1* «". M e »J t» J a I © a e D a it k i 1: 1. TF»l!:«li« t, II. ?th«,»i>r.i)e i, Iti U*n«JK'»'" '■"' (»•h'1 K'nairc(i), III. LI* vtBktti« VI, W VfUrfciir H»«F!«(ftf-:» 19, V i«br'>ib(.on«rilr.iM U t, TI. fiamptndOfifeMT. n. fti Mtrliklitrtttp ><t T« *<«' I--»btnlcU.■ ' .«.. isa IX. 4i»»r»(m»» sa, IVHI. Vlkr!c*-.<.!r*m 1* XIX. D«bll««tr H»«pli!r. ii, ais. Mi«yiii,Mi* a •	Ksijalnlini dtlnlikn družba « «o m „MERCUR" iiimaj, I., WolIzeile '•v*:®. k&pltel K 20,000.00i), luir sakled K 8,090.000	Najkulantnojil IT nakup in prodaja f« mh Trat rut, državnih papirjrv, akcij, prioritet, »»stavnic, (trafik, davia, valut in denarja. mr Zamenjava in eskomptiranje iairabulh caatavnic ii obligacij, aračk ia kupoaov.	!