ŠTEV. 2.
LETO I.
SVEČENIKOV SV. PAVLA
IZDAJATELJ IN ODGOVORNI UREDNIK
::	FRANC BRATUŽ ss
S SODELOVANJEM DRUGIH DUHOVNIKOV UREJUJE
IVAN KEJEC : :

,5 TISKA .NARODNA TISKARNA* Išilllllll(lllillllllllllldtfiAllllllllll!lllll!llllllllllllll!lllll>lllllllll!lllllll!IIIIMI>^
: : V G O R I C I - 1920. : : ...........................
1

/
Vsebina:
st.
Vstajenje.............................................................21
Znanstvo :
Dr. J. Ličan, Kantov kriticizem in temelji krščanstva ........23
J. Rejec, Socializem in nacionalizem...........................26
Dr. J. Ličan, Poroke duhovnikov................................30
Asceza In pastorala:
J. G., Sv. Ciril in Metod .....................................32
J. Rejec, Grave incommodum.....................................34
Dr. J. Ličan, Reservat greha in censure........................36
Leopold Cigoj, Boj za krščansko šolo...........................36
Cerkveni razgled:
Po domovini.
Dušno-pastirske razmere v poreško-puljski škofiji..............39
Kuriozno krščanstvo............................................40
Po svetu.
Francoska .................................................... 40
Vestnik „Zbora“.................................................... . . 44
Na platnicah:
Slovstvo. — Iz Češke. — Francoska socialna demokracija. — Konferenca za Banjško planoto.

r.
- ?
TTi
j i i ili i i i i i il ■ ri i i n i i l i ri iiiii i i l iiirrin iiiTiin i i ■ ■ e m eirm i i * i mu O
j
I Milil I i MII ;■ 11

VSTAJENJE
- iiiniiiiiiMia’ii
i i ■■■ l iju n i l i i
ì ì ì
I I M M I 1.1
I MI II 1.1 I I III III II III
? I MI MI I MM M II II filli il liT lil^M.I I I I M II M I I I M I MI T mT
IMI M IJ l'MilHIIII MIMI
! 1 !
»Vstal sem in še sem pri tebi, aleluja!« Tako Bog - človek vzklikne Očetu v trenotku svojega vzbujenja od mrtvih — in ta’ njegov vzklik Začenja velikonočno. sv. mašo. Kateri umrljivi človek bi mogel doznati, kaj je dejansko čutila Kristusova duša, ko se je vanjo prelivala blaženost častitljivega vstajenja, blaženost večne zmage nad grehom in smrtjo? Kar pač more revno človeško srce občutiti, to prenašamo — po možnosti očiščeno in spopolnjeno — na božje - človeško Srce Jezusovo. Mi pa si smrt predstavljamo kot sèn; in zbudivši se iz sna radi naprej snujemo misli in občutja, v katerih smo bili zasnuli.
V zadnjih trenotkih pred smrtjo je bil Kristus »avpi! iz globočine svojega trpljenja: »Moj Bog, zakaj “si me zapustil?« Nato še: »Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo.« In nagnil je na križu glavo in umrl. Zadnja misel v smrti je bila pri Očetu, misel vse polna vdanosti in bolečine. Pri Očetu je zopet prva misel ob vstajenju, misel polna radosti in polna^ljubezni: »Vstal sem in še, sem pri tebi, aleluja!« Očetove roke so bile sprejele žrtev »velikega petka, in tiste roke vračajo blaženost in slavo velikonočnega jutra. Aleluja!
Naravno, da se meša v velikonočni vrisk še spomin na veliki petek: »Položil si name Svojo roko!« A ta spomin nič ne rani srca in ne kali radosti, le še podžiga jo: »Aleluja!.« Čim bolj meri Bog-človek globočino trpljenja, v katero je bil pogreznen, tembolj nedogledna se kaže veličina slave in blaženosti, v katero se vzdiguje: »Čudovita je tvoja vednost, Oče... poznaš moje ponižanje in moje vstajenje.« (Introitus velikonočne maše.) Da, le Očetova vednost more premeriti celo brezdno mysterija trpljenja, smrti, vstajenja Boga - človeka, in z Očetovo vednostjo vred tej enaka vednost Sinova v edinosti z vednostjo Svetega Duha.
Mi pa na veliko noč v veseli grozi občudujemo in molimo in tolikb spoznamo, da je Kristusova Slava v neporušni enoti z njegovim trpljenjem. »Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpe! in tako šel v svojo slavo?« (Duk. 24.)
A Kristusova velika noč je tudi naša velika noč. Če smo v njem prerojeni, smo eno ž njim,
ki pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje.« (Iv. It.) . »Pokopani smo namreč ž njim po krstu v smrt, da, kakor je Kristus vstal od mrtvih po veličastvu Očetovem,, tako tudi mi v novem življenju hodimo. Zakaj ako srno ž njim vsajeni v podobnost njegove smrti, bomo tudi v podobnost njegovega vstajenja.« Rim. 6. »Kakor je eno telo in ima veliko udov, vsi udje telesa pa, dasi jih je veliko, so vendar eno telo; tako tudi Kristus... Vi ste teio Kristusovo« — mystični Kristus. (I. Kor. 12.)
Tako je sv. Pavel plastično orisal krščanski monizem, kateremu je »Bog vse v vsem« po Bogu človeku Kristusu, »da v njem vsa polnost prebiva, in da po njem vse spravi seboj in umiri po krvi njegovega križa, kar je na zemlji ali v nebesih.« (Kol. 1.)
Ta krščanski monizem, ki prav loči in čudovito spaja Boga in človeka, premaguje človeško uboštvo in hudobijo z neskončno božjo popolnostjo in dobroto; premaguje človekov greh in njegovo smrt, z božjim odpuščanjem in večnim življenjem, ki ga ima človek,- »deležen božje narave«. (2. Pet. 1.)	^
Kako beden je proti temu krščanskemu monizmu — monizem protikrščanske filozotije, ki je zgolj večni fatum, večna slepota, večna gluha nujnost brez osebne zavesti, brez osebnega srca!
»Aleluja!« zmagoslavno vzklika poveličani Kristus nad grobom, in za njim si njegov vrisk osvajamo vsi kristjani: saj smo eno ž njim, mistična, a realna enota. Na tem temelju se pa naravno dopolnjuje krščanski , monizem-z resnico, .da smo kristjani tudi enota med seboj:	»Vi ste
telo .Kristusovo, in udje med seboj.« (I. Kor. 12.)
Velika noč je veseli praznik krščanskega idealizma. Vse hudo premagujoče in životvdrne sile krščanske se --- zmage svestire dvigajo nad grob s Kristusom, ki vstaja. — Velika noč je visoki praznik krščanske kulture, ki so jo ustvarile s Kristusom oživele ideje. »Vemo pa, da Kristus, kr. je vstal od mrtvih, več ne umrje; smrt več ne bo čež-enj gospodovala.« (Rim. 6) Bog - Človek še trpi preganjanje, a .v grob ga nobena zloba več
ne spravi. Tako je s krščansko kulturo. Preganjajo jo pač in sramoté, a zamoriti je ne morejo, ker živi iz Kristusa, ki več ne umrje.
Velikonočna liturgija je čudovito žarišče najbolj učinljivih idej krščanske kulture. Pred vsem izganja strah pred trpljenjem in žrtvijo, celo strah pred smrtjo in grobom. »Smrt in življenje sta se bojevala v čudovitem dvoboju:	Začetnik
življenja, ki je bil mrtev, kraljuje živ.« (Sequen-tia.) In kako blagonosna je žrtev! »Zakaj (Kristus) je pravo jagnje, ki je odvzelo grehe sveta, ki je s svojo smrtjo našo smrt uničilo in nam sè svojim vstajenjem življenje vrnilo.« (Predglasje.)
Ves postni čas je bil posvečen premišljevanju Kristusovega trpljenja, kateremu ' se prilikuje trpljenje vsakega kristjana. A vse trpljenje se v moči Jezusa Kirstusa izliva v velikonočno vstajenje. To veličastno resnico postna liturgija rada stavi pred oči na grandiozni predpodobi, ki je značila Kristusa in Cerkev: na izraelskem narodu. Najbolj veličastna je preroška slika Ezechielova o polju, polnem suhih kosti, ki na božjo besedo oži-ve. Moli se v liturgiji velike sobote. »Prišla je nad-me Gospodova roka in me je peljala v Gospodovem duhu venkaj, in me je izpustila sredi polja, ki je bilo polno kosti. In me je peljala mimo njih okrog in okrog; bilo jih je namreč sila mnogo po i polju in zelo suhe so bile. In dejal mi je: Sin človekov, ali meniš, da bodo oživele te kosti? In rekel sem: Gospod Bog, ti veš. In dejal mi je: Prerokuj o teh kosteh in jim reci: Suhe kosti, čujte
. Gospodovo besedo........ Od štirih vetrov
pridi duh in dahni v te mrliče, da ožive! In prerokoval sem, kakor mi je bil velel, in prišel je duh vanje in oživele so, in stale so na svojih nogah, prav .zelo velika vojna četa.
In rekel mi je: Sin človekov, vse te kosti so Izraelova hiša. Sami pravite: Naše kosti so se posušile in naše upanje je .izginilo in odtrgani smo. Zato prerokuj in jim reci: To pravi Gospod Bog: Glejte, jaz 'odprem vaše grobove in vas izpeljem iz vaših rakev, ljudstvo moje, in vas popeljem v Izraelovo deželo... in denem svojega duha v vas in oživite;, in počitka vam dam na vaši zemlji, in izvedeli boste, da sem jaz Gospod to govoril in storil.« (Ezech. 37.)
Krščansko življenje in vstajenje ni samo posameznikov, ampak tudi prav posebno vstajenje in življenje narodov, kateri žive v mystičnem Kristusu — v Cerkvi. To je danes tako zelo to-lažljivo, ko ne samo vojska, ampak še bolj ma-' terializem hoče zavdati narodom smrtonosnega strupa. A Bog je »narode ustvanl ozdravljive«. Sanabiles fecit nationes orbis terrarum; et non est in illis medicamehtum exterminii, nec infero-rum regnum in terra. Justitia enim perpetua est et immortalis. (Sap. 1, 14. 16.)
Bolni so danes vsi narodi, bolan je tudi naš slovenski narod — a ozdravljiv, ker ni odpadel od Boga in Cerkve, a če se kdaj oddaljuje od pravice, se večinoma k njej vrača. »Pravica pa je večna in neumrljiva.« Ta večna pravica je bistvo krščanske kulture: pravičen in popoln je Svetemu pismu istovetno. To pravico nudimo. slovenskemu narodu, in dali smo mu življenje in zdravje!
Ne dvomimo, da bo letošnja velika noč nam vsem jugoslovenskim svečenikom zasedenega ozemlja vdahnila željo in sklep, da bomo z vsemi svojimi močmi delali za krščansko kulturo našega jugoslovenskega naroda, saj s tem ga bomo vodili k studencu vstajenja in življenja. Bodimo mu skrbni dušni pastirji v cerkvi in v šoli, v društvu in na domu. Čvrsto in z vnemo se oklenimo tudi novega sredstva, ki se nam ta velikonočni mesec ponudi: krščanskega kulturnega lista za naš narod.1) Zavedajmo se, da bo list za svoj obstanek rabil dveh pogojev: naročnikov in so-trudnikov. Zadeva lista tiče na vse duhovniške konference meseca aprila.
Krščanska kultura je življenje vsem narodom, katere druži v eno družino edina, »zveza narodov«,, ki dejansko živi in dela že. blizu 2000 let: katoliška cerkev. V tej cerkvi šmo vsi narodi eno mystično telo Kristusovo, ki se hrani z enim mystičnim kruhom: z zakramentalnim Telesom Kristusovim. »Ker smo, dasi nas je veliko, en kruh, eno telo vsi, kateri se enega kruha udeležujemo.« (1. Kor. 10, 17.) V tem dobiva mysterij krščanskega monizma svojo najpopolnejšo dovršite v: vsi krščanski narodi smo eno mystično telo Kristusovo, ki se hrani za življenje v Bogu z enim kruhom, in ta kruh je euharistični Kristus. Ta kruh je posebe velikonočni zakrament, njegov specifični socialni učinek pa je ljubezen med udi Kristusovega telesa. Zato je poobhajilna molitev velikonočne liturgije: »Duha svoje ljubezni, Gospod, vlij v naša srca; da s svojo dobrotljivostjo v edinosti združiš te, ki si jih nasitil s svetim velikonočnim zakramentom.« Ali bomo zmožni umeti in v srce sprejeti to fundamentalno resnico krščanske kulture pred vsem svečeniki obeh narodov, ki ju veže vnanja državna sila, da bi pp svečenikih prišli k spoznanju dobro krščanski deli Obeh narodov? Kdaj bodo umeli italjanski katoliški politiki — med njimi duhovniki — da |e predpogoj ljubezni in miru: pravica? Dozdaj katoliški listi italjanske Ljudske stranke in stranka sama v kraljestvu niso pokazali pravičnosti do našega naroda.
1) Sredi meseca - aprila izide:	Mladika.
Bogoljuben in poučen list za slovenski narod z leposlovno prilogo.
Od mrtvih vstali Kristus je vstajenje in življenje narodov, ki se udejstvuje tekom vekov v njih krščanski kulturi. Zato je resnično velika noč visoki pražnik krščanske kulture. Če' pa je tako, je velika noč tudi sodni dan predkrščanske kulture, živeče ob odpadu od Kristusa. To idejo izraža offertorij velikonočne maše: »Zemlja se je stresla in spet pomirila: kò se je k sodbi vzdignil
Bog. Aleluja.« — Da, resnično! Kristusovo vstajenje od mrtvih je veličastna sodba: izpričuje božanstvo Kristusovo in božjo resničnost njegovega nauka; obsoja pa njegove sovražnike teda-njega časa in vseh vekov in vse nauke, ki so njegovemu nasprotni.
Zato veselo zaupajmo zase in za svoj krščanski narod: zakaj Kristus kraljuje!
Znanstvo.
Kantov kriticizem in temelji krščanstva.
š	(Nadaljevanje.)
Dr. Josip Ličan, profesor bogosl.
Kantov apriorizeni, subjektivizem in agnoscitizem nevzdržijiv.
Kant trdi, da izvirajo nujni in občni elementi, na katerih sloni vsa izvestnost našega znanja, ne iz izkustva, temveč edino le iz ražmišljujočega razuma, ter so izključno le njegov proizvod, češ v posameznih predmetih, ki so poedini ih kontingentni, se tisti ne morejo nahajati, in razum ne more iz njih razbrati nujnosti in občnosti. «oda ravno v tej zadnji motivaciji tiči glavni pogrešek Kantovega dokazovanja. Kant domneva, da vsled tega, ker ločimo nujno in občno od poedinega in slučajnega, se. obSro in nujno nikakor in v nobeni obliki ne nahaja v poedinem. Radi tega, meni, da nima objektivne realnosti, ter izhaja izključno le iz notranjega ražmišljujočega subjekta. Kantu torej niso predmeti, ki določajo zakone znanosti in resničnosti, temveč razum daje zakone predmetom.1) Na tej podlagi je gradil dalje Fichte ter prišel do zaključka, da je misleči subjekt (»jaz«) absolutno bitje, Schelling pa je postavil načelo, daje »i d e a 1 n o« (umstveno) istovetno z »r e a 1-n i m« (stvarnim). Tudi Hegel dokazuje, da je isto »misliti in biti«. Po, tej poti so prišli nemški filozofi po velikem trudu do stare zmote Parmenida: to gar noéin te ,kai éinai (perì physeos — 41)1 2).
^ Proti Kantovim izvajanjem ugotavljamo:
10 Neovrgljivo dejstvo je, da se nahajajo v našem umu, pojmi občnosti in nujnosti. To priznava sam Hegel, Hume in tudi Kantov kriticizem.3)
1)	Kant, Kritik der reinen Vernunft. Aufl. 6. str. 304.
2)	M. L i m b o u r g Quastion. nietaphys. 1S83, str. 177.
s) Z i g 1 i a r a, Sumrria philosoph., 1905, I. str. 241.
Slednji jih pripisuje — kakor smo zgoraj videli — subjektivnim kategorijam, katere postavlja v razum »a priori«, ker jih ne moremo črpati iz zunanjih predmetov, ker so ti le singularni in kon-tihgentni. Toda tu vprašamo s Zigliaro (1. c.), ali ni razmišljujoči subjekt tudi tak poedinec, ali ni tudi kontingenten? Toda če one oblike univerzalnosti in -nujnosti ne morejo biti v predmetih iz enostavnega razloga, ker so same kontingentne in singularne, ne morejo pač izhajati niti iz razmi-šljujočega subjekta, ker je istotako singularen in kontingenten. Vsled tega moramo dosledno odkloniti one aprioristične oblike, na katerih sloni celi Kantov sestav o apriorizmu.
Pomislimo dalje, da je tu le dvojna možnost: ali izhajajo one Kantove oblike v razumu ali iz kacega zunanjega principa — izven našega razu--ma — -ali pa iz bistva naše duše. Če je prvo, so Kantove kategorije in ideje le odsvit ali predstava teh predmetov, torej so v tem slučaju predmeti vir poznanja, ni torej res, da stvari na sebi ne poznamo, temveč bi bile ravno one stvari prve, na katere-se naš razum naslanja. Če pa izhajajo iz notranjega principa, iz bistva duše, bi morale £iti one oblike tu nekaj objektivnega, torej bi bil naš razum princip vsake objektivnosti. Ker so pa one oblike univerzalne in neskončne, bi sledilo, da je naš razum neskončen. To pa nas dovede v panteizem. A temu dosledno, bi morali biti umski pojavi pri vseh ljudeh pojavi istega vsebitja, ki se javlja v posameznih ljudeh. Toda kako je mogoče, da kar je enemu resnica, je drugemu laž, kar je enemu dobro,"ie drugemu zlo? ( Isto vsebitje je v neprestanem protislovju samo s seboj. Sledilo bi tudi iz tega, da ni bistvene razlike med resnico in lažjo. To pa pomeni grob vsake znanosti. Sledilo
bi. da ni razlike med grehom in čednostjo, kar po-menja zopet grob vsega moralnega življenja.1)
2.) Kant trdi dalje, da občnosti (univerzalnosti) ni pod nobeno obliko v zunanjih predmetih. Tu moramo razlikovati med fizično občnostjo in pa med metafizično ter trdimo: Gotovo, fizične občnosti ni v predmetih; pač pa metafizična. Ta se zrcali v vseh predmetih ter ima Svoj izvor v večnih idejah božjih.
