Političen list za slovenski narod.
a jede*
Po poiti p rej« man velja: Za tele leto predplatan 16 rld., ta pol leta 8 fld., u četit leU A rld.,
meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: M aeio leto IS rld., za pol lek.a e rld.. s« četrt lota 8 rld., sa Jeden mesec 1 fld, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. SO kr. veC na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
J
Naročnine in osnanlla (i n * e r a t e) »»prejema apravnifitvo ln ekipedleija t ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice It. a.
Rokopisi ee ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tiprejemajo.
Vrednlitvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, icvsemli nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva tele f 6 n - itev. 74.
&tev. 242.	V Ljubljani, v soboto 21. oktobra 1899. Letnik JHMTVII
Državni zbor.
Dunaj, 20. okt.
Danes je bil kritičen dan za desnico. Bila je že 12. ura, a desnica ni Se imela definitivnega kandidata za prvo podpredsedniško mesto. Bilo se je resno bati, da se ob tem vprašanji razbije desnica. Ker se bode o tem gotovo mnogo govorilo in pisslo, je morda umestno, da čitateljem pojasnimo vso stvar.
Kakor znano, so levičarji javno in zasebno izjavljali, da ne volijo g dr. Ferjančiča prvim podpredsednikom zaradi, njegovega govora na Bledu ob prihodu čeSkih dijakov, in so imenovali svojim kandidatom onega zagrizenega Prade-ja, ki je s svojim zadnjim govorom koncem prosinca največ zakrivil, da je grof Thun pretrgal zasedanje državnega zbora. Tudi katoliška ljudska stranka je imela pomisleke in konečno včeraj zjutraj po svojih načelnikih izjavila, da voli kogarkoli, samo dr. Ferjančiča no. Iz zanesljivega vira se nam je še zatrjevalo, da utegne 10 do 12 poljskih poslancev, ki vedno koketujejo z levico, oddati bele listke. Bilo je torej jasno, da g. dr. Ferjančič ne dobi absolutne večine. Navzlic temu pa je »Slovanska krščansko-narodna zveza« sogl a sn o sklenila, da vzdržuje kandidaturo g. dr. Ferjančiča, dolžnost desnice pa je, da solidarno glasuje za prejšnje predsedstvo. Toda vsi poskusi, da bi vsa desnica glasovala za prejšnje predsedstvo, torej tudi za dr. Ferjančiča, so bili brezvspešni. Na-ravnobtneresnično pajein zlobno izmišljeno včerajšnje poročilo »Slovenskega Naroda«, da so »slovenski klerikalci nezanesljivi«. Dva člana katoliško-narodne stranke sta v klubu odločno na-glašala, da mora klub vztrajati pri kandidaturi dr. Ferjančiča, in sta tudi navajala razloge. Prvi raz-
LISTEK.
Klerikalna grozodejstva.
Najduhovitejši izmed slovenskih časnikov, »Slov. Narod« seveda, priobčil je novico, ki je vzbudila radi svoje izvirne duhovitosti velikansko veselje. Namreč smrti nesrečnega, na Gorenjskem umorjenega Žvana krivi so, — no, dragi bralec, saj že veš, kedo, — klerikalci! Dokaz:
I.	Žvan je bil svoj čas oštir pri »Bobenčku«.
II.	»Bobenfiek« je klerikalna g o stilna.
Ergo: Klerikalci so krivi njegovega umora.
Quod erat demonstrandum .... Sestavili smo nekaj enako duhovitih napadov na klerikalce. Prepuščamo te napade »Narodu« v poljubno porabo. Zagotavljamo, da je to najboljši, najcenejši in naj krajši način, kako uničiti klerikalce. Klerikalci se morajo namreč, kadar čitajo napade take vrste, da rabimo prosto govorico, »smejati, da popokajo«, in tako jih bo vendar enkrat konec.
