Eazne stvari. Iz domačih krajev. Politični shod v Jarenini. Važen političen shod bo prihodnjo nedeljo, dne 9. marca v Jarenini. Poročal bo poslanec Ro- bič, nastopijo Se drugi govorniki. Kmetje od vseb stranij, pridite polnoštevilno! Ob enem bo druStveni občni zbor! V Cirknici nad Mariborom je izvoljen namesto Repnika županom Karl Flucher, ki je pristaš Siidmarkovcev. V odboru sta tudi dva vrla Slovenca g. Janez Princ in g. Franc Popmajer, o katerih smo prepričani, da bosta vedno varovala pravice naSega slovenskega katoliškega naroda. Naš mil. knez in škof so se v ponedeljek popoludne odpeljali na Dunaj k posvetovanju avstrijskih Skofov. Ljubljanski knez in škof dr. Anton Bonaventura Jeglič so vrnivSi se iz misijona v Leskovcu dne 2. t. mes. obiskali samostan oo. trapistov v Rajhenburgu, domačo duhovščino in sorodnike č. g. Kasijana, frančiškana na Brezju. Ogledali so si tudi prostor. kjer se namerava zidati nova lurška cerkev ter se o njem pohvalno izrekli. Poslanec Robič je vložil proSnjo občinskega predstoiništva v Vuzenici, naj se ustanovi slov. univerza v Ljubljani. Sodnijska imenovanja. Deželnim sodnijskim nadsvetnikom v Ljubljani je imenovan tukajšnji deželnosodni svetnik g. dr. Al. Fohn, nadsvetnikom v Celovcu g. Fladung v Celju. Adjunktom v Ljutomeru je imenovan dr. Klementschitsch, v Šoštanju dr. Czech, oba trda Nemca!! Umpl je v Mariboru dne 1. marca učenec tukajšnje c. kr. vadnice Albin Vreže, rojen v župniji Šmarje pri JelSah. Bil je priden otrok, pobožen in marljiv učenec. Lahka mu zemljica! — Danes, dne 6. marca, je umrl v Mariboru učenec 3. gimn. razreda, Franc Zupančič, rojen iz Jarenine. V poučni tečaj sadjarske in vinarske Sole v Mariboru je sprejetih 20 učiteljev, izmed teh 13 slovenskih in sicer gg.: Krajnc nadučitelj, Sv. Barbara p. M., Hauptman, učitelj v Lembahu, Zemljič M, nadučit, Marija v Brezju, Kokl, naduč., Studenice, Tomažič, naduč., Sv. Miklavž p. 0., Sekirnik, učitelj Sv. Jurij p. R., Kukovič, nadučit., PolenSak, Lukman, učitelj, Šoštanj, Kvac, učitelj, Sv. Martin v. R. d., Ceh, naduč., Sv. Jernej pri Konjicah, Strmšek, naduč., Sv. Peter v Med. s., Gselman, naduč., Sv. Martin p. M., Spende, naduč., Ščavniški dol., Kos, učitelj, Marija Snežna, Štaufer, učitelj, Brezno. Občina Pokoše pri Slov. Bistrici ima zopet narodni občinski zastop. Župan ji je Jakob Reich, svetovalca Franc Oplot in Anton Brumec, odborniki Jakob Brurnec, Vido Teran, Štefan Koren, Josip Šlarnberger, grajščak Post in Lorene Pogorevc. Nov vlak med Ptnjem in Maribo- rom bo začel voziti s 1. majem ter imel zvezo z jHtraniim koroSkim vlakom, ki gre naravnost v Gradec. Iz Ptuja bo odhajal vlak ob 747. uri. Savinja je močno narastla vsled tajanja snega v planinah. Na nekaterih mestih je prestopila obrežje. Tudi Voglajna se je razlila iz struge. Sv. Vid pri Ptnju. Kakor smo poročali, so meseca decembra Slovenci vrgli Šošteriča z županskega stola. — Posilinemška stranka je bila užaljenja in je vložila rekurz proti občinskim volitvam. Sedaj se poroča, da ie rekurz odbit in da se prihodnji teden vrši volitev novega župana. Zimski čas pred 25 leti, t. i. 1. 