97* iteTÜka. Maribar, due 4. decembra 1916. I#etnik Vili Naročnina listu: — Celo leto . . K10— Pol leta ... „ 5*— četrt leta . . „ 2*50 Mesečno. . . „ 1*— Zunaj Avstrije:----- Cele. leto . . „ 15*— Posamezne številke — 10 vinarjev. - 6 K računajo po 12 vtu od 6redne petttvrstai pri večkratnih oznanSih vcUk — popust — »Straža* izhaja v po» del jek in petek popoldne Rokopisi se ne vračajo. Uradništvo in upravnifitvo: Maribor Moroška ulica. 5. — Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. I Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Cesar Karol - vrhovni vojni poveljnik. Naši se bližajo Bukarešti. — Reka Argesul prekoračena. — Ruska ofenziva v Karpatih. — Na Krasu noè in dan hud artilerijski ogenj, — Poulični boji med Francozi in kralju udauimi četami v Atenah. — Velika železniška nesreča na Ogrskem. Cosar Karol I, vrhovni armadni poveljnik* Cesar Karol I. je izdal na armado in mornarico sledeče povelje: Izvršujoč Svoje vladarske pravice, prevzamem vrhovno armadno poveljstvo in s tem vrhovno poveljstvo čez vse bojne sile Moje armade in Moje vojne mornarice. Za namestnika v vrhovnem armadnem poveljstvu določam feldmaršala nadvojvodo Friderika. Karol Ir. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 3. decembra. TJradno se razglaša: Vzhodno bojišče. M a e k e n s e n o v a armadna skupina: Juž- nozahodno od Bukarešte je poskušal sovražnik s sunkom močnejših, skupaj zbranih sil doseči spremembo, a naši so sovražno napadalno skupino prijeli od juga in zahoda ter jo vrgli nazaj čez reko N i a s 1 o v, ■ Istočasno so nemške čete zahodno od Buka r e s t e prekoračile reko Argesul. Zahodno in jugozahodno (»d kraja G a e s c i (južnovzhod-no od Pitestij so avstro-ogrske in nemške divizije z-iomile rumunski odpor; druge čete airmađe generala Falkenhayna prodirajo v dolini reke T i m b o v i-c a. Število vjetnikov na ramenskih tleh znaša več kot 2800,: uplenilo se je 15 topov. Skupina nadvojvoda Jožefa: Sovražna o fenziva v Karpatih se nadaljuje. Sovražni napadi So naperjeni pred vsem proti ozemlju na obeh straneh gornjega toka reke P r o t u s in proti, našim postojankam v južnovzhmlinem kotu G a l i c i j e;. Sovražnik je bil tako kakor prejšnje dni povsod pod na težjimi izgubami odbit, Skupina bavarskega princa Leopolda: Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Artilerijski boj na južnem krilu primorske črte traja noč in dan. .Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, podmaršal. Majnovejie nemško uradne poročile. Berolin. 3. đeoeinbnt. Vzhodno bojišče. Armadna, skupina pl. M a c k e n s e n a: Bitka ob reki Argesul se nadaljuje in je dosedaj njen potek tak, kakor je'bil namen našega vodstva; iz smeri od Campolunga in Pitesti so nemške in avstro-ogrs-ke čete v boju pridobile ozemlja, V dolini reke Argesul sta napravila sunek danes ponoči dva bataljona. zahodno-pruskega rezervnega pešpolka štev, 21. z artilerijo pod vodstvom ranjenega majorja pl. Richter, notri do Gaesci in sta odvzela sovražniku Ü havbic. Reka Argesul je nizdol prekoračena. Ruinunska napadalna skupina, ki je prodirala južno-zahpdpo od Bukarešte čez reko Argesul in Neailovo, je bila ob- koljena in pod težkimi izgubami vržena nazaj proti severovzhodu čez ozemlje Neailovega; na najskrajnejše m desnem krilu ob Donavi so bili dne i. dec. ruski napadi z izgubami odbiti, položaj se tam dne 2 decembra ni spremenil. Plen devete in donavske armade iz včerajšnjih bojev znaša 2860 vjetnikov, 15 topov, več motornih vozov in zelo veliko drugih vi zil. Na zahodnem krilu fronte v Dobruči so bolgarski polki odbili z ognjem deloma s sunki močne na pade nazaj čez lastno črto. Dalje proti vzhodu so prodirali turški in bolgarski oddelki proti ruskim postojankam, so s pomočjo vjetnikov treh ruskih divizij dognali razdelitev sovražnih sil in so vplenili 2 oklopna motorna voza z angleško posadko. Macedonisko bojišče. Po bobnečem ognju je sovražnik napadel višino 1248, zasedeno od Bolgarov, severnozahodno od Bitolja in je imel pri tem krvave izgube. Višina je ostala ravnotako kakor napadena gora razvalin pri Gruništu trdno v oblasti braniteljev. Pori streli w Atenah. Atenski dopisnik : lista „Evenning News“ poroča, da so francoski mornarji in grške Čete pričele Ene 1. dec. v Atenah drug na druge streljati. Prvi spopad se ie vršil na končni postaji pirejske .željeznice. V Ateniah vlada veliko razburjenje. Ponoči ocl 30. nov. na 1. dec. so se izkrcali v Atenah francoski. angleški in italijanski mornarji. Kmalu nato so se pričeli spopadi. -Streli so padali od vseh strani. V boj je posegla tudi četverosporazumova mornarica-Novejša poročila pravijo, da je končno prišlo do premirja med kralju zvestimi grškimi in četverosporaz-movirai četami. Natramja politika. Nemškim oolitikom, ki so imeli z novim ministrskim predsednikom Korberjem že razgovor, je izrabil Korber svojo izrecno željo, da se vsa, vprašanja, kojih rešitev želijo, rešijo potom državnega zbora- S tem je seveda izključeno, da bi se ureditev tako važnih vprašanj, kakor je n. pr. jezikovno vprašanje, odcepitev Galicije in druge ustavne zadeve, izvršila, drugim potom nego parlamentarnim. Nemškoradikalna stranka je že pod Stiirgk-hom zavzemala drugo stališče in je bila v tem s Stiirgkhom enih . misli, da državnega zbora treba ni. Ker še je v vladnih krogih tozadevno mnenje korenito spremenilo, poročajo nemški listi. da. je sedaj nemškoradikalna stranka zelo razburjena ter da bodo njih voditelji Wolfi, Pacher, Teufel in drugi započeli v najkrajšem času gibanje, katero bo odgova-. rjalo sedaj spremenjenim razmeram. Sploh so se razmere v notranji politiki tako iz-premenile, da nemškoradikalna stranka, ni več zadovoljna ž njimi. Seja Hrvatsko-slov raškega kluba. Dne 28. nov. t. 1. je imel v Gradcu Hrvatsk»-slovenski klub državnega zbora dve seji. Obe je o-tvoril. vodil in zaključil klubski predsednik dr. Ko- rošec. V prvi seji je dal izraza sožalju Hrvatsko-slo-venskega kluba, odnosno hrvatsko-slovenskega naroda, povodom smrti Nj. Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa I. ter obenem izraza radosti in «danosti istega kluba, odnosno naroda, povodom nastopa vlade Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Karola I. Doslovno je rekel: Slavni klub! Našo monarhijo je zadela velika nesreča. Smrt ji je vzela njenega modrega in blagega vladarja, presvitlega cesarja in kralja Franc Jožefa. Vsi narodi širne habsburške monarhije so v-sled l;ega pi*ežalostnega dogodka globoko pretreseni in potrti. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je viselo ha vzvišeni osebi pokojnega vladarja s posebno spoštljivostjo in ljubeznijo. Bilo je razmerje vernoudanih o-trok naprarn dobremu in plemenitemu očetu. Kadarkoli, že od davnega početka njegovega vladanja in do najnovejšin dni, je slovenski in hrvatski narod zaslišal glos svojega cesarja in kralja Franoa Jožefa, da nas kliče, naj branimo prestol in domovino, so se Slovenci in Hrvati do zadnjega moža zbrali z navdušenjem ter kakor levi branili Sveto jim domovino. V vseh žalostnih in veselih dneh je hrvatsko-slovenski narod z otroško nežnostjo sočustvoval s svojim vladarjem. Na podlagi svoboščin in pravic., ki a» izvin, iz ustave, podeljene nam od blagopokojnoga cesarja in kralja, smo se Slovenci in Hrvati tekom njegovega vladanja razvili v narodno zaveden, kulturno napreden in gospodarsko močan narod. Naš obstoj je zasiguran v naši lastni moči, katero smo si pridobili poa mogočnim varstvom njegovega žezla. Naša sveta katoliška vera, ki je najlepši biser slovenskega in hrvatskoga ljudstva, je imela v pokojnem vladarju globokoudanega pripadnika in zvestega zaščitnika. Povsod je kazal svoje versko prepričanje, vsikdar se je priznaval kot veren sin naše skupne matere svete katoliške cerkve. Za to pa je bila ljubezen in zaupanje našega katoliškega hrvatsko-slovenskega ljudstva do Njega vedno tako neizmerno velika, uclanost neomajljiva. Kot zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda smo danes verni tolmači ganjenosti in žalosti, ki jo občutimo ob prežalostni smrti Njega c. in kr. Veličanstva, preblagega in presvitlega vladarja, cesarja in kralja Franca Jožefa-1, Njegov spomin bo med nam trajen in slaven ! Slavni klub! Čeprav še žalujemo za svojim prejšnjim vladarjem cesarjem in kraljem Francem Jožefom, je vendar naša ugodna dolžnost, da se že danes javno poklonimo tudi njegovemu nasledniku, Njega Veličanstvu cesarju in kralju Karolu 1. in ga spoštljivo pozdravimo. Z neomajemm zaupanjem zre-hrvatsko-slovenski narod v novega vladarja ter mu 'poklanja svoja udana in zvesta srca. Ž njim je božje. Previdnost podelila starodavni, častitljivi habsburški monarhiji zvestega varuha svete katoliške cerkve, močnega zaščitnika vdov in sirot, 'dobrega tičeta ubogih in zatiranih ter pravičnega vladarja v-sem narodom monarhije. Slovenci in Hrvati obetamo v teh slovesnih dneh. da ostane naša zvestoba in u danost utrjena v viharjih stoletij in stoletij napram noremu vzvišene- Stran 2. mn nositelju habsburške vladarske krone, nespremenjen^ vedno odkritosrčna in globoka- Ne besede, ampak dejanja govorijo pri nas. Na bojiščih se kot junaki borijo slovenski in hrvatski možje in mladeniči za vladarja in domovino, v zaledju pa žene, starčki in otroci požrtvovalno prenašajo vse vojski-ne težkoče, vsi enega srca in ene misli, da zmagovito obranijo prestol in monarhijo Habsburžanov besnih sovražnikov in priborijo vsem narodom zopet b.a ženi mir Veliko milost in čast je izkazalo Nj. Veličanstvo te dni slov en s ko-h rv a,t skem u narodu, da je dalo slavnemu in hrabremu, pešpolku št. 17 kot Imejitelja mlađega cesarjeviča, kar je napolnilo našo javnost s hvaležnim veseljem za visoko in milostno priznanje* Kar smo bili Slovenci in Hrvati Habsburžanom vedno, to hočemo ostati tudi pod novim vlajdatrjem : zanesljivo odaci in zvesti v sreči m nesreči. Polni domoljubnega duha kličemo: Živel cesar in kralj Karol I., živela cesarica in kraljica Gita! Koj potem se je Nj, Veličanstvu brzojavilo. V drugi seji se je vzelo na znanje poročilo predsedništva o raznih političnih zadevah ter odobrilo, da se je pri seji klubovih načelnikov zavzelo, naj se kakor najhitreje otvori državni zbor. Sklenilo se je, da se ukrene vse primerno v svrlio združenja vseh slovenskih in hrvatskih sil in zjedi-njenja celokupnega slovenskega In hrvatskega naroda pod žezlom Habsburžanov na slavo in moč njihovo ter cele monarhije in obenem na osiguranje obstoja in razvoja naroda samega, s čimur bi se oživotvorila glavna točka klubovega programa. Razpravljalo se je nadalje o različnih, med vojsko nastalih narodnopolitičnih vprašainjih vseh slovenskih in hrvatskih dežel ter storilo potrebne sklepe. Ravnotako se je razpravljalo in sklepalo o bo gunskem vprašanju in aprovizacijh Sprejemi pri cesarju Karolu* Avstrijski škofje pri cesarju- Kakor smo že v petkovi „Straži“ poročali, so tili dne 1. decembra avstrijski škofje sprejeti, od. cesarja v avdijenci. Olomušid nadškof kardinal Leo baron Skrbensky je imel ob tej priliki slavnostni nagovor na cesarsko dvojico, v katerem je prosil božjega blagoslova za, vladarsko dvojico. Ob enem je zagotovil cesarja zvestobe in vdanosti avstrijskih škofov. Cesarska dvojica je odposlanstvo škofov sprejela z velikim veseljem in je šla od škofa do škofa tei se je z vsakim posameznim nekaj časa razgovarjala. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Navzoči so bili vsi avstrijski škofje, razun škofov iz Dalmacije, kateri se radi prometnih težav niso mogli udeležiti škofovskih posvetovanj. Predsedstvo državne zbornice pri eesarju. Sprejem predsedstva državne zbornice pri cesarju v petek, dne 1. decembra, je bil čez vse milostljiv Predsednik dr. Sylvester je imel na cesais-ko dvojico kratek nagovor, v katerem je izrazil globoko žalost o smrti cesarja Franca Jožefa ter je ob enem zagotovil cesarsko dvojico nespremenljive zvestobe in globoke udanosU, Cesar se je zahvalil zato poklonitev in je izrazil upanje, da bo državna zbornica kmalu zopet prišla do plodonosnoga delovanja. Istočasno je cesar tudi povdarjal, da je upati, da bo v kratkem došlo do častnega miru. Cesar je poleg predsednika nagovoril tudi vse navzoče podpredse nike ter jih je vprašal za razmere v njih volilnih o-krajih.. Cesar se je napram podpredsedniku Slo\ eu-eu Pogačniku, ki je dospel v poljski uniformi polkovnika prostovoljnih strelcev, izrazil, da je dobil najugodnejša poročila o hrabrem zadržanju kranjskih deželnih strelcev in je pristavil, da se je Kranjska v tej vojski p o k a z a 1 a kot izredno domoljubno deželo. Zeto ga je torej veselilo, da je mogel hrabri kranjski pešpolk št. 17 odlikovati z Imenovanjem prestolonaslednika kot polkovnega ime-btelja. Tudi cesarica se je zelo zanimala za gospodarske nasledke vojske v posameznih deželah. Pri slovesu je cesarska dvojica vsakemu posameznemu podala roko. Cesar ljubljanskemu župauu, Ljubljanski župan je sprejel v četrtek, dne 3,0. novembra, predpoldne to-Ie brzojavko: Dunaj, Dvorec, 30,- XI, 1916 ob 11.10 dop. „V polnem prepričanju, da se bo domači polk, kakor že skoro dve in pol stoletij, tudi v bodoče, zvest sveti, prisegi, junaško in v zavesti svoiih dolžnosti, bojeval za oesarjo in domovino, sem imenoval svojega ljubljenega sina, cesarjeviča, njegovim imetnikom, Upam, da, bodo enako onim vrlim Kranjcem, ki stoje v slavepolnem boju proti sovražniku, tudi o-ni deželani, ki so ostali, na rodni grudi, zastavili svoje najboljše moči v prid domovini, da z božjo pomočjo srečno dobojujemo težki, boj. Pritrjujem, da sme pol* „Cesarjevičeva pehota“ sprejeti in uporabljati od mestne občine poklonjeni mu srebrni signalni rog. Karol.“ Velika železniška nesreča na Ogrskem« V noči od četrtka na petek se je pet postaj ali kaldh 45 km pred Budimpešto dogodila velikanska železniška nesreča. Zgodovina takih nesreč je precej obširna, zlasti je zaznamovati veliko nesreč, ki so se dogodile v Ameriki in na Anglješkem, vsled — prenagle vožnje. Malo pa je takih nezgod, ki bi zahtevale toliko človeških žrtev, kakor nesreča na postaji Herczeghalom. Uradno ogrsko poročilo. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je izdalo naslednje naznanilo: Na postaji, Herezegnalom je dne 1. decembra ponoči v graški osebni v Lak štev, 1363 v trenutku, ko je zapustil; postajo, zavozil _ dunajski brzovlak št. 3 in ga prerezal na dva dela, Vzrok nesreče je bil, ker se je signal, du se naj listavi vlak, opazil prepozno, vsled česar vlaka niso več mogli pravočasno ustaviti. Za,voljo tega so vozovi vlaka 1303 in brzovlak trčili skupaj. Voz br-zovlaka, v katerem se je nahajal tajni svetnik Ludo-vik pl, Thalloczy, civilni ajdi atu s (prideljenec) vojaškega upravitelja Srbije, kakor tudi voz, ki mu je sledil, sta bila razbita, Thalloczy je mrtev, Njegov tajnik, ki ga je spremljal, neka sorodnica ter nek nadporočnik so ostali nepoškodovani, Tjhalloczy ji bil ranjen na glavi, in ga je predrla cev parne kurilne naprave. Osebni vlak je bil sestavljen večinoma iz vozov III. razreda. Med mrtvimi se nahajata dva gojenca Franc Jožefovega vzgojevalnega zavoda, kojih imeni še nista znani. Število mrtvih znaša, 66, ranjenih pa 150, med njimi je 60 težko ranjenih. Ranjence so spravili v bolnišnice deloma v Budimpešto. deloma v Komor n. Ravnateljstvo drž avb'h železnic je bilo obveščeno o nesreči ob eni uri pop noči. Poročilo sta prejela tajnik, ki je imel nadzorstvo in nadinženir, ki sta o nesreči takoj poročala r, vnatelju. Ta se je podal v spremstvu enega inženirja in obratnega vodje takoj na, kraj nesreče, kjer je ostal do 11. ure predpoldne ter odredil vse potrebi da se ranjenci odpravijo kakor le mogoče hitro v bolnišnice ter da se odstranijo prometne ovire. Podrobnosti. Ogrski List „Az Est“ poroča te le podrobnosti: Graški osebni vlak, ki bi bil moral zapustiti železniško postajo v Budimpešti zvečer ob 9.15, je mogel v-sied velikega prometa zapustiti postajo še le ob 11. uri. Vlak je privozil na postajo Herczeghajom, ld je oddaljena od Budimpešte 46 km, ob %l