Naš razum doznava — se ve pred vsem posamezne fizične pojave, kolikor se mu predočuje-jo po čutih. Te predstave premotruje in razbira z duševnimi svojimi zmožnostmi ter pride po teh do pojmov občnosti in nujnosti. Sv. Tomaž uči tozadevno: »»Forma sensibilis alio modo in re, ciuae est extra n;entem, et alio modo in sensu, qui suscipit formas sensibilium absque materia, sicut colorem auri sine auro, et similiter intellectus species corporum, quae sunt materiales et mobi-les recipit immaterialiter — nam receptum est in recipiente per modum recipientis. Dicendum est ergo, quod anima per intellectum cognoscit cor-pora cognitione immateriali, universali, - nece-saria.«5 * 7) Kantov argument dokazuje le, da čuti ne morejo do cela obseči občnosti, a pozabil je pri tem, da ne čuti, ampak razum izvaja ono odmišlja-njeB) čutnih predmetov. Uprav to delovanje našega duha je najboljši dokaz, da naš razum ni tvoren, ni čuten.
Vse izkustveno dušeslovje potrjuje resničnost našega izvajanja. Dr. Jos. Geyser, eden najboljših modernih raziskovavcev spoznavnih teorij, piše: »Der Grund, der an dem Schauen des ailge-meinen SoSeins Ton, Farbe usf. zweifelnv liisst, liegt in der verkehrten Meinung, man miisste daš allgemeine Ton - sein (Farbe - sein) getrennt von dem singularen Ton (der bestimten Farbe) ftir sich schauen, es gewissermassen neben und ausser dem singularen Sosein erblicken. Das aber ist selbstverstandlich eine Unsnoglichkeit, weil so-wenig eine Figur ein Dreieck im allgemeinen selu kanu, sonderà notwendig ein Dreieck in einer be-stimmten Form ist, ebesowenig ein Ton anders als in der Form eines bestimmten Toneš sein kann. Nur im und am singularen Ton liisst sich mittelst vergleichender Akte das allgemeine rTon — sein erschanen.«1 2 * *) Svoje raziskovanje sklepa z besedami:	'	.
1) Prim. v Civiltà cattolica — 1908, IV. str.
48 nasi., članek: »II criticismo Kantiano — demoli-
tore della scienza«.
6) Sv. Tomaž: Stimma Theol., qu., 85, art. 2.
6)	S to besedo označuje dušno »abstrakcijo«
Vikt. Bežek v »Občnem ukoslovju«, 1919, str. 9.
7)	Dr. Jos. Geyser: Grundiegung der Logik
und Erkenntni'stweorie,* 1919, str. 374.
»Jedes konkrete Sein ist... die letzbestimmte Form eines unbestimmten, allgemeinen Soseins ... Die Begriffe (der) allgemeinsten Soseinsformen alles Seienden sind die von Aristoteles gesuchten
Kategorien.....Hieraus ersieht man, dass — im
Gegensatz zur Ansicht Kants und gewisser Neu-kantianer — die Kategorien nicht apriorisch aus irgend einem gemeinschaftlichen Prinzipium de-duziert werden diirfen, sondern aus der Erfahrung und dem faktischen Stande der wissenschaitli-chen Erkenntnis zn entnehmen sind.«8 * 9)
3.) Kant na glavo postavlja razmerje našega razuma do zunanjega. sveta. Priznana resnica je, da naš razum je le pasivna možnost, ki sprejema po čutih od zunaj razne vtiske ter razmotriva potom odmišljanja^občnost v predmetih.' Aristotel imenuje naš razum »tabula, in qua nihil est scriptum;« ”a) Kant pa vidi v njem izključni vir vsega znanja.	,
Dvoje predpogojev je potrebno, če se hoče delovanje razuma dejstvovati: Notranja zmožnost razuma in pa vplivanje zunanjega sveta na razum. Ce hoče mlin moko mleti, treba je za to potrebnih strojev — koies, kamna — a to ne zadostuje. Potrebujemo še vode, da goni mlinska, kolesa; potrebujemo. pšenice, ki jo med mlinske kamne usipljemo.
Subjekt in objekt je potreben. Isti Dr. Geyser piše:.»Ohne das geistige Schauen einer Anzahl von Bedeutungseinheiten gibt es prinzipiell kein Ver-stehen von Wortern. Darum baut eine Erkenntnis-theorie, die..... dieses Element vernachlassigt, ani Flugsand, oder gibt uns Schalen, ohne sich um die Kerne zn kiimmern. Was aber gehoft zum Schauen von etv/as? Selbstverstandlich der Schauen-de. Aber noch mehr das Dasein des zu schauenden Ohjektes, Zuert muss evident das zu Schauende sein, einerlei wie und wann es entstasden sein mag, ehe es von dem wahrnehmenden Subjekt erschaut werden kann. Also geht nicht nur von seiten des erkennenden Subjekts, sondern atich von seiten des Erkenntnisobjektes, das Sein notwendig dem Dènken und Erkennen voran. Denn wàre nicht urspriingiich ein Sein, so liesse sich nichts erschauen, und ware dann die Kenntnis von Bedeutungen etwas prinzipiell Unmogliches. Damit ist der Idealismus wesensnotwendig gerichtet. —-Aber das Sein darf nicht bloss irgendwo in GoBes Welt existieren, sondern muss in eben deni Subjekt sich finden, von dem es geschaut wird. Also besteht die Urbedingung fiir die Moglichkeit alles Denkens und Erkennens im Dasein von Subjekten, die die Fahigkeit besitzen, ihr eigenes Sein zu schauen und so schauend die Kenntnis bestimmter Bedeutungseinheiten zu erlangen. Folglich. ist das
s) Dr. Jos. Geyser, 1. e. str. 376.
9) a) S. Tomaž; Summa Theol, qu. 84, odst. 3.
Sein das Erste, das Deuken und Erkennen aber das Zweite. Und so kann nur gerade das, Gegen-, teli des ideal. Dogmas die Grundlage und den Ausgangspuiikt der Erkenntnistheorie bilden.«9 b)
4.) Ni res, kar trdi Kant, da ne moremo imeti prave izveš tnosti o zunaiijih predmetih. Naši čuti nam pričajo, da v,resnici obstoji zunanji svet. Dobro razločujejo zunanje vzroke, ki povzročajo v njih razne senzacije. Zavedamo se, da je senzacija sicer le subjektivna modifikacija subjekta, a vemo tudi z gotovostjo, da ni nikakor izključno le operacija subjekta. Trojih pojavov — se človek dobro zaveda:	Prvič, da so take senzacije v nas,
drugič da teh senzacij ne povzročamo'mi. Tretjič, da senzacije predstavljajo, kar od nas nikakor ne zavisi, če so vsi pogoji za senzacijo dani. To pa zadošča, da z vso izvestnostjo lahko trdimo, da obstojajo resnično objekti izven nas. Da^ zavedamo se, da cesto dozirava naš razum objekte, ki jih ni sam iz sebe produciral, in jih v sebi niti ne najde, da, predmete, ki se brez njegove volje, da celo proti njegovi volji pokažejo na površju. Taki predmeti so brezdvomno od zunaj. (Prim. Dr. Fr. Egger. Propaed. phil., 1893, str. 184).
Pri tem se sklicujemo na zdrav človeški razum. Vsakdo zdravega razuma je prepričan, da celi telesni svet z vsem kar nam nudi, ni plod naše notranjosti, temveč da biva realno,in resnično izven nas. Da, najhujši idealisti niso o svojih argumentih prepričani. »V praktičnem življenju vedejo se tako, da delajo proti svoji teoriji. Cernu pač izdajajo svoje opise, če jih ne smatrajo za objektivno resnico? Čemu razlagajo svoje misli svojim sovrstnikom in jih hočejo ohraniti svojim potomcem, če so iste le hipni proizvod subjektivne predstave-brez realne podlage.10) — Naj navedemo tu še besede istega Dr. R e i n h o 1 d a: »Ko bi ne bilo realnega sveta in ko bi svetovna slika bila le proizvod naših možganov, bi svetovno sliko tudi pri zaprtih očeh zrli. Vsako poznanje mora naravno biti ob jednem subjektivno in objektivno. Subjektivno, ker je notranji čin subjekta, objektiv^ no, ker je doznanje predmeta od subjekta različnega. Ker pa ta predmet ne more biti po svojem realnem bistvu, temveč le v po d ob Pa) navzoč v razmišljajočem subjektu,..., vsled tèga se ne
Bb) Dr. Jos. Geyser, 1. e. str. 364.
10) D. G. Reinhold: Der alte u. der neue Glau-be, 1908, str. 21.
“a) T. Pesch pojasnuje: »Naša predstava, t. j. po našem dejstvovanju ustvarjena podoba, ni le znamenje, da biva istiniti zunanji svet, temveč tudi podoba tega transcendentalnega sveta, po kateri spoznam st v a r i, kakor so«. (»Das Weltphanomen« — Erg. H. zu »Stimmen aus M. P 16,1881, str.-60.)
morejo seveda vse istinite lastnosti objekta vtisniti v subjektu, ampak le one, kojih posnetek je omogočen po . posebnih lastnostih spoznavajoče zmožnosti. Tako spoznamo z očesom le obliko in barvo, ne pa okusa in vonja jabolke. Iz te nujne primesi subjektivnega elementa pri vsakem do-znavanju, se pa ne sme sklepati, da je isto ne le po obliki, temveč tudi po stvari le~ nekaj čisto subjektivnega, ki pogreša objektivno resničnost. S tem se pojem, pa tudi možnost vsakega doznanja popolnoma uniči.11 b)
Trdi se lahko, da je naše poznavanje po čutih nepopolno, a nikakor ne, da nima nobene realnosti. — Dobro dostavlja Limbourg: »Damu quidem, notitiam quam de rerum essentiis ha-bemus, esse imperfectam; sed vero imperfecta cognitio non est nulla.. Quoniam — non omnes res tot obiiciant qualitates, quot ad eorum essen-tias determinandas opus nobis sunt, aut tot saltem perspectas non habemus proprietates, quot ad cla-ram notitiam effigendam desiderantur, exten-s i v e mancam esse hanc notitiam facile concedi-mus. Quin imo harum etiam, quas satis cognitas habemus essentiarum proprietates, omnes vixper-penetramus atque ob has abditas rerum qualitates ac proprietates intensive etiam imperfectam esse, quam de rebus copiamus notitiam haud infi-tiamur...
5.) Kantova teorija vodi naravnost v s k e p-ti c-iz e m kljub temu, da j.e hotel Kant ž njo ravno Hume-ov skepticizem pobijati. Iz skepticizma je zašel v agnosticizem. _ Večkrat trdi Kant, da nimamo »o stvari na sebi« objektivnega spoznanja. Dvojno vrsto pojavov priznava Kant v našem razumu: Pojave čutnosti »Sinnenwesen« ali »Fenomeni«, ki jih čuti razumu prijavljajo, in pa pojave razuma »Verstandeswesen« ali »noumena«. Pri dejanju razmotrivanja se mora k »fenomenu« pridružiti umski »noumen«. Toda kaj je Kantu ta »neumen«? »To kar imenujemo »noumen«,’— pravi, — se ne sme razumeti-, kakor le v negativnem zmislu. Po vsem tem, ostane nerazumljiva mqž-nost teh »noumenov« ih izven sfere fenomenov za nas ni druzega kakor praznota.« — Noumen je čista logična oblika, ki nima objektivne realnosti, dasi se nam zdi na način, kakor biva kaka stvar sama na sebi11 12 13 14... Vsi noumeni ali pojmi in vsa načela razuma, ki se z objekti možnega iskustva ne družijo, so daleč od resničnosti, in ne povzročajo druzega, kakor le videz in iluzijo.«1!)
Če so torej načela razuma le iluzija, ostane iluzija tudi če se ista načela družijo s pojavi čutnosti. Odpirajo se na široko vrata skepticizmu in
11 b) D. G. Reinhold, 1. c. str. 19.
12) Limbourg, i. c. str. 85—86. ■
;13) Kant, Kritik der reinen Vernunft, K. 15; 20.
14) Schulze, Philosophie, K. 11.
po njem agnosticizmu. Kant sicer govori o neki realnosti, a razume le realnost našega subjektivnega razmišljanja, taji pa njegovo objektivno realnost. In tu lahko rečemo, kar pravi P. Gredt o skepticizmu sploh: »Cum dicit (scepticus) se nihil certo scire, profitetur se esse, se admittere prin-cipium contràdictionis, se scire, quid sit scire et nescire, quid sit certum et incértum. Ceterum eius est probare assertionem suam »se nihil certo scire posse« nam quod gratis asseritur, gratis negate. Quod si hoc lacere conatur, necesse est admittat principia certa, ex quibus eius demon-stratio procedat et iterum sibimentipsi contradi-cit.«1*)
Lepo je orisal ta skepticizem dr. Aleš U še-n i č n i k:
»Svet je — po tem sestavu — le igra, le prikazen moje dušnosti; in če jaz po svedoštvu svojih čutov sodim, da je zunaj mene pisan svet, je to le slepilo in videz. Jaz sem — če smem verjeti svoji zavesti — a vse drugo, je projekcija mojega
»jaz«-a, iluzija moje duše-----Vse je dim, nič ni
izvestno----Kaj je veda? Igrača duha s svojimi
predstavami. Kaj je morala? Igračkanje duha s svojimi ukazi. Kaj so ljudje? Tvorba mojega duha .... Kaj je vesoljstvo? Sfera mojega duha. Jaz sem, pa ne vem kaj. Jaz sem, pa ne vem odkod. Jaz sem, pa ne vem zakaj. Ali sem prav za prav še res jaz? Kdo pa jamči? Zavest? Kaj je zavest? Nekaj je, in tisto nekaj sanja, da je jaz. Ali blaz-
nim? Ce je vse to podobno blaznosti, tedaj je logična posledica moderne filozofije blaznost.«16) :
6.) Obsodbo svoji teoriji je podpisal Kant sam:	V domnevi, da postane drugi Ko-
pernik v filozofiji, sklenil je poizkusiti s trditvijo, da se ne sme naše umovanje,po predmetih ravnati, temveč nasprotno, da se »morajo predmeti ravnati po našem umovanju.«17) — »A ko si je to trditev izbral za fiksno izhodno točko, zapletel se je v labirint nerešljivih ugank in protislovij in je zapravil svojo neoporečno veliko bistroumnost na sisifovem delu.«18) Tako veliko protislovje je v Kantovih sintetičnih sodih a priori.19) A s tem, da je Kant označil naše umovanje za zgolj subjektivno, je označil tudi svojo lastno kritiko le za subjektivno, — njegovi spisi nam niso mogli predočiti »stvari, kakor je sama na sebi« — ker je to — po Kantu — nemogoče, a tudi »pojavov« ne more z vso izvestnostjo razumeti. Kantova teorija pomenja — pravi dr. Reinhold — samomor, vsakega umovanja. Veliki Kant je. s svojo občudovano svetovno modrostjo le nova izdaja onega slavnega moža. ki ši vejo odžaga, na kateri sedi.20)
Zaključimo. Tla so spodmaknena Kantovemu apriorizmu z dokazom, da prične naše umovanje pri zunanjih predmetih, njegovemu subjektivizmu z dokazom o realni zvezi med umskimi pojavi in zunanjo stvarjo in slednjič agnosticizmu v iz-veznosti našega znanja o zunanjem predmetu. Kantova umska teorija je torej neutemeljena.
Socializem in nacionalizem.
(Konec.)
(Ivan Reje c.)
IV.
V vseh treh oblikah demokratičnega pokreta: v nacionalnem, liberalnem in socialističnem vidimo na delu ene in iste ideje demokracije, a nosi-telji gibanja so različni, To je, da je narod, ki se je dvigal, dal svojemu pokretu drugačno obliko in drugo vsebino, kakor pa posamezen stan naroda. In zopet so bili cilji liberalnega grajanstva v gospodarstvu in politiki na prvi pogled tako zelo drugačni od smotrov socialističnega delavstva. A različnost je pač bolj v oblikah kot v bistvu. Bistvo vseh demokratičnih pokretov je težnja po boljšem gospodarskem deležu in večji politični meči tistega subjekta, ki gibanje nosi. Prosveta ali kultura je pa na eni strani neogibno mogočno sredstvo, ki vodi kvišku narod ali kako plast naroda, na drugi strani pa bi ona morala biti naj-
I5) P. Jos. Gredt O. S. B.: De cognitione sen-suum externorum«,'1913, str. 79.
boljši in trajni sad dosežene visoke stopinje gospodarskega in političnega razvoja. A prav pogosto je opažati, da izredni uspehi v bogastvu in politiki kakor strup jamèjo razkrajati narod ali nekatere njegove sloje. Najprej odpove etična in ž njo tako tesnp združena socialna kultura, na kar začne propad tudi na drugih poljih. Zgledi se ponavljajo malone v vsakem veku svetovne zgodovine.
Ker imajo vsa demokratična gibanja toliko skupnega v idejah in ciljih, se pozornemu mislecu odpira sled še do njih globljih skupnih pogojev. In res jih je najti.
■_______• / •
1B) Katol. Obzornik, 1906, str. 324 v članku: »Zadnja beseda nevere«.
17) Kant, Kritik der reinen Vernunft, S. 17.
1S) A. Peters,’ 1. c. str. 105.
10) Gl. obširno razpravo o tem T. Pesch: Das Weltphaenomen. Erg. H. Stim. M. L. 1881. 16.
50) Dr. Reinhold, 1. e., str. 21.