1876 do 1877 je pri Sv. Janžu na Dravskem polju — tako se nam piSe — bil izredno lep. Konec novembra 1876 ie po Pohorji snežilo, pri nas po polji je deževalo. PriSli so suhi a mrzli dnevi. Dne 8. decembra imeli smo občutljiv mraz. Prvi sneg smo dobili na božično biljo zjutrai. Pa bela odeja je popoldne popolnoma izginila. Potem so sledili lepi in topli dnevi skoz dva meseca. Dne 27. febr. zjutraj se je kadila gosta megla, prinesla je dež in sneg. Pa zvečer se je zjasnilo. Po noči smo opazovali popolno zmračenje meseca. Prve dni meseca marcija zapadlo je snega za pedenj na visoko. Sani so svoje pravice vživale skoz celi teden sicer je sneg ležal do »Jožefovega«. Letos se je zdelo, pa od Svečnice naprej se upanje ni vresničilo, da bi tistokratna zima letos jednako obhajala svojo petindvajsetletnico. Selnica ob Dravi. Grozovito nečuveno zločinstvo zgodilo se je preteklo soboto, dne 1. suSca, v župniji Sv. Duha na Ojsterci sekovske Skofiije. Neki kmetovalec ob meji selniške župnije je imel imenovani dan koline ali furež. Povabil je sosednjega, močnega, 191etnega fanta v pomoč. Popoludne poSlje kmetovalec v Selnico po neko stvar. Pravijo, da se je potoma žganja nasrkal. Ko je zaželjeno stvar prinesel, da mu kmetovalec mesto večerje klobaso. Ko pride domov po noči ob 10. uri, zbudi mater-vdovo ter jo sili, naj mu klobaso skuha; ker se mu je pa vstavljala, jo z železnim batom ubije. Hlapec sliši krik ter hiti na pomoč, a fantalin mu z železnim batom glavo razkolje. Mrtvo mater zagrebe v gnoj, mrtvega hlapca pa v klet v krompir. Mrtvi trupli so dne 3. t. m. pripeljali v Selnico ter ji tukaj raztelesili in pokopali. Hudodelnika so žandarji že v nedeljo ujeli. Ptujski očetje se ogrevajo za luterSvero. V nedeljo bodo zopet imeli protestantovsko pobožnost in sicer v dvorani glasbene Sole. 0 tej dvorani odločuje v prvi vrsti krušni oče »Štajerčev« pek Ornik, in on bi jo lahko odrekel za luterske službe. Toda on tega ne stori in >Štajerc« molči. Ge pa »Štajercu« kdo reče, da je proti naši veri, pa se začne solziti, češ, da je nedolžno preganjan. Redki slučaj. Iz Cirknice pri Mariboru se nam poroča: V nedeljo, dne 2. sušca smo imeli nenavaden pogreb pri Šentilju. Umrla sta Jakob in Julijana Krofič, katera sta dne 16. junija lanskega leta spolnila 50 let svojega zakonskega življenja. Mnogo žalosti in britkosti pa tudi veselja in radosti sta delila v svojem življenju. In zdaj je Bog tako odločil, da sta previdena s sv. zakramenti umrla le nekaj ur drug za drugim, tako, da sta bila oba pokopana v nedeljo 2. suSca in tudi oba v enoisti grob. Malokatero oko je ostalo suho pri tem prizoru. V Reki poleg Št. Pavla pri Preboldu se je obesil na nekem podu neki človek v najboljSih letih. Prej \e Se cel teden pijančeval. To je strašen konec pijančevanja. Vse 1. marca. Marija Lukovnjak rojena Lančič pri Sv. Jurju ob Ščavnici je bila rojena 1. marca 1823, poročena 1. marca 1848, pokopana 1. marca 1902. Občinske volitve v Radencih. Občinske volitve imeli smo za našo občino dne 26. februarja. Dosedaj vršile so se te navadno mimo, ker se, pred nekaterimi leti tu sem privandrani Nemci tukajšnie slatine, niso vtikali v naše razmere. A zaduji čas ie tudi tem privandrancem začel rasti greben; navdahnjeni vsenemškega duha, nastopili so tokrat v zvezi z nekaterimi odpadniki ter s par od teh