popolnočk Na tej postaji je dobil vodja osebnega vlaka povelje, da mora na postaji počakati na dunajski brzovlak. Nikoli poprej se še ni pripetilo, da bi bilo srečanje 2 vlakov na tej postaji vzrok za čakanje kakega vlaka, kajti na tej postaji se nahaja dvojni železniški tir. Na desnem železniškem tiru, na, katerem bi bil moral graški osebni vlak počakati, se je nahajalo nekaj tovornih vozov, Vsled tega se je moral graški o. sebni vlak postaviti na železniški tir, to se je nate j al nekoliko ob strani, da se izogne trčenju. Ravno ko se je. vršilo premikanje graškega vlaka, je prihrumel dunajski brzovlak lp zgodila se je nesreča. Dunajski brzovlak, ki je tu® imel eno-uro zamude. in je hotel to zamudo izravnati s hitrejšo vožnjo 75 km \ eni uri, je vozil, ne da bi se bil oziral na znamenje pred železniško postajo, ki kaže, ali je proga prosta ali ne, na posta jo, trčil v graški osebni vi al in ga prerezal na dva dela : lokomotiva tega vlaka, prvi voz za prtljago in prvi voz za osebe so že bili na varnem na stranskem tiru. Drugi voz graškega osebnega vlaka, ki je imel 12 kupejev, je prérezala težza amerikanska lokomotiva [dunajskega, brzovlaka na dva dela, ostali vagoni so pa bili popolnoma razbiti Čudno je, da sta ostala oba strojevodji nepoškodovana, Strojevodja dunajskega brzovlaka je eden 1 najbolj zanesljivih strojevodij ogrske državne želez-; nice in tu.di strojevodja graškega osebne sa vlaka se ne čuti odgovornega za nesrečo ter je mnenja, da bi se bil moral strojevodja dunajskega brzovlaka ozirati na dana znamenja. Civilni deželni guverner pl. Thalloczy, ki je postal žrtev nesreče, je takrat, ko se je pripetila grozna nesreča, trdno spal. Oblečen je bil v rjavo spalno obleko in so ga našli mrtvega ležati na železniškem tiru. Strojevodji se smatrata za nedolžna. Strojevodja obeh vlakov sta izborna in dobro-šolana železničarja, radi česar se jima je tujdi zaupalo vodstvo obeh vlakov* Oba sta izjavila, da nista kriva nesreče. Dne 1. decembra zjutraj je dospela na kraj nesreče preiskovalna komisija, ki je sestavila zapisnik. Strojevodja dunajske g a brzovlaka je že nameraval stopiti v pokoj, a je vsled poziva svojega predstojnika izjavil, da ostane do končane vojske v službi. Trdi se, da stroj za dajanje znamenj ni deloval. Ako bi bil stroj deloval, bi se morala rdeča plošča, ki pomeni za vlakovodje „Stoj!“ pokazati. Dunajski brzovlak je vozil z brzino 75 km, na uro, da bi tako izednačil del svoje zamude. Ker pri uso-depolni postaji ni bilo opaziti znamenja za „Stoj!“, je vozil brzovlak dalje. Se le pozneje je opazil strojevodja rdeče znamenje. Istočasno pa sta se že tudi pojavili svetilki graškega osebnega vlaka. Nesreči se v tem trenotku ni dalo več izogniti. Ogrski ministri utekli nesreči. Dunajski vlak je vozil v dveh delih. V drugem delu sta se vozila tudi ogrska ministra Harkany in baron Hazai, Na postaji Rab pa so prvi del vlaka ustavili, češ, da mora vlak z ministri voziti naprej. Tako je prvi del brzovlaka še prej v ozd skozi usodno postajo, predno je dospel tje graiški osebni, vlak. Tudi ministra Villanyi in Sandor sta se prvotno nameravala peljati iz Dunaja v Budimpešto z usodnim brzovlakom. Minister notranjih zadev Sandor pa je še zadtaii hip pred odhodom vlaka iz Dunaja, dal povelje, da se naj njegov salonski voz loči od brzovlaka, Sandor je odpotoval iz Dunaja še le drugi dan. Drugo poročilo iz Budimpešte dostavlja, da se je o-grski. domobranski minister baron Hazai iz Dunaja vozil v vozu civilnega prideljenca pl. Tjhalloczy-ja. Na postaji Rab pa je baron Hazai izstopil in se peljal z došlim drugim delom brzovlaka naprej; tako je utekel nesreči. i General Ziegler mrtev? Iz Budimpešte se dne 1. decembra poroča, da se nahaja med žrtvami nesreče tudi vojaški poveljnik v Budimpešti, pojdmaršal Ziegler. Istotako se je ponesrečila nečakinja generalnega upra/vi tel j a Srbije, fcm. pl. Rhemen. Vsi potniki brzovlaka. ki so u-biti. so bili pri pogrebni svečanosti na Dunaju. Enaka nesreča pred 20 leti. Zanimivo je, da se je na kraju nesreče zgodila pred 20 leti enaka železniška nesreča. Na tistem mestu so namreč nahaja velik ovinek, vsled katerega se znamenja prav težko spoznajo. Železničarjem je naročeno, da morajo biti na tem mestu posebno previdni. Kdo je kriv? r. Predsednik ogrskih državnih železnic, Cornei pl Tolnay, je izjavil, da je nesrečo zakrivila ena sama oseba, ki se ni ozirala na znamenje. To je strojevodja brzovlaka. Strojevodja pač pravi, da pred-znamenje ni delovalo, a tudi v tem slučaju bi bil moral bolj počasi voziti ali obstati; nesreče bi ne bilo, če bi bil tako postopal; kriv nesreče je le strojevodja brzovlaka. Preiskava bo dognala, če je tudi Čuvaj sokriv ; nadzorovati bi bil namreč moral, če luči signalov gore, kakor je predpisano. Čuvaj trdi, da je storil svojo dolžnost. Nesreča je žal tako ob, sežna, da take na ogrskih železnicah še ni bilo. — Strojevodja Janez Dingha je star približno 53 let; v službi je že 28 let; nikdar še ni imel nobene nesre-če;^ pravi, da je vozil iz Gjura (Raab) z brzino pri- i bližno 70 km na uro in da pri Herozeghalomu ni o- I pazil, da stoji znamenje na stoj, ker zelena luč ni ! gorela. Vozil je zato naprej in je pričel zadirati vlak šele. ko je na kratko razdaljo zapazil pred seboj o-sebni vlak. Železniški uslužbenec ldllhofer je izpovedal, da je na