Družbeni ustroj pri vseli kulturnih narodih, kar nam jih zgodovina kaže, je tak, da se ločijo stanovi po delu in opravku. Ni dvoma, da delitev dela tem bolj napreduje, čim bolj kultura uspeva na globoko in široko. Ta socialni zit-kon je pač utemeljen v sami človeški naravi, in sicer v njeni različnosti in njeni enakosti. Ljudje smo jako različni po sposobnostih, nadarjenosti, nagnenjih, ta različnost se še pòostruje vsled neenakih vnanjih pogojev razvitka. Vendar pa je zopet v ljudeh toliko enakosti narave in potreb, da kar enemu služi, tudi drugemu prav pride. Začetek vsakega napredka pa vselej izhaja od posameznikov ali od male skupine ljudi. Večja sposobnost in sreča doseže tudi večje uspehe. Pridobljene materialne, dobrine kot dediščina prehajajo na otroke, katerim gmotno blagostanje odpira pot k višji izobrazbi. Prednost bogastva in izobrazbe pa zagotavlja tudi socialno prednost in politično moč. A ker so odlične sposobnosti v zvezi sè srečo dane le malemu izbranemu številu -ljudi, zato je vedno le manjšina tistih, ki se dvigajo nad svojo okolico z izrednimi uspehi, in čim više se vzpenjajo, tem več drugih puščajo za seboj. Odtod prihaja, da ima ustroj družbe kulturnih narodov nekako obliko piramide; njen koničasti vrh tvorijo maloštevilni sloji, ki imajo v lasti večino bogastva in politične moči ter svojo posest radi zavarujejo še s kodificiranimi privilegiji; široke dolenje in osnovne plasti naroda pa so delavci vseh vrst, ki proizvajajo zlasti gmotne vrednote, ter po številu naravnost dušijo »aristokratične vrhe družbe«.
Včasih ima razdelitev na vladajoče in služne stanove svoj izvor tudi v zgodovinskem dejstvu, da je bil en narod po drugem-zavojevan in ušuž-njen. Tako smo Slovenci na zemlji, koder bivamo, sicer grudoroden narod, a do pred enim vekom smo bili zgolj podložniki nemških gospodarjev, najsi so že bili graščaki ali podobno. Tako razmerje je obstojalo izza časov, ko so bili Karolin-žani naše dede podjarmili. In tudi ko je bil edini naš narodni sloj, kmet — podložnik, pred blizu sto leti zadobil nekaj svobode im veljave, je bila v veliki meri ostala gospodarska in politična od-_ visnost našega naroda od Nemcev v Avstriji do razpada te države. Danes smo Jugosloveni zasedenega ozemlja prišli v politično odvisnost od Italije, in očitno je, kako nas zajemi je bolj in bolj tudi mreža gospodarske in kulturne odvisnosti.
Socialna zgodovina kulturnih narodov pa pozna še drug zakon, ki v družbi deluje v-nasprotni smeri od gori opisanega. Iz spodnjih plasti prebL vavstva, iz tega širokega narodnega temelja, vedno zopet zdaj posamezniki, zdaj večje skupine,' zdaj celi sloji stremijo kvišku ter si z izrednimi sposobnostmi, z veliko eneržijo in srečo povzpenja-jo v višje razrede, pridobivši izobrazbo, bogastvo
in politični vpliv. Iz rimske zgodovine je klasičen primer boj plebejskega sloja za gospodarsko in politično izenačenje s patriciji. V prvi polovici srednjega' veka, se je mej krščanskimi narodi, ob vodstvu cerkve bolj in bolj osvobojal stan suž-nov; a proti koncu srednjega veka je po mestih kulturne Evrope stan rokodelcev zastremil kvišku ter si izvojeval gospodarsko in politično veljavo poleg bogatega trgovskega stanu. Iz novega veka sem zgoraj obravnaval primere k svobodi in moči stremečih odvisnih narodov, meščanov in pa industrijskih delavcev.
Tako se mej seboj dopolnjujeta oba socialna zakona, o katerih razpravljam. Zakon delitve dela ima za posledico v družbi diferenciacijo stanov, ki se le prerada izprevraČa v izkoriščanje nižjih stanov po močnejših višjih in vodi do boja stanu zoper stan: do Klassenkampfa. — Zakon pa, ki žene nižje sloje kvišku, da se povzpenjajo z nižjih socialnih stopinj do višjih, boljših in vplivnejših, ima zopet za posledico izravnavanje socialnih prepadov v družbi. Oba zakona pa služita višji enoti, ki je:	ravnotežje v organizmu človeške
družbe.
V.
Tu podani zgodovinski in miselni pogled na pogojp in gibalne ideje demokratskih pokretov v novem času nas pred vsem prepričuje, da je demokratsko gibanje — dokler ne doseže svojih naravnih svrh — neodoljiva sila, zato ker je udejstvovanje enega naravnega zakona človeške družbe. Ko pa gotova oblika demokratskega pokreta dospe do vrha, je naravno nasičena in tedaj izgubi svojo elementarno silo ter otrpne. V tem stadiju je danes tako zvani liberalni pokret grajan-skih vrst, ki zajemlje svojo umetno moč le še iz ‘ zveze s kapitalizmom. A ta je nenasiten, zato ruši ravnotežje človeške družbe ter budi reakcijo. Tudi nacionalni pokrèti velikih narodov so naravno nasičeni, v kolikor se zopet ne istovetijo s težnjami nenasitnega mamonizma, ki razteza svoje kremplje širom sveta po vedno novih žrtvah.
Drugače pa je s težnjami malih narodov in delavskih stanov. Ti so pred zadnjo veliko vojsko bili daleč od svojih naravnih svrh. In res, dasi veliki narodi v zavezi s kapitalizmom kujejo dosedanjim žrtvam tudi za daljnjo bodočnost najtežje okove, je vendar očitno, da bo zrrtaga na strani malih narodov in delavskih stanov. Ideje v zvezi z naravnimi zakoni so močnejše od umetne zveze svet vklepajočih velikanov: kapitalizma in militarizma. To je pokazal tudi rezultat zadnje vojske.
Boj še ni končan. A obe veliki stranki čutita, da je- blizu — če fle katastrofalen — pa vsekakor odločilni stadij boja. Zato nervozna in napeta pripravljenost na obeh straneh. Kos jugoslovenske-ga naroda v zasedenem ozemlju je v svoji narod-
ni celoti prepuščen v žrtev ne samo italjanski politični oblasti, ampak tudi italjanskemu kapitalizmu. Zato se zdi naravno, da se socialno-demo-kratska politična organizacija ponuja narodu za rešiteljico vabeča ga v svojo organizacijo, k svojim idejam in ciljem. Zdi se, da je tak košček naroda, ki je obsojen na rudimentarno, okrneno narodno življenje, ves in cel poklican v tabor proletarske bojne vrste. In res je bilo izza okupacije čuti takih glasov, ne samo iz vrst drugih stanov, ampak celo mej duhovniki.
In vendar moramo ne samo v zavesti svojega duhovniškega poklica, ampak pred vsem iz ljubezni in pravice do naroda odkloniti tisto obliko socialistične demokracije, ki se danes pri nas predstavlja; odkloniti zlasti njeno najnovejšo obliko boljševizma.
Toda krivica najbolj grobe vrste je, če socialistični žurnalisti — kakor n. pr. pisec uvodnega članka v 1. št. »Dela« — podtikajo krščanstvu, kakor da bi hotelo vse socialne zlorabe in krivice kriti z božjo autoriteto. Take blasfemije more pisati le, kdor proti boljši vednosti dejstva potvarja, ali pa kdor popolnoma nič ne ve o socialnem delu katoliške cerkve izza njenega obstanka, in nič o dejavnosti krščanskega socializma, v dobi zadnjega veka na Angleškem, Nemškem ... in tudi na Slovenskem.1) Brez vsakega pretiravanja rečem, da je en sam red katoliške cerkve, red »usmiljenih sestra« obrisal z lic trpečemu človeštvu več solza kot vsa socialna demokracija skupaj.
O socialni sposobnosti krščanstva pa postavim sem sodbo' moža, ki nima krščanskega prepričanja — nemškega narodnega ekonoma S c h m o 11 e r j a, ki izjavlja: »S krščansko bogo-vdanostjo se je vzbudilo tako samozatajevanje, ki
B Ali res ni mogoče vpeljati nekoliko' več pravicoljubnosti in resnicoljubnosti v liste gotovih stranek? Ali mora res »vtisek na ulico« biti edino merilo za vrednost pisave? Drugod na svetu tudi socialisti čutijo kaj odgovornosti za to, kar ljudstvu pišejo. Monakovsko socialistično glasilo »Miinchener Post« je v št. 104. (6. V. 1919) pod naslovom »Christentum und anderes« zapisala: »Des Christentums Geschichte ist ein ein-ziger grauenvoller Strom von Blut und Teauer.« A že drugi dan (št. 105 od 6. V.) je popravljala: »Wir brauchen nicht auf die Zeit des Mittelalters zuriickzugehen, um den gewaltigen geistigen Ein-fluss des Christentums auf die sozialen Ideen-richtungen der Zeit nachzuweisen ...« »Die ganz unchristliche Stellungnahme (einiger Priester fdr den Krieg) darf uns nicht zu ungerechten Urteilen iiber- das geschichtliche, kulturelle und sozial-ethische Wirken des Christentums iiberhaupt verleiten.«
se je vzpenjalo do moraličnega heroizma, takači-stota duš in nesebičnost, da je postala mogoča požrtvovalnost za idealne svrhe, katerih prej nikdar niso poznali; ideja bratske ljubezni, ljubezni do bližnjega in človeštva je jela prešinjati vse razmere življenja; omiijevala je trdi pojem lasti, dajala zmago interesom družbe in rodu nad interesi posamnika, razreda in naroda; budila skrb za ubožce in slabotne, kakršne v starem veku zaman iščeš. Ideja enakosti pred Bogom se je pri- ' družila obstoječim trdim družabnim razlikam ter jih pomirjevala in omiijevala. Vsakemu, tudi najnižjemu, se je priznavalo dostojanstvo človeka.« (Grundriss d. allg. Wirtschaitsl. s. 1, 1908, 79, gl. pri Peschi! S. J.. Ethik u. Volkswirtschaft, Herder 1918.)
Tako spričevalo daje socialnemu udejstvovanju krščanstva mož, ki ni kristjan, a je strokovnjak. Na drugi strani pa prihajajo diletantje, ki posledice odpada od dejanskega krščanstva, kakršen je liberalni kapitalizem, cerkvi na rovaš zapisujejo. Lah'ek način boja pred nerazsodno množico, a nepošten!
Ko pa govorim o sadovih socialne demokracije, ne maram klicati na pričo njenih protivni-kov, marveč same njene predstavitelje. Tako sem storil že zgoraj. Naj navedem tukaj samo še tako značilne besede, katerè je zapisala »Miinchener Post« 1. V. 1919: »Solnce človekoljubja in brato-Ijubja je otemnelo;. dan pomladnega socializma, čegar vzhodu smo včasih z upanjem naproti zrli, vzhaja krvavo rdeče.. ■ Postanimo resni in preudarni! Vse nas sili, da se v teh dneh maja vase obrnemo ter se izprašamo, če smo še socialisti... Zakaj socializem ni evangelij sile, ampak pravice.«
Da, izprašajmo se, če smo še socialisti! Jaz bi upal reči te vrste socialistom, ki danes nastopajo v imenu tretje internacionale:' Vprašajte se, če ste sploh socialisti! Poznamo Frčdčrica Le Play-ta, ki je izmej najodličnejših mislecev n g, polju sociologije. Sociološke probleme in zlasti problem delavstva — je obravnaval na podlagi tako bogatega izkustvenega materiala, kakor nihče pred njim in pač malokdo za njim. Zaključek njegovega življenjskega dela je sledeči'. »Metodični študij evropske družbe me je poučil, da sreča posameznikov kakor blaginja družabnih zvez stoji natanko v razmerju k energiji in čistoti . verskega prepričanja.« (Staatslexikon3 III, 834. Le Play.) Ta mož je tudi izrekel:	Hočem biti
kristjan, da morem biti socialist.
Da, ta je rana sodobne socialne demokracije — ateistična je in materialistična. Odtod njeni neuspehi, kadar poskuša graditi in življenje dati. Socialna demokracija se je odpovedala Bogu, s tem pa se je odpovedala tudi vrelcu vse socialne inspiracije in harmonije. Iz zakladnice krščanstva
so socialisti in boljševiki vzeli's sabo nekatere najpopolnejše ideje, a odtrgane od centralne ideje božje — tiste niso več počelo harmonije in življenja, marveč počelo anarhije. Tè ideje imajo pač moč, da vlečejo mase ljudstva za sabo razdirat in podirat, ,a ko treba graditi, morajo iskati gradiva le v zakladu krščanskega reda.
»Ruska socialistična federativna republika sovjetov« je 16. sept. 1919 po komisariatu za ljudsko justico izdala »Prvo zbirko postav«. (Petrograd 1919.) Tu se vsa zakonodaja označa le za »prehodne predpise«, ki pripravljajo dobo, ko ne bo več treba ne vlade ne postav. A kje na svetu je danes bolj kruta vlada kot smo jo videli v boljševiški Madjarski in jo vidimo v boljševiški Rusiji? In katera vlada rabi toliko militarističnega aparata za svoj obstanek kakor boljševiška? Dejstvo je: če zamoriš vero v Boga ne le na jeziku, ampak tudi v vesti, potem seže oblast le tako daleč, kar seže pest. A oblasti treba tudi boljše: vikom-ateistom, zato pa rabijo toliko pesti.
Kristjani smo pa resnično demokratični, zato ne priznavamo nad sabo nobene oblasti, razun tiste, ki se pravno izvršuje v imenu Boga, našega Gospoda. Ta pa kristjana ne kroti s pestjo, ampak z vestjo. Pest pa kristjani rabimo zoper hudodelce in nepoštenjake,, ki jih bo vedno na svetu v vsaki družbi. »Oblast ni tu, da bi bila v strah poštenemu dejanju, ampak hudobnemu.« Sv. Pavel, Rim. 13, 3.
Drug tak skrajen ideal, ki se pa v rokah socialistov prevrača v svoje direktno nasprotje — je popolna svoboda in enakost vseh ljudi. Krasen ideal: svoboda, enakost, bratstvo — ki vleče nase ljudske mase kakor magnet železne opiljke! A v ateistični državnosti socialistov se ta ideal sprevrže v najhujšo tiranijo za manjšino. Zakaj dejansko si jemlje svobodo le večina za svoje sklepe, katere potem v imenu enakosti vsiljuje manjšini proti njeni vesti. Včasih niti večina ni, ampak le predrzna klika zločincev, ki dela sklepe in tirja izvršitev po kopitu enakosti. V zgodovini imamo dovolj primerov za to. Edina obramba zoper tako tiranijo vesti je spoštovanje božjega in naravnega prava, ki čuva svetost človeške osebnosti in njene vesti, družino in njene pravice. Naravno pravo uči, da je edina upravičenost javne oblasti'"njena skrb za splošno blaginjo. Manjšina v državi se mora v imenu postavnega reda vklanjati večini. Ta pa se mora zopet v imenu pravice vklanjati splošni blaginji.
Materialist pa ne pozna božjega in naravnega prava. Njemu je moč in število vse,'pravo nič. V tem smislu je Pij IX. v syllabu obsodil stavek 60): Auctoritas nihil aliud est nisi numeri et vi-rium naturalium stimma. Avtoriteta ni nič drugega kot večje število in večja moč.
Ti primeri niso morda zgolj teoretične konstrukcije. Zgodovina francoske resolucije, kratka zgodovina boljševiških državnih tvoreb, deloma tudi zgodovina liberalnih demokracij so prave ilustracije k mojim izvajanjem. Vsak resni mislec pa lehko iz teh par preudarkov presodi, da je socialna demokracija, taka kakor se nam danes ponuja: ateistična in materialistična — največja pogi-belj za narod, pa če jo tudi motrimo zgolj sè socialnega vidika. Ista razmatranja bi mogel napraviti še o drugih skrajnih idealih boljševiške demokracije, n. pr. o komuiiizmu, da niti ne govorim o njenem immoralnem stališču glede družine, ki je tudi uveljavljeno v gori imenovani »Prvi zbirki postav« sovjetske Rusije.
Povdarimo k temu še enkrat, da si je socialna demokracija, ko je zavrgla vero v Boga, vzela tudi moč za pozitivno socialno gradbo. Koliko socialnih tipov je ustvarilo krščanstvo tekom vekov, in ni dvorna, da bo našlo v sebi moči tudi za ostvarjenje novega tipa, ki se danes dviga — bolj še problem kot dejstvo — tip socializacije dobrin v večjem stilu. A ta veliki ideal zahteva vzgoje ljudi Jc vesti, k dolžnosti, k zatajevanju. Moč za to je krščanstvo pokazalo v vseh vekih; a njegova moč je Bog. Po pravici pa pravi R. Eucken: »Poruši človeku njegovo razmerje do Boga, tedaj ostane le še »zoološka količina«. Kaj pa naj se š« pd zveze takih bitij velikega pričakuje, ni mogoče nikakor doznati.« (Geistesprobleme u. Lebens-fragen, Reclam, 5993 5, str. 145.1) Nikdar mi resnica podobnih besed ni bila bolj jasna, ko takrat, ko sem preudarjal posnetek že dvakrat navedene »Prve zbirke postav« boljševiške Rusije. Resnično: zakonodaja za zoološke količine«!
Ta dejstva morajo biti za vso duhovščino odločilna. Ateistična socialna demkoracija je pogi-belj za narod. Zato mora biti naša največja skrb versko-nravna vzgoja ljudstva. Vrhu tega po možnosti zastavljajmo moči v socialnem in političnem dehrza narod. Tu moramo iti vzporedno sè strankami, ki vsaj v javnem delu ne sledijo ateizmu, in take so danes naše nacionalistične stranke.
A naš nacionalizem nikakor ni morda abstrakcija iz dobe romantikov, še manj pojem iz li-beralno-kapitalistične šole. Ne, naš nacionalizem je vzgojno, izobraževalno, gospodarsko, organiza-torično delo za narod, ki je še tlačen in izkoriščan, ki ima pred sabo že po naravni postavi narodne demokracije še dolgo pot do vrha in cilja svojih naravnih pravic. V tem delu so nam vzorniki premnogi slovenski in hrvatski duhovniki — največji vzornik pa rajni Krek.
1) Nekateri citati v tern zadnjem kosu razprave niso originalni, ampak vzeti iz Allgem. Rundschau, Miincheit, XVI. (1919) 295 ss.