odvisnimi delavci, z vso silo proti nam, hoteč iztrgati občinsko upravo iz naSih rok, ter taisto dobiti v svoje kremplje, da bi tako napravili iz nas sužnje na lastnih tleh. Hvala Bogu, to se jim ni posrečilo, 6e ravno so spravljali volilce skupaj v svetlih kočijah. Delali so sicer jako previdno, a vendar je večina volilcev spoznala njih namero ter ni odmaknila svojega prepričanja. Cast njim, vsa čast pa tudi naSim voditeljem, ki so volilce spretno organizirali. Zmagali smo v tretjem in drugem razredu, propali pa v prvem razredu. Za taiste, ki so volili v tem razredu proti nam, se bode že naredila spominska plošča, ter bode tudi naSa stranka vedela iz tega izvajati v to potrebne posledice. Za naše volilce bila \e to prva Sola političnega boja in trdno smo prepričani, da se bodo naši Ijudie v bodoče vdeleževali volitev v tem obilnejSem Stevilu, da tako ostane vedno: Na svoji zemlji prost naš rod. — Na svoji zemlji svoj gospod! Nasprotnikom pa naj velja za danes le-to, da če sejejo veter, želi bodo vihar. Zrnovski. Orehovski Bračko udeležil se je tudi volitev v Radencih pri Radgoni, kot bivSi posestnik v tej občini, ter volil z gospodi od radenske slatine. Tako toraj — k m e t (?) Bračko drži s kmetom. No pa saj se poznamo in njegova zvezda bliža se zatonu, ker bračkijanski župani zaporedoma morajo iti iz občinskih zastopov. Svita se. — V ponedeljek, 10. t. m. imeli bodemo volitev župana in svetovalcev. 0 izidu vam bodemo poročali. Selišče pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Vedno pogosteje nam prihajajo iz te vasi dopisi, v katerih se pritožujejo o nekem šoStarju v tej vasi, da z vso silo Siri med dobro ljudstvo ptujskega kljukca. Ob nedeljah popoludne se zbirajo pri njem dekleta in fantje in takrat jim šoStar podava svojo duSevno hrano »Štajerca«. Prej je bil mož ves drug človek, povsod priljubljen in spoštovan. Obljubljeno nam je še o njem več gradiva, torej na svidenje! To ne gre! Na Štajerskem je zopet nadomestiti jedno mesto cestnega mojstra. V razpisu te službe se zahteva znanje n e mškega iezika. Ako je mesto razpisano za nemške kraje, dobro, če pa je razpisano za slovenske, potem nam je nedoumno, zakaj se po nepotrebnem zahteva tudi znanje nemškega jezika. Želimo, da se poslanci o tem pouče in da odločno zahlevajo, da se za jednaka mesta na Slovenskem naj ne zahteva znanja tujih jezikov. S tem se onemogočuje sicer sposobnim Slovencem, da prosijo za taka mesta. V Lučah se je zgodila strašna nesreča. Dne 1. marca so se trije delavci hudo ponesrečili pri spravi grajščinskega lesa. Jednemu je zlomilo nogo pod kolenom in ga je vrglo v vodo, da bi skoro utonil, pa ga je še o pravem času jeden reSil. Tudi je na več krajih ranjen in so ga poslali v bolnišnico. Drugega pa je tako hudo vrglo, da mu je na obeh petah koža počila in si je jezik tako pregriznil, da mu ga ie moral zdravnik prišiti, kateri je prišel ob eni uri popolnoči na pomoč. Tako težko je ranjen, da ni upati zdravja. Tretjega je pa samo tako vrglo, da se je na nogi in na glavi hudo poSkodoval. — Dne 2. marca je bila velika povodenj in je nekega okraja dekle, ko je šla k maši a je preveč ob kraju stopala, padla v vodo. Neslo jo je kakih 30 korakov daleč, potem io je oče o