znamenju prižgal luč, a ne izključuje možnosti, da, bi bila luč dovolj svitlo ,gorela. Kakor poroča ogrski brzojavni in korespondenčni urad dne 2, decembra, se strojevodja dunajskega brzovlaka zove Vid,a in strojevodja graškega vlaka Dingha. Vida je kot domnevani glavni krivec postavljen pod policijsko nadzorstvo. Zagovarja se s tem, da zavor ni deloval ter da luč v predznamenju ni gorela; ko je zavor začel delovati, je že bilo prepozno. Natančna preiskava je dognala, da je bilo pred-znamenje pokvarjeno, svetlobni plošči razbiti, v notranjosti svetilnika pa je ležal kos premoga. Cesarjev brat pri ranjencih. Brat cesarja Karola 1., nadvojvoda Maks, se 'e dne 2, decembra s posebnim vlakom pripeljal v 'Budimpešto in po cesarjevem naročilu obiskal in tolaži! ranjence, ki so ponesrečili pri Herczegbalomu. Ob mrtvaškem odru tajnega svetnika pl. Thalloczy-ja je nadvojvoda Maks molil in položil na krsto le; venec, drug krasen venec pa je v cesarjevem imenu položil na mrtvaški oder drugih ponesrečencev,. Romunsko bojišče. Naši se korakoma, pa vspešno bližajo Bukarešti Mackensenova armada stoji 12 km pred južno-zabodno obrambno črto Bukarešte. V; četrtek, dne 30. novembra, si je priborila prehod čez reko Niaslov, naslednji dan pa je že dospela do reke Argesul. Naši težki topovi že dosegajo bukareške utrdile. Tudi zanodno in severozahodno od Bukarešte smo v četrtek in petek vrgli sovražnika zopet daije nazaj. Tako se obroč, ki od treh strani obdaja Bukarešto, vedno bolj zožuje. Rumunske čete se mestoma umikajo v divjem begu proti jugovzhodu in vzhodu. Plen naših čet je jako velik; če tudi so romunski vojaki dobili povelje, da uničijo vse zajloge žita in olja v krajih, ki so v nevarnosti, da ne pridejo v sovražne roke. Pričakovati je, kakor sodijo vojni poročevalci, pred ali za Bukarešto velikega odpora ra-.nunske armade, ojačene po ruskih četah. Na sever-novzhouni sedmograški meji so rumunske in ruske čete te dni navalile na naši armadi generalov Köve-ssa in Arza, a brez izdatnega vspeha. Rumimi se umika|o proti Bukarešti. Rumunska armada se na celi črti od Kanipo-iunga, južno od mesta Pitosti ter od tam v polkrogu •òez vellico Fumunsko ravan do južno od Bukarešte umika pred našimi četami. Umikanje se je ponekod spremenilo v divji bee. Naša kavalerija sili povsod zmagovito naprej. Sovražnik je že tako razpršen,da se kar v celih bataljonin s topovi vred udaja zmagovalcem, ako opazi le malo peščico naših jezdecev-Tako je n. pr. neko krdelo naših jezdecev pri kraju Zlotesti, kakih 40 km severno od Aleksandrije vjelo 17 Častnikov in 1200 mož, uplenilo pa je 10 topov iti 3 strojne puške. Naše armade pred Bukarešto. Naše čete, ki so od juga prodrle proti Bukarešti, imajo samo en dnevni-marš še do rumunskega glavnega mesta. Ker naši težki topovi že dosegajo bukareško jugozahodno obrambno črto, smemo trditi, da se je že pričela borba za Bukarešto. Naši so dospeli dne 30, novembra že celo do zahodnega brega reke Argesu, ki teče mimo Bukarešte,. Drzni sunek Mackensenovih čet od Donave proti severu je Rumu-ne zelo presenetil, ker so od te strani najmanj pričakovali napada na- Bukarešto, 12 km pred Bukarešto. Bolgarske in turške čete so južno od Bukarešte dne 30. novembra prekoračile nižave reke Neaj-lov- (Niaslov), ki se jugovzhodno od Bukarešte izliva v donavski pritok Argesul. Te čete so omenjenega dne stale že 12 km pred zunanjimi bukareškimi u-trdbami. Bukarešte. Glavno mesto Rumunije, Bukarešta, imenovano rumunski Milan, je za Rumune to, kar je za Francoze Pariz, ena največjih in najmočnejših trdnjav na svetu. Bukarešta leži v, najrodovitneišem delu, Rumu-aije, v Vlahiji, pravi evropski žitnici, Oddaljjeno je proti jugo od bolgarske meje le 40 km, od sedmo-graške meje pa okrog 100 lan, Bukarešta leži ob reki Dimbovici in je zglajena v obliki kroga, čegar premer znaša 8 km. V obliki polkroga obdaja mesto notranji trdnjavski pas, kojega obseg znaša 100 km. premer pa 22—24 km. Ta trdnjavski pas obsega nič manj- kakor 18 samostojnih močnih in permanentnih utrdb, ki so oddaljene druga od druge 5' do 6 km. Zunanji trdnjavski pas pa šteje 33 utrdb. Med notranjim in zunanjim trdnjavskim pasom Jo pa zg> jena železnica, ki ima namen, prevažati vojaštvo in ■municijo ter druge potrebščine od utrdbe do utrdbe, medi notranjim in zunanjim trdnjavskim pasom. Vr-huteg» se še pa opira ta mogočna trdnjava na pred-utrdbe 'Mohoseie, Chitilla, Afamati in Pajnteleimon, Ift obdajajo zunanji trdnjavski pas. BukareŠtanške utrdbe je zgradil belgijski inženir Brialmont v letih 1883 do 1895, tisti Brialmont, ki je zgradil tudi belgijske trdnjave Antwerpen, Lüttich, Namur in francoske utrdbe Gives, Maubeuge itd. Notri do padca belgijskih trdnjav se je splošno smatralo, da so trdnjave. katere je zgradil ta belgijski inženir, tako močne, da jih ne more zavzeti nobena sila na svoj iToda padec belgijskih trdnjav je pa, pokazal, da so težke avstrijske motorne baterije porušile v prah in pepel tudi te takorekoč nepremagljive trdnjave. Bukarešta je središče in križišče najvažnejših romunskih železnic in cest in je že ocl narave določena kot eno največjih in najvarnejših trgovinskih mest z žitom. Vsa nižava in okolica mesta je gosto obljudena, V mestu se nahajajo qgromna skladišča za žito, ki se je iz važe v alo deloma po železnici, deloma pa po Donavi-ua