Nismo pa v oprečju z vsakim Socializmom. Lahko rečemo, da čisto blizu krščanskega socializma stoji reformni socializem angleškega plemena, kakor je sploh zgodovinsko dejstvo, da je angleško pleme (tudi v Ameriki) brez,, utopij in katastrofalnih revolucij umelo iskati in najti v raznih» dobah 'novim potrebam primernih novih socialnih in političnih oblik.
Naj završim to študijo z besedami nemškega narodnega ekonoma Roscherja: »Edina bramba in edino zdravilo zoper razdirajoči socializem je. ti-
sti graditeljni socializem, ki vse ljudi smatra za brate, za otroke nebeškega Očeta. Kakor bi nas bila mogla pristna in splošno razširjena religioznost obvarovati neznosnih-izrodkov obstoječih gospodarskih razmer, tako tudi mej vsemi predlaganimi reformami ni prav nobene, ki ne bi tir-jala bistvenega' ojačenja in posplošenja pristne religioznosti Rot predpogoja, da bi se reforma sploh mogla izpeljati in obstati.« (Geschichte d. Natio-nalokonomie 1874, 1024).
Poroke duhovnikov.
Dr. Josip Ličan.
■ V »Edinosti« z dne 7. marcir"t. 1. je zapisal neki »duhovnik«: Organizirani češki duhovniki sa papeža prosili, naj jim dovoli ženitev; ker jim pa ni dovolil, so se zelo mnogi (Pretiravanje! Op. ur.) kljub temu ženili. In zdaj kaj? Oženjeni so. Njihova ženitev ni sicer postavna, a je veljavna. Poslužili so se preko cerkvene prepovedi božjega in naravnega prava. Sodil in prav razsodil bo pa Bog. —
Dvomimo, da bi bil te besede napisal duhovnik, ki bi moral vedeti, da je cerkveni zbor v Tri-dentu v 24. seji o zakonu določil v kan. 4: Si quis dixerit, Ecclesiam non potuisse instituere impedi-menta matriinonium dirimentia, vel in iis consti-tuendis errasse — A. S. Isto je z- drugimi besedami obnovil novi cerkveni zakonik kan. 1038 § 2. —^Glede porok duhovnikov pa določa istega cerkvenega zbora seje 24. kan. 9: S. q. d. clerfcos in sacris ordinibus constitutos ... posse matrimo-nium contrahere, contractumque validum esse, non obstante lege ecclesiastica vel voto, et oppositum ni! aliud esse, quam damnare matrimonium, qui non. sentiunt, se castitatis, etiamsi eam voverint, habere donurri, A. S: cum Deus id recte petenti-bus non deneget, nec patiatur, nos supra id, quód possumus, tentari. — Novi kodeks pravi v kan. 1072: Invalide matrimonium attentant clerici in sacris ordinibus constituti. Kan. 2368 določa proti takim cerkveno izobčenje.
Čuden je tudi'zaključek v »Edinosti«: Mi pa ohranimo mirno kri in ravno tako lepo mirno priznajmo, da bi v tako velevažni stvari morala biti za vsakega svoboda, kakor jo je dal Bog.
Vprašamo le, koga pa je cerkev silila stopiti v duhovski stan? V tem oziru zahteva in jamči vsakemu največjo svobodo. Kan. 971 zabičuje: Nefas est quemquam, quovis modo, ob quamlibet rationem, ad statum clericalem cogere. Primeri kan. 973 § 1 in 2.
Da, če se dokaže, da' je kdo bil prisiljen sprejeti mašniško posvečevanje, mu novi zakonik
(kan. 214) dovoljuje prestop v laični stan ter ga oprošča od postave celibata in brevirja. Za vsakega je svoboda, kakor jo je Bog dal. To je da če se je kdo že veljavno poročil ali prostovoljno storil obljubo samištva — ni več svoboden, ker se je sam tej svobodi odpovedal.
Napisali smo že zgornje vrstice, ko nam pride v roke štev. 66. »Edinosti«. V- njej opozarjata dva kranjska č. sobrata na neskladnost trditve v, št. 58. »Ed.« ter se sklicujeta na cerkveno prepoved v kan. 1072. Ob jednem se priobčuje dopis »tudi duhovnika«, ki zavrača argument za celibat
iz besed »Karkoli boš zavezal_____«, češ to velja za
dogmatične snovi, ne more pa veljati za vsako cerkveno zapoved. Mi smo tudi mnenja, da se celibat ne da kar neposredno iz onih besed izvajati. Toda pisec v št. 58 je tudi trdil, da je preko cerkvene prepovedi zakon duhovnikov veljaven, dasi nedopusten, češ dotičnik se posluži božjih in naravnih'postav, in po teh je taka zakonska zveza veljavna. Pri tej točki sè nam zdi potrebno nekaj pojasniti, ker trči ravno v nji nespora-zumljenje.
Pred vsem ugotovljamo, da Cerkev ni kršila z uvedbo duhovskega celibata nikakoršnega moralnega načela, ne pozitivno božjega, ne čisto naravnega,. To je razvidno iz jasnega svetopisemskega priporočila: Mat. 19. 10 nasi., 1. Kor. 7, 38;
7.	40, Skr. raz. 14. 1 nasi. Kristusov nauk spopol-nuje pač naravno moralo, nikakor ji pa'v nobeni točki ne nasprotuje. V tem zmislu je triden-ški zbor podal to le dogmatično definicijo:	»Si
quis,dixerìt, statum conjugalem anteponendum esse statui virginitatis vel coelibatus, et non esse me-lius ac beatius manere in vifgiriitates aut coelibatu quam iungi matrimonio; A. S.« (Sess. »24, can. 10.) Denzinger, Enchiridion p. 856.) Razlog za uvedbo celibata je pa »bonum comune«. O tem piše Billot: »De Eccl. Sacramentis« 1908,. st. 384: Si fiat comparata Christiani caelibatus cum matrimonio, se-
éundum quod matrimonìum ordmatur ad corporà-' lem multiplicationem generis Immani, sine compa-ratione melior est coelibatus, qui ordinatur adspi-ritualem perfectionem. Nam tum solum, »bonum comune potius est bono privato, si sit eiusdem generis (S. Thomas)«_____« Si autem sermo sit de
matrimonio secundum quod finis eius est proles educanda ad cultum Dei in religione Christiana, considerandum quod virginitas et caelibatus non ita ad spiritualem individui perfectionem facit, ut inter fines privatos semet contineat. Confert enim, et quidem modo praestantiorf, ad bonum comune so-cietatis, primo quidem ut ingens quodam memoriale coelestis illius patriae, in qua nequenubent neque nubentur sed erunt sicut angeli Dei in coelo. Confert per modum exempli refrenantis — passio-nes. Confert in quantum hominem continentem effieit aptissimum od omnem operam, quae in proximorum utilitatem tam corporalem, quam spiritualem impenditur, prout perpetue docet ex-perientia. Confert in quantum disponit ad vitam »contemplativam.« Sv. Tomaž pravi na kratko: »Bonum comuné est potius bono privato, bonum divinimi potius humano bono, bonum animae prae-fertur bono cofporis. (S, 2, 2, q. 152, a. 4).
Drugo — ne smemo pozabiti, da je. zakon po svojem bistvu pogodba in v krščanstvu zakrament (Trid. zb. 24, 1), kar je eno z drugim tako tesno spojeno, da se ne da ločiti. (Prim. papeževo okrožnico »Arcanum« z dné 10. febr. 1880).
•— Pri tej pogodbi so poleg naravnih in pozitivno božjih pogojev merodajni tudi cerkveni predpisi, ker katoličan ni le človek in stvar božja, ampak tudi^sin Cerkve. Tudi država sme v nebistvenih stvareh — v gotovem delokrogu — dajati predpise tej pogodbi, ker katoličan je tudi državljan.
A poudarjamo, da pri tej zakramentalni pogodbi, ima glavno in odločilno besedo Cerkev. Tu pač velja citat:. »Karkoli boš zavezal...«
Razlog pa je ta: Cerkev ima glede zakramentov sploh od božjega Ustanovnika oblast in dolžnost nositi jih, veljavno jih deliti, in sporna tozadevna vprašanja reševati. Da še več.1 Tanquerey —- postavlja sporazumno z. najodličnejšimi dog- . matiki to le načelo: »Christus nòn determinavit materiam et formam Sacramentorum usque ad ultimas individuationes, sed Ecclesiae reliquit po-
téstatem aliquas mutationes facere, salva eorum substantia, quatenus a Christo fuit praescripta. Ita sane constat ex mutationibus, quae teste histo-ria, in materiis et formis sacramentorum locum ha-buerunt et ex Tridentino declarante: »hanc pote-statem perpetuo in Ecclesia fuisse, ut in Sacramentorum dispensatone, salva eorum substantia, ea statueret et mutaret, quae prò rerum, tempo-rum, locorum varietate magis expedire iudica-ret.« (Sess. 21, c. 2) — Synopsis Theol. dogm. spec. 1914, II. st. 203. —
Navedimo vzgled: Kristus je določil za tvar sv. krsta vodo. Vsled tega ne more Cerkev mesto vode vina uvesti. Pač pa .sme določiti, kakšna voda je veljavna (ali vegetalna, ali živalska, ali le naravna in mineralna.)
A fortiori velja to glede sv. zakona, čigar zakramentalna pogodba je izročena Cerkvi v po-1 drobno regulacijo. A tvar sv. zakona so ravno osebe, do katerih ima Cerkev posebno sodnost. Lepo razlaga to zadevo Billot (1. c. II. p. 455): »Ecclesia nihil potest in sacramentis, in quibus Christus per semetipsum omnia in individuo determinavit - Concedo; in aliis-Nego. Instituit Christus contractum' legitimum inter christianos tamquam exterius matrimoni! Sacramentum, coaditiones autem iegitimitatis ipse per seipsum non ita determinavit, ut non remaneret locus ampliori determinationi per sanctiones canonicas. Quare ecclesia immutaret substantiam sacramenti, si faceret, ut contractus legitimus inter baptizatos amplius sacramentum non foret. Sed hoc per impedimentorum appositionem minime facit.«
Cerkev ima torej pravico določevati pogoje legitimnosti zakonske pogodbe. Te pogoje črpa iz božjega in naravnega prava, a sme tudi vsled ■ sodnosti, ki jo ima do vseh vernikov in še posebej do duhovnikov, črpati jih iz lastne zakonodaje.
Ker ima torej Cerkev po božjem pravu tako oblast do zakramentalne pogodbe in po istem pravu sodnost do vseh vernikov, je jasno, da je in foro divino zakon veljaven ali neveljaven, kakor ga Cerkev smatra. Poroke duhovnikov je pa Cerkev proglasila neveljavnimi, torej so tudi pred Bogom neveljavne, ne pa samo nedopustne.
Ascesa in pastorala.
Sv. Ciril in Metod.
(Meditacija.)
J. O.
V smislu svojega, v zadnji številki »Zbornika« pod tem, naslovom priobčenega članka, prinašam danes v poživljenje Cirilmetodijskega duha jugoslovenskih dušnih pastirjev kratko meditacijo po metodi sv. Ignacija.
UVOD.
Zamisli se v pričujočnost božjo! Aderirà j! Prosi milosti dobre molitve. Morda takole:
Moj Gospod in moj Bog! Molčč Te hvaležno -— jaz nič. in greh — Ti v spravo darujem te trenutke svoje meditacije, svoj spomin, razum svoj in svojo voljo__Tvoje proseč pomoči. Go-
spod uči me moliti in premišljevati!
I.	praelud. (compositio loči). Predstavi si živo v duhu slovanska sv. brata Cirila in Metoda, kakor sia ti znana iz C. M', podob, plemenite poteze njihovega resnega obraza, ki ti kažejo, kako gorita za čast božjo in dušni blagor izročenega jima slovanskega naroda, res: prava vzornika ljubezni do Boga in bližnjega. Vedno na' potu, sedaj v Rim, sedaj med narod, od dežele do dežele, od vasi do vasi, učeč, trpeč... Tvoje oko motri njihove sv. pismenke, nositeljice blago-vesti slovanskim narodom, in tvoje uho se naslaja ob blagoglasno donečih zvokih njunega j e z i-k a, s katerim sta priborila naše pradede Gospodu Jezusu Kristusu, ki je v zahvalo navdahnil svojo nevesto, Sv. Cerkev,-da je ta jezik povišala do časti oltarjev in ga povzdignila med izvoljene jezike svetih liturgij.
II.	praelud. (p e t i t i o g r a t i a e). Vse-
mogočni, večni Bog, ki si slovanske narode po svojih sv. spoznavavcih Cirilu in Metodu do spoznanja 'svojega svetega imena pripeljati izvolil, daj, da, ki se njihovega spomina veselimo, se v njihovem varstvu združimo. Po Gospodu našem ___ (Missale Romanum).
SPOMÌhJ.
Pred 1060 leti sta prišla sveta brata Ciril in Metod • med Slovane s k r i ž e m v eni, s slovensko knjigo v drugi roki... ter dala s tem našim pradedom dvojni biser, ki se naj podeduje od roda' do roda, podeduje do današnjih dni, dvojni biser, ki se bo morda edini rešil iz prekucij in zmot današnjih časov našim potomcem.
Ta dvojni biser — imenujemo ga lahko testament sv. Cirila in Metoda — je -Vera naših očetov in jezik njihov, sv. katoliška vera in jezik slovenski.
Naše verske in kulturne dobrine, obojne so pognale po Previdnosti božji iz te dvojne korenine, sv. Cirila in Metoda. Zrastle so na katoliških tleh in se mogočno razvijale na vrtu sv. Cerkve. Naj bi le vedno ostale vredne svojega katoliškega začetka. In kakor so takrat svetega veselja vstrepetavali Sloveni, »ko so čuli veličja božja v svojem jeziku«, tako naj bi tudi dandanašnji in ! Vedno sjovenska-beseda smatrala za svoj najveličastnejši in najlepši poklic, da v .govoru in pismu j - izraža božja veličja.
Da takrat.... Tvoj spomin hiti tja nazaj v ona blagoslovljena leta izvolitve našega jezika v najsvetejše namene bogočastja in bogoslužja. Da j bi nam bilo dano videti vse one milione zveličanih duš, ki sta jih. pripeljala mogočna, Bogu dopadljiva sv. Ciril in Metod dp rajskih livad svetili nebes ravno s pomočjo našega, Bogu tako milega jezika, da bi nam bilo dano čuti vse one svete vzdihljaje hvaležnosti, ki so vreli takrat našim pradedom iz dna srca, ko so, videli, da sv; Ciril in Metod lastni njihov jezik tako tesno, da, neločljivo družita s sv. križem_______Dà bi nam bilo
to dano, da, tedaj bi tudi mi — njih potomci — spoznali svoj poklic, spoznali svojo nalogo, svojo I dolžnost!
Obudimo, preden se poglobimo v ta poklic, ki nam ga mora naš razum pokazati v jasni luči, obudimo, kakor nam modro svetuje sv. Ignacij ob koncu delovanja našega spomina pri premišljevanju, akt žive vere, vere v Boga in njegovo Previdnost — tudi v tem oziru! Da o Bog, veru-, jem v Tvojo neskončno modro Previdnost, ki si obudil sv. Cirila in Metoda. Sebi v čast in našemu narodu v večni in časni blagor. O Bog, poživi to mojo vero!________
II. RAZUM.
1.) Quae ver it as c On s i d e r a n d a? Iz vseh teh svetih dogodkov, ki so se po božji Previdnosti odigravali ob plemenitih dejanjih sv. Cirila in Metoda, vidim in. jasno spoznam, kako neskončno modro je vodil Sv. Duh svojo sv. Cerkev, ki je blagoslovila in potrdila Cirilovo in Me-
todovo velikopotezno delo; jasno spoznam to posebno iz stoletnih sadov tega dela, in tudi ne more biti le slučaj ta naša in našega ljudstva velika ljubezen in plemenito navdušenje za sv. Cirila in Metoda, posebno še ko nas uikdo ni za to vzgajal... Odkod to? Če kje, velja tu zares:, ljudski glas, božji glas. Gotovo in brez dvoma je vcepila to ljubezen v srce našega naroda Previdnost božja, ki je pripeljala v svoje naročje milione slovanskih duš potom sv. Cirila in Metoda; previdnost onega Boga, ki je hotel svoje božje kraljestvo med Slovani razširjati ravno po sv. Cirilu in Metodu. Da, drugače ni mogoče, kot da se zrcali iz vsega tega božja želja, naj ima slo-vansko-katoliško svečeništvo posebni, že tradi-cijonelni poklic:	razširjati kraljestvo božje po
božjih izvoljencih: sv. Cirilu in Metodu.
2.	) Quae c o n c 1 u s i o practica ex ve-ritate deduce n d a? Želja božja torej, a želja Boga mora biti meni — zapoved, tebi dolžnost; torej za me in za te edino mogoča praktična konkluzija, da ti osebno in jaz in mi vsi razširjamo kraljestvo božje po sv. Cirilu in Metodu. Evo ti prekrasnega poklica, da moliš Boga v sv. Cirilu in Metodu in da te molitve svoje ljudstvo učiš.