pravetn času rešil, da ni utonila. Vojaški began. Dne 14. februv. t. 1. je pobegnil iz c. kr. dragonske vojaSnice v Slov. Bistrici novinec Andrej Hirzer, doma onkrai Gradca. V okolici neznan je priSel v Poljčane, kjer je okoli polnoCi trkal na organistovo stanovanie ter vprašal za župniSče. Trkal je še potem na kaplanijska hišna vrata ter se od tam podal v kapelo pri cerkvi molit. Potem pa je zlezel na Skedenj občinskega predstojnika, kjer se je blizo strehe globoko zaril v seno. Seveda ni tega nihče opazil. Dne 21. lebr. t. 1 pa je slišal županov sin stokanje na škednju ter si mislil, da pač kaki popoten rokodelec tam prenočuie. Ko gre drugo iutro gledat na škedenj, najde v senu zakopanega moža, ki s slabim glasom prosi: «Du, bring' mir Wasser, ich habe Durst.» «2ejan, prinesi mi vodo!» Sin prinese vodo, in ko mu glavo vzdigae z roko, da bi pil, zapazi na glavi vojaško čepico. S težavo spravijo možie od gladu popolnoma oslabelega dragonca v hiSo, da mu postrežejo. Gospod Hartner mu podari 2 K. Ko je nekoliko okreval, pripoveduje, da je pobegnil zaradi tega, ker se mu je zdelo, da ravnajo pretrdo ž njim. Obfiinski predstojnik ga \e potem še isti dan poslal v Slov. Bistrico, kjer so mu v bolnišnici morali Skornie razrezati iz oteklib, modrih nog. Iz Ptujske gore. Umrl je daleč okrog znaniposestnik takozvani «GroBgrundbesitzer», Miha Predikaka po domače Ros. Ne zamerite mi dragi čitatelji «blov. Gospodarja», da spregovorim nekaj besed o smrti tega človega. Vi dopisuni in bralci «Štajerčevi», mi pa blagovolite oprostiti, da vam orišem vašega prijatelja in somišljenika. Na pustno nedeljo, tlne 9. februarja t. 1. torej dan pred volitviio na Črni gori, Sel je rajni Ros popolnoma zdrav in čvrst k rani božji službi v Majšperg. Po rani božji službi postavi se na mesto, kier se oznanjuje, potegne dva zamazana «Stajerca> iz žepa ter reče: «Jaz vam pa bom prebral pesem o župnlku. To le sveto pismo!» Vendar se \e pa zbal poštenih MajSperžanov ter umolknil. Na to gre v neko gostilno, katero bodemo drugokrat orisali. Tukai se začne zopet na vse moči potegovati za Repo in njegove pristaše. Ker so mu pa zavedni Majšperžani močno ugovarjali, začel se je ž njimi prepirati ter napadati vse, kar je dobrega. Ker je videl, da v MajSpergu ne napravi ničesar, poda se na Črno goro, da bi še tam agitiral za volitev, koja se je imela vrSiti prihodnji dan. Gre torej v znano nam nasprotno gostilno Jagodičevo. Tukaj je bilo za naSega rajnega Rosa. Ves vesel je, da je našel zopet ljudi, ki so z njim istega mišljenja. «Repa mora biti jutri izvoljen!* bile so tisti dan njegove besede. «Pro5...!» Ko hoče iz gostilne, zgrudi se na tla ter brez zavesti obleži. Zavlefiejo ga v hlev, kjer izdihne svojo dušo. Utrpnilo mu je srce. Vendar prosimo Boga, naj mu bo milostiv sodnik. Iz Spod. Hajdine. Tukaj je bila mila jesen in mila zima. Na Spod. Hajdinu so se starine kopale na Marija Senekovičevem posestvu. NaSli so velikanski drugi Mitras-tempelj ne daleč od prvega Mitras - templja, o katerem smo že enkrat poročali. Drugi Mitrastempelj, ki je bil zdaj izkopan, meri na dolgo 14 m na široko pa 8 rn. Notri se je naSlo veliko marmornih plošč z napisi in fiudovito lepimi podobami, pa tudi veliko