vse strani. Bukarešta se dviga 80 m nad morsko višino. Mestna okolica, ker je sama ravan brez hribčkov, gozdov in drevja, je zelo enolična. Mesto deli rg Dimbovica v dva precej enako v evi ka dela. čez reko je zgrajenih 14 mostov. Od leta 1789 do leta 1791 je bila Bukarešta, kakor tudi večji del Vlahije pod avstrijsko vlado. Mesto šteje dandanes brez predmestij 338.000 prebivalcev, ena tretjina od teh so tujci. Po v ero izpovedan ju je čez 200,000 pravoslavnih, 30.000 katoličanov, 15,000 protestaintov, 50,000 judov, 9.000 mohamedancev, ostali del pa pripada različnim ve-roizpovedanjem, Bukarešta je sedež katoliškega nadškofa in pravoslavnega primasa- V mestu se nahaja čez 60 različnih tovarn in večjih obratov, kot pivovarn, strojara, tobačnih tov!arn, tovarn za izdelovanje vžigalic, sukna, livarn, paromljinov, čistilnic za petrolej itd,, sploh je Bukarešta industrijsko središče Rumunije. Tudi v zgodovinskem oziru je Bukarešta velike važnosti. Leta 1812 je bil v Bukarešti s-klenjen mir med Rusijo in Turčijo. V tem miru je morella Rusija iz strahu, pred Napoleonom Bonaparte vrniti Turčiji večji del onih pokrajin, katere je ista zasedla. Leta 1886 je bil v Bukarešti sklenjen mir med Bolgarijo in Srbijo in leta, 1913 pa mir med Grčijo, Srbijo, Turčijo, Crnogoro in Bolgarijo, katerega je takorekoč narekovala Rumunija in v Katerem je ugrabila Bolgariji velik del Dobruče, ne da bi lìllà prelila kapljice krvi. 70.000 Romunov vjetih, uplenjenih čez 300 topov. Rumunska bojna črta je bila prvotno dolga 1350 km. Naše čete so to fronto zadnji čas skrčile na 950 km. Zavzeli, smo že dobro četrtino Rumunije in sicer Vlahijo in DobruČo. V jeli smo čez 70.000 Rumunov, uplenili čez 300 topov in ogromne zaloge žita, moke in petroleja. Rusko hpji&e. Rusi so ojd prelaza Jablonica v gališkili Karpatih do gorovja vzhodno' od Kezdivas&rhelyja, pričeli z veliko razbremenilno ofenzivo v prid Rumu-nom. Napadalna črta je dolga čez 300 km. Rusi so se vrgli z ogromno silo na naše postojanke v Karpatih, katere bi radi predrli in udrli na Ogrsko ter s tem naše prisilili, da, odtegnejo v obrambo O pile e nekaj čet z rumunskega bojišča.. Dosedaj so Rusi dosegli le malenkostne vspehe. Grčija. Grčija so Uhladfja. iz Aten se dne 30. novembra poroča, da je grška vlada odgovorila francoskemu admiralu, da nikakor ne bo privolila v oddajo orožja, kakor je zahteval četverosporazum. Kakor poroča iz Aten londonski „Daily Telegraph“, je kralj celo odredil, da se mora prvi grški armadni zbor ustavljati zasedenju onih grških poslopij, v katerih so se že vgnezdile četverosporazumu udane čete. VYdno večja zmeda Četverosporazum je pripoznal, ker se mu ni posrečilo pritegniti k sebi kralja Konstantina, vlado Venizelosa kot zastopnika 'narodove volje. Tako je popolnoma odbil od sebe kralja, ki je dne 1, decembra po svojem dvornem maršalu sporočil četverospo-razumovim zastopnikom, da zahtevane artilerije ne izroči. Pri tej odklonilni odločitvi je za kralja bila med drugimi razlogi merodajna tudi bojazen, da bi Venizelos s svojimi četami vpadel v Tesalijo in napadel Atene. V tem mestu- je zavladal strah, osob.to med Venizelisti. Četverosporazum je že pripravil ladje, da izkrca vojaštvo. Tudi kralj je začel odločneje postopati ter se bolj posluževati vdanega mu vojaštva- Grški, vojaki so zasedli nekaj višin v atenski okolici. Nemški državni dbor. Po podrobni razpravi so bile v nemškem državnem zboru dne 30. novembra sprejete temeljne določbe vojnopomožnega zakona, glasom katerega je vsak moški Nemec od 17. do završenega 60. leta dolžan opravljati med vojno domovno pomožno službo. Proti je glasovala samo socialdemokratičma delovna skupina. Sprejeta sta bila tudi dva dodatna predle ga, glasom katerih se v taki službi zaposlenim ne sme kratiti društvena in zborovalna pravica in zakon. ki določa, da znaša najmanjša plača za vsakega oženjenega eno marko za uro, V seji dne 2. decembra je državni zbor sprejel zakon o civilni pomožni službi v tretjem branju. Zakon bo izgubil svojo veljavo en mesec po sklenjenem miru z evropskimi državami. Politične -vesti Ruska ofenziva v Karpatih, _ __ ^ Rusi so zadnje dni, kakor smo že v petkovi „Straži“ poročali, pričeli v Karpatih in sicer na 300 km dolgi črti od prelaza Jablonica v Galiciji do gorovja vzhodno od sedmograškega mesta Kezdivasar-hely, z ofenzivo. Napadajo z ogromno silo. Rusi bi na tej črti radi udrli čez Karpate v ogrsko ravnino, da bi tako prisilili naše armadno vodstvo, da isto odtegne več svojih napadalnih čet iz fronte pred Bukarešto, Dosedaj še ruski načrt ni uspel. Na Krasu streljajo italijanski topovi z največjo vporabo municije. To je najbrž predigra za novo italijansko ofenzivo, katero poleg artilerijskega delovanja tudi napoveduje pošiljanje novih čet na primorsko fronto Ker se dne 5. decembra zopet začenja italijanski parlament, bo n.emara tudi Cadorna začel z večjimi vojnimi podvzetji, z gromom topov preglasi vedno huje rastočo nezadovoljnost v deželi. Macedonsko bojišče. Na macedonskem bojišču se vrše hudi boji. --Vsi napadi Sarrailove armade na bolgarsko-ttiemške postojanke severno-vzhodno ojd Bitolja m pri Gruni-štu so bili krvavo odbiti. _ Francosko Mfkča. Na francoskem bojišču na ozemlju med rekama Somme in Može hudi artilerijski boji, V položaju nobene spremembe. " Predsedstvo „Češke Zveze“ pri