Leto 1906. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXVIII. — Izdan in razposlan dne 2. oktobra 1906. Vsebina: (Št. 197—200.) 197. Ukaz o oznamenilu obrtnih učilišč, katerih izpričevala dajo pravico nastopiti rokodelske obrte. — 198. Razglas o oznamenilu onih učilišč, s kojih odhodnimi izpričevali se dokaže usposobljenost nastopiti določene dopuščene obrte. — 199. Ukaz o izvršitvi § 13, odstavka 3 v zakonu z dne 26. decembra 1903. 1. o uredbi dopuščenih stavbnih obrtov. — 200. Ukaz o spisku za prekolkovanje inozemskih vrednotnic pooblaščenih uradov. 107. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 3. septembra 1906.1. o oznamenilu obrtnih učilišč, katerih izpričevala dajo pravico nastopiti rokodelske obrte. Na podstavi § 14 obrtnega reda (zakon z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39) se ukazuje tako: § 1- Ako so izpolnjeni drugi zakoniti pogoji, dajo izpričevala o uspešno dovršenih tu doli imenovanih obrtnih učiliščih pravico nastopiti naslednje rokodelske obrte: I. Lončarji, pečarji. Obrtne šole in oddelki za modeliranje in kiparstvo umetno-obrtne šole avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju in pri umetnoobrtni šoli v Pragi s tem pogojem, da morejo absolventi pred svojim vstopom v te strokovne šole, oziroma oddelke izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v lončarskem ali pečarskem obrtu; oddelek za pečarstvo in lončarstvo pri strokovni šoli za lončeno industrijo v Behinu; oddelek za modeliranje in oddelek za keramiko pri strokovni šoli za lončeno industrijo v Toplicah-Schünau; oddelek za tehnično kemijo (posebno za keramiko) pri istem zavodu, — s tem pogojem, da so se absolventi tudi pouka v ilovem sukanju in modeliranju uspešno udeleževali ali pa da morejo pred vstopom v ta oddelek izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v lončarstvu ali pečarstvu; oddelek za modeliranje pri strokovni šoli za lončeno industrijo v Znojmu in oddelek za tehnično kemijo (posebno za keramiko) pri istem zavodu, s tem pogojem, da so se absolventi tudi pouka v ilovem sukanju in modeliranju uspešno udeležavali ali pa da morejo pred vstopom v ta oddelka izkazali, da so najmanj dve leti praktično delali v lončarstvu ali pečarstvu; strokovna modelirska šola za keramiko in sorodne obrte v Oberleutensdorf-u s tem pogojem, da morejo absolventi pred svojim vstopom v to strokovno šolo izkazati, da so najmanj tri leta praktično delali v lončarstvu ali v pečarstvu; (Slovcnisoh.) 198 deželna strokovna šola za lončeno industrijo v Kol o meji; mojstrska šola za modeliranje pri državni obrtni šoli v Gradcu s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to strokovno šolo izkazati, da so najmanj tri leta praktično delali v lončarstvu ali v pečarstvu. II. Steklarji, stcklobrusci in steklograverji. Strokovna šola za steklarsko industrijo v Hajdi; strokovna šola za steklarsko industrijo v Steinschönau. III. Kovači za debelino, kovači za sekire, kovači za ponve, kovači za obod ce in verige, žrebljarji, kolarski kovači, kolarski klju- čalničarji. Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte: pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju dunajskem, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Smihovu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kovaštvu za debelino, oziroma v enem izmed gori imenovanih obrtov, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1. št. 13384) dokazati za sprejetje v te šole; dalje strokovna šola za obdelavo železa v Sul-ko vicah. IV. Orodni kovači, nožarji in ostrobrusci, izdelovatelji kirurgičnih instrumentov. Delovodske šole za rnehanično-kemične obrte: pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju dunajskem, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri državni obrtni šoli v Smihovu; pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v enem izmed gori imenovanih obrtov, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13384) izkazati za sprejetje v te šole ; dalje nižja strokovna šola za stavbno in strojno ključalničarstvo pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju; strokovna šola za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u; strojno-obrtna strokovna šola v Celovcu; strokovna šola za umetno ključalničarstvo v Kraljevem gradcu: oddelek za orodne ključalničarje in kovače ličnega orodja ter oddelek za nožarje pri strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v Steyr-u; oddelek za železarje pri obrtni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah; oddelki za strojne obrte pri strokovni šoli za strojne obrte in elektrotehniko v Homutovu; tehnični oddelek strokovne šole za kovinsko industrijo v Nixdorf-u; strojno-obrtna strokovna šola v Prerovu; strokovna šola za ključalničarstvo v Švvi^t-n i k i h ; strokovna šola za obdelavo železa v Sulko-wicah. V. Ključalničarji. Strokovna šola za arhitekturo in posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne stroke pri umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju, potem strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin in strokovna šola za okrasno arhitekturo pri umetnoobrtni šoli v Pragi, obe s tem pogojem, da absolventi pred svojim vstopom v te oddelke izkažejo, da so najmanj dve leti praktično delali v ključalničar-skein obrtu; nižja in višja strokovna šola za stavbno in strojno ključalničarstvo pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju, ta strokovna šola s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to višjo strokovno šolo izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v ključalničarskem obrtu; delovodske šole za mehanično-tehnične obrte : pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju dunajskem. pri državni obrtni šoli v Pragi, pri državni obrtni šoli v S m ih o vu, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v ključalničarskem obrtu, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. L, št. 13384) izkazati za sprejetje v te šole; strokovna šola za stavbno-ključalničarski obrt in oddelek za dične kovače (umetne ključalničarje) pri državni obrtni šoli v Gradcu; strokovna šola za kovinsko industrijo pri državni obrtni šoli v Levo vu; oddelek za ključarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in železa v Bruku ob Muri; strokovna šola za obdelavo železa in jekla v Fulpmes-u; strojno-obrtna strokovna šola v Celovcu; oddelki za strojne obrte pri strokovni šoli za strojne obrte in elektrotehniko v Hom uto vu; strokovna šola za umetno ključalničarstvo v Kraljevem gradcu; tehnični oddelek strokovne šole za kovinsko industrijo v Nixdorfu; strojno-obrtna strokovna šola v Prerovu; oddelek za nožarje in oddelek za orodne ključalničarje in kovače finega orodja pri strokovni šoli in poskuševališču za železno in jekleno industrijo v S t e y r - u ; strokovna šola za ključalničarstvo v Swiqt-n i k i h ; oddelek za železarje pri strokovni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah; strokovna šola za obdelavo železa v Sulko-vicah; stavbno-obrtni oddelki delovodskih šol: pri državni obrtni šoli v 1. občinskem okraju dunajskem; pri državni obrtni šoli v Salcburgu, pri državni obrtni šoli v Insbruku, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu. pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri državni obrtni šoli v Srni ho vu, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Lev o vu, pri državni obrtni šoli v Černovcih v zvezi z izkazom najmanj triletnega praktičnega delanja v ključalničarskem obrtu; slednjič strokovna šola za vajence (učence) delavnic državnih železnic v Lev o vu. VI. Kleparji. Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte: pri državni obrtni šoli v I. občinskem okraju dunajskem, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri državni obrtni šoli v S mi h o vu, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kleparskem obrtu, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13384) izkazati za sprejetje v te šole. Vil. Kotlarji. Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte: pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju dunajskem, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri državni obrtni šoli v Smihovu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kotlarskem obrtu, kar je po § 25 predpisa za spre- jemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901.1., št. 13384) izkazati za sprejetje v te šole. VIII. Kovinolivci, medolivci, kositrolivci. Delovodske šole za mehanično-tehnične obrte in za elektrotehniko pri državnih obrtnih šolah v X. občinskem okraju dunajskem in v Smili o vu, in pa delovodske šole za mehanično-tehnične obrte: pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu. pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni Šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu, s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v kovinolivskem, oziroma v medolivskem ali kositro-livskem obrtu, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. L, št. 13384) izkazati za sprejetje v te šole. IX. Pasarji, izdelovatelji bronovin, izdelo-vatelji kina-srebrnin, izdelovatelji kovinskega galanterijskega blaga, cizelerji. Posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne stroke pri umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju; strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi; strokovna šola za kovinarje pri državni obrtni šoli v Insbruku; strokovna šola za kovinsko industrijo pri državni obrtni šoli v Gradcu; oddelek za pasarstvo, zlatarska in srebrarska dela pri umetno-obrtni strokovni šoli v Jabloncu; oddelek za okavanje dragih kainenov pri strokovni šoli za okavanje in obdelavo dragih kamenov v Turnovu; dalje mojstrska šola za ciselerje in graverje pri državni obrtni šoli .v Gradcu, s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to mojstrsko šolo izkazati, da so najmanj tri leta praktično delali v enem izmed gori imenovanih obrtov. X. Zlatarji, srebrarji in dragotinarji. Posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne obrte pri umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju; strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi; strokovna šola za kovinsko industrijo pri državni obrtni šoli v Insbruku; strokovna šola za kovinarje pri državni obrtni šoli v Gradcu; oddelek za pasarstvo, zlatarska in srebrarska dela pri umetno-obrtni strokovni šoli v Jabloncu; oddelki za brušenje dragih kamenov in za okavanje dragih kamenov pri strokovni šoli za okavanje in obdelavo dragih kamenov v Turnovu; slednjič mojstrska šola za cizelerje in graverje pri državni obrtni šoli v Gradcu, ta s tem pogojem, da morejo absolventi pred svojim vstopom v to mojstrsko šolo izkazati, da so najmanj tri leta praktično delali v zlatarskem, srebrarskem ali dragoti-narskem obrtu. XI. Graverji, kovinopisci, vrezovalci tvoril, lošarji, giljošerji. Oddelek za orožne graverje pri strokovni šoli za puškarsko industrijo v Borovljah; oddelek za graviranje dragih kamenov pri strokovni šoli za okavanje in obdelavo dragih kamenov v Turnovu; strokovna in posebna šola za umetno-obrtno obdelavo kovin pri umetno-obrtni šoli v Pragi; posebna delavnica za cizelirsko umetnost in sorodne stroke ter posebna delavnica za lošarska dela pri umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju; strokovna šola za kovinarje pri državni obrtni šoli v Insbruku; strokovna šola za kovinsko industrijo pri državni obrtni šoli v Gradcu; strokovna šola za kovinsko industrijo v Nix-dorfu; oddelek za kovinograverje, kolkorezee in mo-delerje pri strokovni šoli za železno in jekleno industrijo v Steyr-u; oddelek za graviranje in cizeliranje pri umetnoobrtni šoli v Jabloncu; dalje mojstrsku šola za cizelerje in graverje pri državni obrtni šoli v Gradcu s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v to mojstrsko šolo izkazati, da so najmanj tri leta praktično delali v enem izmed gori imenovanih obetov. XII. Kolarji. Oddelek za kolarstvo pri strokovni šoli za po-delavo lesa v Bergreichenstein-u. XIII. Mehaniki, izdelovatelji kirurgično-me-dicinskih instrumetov, optiki. Nižja in višja strokovna šola za elektrotehniko pri tehnologičnem obrtnem muzeju na Dunaju; oddelek za elektrotehniko pri strokovni šoli za strojne obrte in elektrotehniko v Homutovu; dalje mojstrske šole za mehanično-tehnične obrte in za elektrotehniko pri državnih obrtnih šolah v X. občinskem okraju dunajskeminvSmihovu in delovodske šole za mehanično-tehnične obrte : pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Libercu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku, pri državni obrtni šoli v Gradcu s tem pogojem, da so absolventi praktično delali v enem izmed gori imenovanih obrtov, kar je po § 25 predpisa za sprejemanje učencev v delovodske šole (ukaz ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. maja 1901. 