poškodovanih marmornatih podob, ki so menda takrat potrli, ko so ta tempelj razrušili. Dalje so naSli v sredi tempeljna lep studenec iz 4 marmornatih plošč. Notri je bila lepa čista voda in 180 starinskih novcev vsake vrste. Dalje proč od studenca je bil 9 m dolg, iz sekanega kamna narejen lep vodotok (kanal). Vodotok je bil iz barbarskega kamna, pokrit je bil z marmornatimi ploSčami. NaSlo se je različnih starinskih denarjev čez 400, nekaj srebernjakov iz bakra, iz bronca in tudi 1 zlat denar. Štiri voze se je zapeljalo teh rečij v ptujski muzej, a nekatere reči so še tam v prejšnjem Mitras-templju. Vodil je izkopavanje g. dr. Pr. Gurlit iz Gradca. Delo je vodil g. M. Vnuk, starinski kopač. Cerkvene stvari. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov Lavantinske škofije dne 11. marcija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike PredsedniStvo. Imenovanje. Na§ štajerski rojak e. g. Ivan Držanič, župnik v Šmohorju na Koroškem, je imenovan dekanom ravnotam in ob «nem kn. šk. svetovalcem. KoroSki Slovenci se tega jako veselijo. Tudi mi čestitamo! Sv. Jurjj ob Ščavnici. Vlč. gosp. dr. Anton Suhač duh. svetovalec in župnik pri Sv. Ani na Krempergu je kot iurijevski rojak že drugokrat daroval 200 K za zidanje nove cerkve; za ta velikoduSni dar izrekuje društveni odbor tem potom svojo zahvalo. Sveti misijon v tekočem tednu vodijo v mestnožupnijski cerkvi v Celji gg. Pogorelec, Klančnik, Pediček, v Zrečah pa gg. msgr. Macur. in Zdravlič. Duhovne vaje. Iz Vidma se nam poroča, da se vrši ondi te dni tridnevnica, katero vodita čč. gg. P. Nikolaj in P. Fulgencij iz frančiskanskega samostana v Brežicah. V sosednem K r š k e m je obhajal oni teden 3dnevno pobožnost v čast presv. Srca Jezusovega č. gosp. Kitak od Sv. Jožefa pri Celju. Pretekle dni so pa obhajali duhovniki frančiskanskega redu s P. Kasjanom v L e s k o v c,u pri KrSkem sv. misijon. Društrena poročila. Občni zbor. Prihodnji četrtek, dne 13. marcija 1902 bode v tukajšnem «Narodnem domu» letošnji občni zbor možke in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Maribor in okolico. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Z ozirom na zelč važen in plemenit namen, ki ga ima prekoristna naša <družba sv. Cirila in Metoda* za slovensko ljudstvo, je pričakovati prav obilne vdeležbe iz vseh slojev narodnega občinstva. Pridite toraj, vrle narodnjakiDje in Vi, požrtvovalni domoljubi v lepem in častnem Stevilu! Ako kdo ne bi dobil osebno povabilo, bodi s temi vrsticami srčno povabljen! Bralno in pevsko društvo nMaribor" je imelo zadnjo nedeljo v »Narodnem domu> izvenredni občni zbor. Na dnevnetn redu je bilo razdruženje društva. Predsednik dr. PipuS razloži, zakaj se je bilo treba izvenrednega občnega zbora z naznanjenim dnevnim redom. Opomni, da se danes ne more sklepati o razpustitvi društva, ker ni dovoljno Stevilo udov navzočih, a predlaga, da se prične razgovor o razpuščenju. G. dr. Rosina pravi, da je tak razgovor nepotreben in predlaga konec razgovora, kar se z večino sprejme. Upati je, da se društvo ne razdruži. Za drnžbo Sv. Cirila in Metoda so darovali na mladeniški veselici pri Sv. Juriju ob Ščavnici 5 K. Zivel zbiratelj in darovalci! Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju se je ustanovila 19. febr. t. 1. s sodelovanjem štaj. dežel. potovalnega učitelja g. M. Jelovšeka zadruga za rejo bikov. Zadruga se glasi: «Zadruga za rejo bikov pri Sv. Lovrencu na Drav. poliu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom» ter ima svoj sedež pri Sv. Lovrencu na Dr. p. in obseže vso St. lovrenSko občino. Namen zadruge je povzdigniti govedorejo s tem, da bi v zadostnem Stevilu skupno se nakupovali in redili plemenski biki marijadvorskega plemena. Predstojništvo obstoji iz 6 udov in 3 naraestnikov. Izvoljeni so: Miha Mustafa kot načelnik, Janez Finžger kot načelnika namestnik, č. g. Jožef Ozmec kot tajnik in blagajnik, Štefan Lenart, Matevž Mlakar in Anton Mlakar kot udje, Tomaž DrevenSek, Franc Napast in Štefan Beraaič kot namestniki predstojništva. Razsodnija ima troje udov in 2 namestnika. Izvoljeni so: Tomaž DrevenSek, Matija Žunkovič in Franc Napast kot udje in Jožef Predikaka in Matevž Medved kot namestnika. Vsak zadružnik vplača v zadružno blagajnico pristopnino 2 K, eden opravilni delež v znesku od 10 K in letnino za vsako v letni zadružni spisek vpisano kravo in telico 1 K. Zadruga ima sedaj 16 udov. — Drugi dan po omenjeni ustanovitvi pa \e bilo v Št. Lovrencu zopet prav živahno. G. potovalni učitelj, vidno razveseljen nad obilnim obiskom gospodinj — bilo jih je okrog 200 — jerazkazoval maslarijo in tako zanimivo o njej predaval, da je bila vseh poshiSalk le ena želja, naj bi namreč že skorai začela pri nas delovati tudi mlekarska zadruga. O velikem zanimanju za ta poduk pripovedoval je dan pozneje neki mož rekoč, da je njegova žena še sanjala o maslariji in celo noč ometala — v sanjah. Iz drugih krajev. Smrt vsled kihanja. Iz Taylorville v Ameriki se nam piSe: Čudna bolezen je napadla neko Miss Sarah Mackey v tem mestu. Celih zadnjih deset dni že neprenehoma kiha. Danes pa je v eni uri in 15 minutah kihnila celo 7O0krat po dejanskem Stetju. Pričela je že kazati znake hude slabosti, in vsi poskusi zdravnikov, da vstaviio kihanje, so bili brezvspeSni. Pravijo, da bo morala umreti, ako ne bo pomoči. Jnnak v dohovniški obleki. Kaplan v Slade na Nemžkem se je drsal, ko je iz daljave slišal klice na pomoč. Hitel je na mesto, od koder so prihajali kliei in videl je potapljajočega se dečka. Ker je bil led preslab, da bi ga ondi držal, skočil je za dečkom z drsalkami in površnikom, zagrabil je dečka ter ga držal po konci, do vratu tičefi v vodi toliko časa, da je prišla pomoč. Amerikanska armada brez konj. «Le JournaU piSe: Pred kratkim je bil v Chicagu kongres, ki se je bavil s konjerejo in pri tem ]e bilo dokazano, da je vojska angleško-transvalska pripravila združene države ob veliko Stevilo konj. V dveh zadnjih letih je bilo v Afriko od tukaj eksportovanih 133.000 konj in amerikanska armada, ki potrebuje za se 33.000 konj, jih je naSla po združenih državah le — 3000! O velikosti New-Jorka si je možno napraviti nekako površno sliko, ako navedemo naslednje številke: Celo mestno ozemlje meri 930 kvadr. km., t. j. skoro deseti del cele Kranjske, prebivalstva pa Steje mesto okroglo 4 milijone. Dolgost mestnih železnie newjorških znaša 1900, tlakovanih cest pa 145 kaa. Leta 1898 je Stelo mesto 130.000 hiš