dr. Korberju. Predsedstvo „Češke Zveze“ je bilo dne 1. decembra predpoldne pri ministrskem predsedniku dr, Korberju v avflijenci. Pogovori so trajali celo uro in so se sukali o razvoju bodočih političnih vprašanj. Tedenske novice. Cesai1 zaprisegel novega praškega nadškofa. Dne 1. t, m. je naš cesar Karol I. zaprisegel v jdvor-ni palači na Dunaju novoimenovanega praškega nadškofa grofa Pavla Huyn. Cesarjevi krilni pribočniki. Cesar je imenoval podpolkovnika grofa Ledohovski in Rudolfa grofa Brongierja ter ritmojstra grofa Jožefa Hunyiady za svoje krilne pribočnike. Telesni zdravnik rajnega cesarja obolel. Telesni zdravnik cesarja Franca Jožefa dr. Kerzl . pri kulturnem in gospodarskem razvoju. V noj n : n nem in nesebičnem delu za javno dobrobit leži v n* u-gleda in veljave. Zahtevam od uradnikov ne samo v zgledno vedenje v občevanju z vsakim in takošnjo rešitev uradnih opravil, zahtevam tudi tople zavzemanje in sočustvovanje z željami in koristmi prebivalstva, ki ima z ozirom na doprinešene žrtve na blagu in krvi popolno pravico, da. jih zahteva. Vse to pa zahteva, da se tudi prebivalstvo natančno drži postav in naredb in da se postopa brezobzirno proti vsakemu, ki skuša v svoj prid, a v škodo s-plošnosti, se izogniti postavi. Postave se izdajejo za varstvo prebivalstva in celo določbe, ki jih posameznik morda težko čuti, se morajo izpolnjevati, ker le na ta način bo mogoče zdržati do zmage in se more s tem zasigurati dobrobit splošnosti. Temu služiti je dolžnost nas vseh ; te dolžnosti se ne more nikdo izogniti. Pri izpolnjevanju dolžnosti pa morajo iti oblasti z lepim vzgledom naprej. Zadružna Zveza v Ljubljani (oddelek za Štajersko v Mariboru) priredi v toreic, 'dne 12. t. m., skupščino vseh članic.. Občni zbor ho v Mariboru in sicer v uradnih prostorih Koroška cesta št. 5. Začetek ob 10. uri prčdpoldan. Na dnevnem redu so važne točke, osobito predavanje o novih davkih in pri- stoj bin ah, katere zadevajo zadruge. Naj vsaka zadruga pošlje zastopnika na zborovanje 1 Prisega na bojišču. Naš prijatelj Fr. Bečan nam piše z bojišča: Poročilo o smrti našega cesarja se ie tudi pri nas na bojnem polju bliskovito razneslo Že drugi dan dopoldne se nam je ta novica telefonano naznanila. Dne 23. novembra pa smo imeli tukaj na zasneženih obmejnih gorah slovesno prisego novemu cesarju Prisegali so častniki in moštvo, in sicer v jtreh jezikih, v hrvatskem, v nemškem in v slovenskem jeziku. Obrnjeni proti „krasni hčerki planin" je vojaštvo z nekim novim, navdušenjem govorilo besede, katere je narekoval ih ob enem sam prisegel naš g. podpolkovnik. Bril je gorski veter in padale so snežinke, toda naše vrlo vojaštvo je stalo trdno in s povzdignjenimi desnicami prisegalo novemu cesarju zvestobe. Oh Soči. Piše .se nam: Srečno smo prestali sedmo, osmo in deveto italijansko ofenzivo in še nahajamo sedaj v postojankah blizu nekdaj naše lepe Gorice. Gledajoč mično mesto v dolini, z hribov se vi inčo bistro Sočo, ki teče mimo tega,, mimo stotin grobov naših slovanskih junakov, se nam stori milo pri srcu Da, ta krasna zemlja še mora. biti naša! ! Srčne pozdrave vsem čitateljem „Straže“ in „Slov. Gospodarja“ pošiljajo kadet-aspirainti : Josip Priol. D. Cerjak, Joško Ludwig, Josip Kolšek, Ivo Sepe-taue in Ivo Kunej. Slovenci, podpisujte V. vojno posojilo ! Slovensko-ogrske novice. Prekmurske „.Novine“ poročajo : Rekvireranje zrnja se je zvršilo v našoj okolici. Ki je meo višešnje, je rad dao, ki pa ne meo, je ne mogeo dati Ci se čedno razdeli, bode živež do nove žetve. Hvala Bogi za te pov. Potrata je oa inda tudi ne čedna, tem men je zdaj, ko smo tak tesno obkoljeni od neprij atelov. — V Bački kmetsko bistvo drobne peneze jako skriva. Zgodilo se je v ednom mesti, ka je nikši Mabnmoviti Simo zvani vert pšenico odao pa kdaj je vösipao, se je 7840 K penez naišlo v nioj v sami 20 i 10 fileraj. Vzeli so njemi je, pa so njemi banke dali. Tii opominämo vse, ka do nikl 20 filerje samo do novoga leta vaiali! „Avstrijska slava“ je naslov lični knjižici, ld jo je spisal Pavel Flere in jo z rizbami okrasil Maksim Gaspari. Pisatelj opisuje nekatere dogodke iz onih pridh dni, ko smo pričakovali grozoto, ko smo trepetali pred njo (vojsko) in dogodke med vojsko. Vse je prirejeno kot čtivo za mladino. Knjiga, ki jo toplo priporočamo kot božično darilo za vojake in o-troke, stane 1.15 K in se dobiva v e. kr. založbi šolskih knjig na Dunaìu, V, Knjiga bo izšla tudi vezana. Umetni udi za invalide. Invalidom z odrezanimi nogami so se aaiaiC umetne noge, kar se pa za delavce s težkimi deli, kakor poljedelske in tovarniške, kovače, ključavničarje itd., ni obneslo. Take u-metne noge se rade pokvarijo in so taka popravila zelo draga, posebno za od večjih mest oddaljene pohabljence. Zato se bodo takim invalidom zdaj dajale .. proteze (= podstava, nadomestek pohabljenega uda), kakoršne se lahko popravijo v vsaki vaški kovačnici Posamezni del teh umetnih udov se izdelujejo tovarniškim potom in so tudi na razpolago v rezervni bolnišnici št, 11' na Dunaju, V., Gessergasse št. 44, ter jih avstrijske sanitetne bolnišnice lahko naročajo od tam, Delo na roko bi pomenilo le izgubo časa. Vsak tale invalid tedaj od sedaj naprej dobi protezo, š katero bo tudi iz bolnišnice odpuščen. Nadomestile naj bi se pa še le po daljšem času (po enem letu); le invalidi za lažja dela lahko dobe še umetne noge. Tudi, katerim se odrežejo roke, se jim napravijo poklicu primerne proteze. Umetne roke (takozvane nedeljske roke) so za invalide le olepševalne vrednosti * Gospodarskefnovice. Proti vinskemu davku. Zadnji teden so bili poslanci dr. Jankovič, dr. Korošec, Pišek, Roškar, dr. Verstovšek pri deželnem glavarju Edmundu grofu Attems in pri deželnem, odborniku Francu grofu Attems ter so v imenu volilcev ugovarjali proti nakladam na vino. Tudi pri pristojnih ministrstvih na Dunaju so izročili svoje ugovore, Žitne cene s 16. decembrom znižane. Vojno-žitno-prometni urad naznanja, da bodo s 16. decembrom znižane žitne cene in sicer: pšenica od 38 na fa zaloSnlk: Konaordj „Straža.