3.	Quae motiva ad c o n e 1 u s i o n e m practicam servandam in d učen t. a) quam dece n s. Da, dS, če kaj, se t o spodobi. Če je sam Bog sv. Cirila in Metoda tako častil, se li ne spodobi, da bi ga tudi ti, duhovnik božji? On sam je hotel slovanski narod k sebi vodni raVno po sv. Cirilu in Metodu, in ti naj bi se tega branil, tebi naj bi''se zdela ta pot morda ne-prikladna, pot, katera je bila prikladna Bogu in ' prikladna sv. Cerkvi. O, vsi vi sveti mašniki in škofje slovanski, ki ste na zemlji sveta brata častili in to češčenje med narodom širili in vživate sedaj zato združeni s sv. Cirilom in Metodom v nebesih zasluženo plačilo gledajoči Boga od obličja do obličja, vi sveti škofje in mašniki! Vam se je spodobilo izpolnjevati ta narodnoverski poklic in ste bili ob tem spolnjevanju srečni, in nam naj bi se ne spodobilo? O quam decet! Kaj je že vse storila za to češčenje naša mati sv. Cerkev v teku stoletij? Ali ti ne govore iz papežkih grobišč ven sveti očetje papeži izza časa sv. Cirila in Metoda dovolj jasnega goVora?" Ali se še spominjaš sv. Očeta Leona XIII in njegove okrožnice o sv. Cirilu in Metodu? Ali bi ti mogel še veljati za vestnega poslanca sv. Cerkve, ako bi hotel pomen sv. Cirila in Metoda podcenjevati?
b) utile. Naj li govorim o veliki in vidni koristi posebnega češčenja sv. Cirila in Metoda. Ta korist je jasna ko beli dan in sicer dušna in narodna korist. Nekdo je opomnil, ko sem zadnjič priporočal povzdigo češčenja sv. Cirila in Metoda do tiste višine, v kateri je češčenje sv. Antona v
Italiji, da manjka »miracolo«, Prašam, ali ni dovolj velik čudež pokristjanjenje najvècjega evropskega naroda? Kje bi bili danes Slovani, da, ni bilo sv. Cirila in Metoda,. Li nista pokristjanjevala s križem in mečem, marveč s knjigo in križem? Ali nima od tega vsaj posredno tudi vsa Evropa velike koristi? Korist tega češčenja in razširjanja božjega kraljestva po sv. C. M. izku- ' siš posebno v dušnem pastirstvu. Veruj mi, da ti bo Cirilmetodijski duh olajšal pastirovanje. Začni in prepričal se boš sam o tej veliki koristi!
c.	) i u c u n d u m. Ne podcenjujmo tud: tega nagiba. Res, prijetno je. Ali ti ne gre iz srca — posebno v naših dnevih — ko o tem propove-duješ? Kako prijetno done skupne molitve našega, v cerkvah zbranega, ljudstva, v čast sv. Cirilu in Metodu, kako prijetno šele mora biti duhovnikom, in ljudstvu, kjer se doprinaš.a Vsemogočnemu sama daritev sv. maše v izvoljenem jeziku sv. Cirila in Metoda. Blagor jim!
d.	) facile. Nič lažjega pa, ko to. Tolikokrat se ti lahko ponudi prilika, da izvršuješ ta Cirilmetodijski poklic: v cerkvi, v šoli^doma. Kako dovzetno jc ljudstvo za to. Kako lahko jih vnameš.
e.	) necessarium. Pa tudi, če bi ne bilo lahko, je potrebno. Premišljevalna , rečenica: Etsi difficile — necessarium — je tu na mestu. Dogodki ravnokar preteklih mesecev v naših krajih nam to potrjujejo. In da te opozorim le še na eno: pravoslavni »zmaj« — žal — pri nas že ni več in bo še manj v bodoče le prazno strašilo, »roge« mu lahko odbijeta samo še sv. Ciril in Metod. Necessarium!
4.	)Quomodo id hactenusame ob-servatum? Kaj si že vse storil v čast sv. Cirilu in Metodu? Koliko žrtev si že doprinesel tej ideji? Kolikokrat si že meditiral o tem predmetu? Saj se vendar nisi zadovoljeval le z gledanjem Cii ilMetodovih kresov na praznika predvečer? Roko na^srce in reci: premalo sem storil ali ničesar pozitivnega, če bi se morda ne moral celo obtožiti, da,si tej sveti misli še nasprotoval. Kje je vzrok. Cur? quomodo, quando? Kolikokrat in kako hudo?
5.	) Quid in p T) s te r u m faciendum?. Kaj drugega kot, da se spre ob me m, da se že vendar enkrat zainteresiram za sveto Cirilmetodij-sko idejo, da vsrkam vase Cirilmetodijskega dulia iii da ga delim i drugim... ter razširjam božje kraljestvo po sv. Cirilu in Metodu.
6.	) Quale i m p e d i m e n t u m r e m o v e n-. dum? Trma? Nerazumevanje? ali morda gola komoditeta, če ne celo strah pred ljudmi? Pomisli, katere zapreke ti branijo vzlet v Cirilmetodijske višave, iz katerih bi lažje Boga molil ter svojo in svojega ljudstva neumrjoče duše laže izveličal, pomisli in — odstrani jih.
/
7.	Quale medium e I i g e n d u m? V zadnji ševtilki »Zbornika« sem nekoliko takih Cirilme-todijskih sredstev naštel. Voli poljubno, a zanesljivo kaj izvoli! Navdušuj za sveto CM. misel sobrate, skrbi, da se bo o nji.govorilo na konferencah, in v ljudstvo, v ljudstvo z njo! Pripravi dobre k a t e h e z e ža obrazložitev CM', duha v ‘šoli, opozorim te tudi na to, da penitenti silno radi sprejemajo za pokoro •— molitev v čast sv. Cirilu in Metodu ... Ne omejuj se pa pri tem samo na svojo faro, CirilMetodovega apostolskega duha moraš imeti v sebi, ki ti naj narekuje skrb in misel za katoliško jugoslovensko skupnost, katera intenzivno deluje v smislu sv. Cirila in Metoda, apostolskega duha, pravim, ki ti naj narekuje smisel za svete namene jugosloven-skega e p i s k o p a t a, ki koraka, kakor nekdaj sv. Ciril in Metod s križem in slovènsko knjigo v roki, na čel u našega n a r o d a, vedno na potu sedaj v Rim, sedaj med narod, sedaj v Belgrad, sedaj v Zagreb, sedaj na škof. konference, sedaj v naše centre, sedaj v zadnje gorske vasi, a ob vseh prilikah vedno in vse k večji časti božji in v večji blagor našega troimenskega naroda...
III.	VOLJA.
1.) affectus. Obudi dejanje upanja, da se po sv. C. in M. razširi božje kraljestvo... dejanje ljubezni in žalovanja, da si tako malo, častil sv. Cirila in Metoda, tako malo za nju storil. Dejanje h v a 1 e ž n o s t i napram dobremu Bogu, ki nam je dal sv. Cirila in Metoda: Darujem Ti, o Bog, v zahvalo za obujenje sv. slov. apo stolov vso živo vero naših starih očakov, pridobljeno po sv. C. in M., darujem vse, po sv. C. in M. navdahnjeno gorko upanje njihovih zati-
ranih sinov, vso .1 j u b e z e n slovanskih s pozna v a v c e v, po sv. bratih negovano čistost slovanskih devic. Darujem Ti nedolžnost po njih krščenih o t r o k, v C. in M. naukih se svetlikajoči zor mladosti, moško Zrelost, častito, po sv. bratih oplemeniteno! dostojanstvo starčkov. Darujem Ti v zahvalo trud pò sv. Metodu * ordiniranih svečenikov Tvoje Cerkve, teh naših uzornikov-duhovnikov, darujem Ti vse zdihljaje CirilMetodovih vernikov, borečih se za križ častni in slobodo zlato, darujem solze, po Cirilovih in Metodovih pridigah spreobrnenih spokornikov, vse zahtevanje slovanskih puščavnikov in vzvišeno po sv. Cirilu in Metodu navdahneno, premišljevanje Tvojih častivcev-----
2. propositum particulare. Izbeii eno izmed gori naštetih sredstev v povzdigo Ci-rilMetodijskega češčenja ter skleni, da je boy že danes prakticiral. Napravi v, ta namen memento pri sv. maši.
SKLEP.
Kolokvij z Devico Marijo, katere čast sta sv. C. in M. tako vneto oznanjevala, kolokvij z Jezusom Kristusom in Očetom nebeškim. Spomni Vsemogočnega na vso čast božjo in vse češčenje, katerega sta sveta slovanska apostola naučila naš slovanski narod ter prosi ga, da vtisne v tvoje srce. CirilMetodovo ime in vdahne v tvojo dušo CirilMetodovega duha, da boš s slovanskim srcem in krščansko dušo tem laže časti! in molil Boga v sv. Cirilu in Metodu. Očenaš, Češčena Mar.
Tessera: Laudamus viros gloriosos et pa-rentes nostros in generatione sua. (Eccli 44, 1).
Grave incotnmodum.
Ivan Rejec.
Duhovnikom v dušnem pastirstvu , nikdar ni manjkalo težav, nevšečnosti in bridkosti. V današnjih dneh imamo tega križa sila veliko mero, a večkrat malo tolažbe. Kaj čuda, da mnogi dušni pastirji vzdihujemo ter smo v nevarnosti, da postanemo malodušni; ali kar je slabše, da postanemo mračni in odurnega značaja; ali pa celo najslabše: da izgubimo pravo zaupljivo veselje do požrtvovalnosti v dušeskrbstvu.
Poglavitno duhovnikovo sredstvo zoper te nevarnosti bo vselej njegova skrb, da je sam v stanu posvečujoče milosti božje in da brižno neguje premišljevalno molitev. Iz teh studencev in pa iz pobožno darovane sv. maše bo duhovnik vednd zajemal luči, moči in tolažbe.
Danes pa bi se v tem članku rad dotaknil neke vrste ravnanja^ nekaterih sobratov, ki — se zdi — da izvira iz nedoumevanja cerkvenih postav. O teh učijo moralisti: Leges ecclesiasdcae non obligant c um gravi incommodo. Tukaj se ne bom spuščal v razločevanje važnejših in manj važnih postav in v določanje »circa incommodum proportionate grave.« Saj se o tem lahko konzultira vsaka moralka.ali kazuistika. A ker včasih od samih dreves gozda ne vidimo, hočem le vob-če opozoriti na tega duha zgolj cerkvenih postav.
Mimogrede omenim, da princip moralke še bolj splošno slove: Lex affirmativa non obligat cum incommodo proportionate gravi, quod per accidens cum observatione legis coniunctum est.
Glede točne opredelbe in uporabe principa treba zopet pogledati v moralko. (Noldin, De.prmcipiis/' 139).
Velik incommodum za dušnega pastirja so spori z duhovljani, ki so včasih za malenkosti sila trmasti. Kolikokrat imamo duhovniki nevšečnosti, če hočemo natančno vršiti predpise kongregacij ali škofov, ki zadevajo ob ukoreninjene navade v župniji. Seveda tu ne mislim razvad, ki so same na sebi pregrešne ali nujne bližnje priložnosti za grehe. Takim noben vestni dušni pastir ne bo prizanašal. A razun greha bo duhovnik še marsikaj našel v cerkvi in zunaj, kar ne bo vselej Točno harmoniralo s kongregacijskimi določbami, a je ljudstvu k srcu prirastlo, ali pa se je tudi kapri-ciralo na tisto.
Goreč dušni pastir bo pač smatral za ideal izvrševanje cerkvenih določeb; a poleg gorečnosti ima svojo pravico tudi modrost in razsodnost. Brez zadostnega vzroka ne bo žrtvoval ljubega miru z občino, ki je zlasti v teh razburkanih časih velika dobrota za duhovnikovo osebo, a tudi za njegov pastirski vpliv. V potrdilo naj citiram Iz Lehmkuhlovih. Casus conscientiae F, str. 57: Universaliter agnosctiur res lege positiva Eccie-siae leviter prohibitas posse ex graviore aliqua ratione omni:: , iicitas evadere. Eius modi causa sane est perturbatio pacls (cooperatoris) cum paro-cho et cum parochianis evitanda. Ergo ex hac sola ratióne Leander (cooperator) secure et sme serupulo se in his rebus levioribus parodio potest
accomodare ........Imprudenter potius .Leander
agerèt, si omnia ad amiìssim. verbis de-cretorum S. Congr. reformare velie! Praestat lex uaturalis servandae pacis et concordiae.
Pred kratkim je tožil sobrat: Oh, kašne težave! — Kaj? So boljševiki nad tabo, ali kaj? — A kaj boljševiki! Zvest cerkvah prepovedi ne pripuščam za botre takih, kateri niso za veliko noč biii pri zakramentih. Odtod imam nevšečnosti brez konca.
Če vzamemo tega jobrata gorečnost samo Zase,'je brez dvoma vredna hvale in občudovanja. Ne vem, kakšne razmere so sicer v njegovi duhovniji; a tudi ni dvoma, da bi marsikje tako ravnanje dušnemu pastirstvu naravnost škodovalo. Prav gotovo pa sobrat ni bil dolžan, toliko nevšečnosti nase vzeti zavoljo te cerkvene postave. Tu navedem besedilo ljubljanske škofijske sinode iz 1. .1903, ki določa sledeče zastran biremskih botrov (analogno jc s krstnimi). In patrinis non admittendis parochus caute proceda! et si prae-videat, ex repulsa data mala esse obventura, videa! in Domino, an non consjiltius fuerit passive sese habere quead illos patrinos, qui propter omissionem
paschalis praecepti excfùdi debereni; — de omnibus, qui propter crimen aliquod indigni sunt, valet responsio sacrae Poenitentiariae (10. Dee. 1860. ad 19): Episcopus vel parochus tole rare potest, ut officium patrini in confirmatione notorie censuratus sustineat, si ex reiectiohe eius gravia damma iminere videantur. — Similiter docent the-ologi: quia leges ecclasiasticae non obligeni sub gravi inconimodo, porochus non tenetur reiicere indignos, quos sine gravi damme reiicere nequit; in reiiciendis indignis a munere patrini parochus valde- prudens et cautus sit oportet, ne aìios offenda! neve sibi molestias .creet, (Synodus dioece-sana Labacensis, Labaci 1903, 216.)
Zdaj pa treba še na mislih imeti, da okupacijska oblast bržčas ne bo šla na roko, da bi nemarne ali renitentne stariše silila h krstu otrok. -Torej previdnost!_______
Lani je izšla škofijska naredba, da morajo ženske hoditi pokrite v cerkev. Goreči dušni pastirji so se s hvalevredno pokorščino zavzeli za izvrševanje naredbe. A težave niso izostale —~ tu pa tam še hujše posledice. Cul sem pripovedovati, da je župnik nekje ukazal nevesti, ki je čakala pred oltarjem poroke, naj se pokrije — in ženin jo je odpbljal iz cerkve, ne da bi se poroka izvršila. Drug duhovnik, ki upravlja zelo mlačno in z bfezverstvom prepojeno duhovnijo, mi je1 tožil, da so nekaterih družin hčeredele izostajati od maše, odkar je strogo zahteval pokrivanje v cerkvi. Sam ni namerjal v duhovniji naredbe proglasiti, ker se mu je zdela neoporturia, toda sobratje. so ga prisilili, »da ne bi discipline rušil«. Še dru-gà podobna dejstva bi lehko navedel zastran te postave.
Pričujoči slučaji se lahko presodiježe iz tistega, kar sem zgoraj povedal k prejšnjim. Opozarjam pa še na sledeče principe:	Lex cessat-per
cessationem finis, Finis legis c o n t r a r 1 e cessare dicitur, quando observatio-eius est nociva, vel nimis difficilis, vel prorsus inutilis. Et si finis legis in času particulari cessat contrarie, cessat lex; etenim iure utimur epikia. (Noldin, De principiis5 198 s.). Izpolnjevanje postave o pokrivanju glave bi sicer ženskam ne bilo »nocivum«, toda progla-šanje in urgiranje te postave je za verski položaj v nekaterih občinah naravnost škodljivo.
Umevanje in uporaba cerkvenih postav v razloženem duhu nikakor ni znak mlačnosti - ali necerkvenega zmisla. Nasprotno. Prav v duhu cerkvene postave je, da noče nalagati dolžnosti cum incommodo proportionate gravi. Zakaj sicer bi postava večkrat rušila, ne pa gradila - ranila, ne pa celila, kakor smo v gori navedenih slučajih .videli. To' pa ni naloga cerkve. Torej ne nakla-
dajmo sebi nevšečnosti in bremen brez nujne potrebe, ki niti niso v duhu cerkve. »Ne bodimo bolj papeški od papeža samega.« Večkrat moramo više ceniti naravne zakone miru in ljubezni, ali pa pedagogične ozire na dejansko stanje občine, kot pa urgiranje cerkvenih predpisov.
Pri tej priliki opozarjam sobrate, ki si bodo nabavljali kakšno pastoralno teologijo, na izvrstno knjigo Dr. Corneliusa Kriega:	Diè Wissen-
schaft der speziellen Seelenfiihrung.2 Herder 1919. V drugem delu'pod naslovom .Qemeinschàftsseel-
sorge velekoristno poučuje o gorečem in umno razsvetljenem delu za celo duhovnijo.
, H, koncu si ne morem kaj, da ne bi izrekel še te misli. Danes je svet poln besed o svobodi in demokraciji, a prav tako do vrha poln nasilja in silovitosti. Nasilje velikih narodov nad. malimi, sila vojske, sila štrajkov, groženj do vrha oboroženih boljševiških držav, grožnje anarhije ... Povsod sama silovitost. Bodimo duhovniki sredi tega silovitega sveta pravi zastopniki »kneza miru«. — Naj dihajo duha Cerkve naša dejanja — naše prepovedi — naše vodstvo duhovljanov.
Reservat greha in censure.
7
Dr. J. Ličan.
Kaj je z reservatom glede splava telesnega ploda (abortus)? — Kakor znano, so v goriški nadškofiji vsi škofijski reservati odpravljeni. To se je objavilo na podlagi navodila sv. Oficija z ji né 13. julija 1916 v »Fol. EccU 1918. IV—V, str. 10. — In vendar govori kan. 2350 novega cerkvenega prava o reservaciji splava (Ordinario re-servata)? Kako se to ujema?
Razločevati nam je med reserviranim grehom in reservirano censuro. Greh splava ni več reser-vlran, pač pa je reservirana censura, ki jo kot kazen določa kan. 2350, § L: »Procurantes abor-tunr, matre non excepta, incurrunt, efiectu secuto, in excomunicationent iatae sententiae ordinario reservatam.« Ta cenzura zadene grešnika le effectu secuto; Hirrc — pravi Lahmkuhl, Thèol, ni, 1896, II, 970 — nemo amplius praetextu foetus
nondum animati ab excom. excusatur_________2.) cen
suram non incurrit, qui causarti abortus posuit, si ^ effectus utcunque secutus non est«. Kanon je rešil končno vprašanje »glede matere, o kateri so nekateri (Cretoni, Sabetti, Lehmkuhl itd.) s sv. Alfonzom (1. 3. n. 395.} trdili, da matere same ta
cenzura ne zadene. — Poudarja se izrečno »procurantes«, to je, ki namenoma (directa voluntata) vzrok splava postavijo. Torej niso zapopadeni oni, ki le sodelujejo s svetom, s pripravo In prodajo sredstev, kakor tudi ne »qui praevidentes quidem, sed non intendentes actionem foetus per-dentem — etsi cum peccato — ponunt«. Lemkuhl, 1. c. — Primeri tudi Gury — Ballerini — Palmieri Compend. Theol. m., 1907, II. p. 817.