s stanovanji, 37.000 trgovinskih hiS, a le 438 gostiln. Cerkva imajo ondi 1100, Sol 350 s 7464 učitelji in blizu 203.000 učenci. Bolnic, hiralnic in enakih zavodov imajo v Novem Jorku 264, poštnih uradov 90 ter 44 pokopališč. Mestnih uradnikov je tam skoro toliko, kakor v Ljubljani vsega prebivalstva, namreč 33.113, stražoikov pa le 6889 in 2167 ognjegascev. Letnih dohodkov ima mesto okroglo 2600 milijonov dolarjev, dolga pa 170 milijonov dolarjev. Koliko je treba spanja učencem. Zdravstvena komisija za Rusko je določila, da morajo spati učenci pod deset leti 10 do 11 ur, učenci od 10. do 13. leta 9 do 10 ur, starejSi učenci 8 do 9 ur. Slabotni, slabokrvni in od dela utrujeni učenci morajo spati po eno uro več. Samomori otrok se množe*. Ni ga skoro dneva, da se ne bi poročalo o kakem takem samomoru. 131etni deček ustrelil se je v Deutsch Eisenbergu na Moravskem z očetovo puSko. Pred smrtjo je napisal lastnoročno oporoko, v kateri pravi, da svoj prihranek v znesku 4 kron zapušča svojemu bratu. — Na Dunaju je skočil v Donavo 141etni krojaSki učenec Ludovik Buček. V vodi mu je pa bilo premokro, zato je sam priplaval na suho. Ne odlašaj velikonočne izpovedi. Znani pisatelj Segur pripoveduje to-le povest: Modro je, da se velikonočna izpoved ne odlaSa na prihodnje leto. Mar vemo, da doživimo prihodnje leto? Poznal sem mladega revnega moža, po stanu mizarja, katerega je njegov dušni pastir opomnil, da naj pomisli na velikonočno izpoved. Mizar je odgovoril: »To leto ne, prihodnje leto pa.« Drugi dan zjutraj zgodaj \e umrl brez verske pomoči. Zanj torej ni bilo več prihodniega leta. — Žalibog, da se podobni slučaji dandanes večkrat pripet^. Nihče ni gotov, da dočaka drugega dne, še manj pa drugega leta. Delajmo dokler je dan; kajti preden se nadejamo, pride noč, ko ne bode mogoče več delati. Smrt dojde nenadoma kakor tat. Čujmo in molimo ter bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne dneva ne ure. To so besede naSega Izveličarja v evangeliju. Tisti, čegar pre|emanie zakramentov je odvisno od »SedaJ ne« »morebiti«, je neumnež in sicer največji neumnik. Zadnje besede. Znani pridgar o. Abel je v pridgi povedal sledečo resnično dogodbico. Pred kratkim sem obiskal nekega zdravnika in profesoria v bolniSnici v Brnu. G. profesor je bil ravno v operacijski sobi, kjer je imel rezati bolnika, ki je imel raka na jeziku. G. profesor reče ubogemu bohiiku: >Ako imate Se kaj povedati, le hitro izgovorite, ker to bodo važe zadnje besede. Po operaciji boste za vselej mutast.« Na te besede se ubogi bolnik zravna in glasno zakliče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Vsi navzoči in tudi profesorji zdravilstva so bili pri tem prizoru do solz ginjeni. C2ospoclarske drobtinice. Važno za Tinogradnike. Letošnje leto se mnogo trsja potrebuje in povprašujejo zelo, kje bi se ga kaj dobilo. Navadni viri so vže vsahnili napram veliki potrebi. Je pa po deželi 3e mnogo manjih ali ožjih trsnic in njih gospodarji menda nimajo pnlike svojo robo spe6ati. Prosim torej, naj vsi oni, ki imaio kaj trsja na prodaj, naznanijo in sicer kakšno imajo, klju6e vkoreninjene ali cepljene, katere vrste glede podlage in eepljenega dela itd. Seveda pa se le dobra in zanesljiva roba