“ .CHgrand «rednik: \»koalav Stapan, 35 K, rž od 31 na 28 K, napoliea od 31 na 29 X, ajda od 31 na 29 K, ječmen za krmo in /mletje od 32 na 29 K, ječmen za pivovarne od 36 na 33 K, oves od 30 na 28 K, koruza zluščena od 30 na 28 K, v strokih od 22.50 na 21 K in sicer pri meterskem stotu, Nespremenjene ostanejo cene za oluščene koruzne storže 12 K, za lečo in grah 55 X, fižol vsake vrste, izvzemši fižol za krmljenje, 40 K, zadnji fižol (fižol za živinsko pičo), zadnji grah in lečo 30 kro >, piro 26 K in proso 28 K. Od dne 16. decembra nadalje bo plačeval vojno-žitno-prometni zavod oddano žito že po navedenih znižanih cenah. Ali je zmrzni krompir kvarljiv človeškemu zdravju? Na Dunaju se nedavno napravili z zmrzlini krompirjem zanimive poskuse, da se o tem prepričajo, ..je-li zmrzel krompir v kuhani obliki škodljiv človeškemu zdravju. Košarico zmrzlega krompirja so dali v mrzlo vedo in ga-pustili v.njej,nekaj ur Krompir so nato dali v lonec, napolnjen z, mrzlo vodo in ga postavili k ognju. Ko je bil krompir kuhan, so ga začeli jesti. Nihče navzočih ni mogel ne na okusu in tudi ne drugače spoznati, da je bil kuhani krompir zmrzel. Iz tega sledi, dia je treba zmrzel krompir dati za nekaj ur v mrzlo vodo in ga nato takoj skuhati. Shraniti zmrzel krompir v toplih prostorih, da se otali, bi ne kazalo, kajti v takem slučaju bi se krompir popolnoma pokvaril in docela segnil. Raza« novice. Vojna posojila in štetje. Znano je, da mora človek, ne da bi se pri tem posebno upehal, šteti v em minuti od 1 do 60, torej v eni uri od 1 do 360®. Ce bi štel 8 ur na dam, ne da bi se pri tem uštel in zmotil in ne da bi pri tem izgubil pamet, bi prišel do številke 28,8000. Ako bi človek, ki bi v eni uri Stel od 1 do 3600, hotel šteti do 1 milijona, bi rabil za to-štetje 277 ur, ali 11 dni in 13 ur, toda šteti M moral brez presledka in’brez počitka. En človek sam bi te naloge ne mogel izvršiti, v glavi bi se mu zmešalo, in bi bil zrel za norišnico, Ako bi hotel kdo šteti od 1 do 1 milijarde, bi potreboval za tako štetje 277.008 Ur ali 11 542 dni ali 34 let 6 mesecev in 12 dni. En sam človek bi torej tega dela ne mogel opraviti. Naša dosedanja štiri vojna posojila znašajo okroglo 20 milijard ali 20.000 milijonov K. Ako bi hotel človek Šteti od 1 do 20 milijard, bi rabil zia -.tako štetje 632 let 5 mesecev in 3 dni, naloga, kateri bi niti Meleza lem v starem veku ne bil kos, ki je vendar med vsemi zemljani živel najdaljšo dobo let, Urozni nalivi v Španiji. V okolici španskega mesta Valencia, so bili dne 30. novembra grozni nalivu združeni z viharji. Utrgal se je tudi oblak. Povodenj je poplavila cele vasi. Skoda je ogromna. [ Število človeških žrtev, ki je baje precej veliko, -Še ni znano. Zakaj sé jedo na dan sv. Martina gosi? Sv, Martin je zaščitnik in zavetnik drobuine in kureti-ne, zlasti pa gosi. Gosi so ga nekoč izdale; ko ga je ljudstvo hotelo proti njegovi volji zaradi njegovih le-p dejanj izvoliti za škofa, Sv. Martin se je branil te časti in se je skrij v hlev med velike gosi. Ko so ga iskali, so začele goske ščebetati in gagali in so ga na ta način izdale. V spomin na ta dogodljaj pa j imajo na Slovenskem, Češkem, Poljskem in Pruskem navado, da. se na ta praznik mastijo z ..Martinovo-gosjo.“ Maribor. Cesarska namestnija je preklicala pasji zapor v mestu in okraju Maribor, Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah sprejema prijave za V, avstrijsko vojno posojilo, Poslužujte se domačega denarnega zavoda pri podpisovanju! Dobrna. Dne 28. novembra so tukajšnji vojaki bili zapriseženi. Ob 5411. uri dopoldne je imel v tukajšnjem zdravilišču se nahajajoči č. g. vojni kurat slovesno sv. mašo na prostem in jako ganljiv nago-kor zadevajoč prisege zvestobe. Ob 549. uri zjutraj pa je bilo slovesno sv. mrtvaško opravilo za f. cesarja Franca Jožefa, Akoravno je bilo to opravilo-namenjeno civilnemu prebivalstvu, se je vendar tudi častniška deputacija, na čelu ji komandant dr. vitez Buchta, udeležila. Na koru so sodelovali gos-podie častniki in so res-umetno svojo nalogo izvršili. Hvala in čast jim ! Ob %10, uri se je zbral občinski odbor k žalni seji, pri kateri se je odbornik župnik Kukovič spominjal v ganljivih besedah rajnega očeta očetnjave presvitlega cesarja. Žaliost in potrtost nad smrtjo presvitlega vladarja se izreče okrajnemu glavarstvu, udanost in zvestoba pa, novemu cesarju. -------------------’—— ~ ~ -------- Posojilnica v Mariboru (NarodvtiFcfom) sprejema prijave n peto avstrijsko vojno posojilo ter. daje potrebna pojasnila vsak delavnik od 8, do 12. ure dopoldne od 3 6. ore popoldne. n& % . DBsS Bsiftioa n, Cirlia m