1., št. 13384) izkazati za vzprejetje v te delovodske šole. XIV. Urarji. Strokovna šola za urarsko industrijo v Karl-stin-u. XV. Košarji. Vzorna delavnica za košarstvo in negovanje vrb (bék) na Dunaju s tem pogojem, da morejo absolventi pred vstopom v vzorno delavnico izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v košarstvu, in da so najmanj dve leti uspešno obiskovali pouk na vzorni delavnici; oddelek za košarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani; strokovna šola za košarstvo v Bleistadt-u; strokovna šola za košarstvo v Fogliano; strokovna šola za košarstvo v Melnik-u; učna delavnica za košarstvo v Senften-berg-u; » oddelek za košarstvo pri zavodu za preskrbo in opravilo odraslih slepcev na Češkem s sedežem v Pragi; oddelek za košarstvo pri c. kr. odgojevališču za slepce na Dunaju; oddelek za košarstvo pri izraelskem zavodu za slepce na Dunaju; oddelek za košarstvo pri štajerskem Odilija-zavodu za slepce v Gradcu. XVI. Sodarji. * Oddelek za sodarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Bergreichenstein-u. XVII. Mizarji. Strokovna šola za arhitekturo in posebna delavnica za lesokiparstvo pri umetno-obrtni šoli avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo na Dunaju in strokovna šola za lesorezbo in pa strokovna šola za okrasno arhitekturo pri umetno-obrtni šoli v Pragi s tem pogojem, da morejo absolventi pred svojim vstopm v te strokovne šole, oziroma v posebno delavnico izkazati, da so najmanj dve leti praktično delali v mizarstvu ; oddelek za mizarstvo pri umetno-obrlnem oddelku državne obrtne šole v Salcburgu; strokovna šola za stavbno-mizarski obrt in oddelek za mizarstvo pri državni obrtni šoli v Trstu: oddelek za mizarstvo strokovne šole za lesno industrijo pri državni obrtni šoli v Levovu; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Bergreichenstein-u; oddelek za mizarstvo umetno-obrtne strokovne šole pri šoli za stavbne in umetnostne rokodelce v Bolcanu; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in železa v Bruk-u ob Muri; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Chrudimu; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Cortina d’Ampezzo; oddelek za pohištveno mizarstvo pri strokovni šoli za tesarstvo in ključalničarstvo v Ebensee; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za mizarstvo v Kočevju; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni Šoli za obdelavo lesa v Kraljikih; strokovna šola za mizarstvo v Hall-u; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa in kamenja v Hal-lein-u; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Hallstatt-u; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kimpolung-u; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Kolomeji; strokovna šola za mizarstvo v Königsberg an der Eger; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani; strokovna šola za mizarstvo v Mariano; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v T a h o v u ; oddelek za pohištveno in stavbno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Beljaku; oddelek za stavbno in pohištveno mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa vValaškem Medrečju; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v W allern-u; oddelek za mizarstvo pri strokovni šoli za obdelavo lesa v Zakopanem; oddelek za mizarstvo pri deželni strokovni šoli za mizarstvo in strugarstvo v Stanis lavo vu ; učna delavnica za mizarstvo v Kal v ary ji Ze-brzydowski; dalje delovodske šole za mehanično-tehnične obrte : pri državni obrtni šoli v X. občinskem okraju dunajskem, pri državni obrtni šoli v Pragi, pri nemški državni obrtni šoli v Polznju, pri češki državni obrtni šoli v Polznju, pri državni obrtni šoli v Li bereu, pri državni obrtni šoli v Pardubicah, pri državni obrtni šoli v S mi ho vu, pri nemški državni obrtni šoli v Brnu, pri češki državni obrtni šoli v Brnu, pri državni obrtni šoli v Belsku s tem pogojem, . rsY.i-A"r.* >*. ; , i.'/jt. i'. . 3.. • î . :!-fv •: •H.fe“; - . Si ' .AA ■•••.v- i$*ï> ■ "‘■'f. ' ■ nu; i.i . b »•)[»&’V/ r': . t'^SUîi:.' 4 ■ ■ Ä - - ■ -’■ ' ' ;.i- - ' s -j ■ >; ■■ i-- ■ ■ : ---- •-*•, • * - - ‘ ■ - ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ » J U« . ' -• ’ * *» •'.> -t i ; "• ...v- ... ,j;n j. . rmm^ w:,ß i i . u; ;ii -. Mt (tfi'’ i'4-:ir • ;■•?»«* iinàtètfïï- ■ ■■■■. •■ fi.î'ji.wi k 8î «fc , . • v ■>!.....- i-l?ßid«Öq à . kHM plia; î|*>ç .-1S irt.b s ««***•• - fi ^ f ,n , ' . -. > t'f - ! t : N A b • ■, 1 < » • • Mil ■'>11,U y - ’■ •*•• >»> .nil À . U, . ... n ai : : ■■' y* IM» il • • •' * • • • . ...i ‘.(i •& •wtQit-■ ; $Hf -*1 ^y*f -Xi..!.... ai rf4iiu«j •»' ; i:i U J»n -Amt^ r , ' ' ..„o i iif. irtVi >üli» il)