more priporo6ati. Sleherni, ki ho6e dalje s svojo robo tržiti, mora biti zanesljiv in mora tudi zanesljivo zahteram kupca vstre6i. To naj bi bilo na6elo pri vsaki kupčiji. Kdor z eno robo dobro vstreže, ta si pridobi zaupanje, ta bode tudi zanaprej lažje prodajal. In proti tej trajni koristi je oni dobi6ek, katerega posamezni za hip doseže, ako kupca enkrat s slabo robo opehari kaj malenkosten. Premnogokrat imamo priliko opazovati, kako vpliva dober glas ali renome. Za kup6ijo s sadjem, vinom, žitom, semeni, sadnim drevjem, trsjem itd. je to prvi pogoj. Onemu, kdor je zanesljiv z robo, pla6a rad mnogo dražje nego istemu, ki ni zanesljiv ali 8e ni poznan kot zanesljiv. Prvi bode trajno z vspehom tržil, drugi pa komaj životaril. Pri uravnavi trsnic in pa pri prodaji naj bi lastniki to posebno uvaževali in to najbolje pridelovali ter prodajali. Iv. Relle, pot. u6it. Kakšna je dobra roba glede trsnih sadik? Glede podlage je prvi pogoj zanesljivo naiboljSe vrste, dobro sortirane, vsaka za-se. Te vrste so rip. portalis, rip. monticola in solonis poleg nekaj drugih za nas manj važnih. Klju6i naj bodo 40—50 em. dolgi, od zdravega, dobro dozorelega so6ja. Vkoreninjeni klju6i, živice ali bilfe naj bodo enoletne (stan ni dobro saditi) in dobro vkoreninjeni. Cepljene korenine moraio imeti dobre korenine, cepi6 ter podlaga morata biti dobro zaraš6ena. Plata ne sme na cepljenkih nikakor ve6 biti. Kdor cepljenke prodaja, na katerih je Se plata ter ne razume prav svoj posel ali pa ho6e s tem prikriti slabeje zaraščanje. Vrsta, ki je na Amerikance cepljena, naj bode taka, ki omogo6i pri naSih razmerah trajno, dobro in obilo vino pridelovati, pa naj bode tudi zanesljivo zahtevana vrsta. Za prihodnost bode pa6 naSim trsni6arjem svetovati, naj ti le malo vrst, ki imajo za naše razmere pomen, cepijo, tako n. pr. laški rizling, silvanec, beli burgundec, žlahtnino. Imeli bodo tudi boljše vspehe v trsnicah ker te vrste na ameriške podlage rajSe priraščajo nego druge. Tam, kjer so ugodni pogoji za trsnice, bodo njih lastniki, 6e se po gornjih na6elih ravnajo, imeli gotovo trajne in dobre gmotne uspehe. Take robe se 6im dalje ve6 rabi. Ivan Belle, potov. u6itelj. Omejitev živinskega prometa iz Štajerskega na Hrvaško. Zaradi svinjske kuge je prepovedan uvoz svinj na Hrvaško iz ob6in: mesto Gradec okraja mesto Gradec; Kapfenberg, St. Marein, Miirzhofen okraja Bruck o. M.; Irdning okraja Grobming; Gaa! okraja Judenburg; Eisenerz, Gai, Ljubno. okraja Ljubno; Pobrež okraja Maribor; — in zaradi svinjske rude6ice (pere6ega ognja) iz ob6ine Hopfau okraja Hartberg. Letni in živinski sejmi v brežiškem glavarstvu. Meseca sušca 1902 se bodo v tem okraju letni in živinski sejmi vršili slede6e dni: Dne 1. sušca na Planini sodn. okraj Sevnica, 6. v Št. Petru sodnijski okrai Kozje, 6. v Pilštajnu sodn. okr. Kozje, 10. v Kapelah sodn. okr. Brežice, 15. v Podsredi sodn. okr. Kozje, 15. v Pleterji sodn. okraj Brežice, 17. v Sevnici sodn. okraj Sevnica, 17. v Pod6etrtku sodn. okr. Kozje, 18. na Vidmu sodn. okr. Brežice, 20. v Arti6ah sodn. okr. Brežice, 21. na Blanci sodn. okr. Sevnica, 26. v Dobovi sodn. okr. Brežice, 26. na Bizeljskem sodn. okr. Brežice, 27. v Rajhenburgu sodn. okraj Sevnica.