Ker je torej le cenzura reservirana, sme vsak spovednik odvezati grešnika v slučaju, da ni vedei za ta pridržek. In to v zmislu kan. 2229- § 3, 1: »Si ignorantia non fuerit crassa veL supina, ex cusat a medicinalibus latae sententiae poenis.« Tudi ko bi spovednik ne vedel za . njeno reserva-cijo, odveza velja. Ta cenzura je namreč »a dure« in ne spada med one, ki so izvzete po kan. 2217. § 3; Si confessarius ignorat reservationem, poe-nitentem a censura ac peccato absolvit, absolu-iio censurae valet, dummodo ne sitceusma ah homine aut censura specialissimo modo Sedi Apost. reservata.«
Boj za krščansko šolo. )
Leopold Cigoj.
Kamor se ozremo, povsod boj. — Bije pa se v naši dobi trojen gigantski boj. Gosp od a r-ski boj med kapitalizmom in socializmom; upravičen boj proti izkoriščanju in oderuštvu.
.1) Da ne bo treba sproti, naj navedem kar tu vse vire, od koder sem posnel in razbral naslednje misli. »Katoliški Obzornik« 1906. A. U.: »Svoboden zakon in svobodna šola«. — »C a s« — 1912. A. U: »Naši boji in krščansko načelo«. — »Č a s« — 1912 —■ A. U. »Kulturnobojni načrti«. — Razne odlomke podajam dobesedno.
Drugi veliki boj je na r o d n o - p o 1 i t i č n i boj. Narodi skušajo streti stoletne verige robstva in suženjstva. Hrepene po narodnem ujedinjenju ter hočejo spasiti svoj. jezik in kulturo. Baklja o samoodločbi narodov, ki je bila vržena med narode tekom svetovne vojne, je mogočno zažarela vsepovsodi in raznetila ta boj do prej nepoznane silovitosti.
POleg gospodarskega in političnega , boja pa se bije še.tretji boj, verski boj, boj med vero in nevero, boj med krščanstvom in modernim pa-
gaiistvom. To je kulturni boj. Kar so svo-bodomiselci že davno namerjali, to upajo doseči sedaj : laizacijo države. Sovraštvo zoper Cerkev, zoper Kristusa, zoper Boga dviga vedno ošabneje svojo glavo. Ločitev cerkve od države, razkristjanjenje vsega javnega in zasebnega življenja mu je cilj in namen. Zato je udarilo tudi v eno najvažnejših socialnih ustanov v krščansko šolo. Sekira sovražnih sil, je. s tem nastavljena na koreniko krščanske družbe in skuša že v kali zamoriti ves verski vpliv ter uveljaviti v vzgoji-naturalistična načela. Framasonstvo je razgrnilo svoj program in tisoči božjih sovražnikov po vseh deželah so na delti zoper krščansko šolo. Kar Se je svoječasno posrečilo jakobinstvu v Franciji, to bi protikrščanske stranke rade dosegle tudi v drugih državah.
Daši je moderna kultura po svojih najlepših in najboljših prvinah krščanska: iz krščanstva so vzniknile ideje o svobodi in pravicah osebnosti, o človekoljubju, o socialni skrbi ubogih in, trpinov, iz krščanstva najvišja socialna ideja, da so »ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«, vendar svobodomiselstvo tepta v' tla vpliv verè in Cerkve in ti trga celo delo iz rok. Kaj čuda potem, da se izpreminja boj za krščansko šolo v velik socialni boj! In ta boj je že zavihral po celi Evropi posebno pa v Jugoslaviji. Nemški Avstriji in Nemčiji, a vsiljuje se tudLnam. — Vsepovsod po državah se delajo načrti, izdajajo ministrske in druge odredbe za prebsnovo šolstva, a vse izzvanja v boj proti vplivoih verstva. Daši za naše ozemlje veljajo še obstoječe šolske postave, po katerih gre veronauku med šolskimi predmeti prvo mesto, •in bi morala biti sploh vsa vzgoja Versko" nravna, pa znani dekret že izločuje veronauk iz. vrste obveznih predmetov in opravlja, verske vaje.
Ves protiverski boj se vodi pod zastavo napredka ih svobode, v resnici pa pomeni pravo zasužnjetije pravic, ki jih imajo do šole tudi s t a-riši in Cerkev. Dolžnosti starišev do otrok so dolžni pouka in vzgoje. Ker pa je šola po svoji n a r av i ustanova, ki ima n a d o-m e š č e v a t i in izpopolnjevati funkcije starišev, tedaj mora prevzeti tiste dolžnosti, ki jih imajo satriši po naravnem pravu. Zato mora biti za šolo odločilna in merodajna v prvi vrsti volja starišev: In če je krščanskemu ljudstvu šola ustanova za izobrazbo in vzgojo, tedaj država ne bi smela zatirati v šoli tistih načel, ki so krščanskemu ljudstvu edinovzgojna, in ta so krščanska n a č e l a. — To pa tako, da ne bo veronauk samo še šolski predmet, četudi obvezen, ampak da bo verstvo tudi v resnici pravec pouka in vzgoje. To bi bila prava svoboda v šolah, kamor naj 'pošiljajo krščanski starisi svoje otroke.
Če pa države stremijo za podržavljenjem vsega šolstva, če ga skušajo čimdalje bolj centralizirati in si prilastujejo v šoli vso oblast in če vrhu tega še proti volji starišev izločujejo iz šole najvažnejši vzgojni moment ,t. j. verstvo — pomeni to nasilstvo na svobodo vesti in vere sta- * rišev kakor tudi otrok. — Narodi niso v državi, da bi jim država teptala prepričanje vesti, marveč da država ščiti njih naravne pravice in jim pomaga uveljavljati najvitalnejše težnje.
Pa tudi katoliška Cerkev je prejela od svojega božjega ustanovitelja poslanstvo, naj uči in vzgaja vse nafode in vse ljudi. To poslanstvo izvršuje Cerkev na razne načine in en način, kako dejansko uveljavlja svoje poslanstvo, je ustanavljanje šol, kakor tudi pouk in nadzorovanje vero-nauka po svojih zastopnikih. Cerkev je sama velika b ož j a šola za vse človeštvo. Zgodovina pohvalno priča, kako je tudi V resnici ustanovila, organižirala in vodila večino najboljših šol. V misionskih pokrajinah je šosltvo še danes skoro izključno njena naprava in zadeva.
Kakor imajo roditelji po naravnem, tako ima Cerkev po pozitivnem božjem pravu pravico in dolžnost do šole in vzgoje.
A kaj so storile, kaj nameravajo moderne države? Trgajo pravice starišem in Cerkvi iz rok in si prilastujejo nekak šolski monopol. Do naših časov je bil po večini veronauk vsaj še obvezen predmet, vzgoja versko nravna, četudi večkrat samo na papirju, a danes se je započel boj, da vrže krščanski nauk Še s te zadnje postojanke. Kujejo se načrti za »nationale Einheitsschule« v Nemčiji, za »narodno šolstvo« v kraljestvu SHS. Povsod pa bi protivniki radi videli izločen versko-nravni moment s pretvezo, da krščanstvo ne- od-, govarja več modernemu svetovnemu nazoru. Ju , vsa gjmja se uprizarja pod zastavo napredka in svobode! — Kakšna ironija! — Ali naj bo to svo-, boda, če država sili krščanske otroke v brezverske šole? Lepo bi se dala tukaj prispodobiti sodba, ki jo je izrekel o civilnem zakonu 1. 1868. slo-, venski poslanec Lovro Pintar v avstr, državnem zboru: »Ako se nahajajo v državi ljudje, ki niso ne katoličani, ne razkolniki, ne protestantje, ne Židje,, naj država te ljudi zbere in napravi zanje civilni zakon. Katoličani, razkolniki, protestantje in Židje ga ne potrebujejo.« .— Tako bi rekli mi: »Le potrebujejo svobedomiselci za svoje otroke brezversko šolo, naj jim jo država ustanovi, katoličanom in drugim veroizpovedanjem pa naj da verske šole! — To bi bila prava svoboda.
V času preosnavljanja in prenavljanja držav bi bilo pač v njih lastnem največjem interesu, da bi zavladal med narodi zopet strah bož ji,-ki je začetek vse modrosti in pravičnosti in n a j-trdnejša bran zoer nered in anarhijo.
|	— Zato je v vzgojnem interesu starišev, Cerkve
in države upravičena zahteva, podprta in preizkušena po dvatisočletni zgodovini, da bodi i n ostani religija zenica vsemu šolstvu! Ant — aut! Če izločimo religioznost, mora na njeno mesto stopiti indiferentizem in brezverstvo! 'Vzgled nam daje Francija, kjer so šole pozitivno sovražne krščanstvu. Čisto logično! Saj ni mogoče, vsaj globlje ne, obravnavati»raznih zgodovinskih, prirodoslovnih in estetičnih vprašanj brez ozira na etično in religiozno vprašanje. Dokler je šola nekaj več kakor le mehanična učilnica brez višjih smotrov, dotlej ni mogoča šola brez verstva. »Šola, pravi po pravici protestant,. jenski profesor. Dr. W. Rein, mora dati tista,tla, ki je vanje zasidrano enotno svetovno in življensko naziranir. 'Doli ko bi šola hotela zavrniti religijo iz svojih prostorov, je ne more. Neki svetovni nazor mora gospodovati v šoli,.. .r. Tudi se zelo moti, kdor misli, da bi bil abstraktni moralni pouk zadostno nadomestilo za verski pouk... 'Blodno je misliti, da je mogoča vzgoja brez verskih motivov. Brez verskih idej ostane glede najvišjih in zadnjih odnosov neka praznina, ki je vse prepovedi o humaniteti ne morejo pokriti. Kdaj se je kaj doseglo tako? Vse druge presegajoči verski motiv ima e d i n i v sebi. tisto moč, ki more gibati svet.« »Beitrage zur Weiterentwick-lung der christlichen Religion«. Miinchen 1905. str. 282--304). Sufficiat!
Že iz dosedanjih šol, ki so vendar še dajale verstvu malo duška, je izhajal rod brez reli'gije. Kaj bo šele iz naše mladine, ako se posrečijo in uresničijo vsi novodobni načrti in dekreti?
Kot katehetje in dušni pastirji imamo prevaž-no dolžnost, da deco priklenemo nase in ji omilimo veronauk, stàrisem pa pokažemo dalekosežni pomen namerjanih načrtov in določb.— Pri nas je v roke starišev položena usoda verstva v šoli.
Naj sledi nekaj statistike o razvoju boja za krščansko šolo v
JUGOSLAVIJI.1)
•
Bivša demokratska osrednja vlada v Belgrado je izdelala načrt za enotno preosnovo šolstva v Jugoslaviji. Kar se tiče verstva, naj bi se uveljavil zakon kraljestva Srbov. Le ta. pa ukinja pouk krščanskega nauka od 4., razreda srednjih šol dalje. Do leta 1898. se je póucèvalo verstvo tudi še v petem in šestem razredu. S tem letom pa je bil odpravljen verouk tudi iz teh dveh razredov. Zraven tega je pomniti, da zasleduje ljudska šola v Srbiji n a-r o d n o, v Hrvatski in Sloveniji pa versko nravno vzgojo Otrok.
■N Primeri prof. F. Hefflerja v Zagrebu'članek v »Chr. paedag. Blatter« 1. 1919 št. 11—12, in »'Vzajemnost« 1919 št. 5, poročilo o »zborovanju jugo-slovenskih katehetov v Zagrebu«.
Centralna- vlada je tozadevna dva zakonska načrta gledo preureditve srednjih in ljudskih šol predložila krajevnima vladama v Zagrebu — Sarajevu in Ljubljani v pretres in razmotrivanje. Istočasno naj bi jih proučila tudi vsa profesorska in učiteljska društva ter doposlala svoja strokovna mnenja in načrte. Predložena sta bila načrta tudi obojnemu episkopatu, katoliškemu in pravoslavnemu kakor tudi društvu katehetov v -Zagrebu.
Tedaj pa je zašumelo po celi Jugoslaviji — posebno pa v Sloveniji in na Hrvatskem. Episko-pat, katehetična društva, in ljudstvo je stopilo na plan, da s protesti in spomenicami dokumentira na pristojnem mestu svoje pravice in zahteve po versko nravni odgoji katoliške mladeži. Porodila se je celo velika misel skupnega nastopa in k o o p e r a c i j e katoliških in pravoslavnih škofov in katehetov. Vršili so se krajevni katehetski posveti in sestanki, v Zagrebu pa so zborovale tri velike konference jugoslovenskih katehetov.
1.	Prva konferenca je zborovala v dneh od 4. do 6. avgusta preteklega leta. Zborovanj so se udeleževali katoliški in pravoslavni katehetje ka-koi; tudi več škofov in generalnih vikarjev.
Sprejete so bile med drugimi naslednje r e-s o 1 u c i j e:
4. »Katehetje .kat. in pravoslavne vere v kraljestvu SHS imajo skupno vzvišeno nalogo: ohraniti in utrditi mladino v kreposti in čednosti na temelju verske in nravstvene odgoje: zavarovati Jo pred skupnimi protivniki vere in verskega živ-'' Ijenja. Zato je potrebno, da katehetje oboje cer-.kve goje in varujejo medsebojno strpnost in ljubezen v vsem, kar jih druži in kar pospešuje dobro odgojo mladine.«
2,	»Katehetje oboje cerkve imajo istega nasprotnika: Brezverstvo in indiferentizem. — V boju zoper nje nastopajo skupno.«
9.	»Gonja proti veronauku ni izšla iz šole temveč je bila od zunaj vsiljena. Zato naj se pobija izven šole s propagando pri stariših in ljudstvu« ....
10.	»Katoliški in pravoslavni katehetje, zbrani na skupni konferenci, protestirajo proti nameri, da se ukine obligatni pouk verstva, in prosijo svoje duhovske oblasti, da se najenergičneje upro tej poskušnji razkristjanjevanja.«
Resolucije so bile predložene, obojnemu episkopatu in sprejete z oduševljeniem.
11.	Na občnem zboru hrvatskega društva dne 25. augusta je bil sklenjen podoben protest na Zagrebško pokrajinsko vlado.
III.	Konferenca katehetov na ljudskih, meščanskih šolah ter učiteljiščih dne 25. augusta je sprejela deset- važnih resolucij. Med*njimi prvo za ohranitev versko^nravnega značaja ljudske
šole in nadzorovanja verouka po kompetentnih cerkvenih organih.
Po ukazu vlade so se -lotile tudf razne učiteljske korporacije naloge, da določijo smernice in sestavijo lastne načrte za preuredbo šolstva v Jugoslaviji. Odsek »Zveze jugoslovenskega učiteljstva« je že objavil Svoj načrt za n a r o d n o šolstvo. Načrt zahteva državno šolstvo, popolno centralizacijo vsega šolstva in d r-ž a v n o učiteljstvo. Veronauk sicer pripoznava še kot predmet ; a religija mu ni najvišji smoter, niti verska nravna vzgoja cilj. Pač pa je določen čisto poseben vzgojni smoter: e njo t n a narodna vzgoja, vzgoja naroda za narodnost. O tem piše Dr. A. U. v Času 1919 št. 3—4 pod naslovom »narodno šolstvo«:	»Ne odrekamo narodnemu
šolstvu tega vzgojnega smotra, toda vprašanje je, ali je to edini in n a j v i š j i smoter? ... Načrt se zdi, da pojmuje tu narod v političnem smislu in ne plemensko ali kulturno, sicer ne bi bilo lahko umeti, zakaj zahteva, da bodi vse šolstvo
državno in sicer popolnoma centralizirano.....
Nihče ne bo trdil, da bi narodna vzgoja ne bila mogoča brez podržavljenja šolstva. Če je država dobro urejena in ljudje v njej zadovoljni in srečni, bo vsaka šola, naj si bo še tako avtonomna, z veseljem vzgajala ljudstvo narodno, ne le v plemenskem in kulturnem, temveč tudi v političnem zmislu. Če bo pa država razdejana in nedemokratična, tudi državne šole ne bodo . vzgojile ljudstva za državo in slaba država take vzgoje
tudi vredna ni. Mi nismo proti drž. šolskemu zakonu, a ta naj bo le okviren... in potem naj se šole dejansko po verstvih diferencirajo. To je'edino zares pedagogično in demokratično ... Država ni zadnji in najvišji smoter človeškega življenja, ampak človek ima n a j v i š j i smoter v božjem kraljestvu, ki naj bi bila zanje d r-žava na zemlji le priprava. Narodna šola, ki ni verska, pa prezira ta smoter... tu ne gre za verouk kot predmet, temveč za duha, za vzgojna načela, za vzgojna sredstva in glede vsega, tega načrta vsak vpliv verskih 'družeb v šolstvu popolnoma izključuje. Etika, morala, nravnost je reč vesti, v vesti pa govori religija, ne pa država. »Država, je dejal že Pestaloz^i, »nima nobenih kreposti, temveč samo uporablja
kreposti državljanov_____« Ktera etika je pPtem
prava državna etika?... Tudi država ne more vzeti rodbinam njih naravne in božje, pravice . .. učitelji so le njih pooblaščenci; zato tudi nimajo o vzgoji otrok prve in zadnje besede.... Zato bo treba narodno šolstvo tako urediti, da bodo imeli pri šolstvu besedo s t a r.i š i, d r ž a-va in Cerkev, vsak v mejah svojih upravičenih interesov. Smo za narodno vzgojo, smo za enotno organizirano narodno šolo, smo za državni šolski zakon, a vsa ta enotnost ne sme zamoriti življensk.egd počela vse vzgoje: verstva.
O nadaljnjem poteku opisanega boja bomo še poročali.
Cerkveni razgled.
Ril
§§ §8
Po domovini.
Dušno-pastirske razmere v poreško-puljski škofiji.
V 1. številki Zbornika je poreški duhovnik tožil o žalostnem stanju tamošnjega dušeskrbstva vsled osebne •— zlasti narodnostne kakovosti tamošnjega svečeništva. Evo tu nekaj najbolj kričečih primerov v osvetljenje položaja.
1.	V puljski župniji, kjer so 3 petine prebi-vavstva jugoslovenske, ne ume hrvaščine ne župnik ne doben drug duhovnik.
2.	V župniji Motovunu je okoli tisoč Jugosiove-nov, ki se niti grehov ne morejo spovedovati, ker noben dušni pastir (vsi so Tridentinci!) ne ume hrvaščine.
3.	Duhovščina, ki pastiruje v Poreču, ne zna nič hrvaščine, dasi vodi tisoč katoliških Jugoslo-venov.
4.	G. Mattich, župnik v Premonturi, ki je dušni pastir 3000 Jugoslovenov, zatajivši svoj materni jezik, skuša v odpad speljati tudi svoje žup-Ijane — a zaman. On sam nikdar ne pridiguje hr-vatski. Tam obstoji petrazredna hrvatska šola~—• v času okupacije zatrta, — a župnik nikdar ni poučeval teh hrvatskih otrok krščanskega natika v njih materinščini. Itaijanska vlada ga je odlikovala z naslovom »cavaliere«.
5.	V poreško-puljski škofiji je pet duhovnikov apostaziralo — a nobeden njih ni domačin.
6.	Sbr, Kirac, župnik v Medulinu, vesten dušni pastir, je bil dalje časa interniran. Generalni civilni komisar v Trstu mu je dovolil povratek v njegovo župnijo. A čim je .tja prišel, ga je civilni komisar puljski zopet izgnal — tako da biva brez
službe pri svojem prijatelju v St. Vitale-Visi-uadi.
Po zatrjevanju oseb, ki razmere .temeljito poznajo, sta poreški škof Pederzolli in njegov puljski generalni vikar Wisinger brez moči. Domača istrska laška klika hujska in vodi okupacijsko oblast, ki dušne pastirje samovoljno nastavlja in odstavlja.
V poreško-puljski škofiji je bilo malo jugo-slovenskih duhovnikov. Mnogo je kriv škof Flapp,
ki je jugoslovenske duhovnike odvračal; ni jim hotel podeljevati župnij, ampak jih je nastavljal le za upravitelje. Pač pa je jugoslovenske župnije oddajal duhovnikom iz Tridenta pozvanim, ki ne znajo hrvatskega jezika.
Kaj čuda, da jugoslovenske prebivalstvo ob takih razmerah ne dro prispevalo za vzgojo du-hovskega naraščaja, ako se ne ustanovi jamstvo, da se bo njih denar obračal za vzgojo narodne duhovščine.
Kuriozncs krščanstvo.
\
1. Glasom poročil verodostojnih časnikov se je vršila v Reki na dan sv. Boštjana sledeča slovesnost v cerkvi sv. Vida. V krasno olepšani cerkvi je daroval sv. mašo pater Reginoldo Giuliani. Mej daritvijo je klečala v cerkvi dvojna vrsta oboroženih arditov, na čelu D’Annunzio. Za vojaštvom pa je bilo zbrano italijansko meščanstvo.
Oči vseh prisotnih so bile vprte v bodalo, ki je ležalo na obhajilniku. Bodalo, ki ga je kupil ad hoc konstituiran odbor naj bi se izročilo vojskovodju v dar. Po daritvi je p. Beginaldor blagoslovil bodalo, gospa Ana Farina je med navdušenjem izročila dar pesniku. Seveda je tudi D’Annunzio govoril. Ves govor je bil ena sama blasfemija. Začel je s »Sestre v Kristusu, bratje v živem Bogu« in je nadaljevaje dejal: »od Vas..prej- ^ inem Zakrament jekla; zakrament, ki potrjuje za-
vezo krvi itd.« Pater Rinaldo, kako si se oddaljil od evangelija!
2. V Istri traja še nadalje preganjanje našega izobraženstva, zlasti duhovnikov. V preganjanju, v. sovraštvu do nas se odlikujejo tudi' laški duhovniki. Kot zgled zadostuj sledeče. Izgnali so slovenske menihe in v samostanu so se naselili italijanski. Na vprašanje-, kako bodo mogli Lahi spovedovati naše slovensko ljudstvo, je odgovo/il Italijanski duhovnik dobesedno; »Ljudstvu naj se ne delijo zakramenti toliko časa, dokler se ne bo naučilo italijanskega jezika«. Naravnost bogokletno. Lah je Lah, naj nosi orožje ali pa talar. Ne pretiravamo, zakaj izkušnja nas uči. V d’An-mnrajevem žargonu velja taie jednapba: Religione = Nazione Italiana = Coltura = Dio.
Po svetu.
Francoska.1)
»Aristokracija duha« na Francoskem se po 1 lb7Q očividno bolj in bolj obrača k religiji m cerkvi. Pesniki in leposlovci, literarni kritiki in znanstveniki izpovedujejo vero. Mnogi od njih —morda večiiia — so vzrastli v okolici, ki je biia kr-ščanstvu tuja, ter'so šele v letih kasne mladosM, ali celo v zreli moški dobi našli pV: k Bogu. \ 18. veku so bili pesniki in misleci, ki so francoski mu od speljali od krščanstva. Tako se je nadejati, da mu bodo tudi danes njegovi, umetniki in mo-droslovci vodniki nazaj k resnici. Vpliv Francije pa je na duhovnem polju že več stoletij odločiven za Evropo. Zato bo pač tudi nas. zanimal pogled na verski pokret v kraljestvu francoskih duhov.
*) Porabljeno slovstvo; Baunard, Un siècle de 1’ Eglise de France«. Paris. Poussielgue. 1906. — Archa, revue prò katolickou kulturu. V. (1917) 23 ss.
Znamenit mejnik v razvoju francoskih duhov | je 1. 1870 s francosko-netnško vojsko. Do tedaj jo neomejeno vladal kult vede v njeni racionalistično-! pozitivistični smeri. Imena Comtes, Taine, Renan so gospodovala v literarni ili znanstveni javnosti. Narodna nesreča v imenovani vojski pa je pozornost najboljših mislecev obrnila na nravne vrednote, ki bi bile zmožne dvigniti narod iz propasti. Že Tainovo glavno delo: »Les origines de la France contemporaine« - je kazalo na katoliško cerkev j kot nositeljico nravne moči.
Otrok stare dobe —- materialističnega pozitivizma — je bi! Zola. Toda mlajši rod umetnikov I je rastel v opoziciji proti staremu. Učil se je razločevati nrav moralnih ved od prirodoslovja; upošteval je poleg snovnega sveta tudi duha in nje-! gove samosvoje zakone; zlasti je tudi razdiral
dogmo determinizma. Kritik-voditelj nove šole je bil duhoviti Brimetière. Nekatera dejanja tega misleca so bila naravnost epohalna za smeri francoske mladine. Ko je z intuitivno točnostjo pokazal meje zmožnosti pozitivnih ved ter je z ozirom na poglavitne In najvažnejše življenske uganke proglasil »la banquerout de la Science — bankrot vede«, je zaječal ves pravoverni pozitivistični tabor, ter se je zbral na protestnem banketu (v Saint-Mandé-tu 1895), poslušat govore Berthelota in Poincarrčta. Toda odrešenika rnu tudi ona dva nista mogla postati. Malik vede je ostal zrušen, vera pa je zopet zavzela v srcu in umu najbolj prosvetljenih duhov mesto, ki jej gre. Vsi niso verovali kot kristjanje, a vero so cenili, in umevali njeno prav posebno nalogo, katere veda i.e bo ni-keli mogla nadomestiti.
Na vodilne francoske duhove je mogočno vplival tudi duh velikega Leona XIII., ter jir, olajša! pot do Cerkve. »Tako so; bila tla za špiritu dizem pripravljena, in le tako je mogoče umeti neobičajno močan vtis, ki ga je naredil v francoskem literarnem občestvu slavni članek Brunetièrov: »Po obisku v Vatikanu«, kjer je v blesteči, sarnosvest-ni in bojeviti obliki zgostil, skristalizirul latentne sile in cilje sočasnih duhov.« (Archa 'Jos. lianf.k) V 35.) Velikega pomena je tudi bilo, ko je 1S93 B'unetière prevzel uredništvo najodličnejše sve-. tovne revije: Pevue des deu\ Vondes.
Starejša generacija krščanskih pisateljev sc poleg Brunetièra še Vogué, Bourget, Fr. Coppče. Huysmans, Maurice Barrès, René Bazin.
Pavel Bourget je kot psiholog in ro-manciér proučeval človeško dušo z vsemi njenimi strastmi, da i boleznimi. A koncem svojih izkustev, študijev, razmišljanj je prišel k prepričanju, da je nujno treba moralke, ne teoretične, abstraktne, na papirju kodiiicirane, katera vse dovoli, ampak moralke praktične, učinljive, ki je v dejanskem življenju sposobna, postaviti duši ide al, nagniti jo, da spoštuje njene postave, ovladati njene strasti, voditi njeno voljo. - Taka moralka more biti edino le moralka religiozna, točneje rečeno krščanska, še točneje katoliška.
K istemu zaključku, kakor pisec »Učenca«, Je prišel i kritik Brunetière. Tudi on je zgodaj jel.iskati prave moralke. Ker je bil napojen z nauki svojih učiteljev in zato poln nezaupnosti do verske ideje, iskal je je zunaj nje. Ob nekem času je domneval, da jo je res našel, da je namreč z iai :i-zacijo naukov raznih verstev moči narediti moralko, katera bi imela autoriteto religiozne moralke in obenem razumljivost racionalnih moralek. A prišel je k spoznanju, da je lajcizacija odvisna popolnoma od samovolje, da je to nova vrsta eklekticizma, in da mora izgubiti, ker je človeška umisel, v človeških očeh autoriteto. Tedaj se je nagnil k nazoru, da mora moralka imeti oslombo
v Bogu, da mora biti religiozna. In razmišljujoč s čisto spekulativnega vidika o raznih oblikah^ verstva, je izjavil, da iz moralnih in umskih razlogov daje prednost katolicizmu. To nagnenje h katolicizmu, ki, je bilo od kraja zgolj- filozofsko in teoretično, se je končno v njem spremenilo v osebno, globoko vero.
To spremembo verskega prepričanja je utemeljil v predavanju, ki ga je imel v marcu 1898 v Besanconu. Ugotovil je dejanski propad tako zva-ne naravne religije: izjavil, da vera ne sme za-metati nadnarave, dogem, -discipline"; spomnil na očitno resnico, da, kar je ostalo v nas poštenja, imamo podedovano ali privzgojeno od krščanstva. A k vsem filozofskim in nravnim razlogom je dodal patriotski razlog, dokazujoč, da so interesi katolicizma in Francije tesno spojeni, da so eni in isti. -
V naših dneh razrvanosti in zbeganosti je poučno, kako pisatelj Maurice Barrès sodi o cerkveni edinosti in disciplini. Svoje nazore je izrazil v knjigi »La colline inspirée«. To je prav za prav zgodovinsko delo. V njem riše na podlagi dokumentov, hranjenih v knjižnici v Nancyju, zgodbo treh bratov Baillardov, ki so kot duhovniki delovali na Lqtarinsjrem. Najstarši od njih, Leopold, je bil i. 1812 postavljen za župnika v Flavignyju, nad Mosello, dva mlajša, Frančišek in Kvirin, sta služila v bližnjih duhovnijah.. Ker so bili fantastični in energični obenem, so vznemirili celi kraj. Na griču Sionu so obnovili svetišče in ■čaščenje Matere božje in vpeljali red bratov in sester, ne da bi varčevali s troski. To jih je upro-pastilo. Previdni škof v Nancyju jih pošlje na korrekcijo v samostan, a red bratov in sester razpusti.
/ Delo Baillardov je bilo uničeno, ne pa njih energija. Leopold opravi površno pokoro, a se ne podvrže in potegne s seboj še svoja brata. Združijo se z Vintrasom, ekscentričnim in nestalnim človekom, ki je bil vršil vsa mogoča, rokodelstva, dokler ni končno trdil, da se mu je prikazal nadangel Mihael, se izdajal za čudodelnika, za vte-lešenega preroka Elija, za orodje božje, ter je s svojimi goyori spravljal ljudi v ekstazo Jn grozo.
Njegove nauke je sprejel Leopold ter jih strastno oznanjal po Lotarinškem. Postavil je cerkvico, zbral okrog sebe družbo učencev ter se uprl autoriteti škofovi in Rimu. NastaLje dvoboj mej redom, ki ga veleva cerkev, in nebrzdanostjo Baillardov. Ti so naposled ekskomunicirani, in občina, ki jih je prej rada imela, se^jim odreče ter jih zaničuje. Leta 1870 izbruhne vojna, in Leopold se tolaži, da se kraljestvo dobrote porodi iz preobilice zla. A ne zgodi se tako. Tedaj gine v brezupu, in kakor 821eten starec umre. Pred smrtjo se odpove svojim zmotam, spoznavši svojo nespametnost, in umira v naročju cerkve.
o
To je zgodovinska podlaga romana »La colline inspiréè«, v katerem Barrès riše boi mej .svobodo in disciplino, mej individualizmom in autori-teto; zmaga pa disciplina in autoriteta.
Ko škof Leopolda kaznuje, nas boli, da ravna . . ž njim tako trdo, dasi je bilo tako treba, da se, obvaruje celota pred sanjarskim posamnikom. A ko je končno Leopold rfadi svojih nevarnih blodenj iz cerkve izobčen, pristavlja autor: »O modrost cerkve, katera Zametuje Leopolde ter jih skuša streti.«
Barrès konča svojo pretresljivo, krasno knjigo s pogovorom Loga — alegorije individualizma .
—	in Kapele — alegorije autoritete.
Log pravi: »Sem duh zemlje in najdavnejših prednikov; sem svoboda, inspiracija.« A Kapela ' odgovarja: »Sem skala, ki traja; sem skušenost vekov, shramba zaklada tvoje rase. Sem dom tyojega detinstva in tvojih dedov; sem v skladu s tvojimi namerami in s- tistimi, ki jih ne poznaš; tu najdeš za vse okoliščine svojega življenja skrivnostno besedo, stvorjeno zate, ko tebe ni bilo.« A zaključek pogovora je stavek: »Cerkev je rojena iz loga, iz njega vedno živi, da bi nas spasila.«
A to je tudi obenem zaključek celega Barrè-sovega dela, katero pod naslovom »La Prairie et la Chapelle« polni , že 20 zvezkov, a še ni končano. Tako prehaja Barrès iz anarhiškega individualizma do ekscentričnega nacionalizma in postane končno zagovornik univerzalne autoritete in discipline katoliške cerkve.
Ne morem se pečati z razvojem drugih posameznih, osebnosti iz kroga francoskih katoliških umetnikov. Postavim sem le zaključno sodbo Josef a Hanžka, ki piše v navedenem članku v »Archi« (str. 190): Edini Anatole France izmej vseh pisateljev, katere je bila našla francosko-nemška vojska v početkih njih literarne tvorbe,
—	in morda se Maupassant — sta ostala zvesta duhu stare materialistične in irreligiozné generacije, vsi drugi so ali kristjani, ali vsaj krščanstvu
prijazni.
L. 1913 je bil objavljen s podpisom »Agathon« — članek »Današnja mladina«. V njem anonimni pisatelj preiskuje .duševno in versko stanje sodobne francoske-mladine na podlagi enkete, katero je izvedel mej »elito sedanje mladine«. Autor iž nje sklepa na pet glavnih značilnih potez, katere ima~v programu današnja misleča (penseuse) mladina. In te so: veselje do dela nasproti golemu in-telektualizmu, religiozna vera — v prvi vrsti vera katoliška, — povrat h klasicizmu, čistota nra-vov, ljubezen do domovine.
Svobodomiselni kritik Faguet — ki je mej vojsko umrl — pravi k problemu gori navedene enkete: »Obrat k veri v velikem delu intelektualne mladine se' mi zdi pojav, katerega bi se mora! veseliti vsak rodoljub. ...Ti mladi ljudje so čisti, polni vznesenih čustev, so navdušeni, hrabri, ljubijo življenje in verujejo vanje, so vdani domovini; vse to nas moraTjcarati ter nam napraviti — naš odhod manj melanholičen.« in Faguet je-mej tem odšel.
Tudi najnovejši čas priča, da katoličani nele drže pridobljene pozicije, ampak jih še razširjajo.' L. 1906 se je ustanovil časopis »La Revue des Temps prčšents«, ki zbira v svojem krogu večino niiadokatoliškili^talentov. A tudi izvén tega kroga sega katoliški vpiiv. Imenujem le še kon-vertita Fr. Jamnesa, paprika in dramatika Pavla Claudela, ki ima odlično mesto pri »Nou-velle Revue Francalse«.
Paid Claudel je nedvomno izmej najodličnejših sodobnih '-francoskih pesnikov. Njegovo slovstveno, delo je že zgodaj začelo (Téte d’Or 1888), a šele novejši čas se je izredno utrdil njegov vpliv in s tem razodel njegov pomen za katoliško francosko slovstvo. Naj' navedem njegovo dramo »Partage de Midi« (1906), lirične »Cino Orandes Odes« (1913) in lirično-dramatični misterij »L’An-nonce faite à-Marie« (1912, v nemškem prevodu: »Verkiindigung«, 1913.)
(Konec bo-sledil.)
Odsek za pravno varstvo in
Umljivo je, da v teh 14 dneh največjega duš-nopastirskega dela, kakršno nakladajo zadnji tedni pred veliko nočjo, delo v »Zboru« ni moglo s takim spehom naprej, kakor obilica gradiva zahteva in bi sami delavci radi. Po veliki noči bo treba z delom za Zbor in njegove smotre zopet neutegoma začeti. Poročilo bo zato takrat pač
gmotne zadeve duhovnikov.
bolj medlo, a nadejam se, da bom mogel čez mesec dni sobrate tembolj zadovoljiti, predloživši - jim sliko njih lastnega dela v dobi tega pomladanskega meseca.
I,
Odsek za pravno varstvo in gmotne zadeve duhovnikov se je konstituiral. Poleg načelnika
sobr, Antona Požarja župnika v Koprivi (p. Dutovlje) so vstopili: sbr. Šonc začasni kapelan v Dutovljah, sbr. Krančič župnik v Repentabru in sbr. Simonič kapelan v Tomaju. Zadeve upokojenih duhovnikov prevzame sbr. J o s. Knavs, upokojeni duhovnik v Dragi pri Trstu.
Odsek zbira podatke o duhovnikih, ki so bili v času vojske prizadeti z nesrečo izgnanstva, internacije, zapora in pod. — Prejeli smo seznam slov. duhovnikov soriške škoiiie, ki so po dispozicijah okupacijske obiasti morali trajno alt začasno zapustiti svoje' delovališče:
P. Aleksander V a v p o t ič, O. F. M. je bil ustreljen na Kostanjevici' pri Gorici ob vhodu italj. armade v Gorico avg. 1916. Njegovo truplo se je našlo na vrtu za samostajiom, pokopano sku-'kaj s 4 italj. vojaki. Vojaška trupla so odpeljali, patrovo, ostane tam.
Frančišek Marinič župnik v Kojskem, je bil odpeljan ob prvem prodiranju italjanske armade 1915 in je v italjanskem pregnanstvu umrl 22. 9. 1915.
Ob prvem prodiranju italjanske armade leta 1915 so -še bili internirani ter so se tekom 1. 1919 vrnili sledeči sobratje goriške škofije:
Blažko Alfons župnik v Kozani; Božič Izaija, vikar na Kamnu (pri Tolminu); Filipič Al. kurat v Srpenici — sedaj v Grgarju pri Gorici; Franke Ivan kurat v Gorenjempolju — sedaj v Cepova-nii; Grbec Anton kurat v Mirniku — sedaj v Er-zelju na Vipavskem; Ivančič Matija, vikar v Cerovem; Kalin Jožef kurat v Drežnici; Kocjančič Nikolaj, vsled bolezni vpokojeni duhovnik — .odveden; Košir Ivan vikar v Vedrijanu;Kumar Ludvik župnik v Biljani; Leben Ivan kurat v Libuš-njah; Medveš Otilij kurat v Ročinju — ni še mogel na svoje mesto; Milanič Josip kurat v Marijinem Celju — ne more še na svoje mesto; Pirih Jakob vikar v Vipolžah; Štolfa Ivan vikar v Trnovem pri Kobaridu; Uršič Andrej župnik v Šlov-rencu — ne more na svoje mesto -— zdaj v Medani.
Internirana sta bila tudi frančiškana na Barbani p. Blaž in guardian p. Miolin Bernard.
Izza časa okupacije sta bila še internirana tekom leta 1919 za dobo dveh mesecev KunŠič Ivan dekan v Cerknem in Kenda Ivan kurat v Novakih. Dr. Ignacij Kobal stolni vikar v Gorici je bil dva meseca zaprt v Trstu, (po veliki noči 1919). Pirec Valentin župnik v Čepovanu in Matelič Alojzij župnik v Kredu sta morala zapustiti svoji službeni mesti, da sta se izognila internaciji. P. Marko Fišer O. C. v Gorici je bil izgnan v Jugoslavijo. Zapustili so tudi okupirano ozemlje: Peternel Henrik župnik na Št. Viški Gori — in pa dva usmiljena brata.
To je 30 duhovnikov iz- goriške škofije.
Odsek je vzel zadevo teh sobratov v roke, da bi jim skušal pomagati vsaj za delno povračilo gmotne škode, — Mnogi drugi duhovniki iste škofije so pa bili kot begunci ali pregnanci na avstrijski strani ter so prav tako trpeli silno gmotno škodo.
Odsek išče. enakih poročil tudi iz ostalih škofij zasedenega ozemlja, a jih še ni prejel.
Došli sta pa od sobratov iz tržaške škofije sledeči poročili:
'ŠTIPENDIJ ZA SV. MAŠO.
V tržaški škofiji znaša štipendij za tiho sv. mašo pet lir. Ali je ta znesek času in razmeram primereiT ali ne? Ni, po moji sodbi. Rač n n imo! Pred vojno si prejemal takso 2 kron;, z drugimi besedami: verniki so ti dajali za 25 jajc (a 8 vin.), ' za 21/? 1 vina, za 7 1 mleka itd., danes pa kupiš za pet lir v mestu 10 jajc, P/a 1 vina, S1/? 1 mleka. Kmet dobiva torej za svoje pridelke povprečno Škrat toliko kolikor v mirnem času, torej bi moral — sorazmerno — petkrat več dajati za štipendij kakor v mirnem času. Pr^ delavcu, obrtniku so računi isti. Pocestni delavci, na pr,, ki so v mirni dobi prejemali dnevno okrog 2 K, zaslužijo sedaj 10—12 lir na dan, torej Škrat več. Računaj kakor hočeš, zaključek ostane isti: štipendij bi mora! znašati deset lir. Kedò trpi pri tej diferenci? Starejši duhovniki z mnogimi petletninami izhajajo, mlajši težavno. Kaj pa začetniki, ki si morajo poleg rednih stroškov za živež, obleko itd. nabavljati pohištvo in kuhinjske potrebščine? .
•ŽUPNIJSKIM UPRAVITELJEM določa zakon z dne 28. marca 1918, drž. zak. št. 115, § 3 plačo iz verskega zaloga in sicer pri župnijah s povišano kongfuo 2000 K mesečno 140 K,.pri onih z 2200 K mesečno 150 K. Poleg tega jim pritiče še 300 K letne doklade, in neprikrajšane tri- ozir. četrt-letnine po 200 K. (čl. 2. 61.) Plača v kronah velja sedaj »al pari« z lirami.
- ODSEK ZA ŠOLSTVO pripravlja akcijo v zadevi verouka in verskih vaj v ljudskih in ostalih šolah v deželi. Referat o,tej zadevi se bo obravnaval na črniški konferenci Sodalitatis v četrtek po veliki noči. V zadevi, bo Zbor nastopil solidarno z odborniki pol. društva »Edinosti« kot zastopniki'krščanskih starišev. Obenem se bodo zainteresirali škofje zasedenega ozemlja in pa sobratje italjanske narodnosti. Tudi parlamentarni- klub Ljudske stranke bo pozvan, da bi pomagal zakonu in ljudski volji do veljave. (Dopisi v šolskih zadevah na naslov: Leopold Cigoj vikar v Štomažu, p. Sv. Križ - Cesta).
'III.
» ODSEK ZA NARODNO POLITIKO. Slovensko uradovanje župnih uradov zadeva tu pa tam na težave. Višji uradi že sprejemajo slovenske uloge ter jih rešujejo r- italjanski, a s trmo nekaterih podrejenih uradov ni moči izhajati., Tako podpisani opozarja politično društvo »Edinost« na dejstvo, da »Sezione Lavori — Stazione Nord Gorica« noče sprejemati slovenskih matičnih izpiskov v zadevah sebi podrejenih delavcev. Pritiska pa na delavce s kratenjem dolžnih izplačil tako dolgo, da prineso laški sestavljene izpiske.
—	Pred kratkim je neki delavec podpisancu predložil v podpis podatke o družinah več delavcev
—	laški sestavljene in s popačenim pravopisom, kakršen je navaden na izveskih v Trstu in Gorici.
—	Prosimo sistematične odpomoči.
Rejec. Sv. Križ.
, Varovati se moramo nove vrste »jožefinizma« v cerkve in — župnišča. Politični komisariati župne urade prezirajo, — a obiskujejo nas orožniki z raznimi zahtevami, in še v čisto neprimerni obliki, krožnika pošljem ven, ako ne pride na urad o primerni uri. Ne vzamem na znanje zahteve. ki mi je ne predloži v pravi uradni obliki in ob primernem času. Dalje odklanjam vsa oznanila, ki niso v cerkvenih in dušno-pastirskih zadevah. Ali hočemo nazaj v jožefinske čase Avstrije, ko so bili duhovniki hlapci? Zavejmo se, da smo zdaj v svobodoljubni državi! Na to svobodo se moramo počasu privaditi. /
Rejec. Sv. Kri ž.
< Odsek za nar. pol. tudi opozarja, da nikakor ne pristuje duhovnikom, da bi kje pritiskali na ljudstvo ali županstva, naj bi izjavljali žaitpnice katerim koli osebam. Uradniki morajo-tako vršiti svojo dolžnost. Če ne bo več na mestu ta, pride pa drugi. A da bi duhovniki zastavljali za koga pred domačimi ljudmi svoj ugled — ne gre!
je jv
Naposled odsek še opozarja na gradivo, ki ga 1. štev. priporočil dekanijskim konferencam.
IV.
ODSEK ZA KULTURNO IN SOCIALNO INICIATIVO. V ospredju našega zanimanja mora biti tekoči "mesec naš kulturni list, poučno nabožen^z leposlovno prilogo Mladika. Poskrbimo, da bo imel gradiva nabožnega, poučnega in pripovednega.
Zlasti bo hvaležen za aktualne poučne članke in za kratka poročila — nepolitična — o pomembnih dogodkih bogoljubne ali prosvetne nravi iz vseh krajev zasedene domovine. Čim več sotrudnikov, tem zajemljivejša in bogatejša bo vsebina lista. — Prav tako pa potrebuje list naročnikov, ki naj takoj pd kraja store svojo dolžnost z uplačiiom naročnine (8 lir). Porabimo velikonočne praznike za agitacijo. Do'pisi in naročnina sp, nasiovljaj na: msgn. Dr. Josipa Ličana, prof. bogoslovja v Gorici, Via Orzoni 31.
Odsek je dalje prejel sledeči poziv:
« Narodni muzej.
Škoda vsake besede v zagovor tako važne ustanove. Ni ga kulturnega naroda brez muzeja. Slovenci imamo narodna muzeja v Ljubljani in v Mar-ibcru, v Gorici se je ustanovilo muzejsko društvo malo pred vojno. Trst ga ni imel. Slovenci na zasedenem ozemlju moramo priti do narodnega muzeja. Sedež mu bodi v našem naravnem siedišču, v Trstu. .
Vojska nam je mnogo starinskega blaga pobrala, avstrijski častniki, ki-so bivali v-naših pokrajinah, so nam-odnesli mnogo dragocenosti. Pted vojno pa so judovski trgovci iz Trsta hodili po Istri, po Krasu, kupovali starinsko blago iu delali velike dobičke. Naše ženice so rade zamenjevale stare pisane majolike za moderno »lepo«, majoliko, krasne minke za novodobne petrolejke. Krhko smo zagrešili! Vzdramimo se vsaj zdaj' Naše izobraženstvo bo našlo še mnogo vrednega blaga po kmetiških domovih, marsikaj hranijo še naše cerkve in zakristije: Vse., vse se bo sčasoma porazgubilo, ako ne pridemo do narodnega muzeja. Ustanovimo ši najprej muzejsko društvo v Trstu, ki naj nabira starine po naših pokrajinah. Kako bi prišli do starin? Deloma bi se dobile v dar, nekaj bi si jih pridobili z nakupom, deloma bi prejemalo društvo starine le v hrambo (lastniki bi ostali še nadalje dotični zasebniki ali korporacije). Dobrodošli bi predvsem vzorci starih narodnih noš, skrinje, stare listine, krnet s k o oiodjc itd. Kako so starine izginile, pove dejstvo, da je v Sv. Ivanu pri Trstu, ki šteje 12 tisoč duš, najti le še eno minko (leščerba v rabi iz 16. do prve polovice 19. stoletja), da sem našel le še'dv^ »frkindi ša« (klobuk v rabi do polovice 19. stoletja), -Vzdramimo se!
Š č e k.
Slovstvo
Dr. Fr. Ušeničnik, Vzgojevalna načela.
Ljubljana 1918. 170 strani.
Dr. Fr. Ušeničnik, Pastoralno bogoslovje.
Prvi zvezek. Ljubljana 1919. XII + 306 strani.
Obe knjige sta namenjeni za učbenika bogoslovcem in tojeda tudi duhovnikom. »Vzgoj. načela« sicer niso obširna knjiga, vendar orientirajo o vseh tozadevnih problemih in nudijo tudi utemeljeno sodbo in vodstvo. — L zvezek pastorale podaje po kratki prvi knjigi o osebi dušnega pastirja (1—51) zlasti katehetiko (52—174) in pa hom il etiko (175—306.) Niti namigniti tukaj ni mogoče, koliko bogastvo temeljito in vedno spodbudno obdelane tvarine knjiga prinaša. — Le to si dovolim pripomniti, da je med viri (str. X—XII) pač navedena Synodus Labacensis I, II, niso pa sinode lavantinske, če je že krška (Mahničeva) škofija predaleč. — Knjiga bo v novih raz merah pač služila za učbenik vsem slovenskim bogoslovnim učiliščem, zato naj ima zmisel za jugoslovensko univerzalnost vsaj v drugem delu. Ni dvoma, da se bo liturgika primerno ozrla na glagolsko bogoslužje, in da bo hodegetika upoštevala pastirsko dijaštvo in visokošolcev, ker se katehetika omejuje na nižje šole.
Dr. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Četrta knjiga (1101—1200). V Ljubljani, 1920. Založila in izdala »Leonova družba« v Ljubljani. 8° (c XIII + 643 strani). — Cena K 42.
%
Ta je brez dvoma najodličnejša slovenska knjiga izza začetka vojske. Le čudno, da je mogla v sedanjih razmerah zagledati beli dan in pa za tako nizko ceno! — Razdeljena je v pet oddelkov: 1. predgovor, 2. zgodovinski spisi, 3. gradivo, 4. imenik krajev in oseb.
j
»Zgodovinski spisi so črtice, ki nudijo pregled nad viri in podajejo nekaj rezultatov iz njih. Ne posredno pa vplivajo viri sami. »Gradivo nudi 948 ! izpiskov iz raznovrstnih listin in poročil, izhajajočih iz 12. veka, ki se ozirajo na Slovence. Kos jih je zbral, uredil in z obilnimi opombami pod črto pojasnil.
Obseg ozemlja, na katero se nanašajo ti podatki, je naša Slovenija. Kosova knjiga dokazuje, da so bili Slovenci še v 12. veku naseljeni proti severu daleč preko današnjih meja. Kranjska je bilo jedro; nje so se držale južna Koroška, južna Štajerska, Istra, Beneška Slovenija, kos Furlanije in še nekateri drugi manjši deli. Opat Radulf Coggeshalski in Roger de Wandover, oba Angleža, prištevata Sloveniji vso Goriško in oglejsko okolico (okoli 1192). In to solgaša tudi s poznejšimi poročili. Kandler (L’Istria, 1847) podaja poročilo iz 1. 1475, ki pravi, da je slovenščina domači jezik širših plasti, in furlanski zgodovinar Nicoletti (1569) pripoveduje, da govore po ondot-nih vaseh več slovenščine kakor furlanščine.
Dr. P—i. (Po »Slovencu«, 2. marca 1920.)
Iz Češke je zadnji čas došlo nekaj razveseljivih vesti. — V narodni zbornici se je posrečilo Ljudski stranki, da je z odločnim nastopom pri razpravi o načrtu ustave izločila zloglasni namer-jani § 123, ki je slovel: »Pravico, urejevati svoje notranje zadeve in upravljati svoje premoženje, dobivajo verske družbe edino le od autorlza-cije po državi. Postava določa izvrševanje te pravice na način času primeren, kakor pri drugih društvih.« — K temu motivacija: »§ 123 izraža su-vereniteto države nad verskimi družbami.« Vsak katoličan ume veselje nad izločitvijo te točke.
Druga vest javlja, da so čehoslovaški škofje sklenili, da »prebitek kongrue« velikih beneficijev (pač zlasti škofijskih in kapitelskih posestev) zložijo v velik pomožni fond, iz katerega bodo podpirani slabo plačani duhovniki. (Kath. Kirchenzeit. 1920. št. 11).
Francoska socialna demokracija je koncem februarja zborovala v Strassburgu. Ze izza vojske so v njej zastopane tri struje: nacionalistična, re-lotmistična in anarhistična. Na zborovanju so merile svojo moč med seboj. Z napetostjo je Evropa pričakovala rezultata tega zborovanja. Železničarji v Franciji so s splošno stavko hoteli dati zaslombe tretji struji.
Najmanj glasov je dobila zase nacionalistična smer, absolutno večino pa je našla reformistična stranka s precej ostro komunistično tendenco. — Njeno glasilo je »Humanitč«.
Konferenca za Banjško planoto v Čepovanu,
19. I. ie izbrala za poverjenika Banjške planote pri »Zboru Sv. sv. P.« sbr. Alojzija Filipiča, kurata v Grgarju. (Stem se popravlja pomota v zadnji številki.)
Urednike?a listnica. Hrvatskih člankov danes ni, ker sem šele zadnji dau prejel razpravo g. I. C. iz I. ki se objavi v prihodnji številki. Tako pridejo na vrsto tudi prispevki drugih č. sobratov. Vsem srčna hvala za pomoč. Prosim zlasti poročil o dušno-pastir-skena stanju pokrajin in škofij.
Tiskovni pogvešbi so v 1. štev., zlasti v številkah. Stran 8 prvi stolp vrsta dva čitaj 1789, mesto 1889.
Stran 13 v tabeli poreško-puljske škofije v dekanatu puljskem je mešana duhovnija 1, ne pa 8.
Stran 13 v predzadnji vrsti : Italijanov je v po-reško-puljski škofiji 59.200, ne 5200.
Na zadnji strani platnic v drugem stolpu (nad inseratom) v tret-zadnji vrsti čitaj : njeno resničnostt mesto : njegova resničnost.
Ostale pogreške si utegne čitatelj sam popraviti.
Knji
i


Knjigama Kat. Tisk. Društva
GOBICA, Mentova hiša.
i ► Svalčic Slike z
©A—
Zaloga na	drobno in	na debelo	:
pisarniških	in	šolskih	potrebščin	:
Zaloga tiskovin	za cerkvene urade	;
Slovenske leposlovne knjige, slovnice, slovarji i. t. d. Cigaretni papir ,,Abadie“, .,Excelsior“, „Union“ i. t. d. Svalčice za cigarete.	>
Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje, i. t. d.


'J)
rffij .Narodna Tiskarna'
•m*
• •
•m*
• •
v Gorici
• •
• •
ULICA VETTURINI št. 9
ima v zalogi vse tiskovine za preč, cerkvene «rade. Kar ni v zalogi izvrši točno in hitro. V zalogi ima poleg drugih knjig; S. Gregorčič: »Job**, „Mali katekizem** trdo vezan, šolski molitvenik „Sree k Bogu** itd.