Poglejmo! Ponatisniti se sme brez navajanja vira! Torej: Klerikalci so krivi, da je sedaj vojska med Angleži in Buri. Vse časopisje, torej tudi
J
log je bil ta, ker katoliško-narodni poslanci ne bi hoteli prevzeti odgovornosti, ko bi vsled nejedi-nosti zgubila naša zveza svojega zastopnika v predsedstvu ter bi morda prodrl celo Prade. V klubu se je tudi sprožilo vprašanje, kaj storiti, ko bi se dr. Ferjančič odpovedal kandidaturi? In vBi »klerikalni slovenski poslanci« so glasovali za predlog, da v tem slučaji naša zveza ne določi nobenega kandidata ravno z ozirom na dr. Ferjančiča, da se ne bi očitalo, češ, da so »kranjski klerikalci« skušali druzega spraviti na dr. Ferjančiča mesto.
To je bila sicer interna stvar, toda ravno vsled označenega napada v »Slov. Narodu« sem dolžan in primoran, da konštatujem resnico. Katoliško narodni poslanci ^o lojalno postopali do zadnjega trenotka. Ko jj^hg sinoči okoli 7. ure g. dr. Ferjančič po teletpnu g. grofu Coroniniju naznanil, da se odpove kandidaturi, ako je mogoča izvolitev kojega druzega iz kluba, sedaj šele je zveza razveljavila predvčerajšnji sklep in se razgovaijala o drugem kandidatu Ker se je imenovalo ime dr. Laginje, je klub naprosil g. dr. Laginjo, naj on prevzame kandidaturo. Toda dr. Laginja je sinoči odločno odklonil. Ker se drug kandidat ni prijavil, razšli smo se — re infecta. Danes dopoludne je imela zveza zopet sejo, da določi kandidata. Na vsestransko prigovarjanje se je dr. Laginja konečno udal, toda s pogojem, ako Poljaki ne določijo svojega kandidata, ker Čehi so vsako kandidaturo odklonili, kakor tudi češki veleposestniki. Ta sklep se je naznanil ek-sekutivnemu odboru desnice, ki pa se je zjedinil za kandidaturo poljskega poslanca dr. P i e t a k a. In ta je dobil danes 197 glasov, Prade pa 165. Levičarji so bili jako poparjeni, ker so bili zmage skoraj gotovi. Ko bi vsa levica glasovala za Pre-deja, imela bi desnica še vedno pet glasov večine. Ker je levica nato odklonila drugo podpredsed-
klerikalno časopisje, namreč govori o tej vojski. Star pregovor pa pravi, da o tem, česar je srce polno, rada usta govore. Črna srca klerikalcev morajo torej biti polna te vojske, ker njih časopisje govori vedno o njej. Sram jih bilo I Ali tako spolnujejo nauk, najlepši nauk, kar si ga more Človek misliti, najblažji nauk, ki ga uči vera, ona iBta vera, katero imajo sicer vedno na jeziku klerikalci, nauk namreč o ljubezni do bližnjega?!
Sploh imajo klerikalci na vesti vse one nesrečneže, ki bo padli kot žrtve novodobnih vojsk, kajti menih Schwarz, torej pristen klerikalec, iznašel je smodnik, s katerega pomočjo se tako hitro pokončavajo ljudje. Vse brezmejno gorje, katero provzročujejo novodobne vojske, pade naj torej na glave klerikalcev, ker liberalcem se, kot smo pokazali, ne more očitati, da so iznašli smodnik.
Tudi mladina v nežni mladosti je že žrtva klerikalcev. Klerikalci zakrivili so namreč vse tiste dvojke iz latinskega in grškega jezika, ki jih leto za letom dobiva mladina po gimnazijah, ker menihi ohranili so in najbolj pospeševali hu-manistiške študije. Koliko dvojk, koliko solza, koliko gorja v teku desetletij ! Koliko so torej kle-
niško mesto, bil je drugim podpredsednikom s 169 glasovi zopet izvoljen L u p u 1.
Tako je desnica po jako nevarni krizi navzlic raznim vplivom osvedočila svojo solidarnost ter preprečila razne nakane, kar utegne vplivati tudi na vlado in one kroge, ki so kovali koalicijo z Nemci. Sicer pa se je te dni pokazalo, da tudi na desnici ni vse v najlepšem redu. Aparat desnice je neokreten, okoren, tudi je premalo zaupanja in odkritosrčnosti mej posameznimi klubi. Se ena nevarna klečet in ladija pojde v kosce, česar mi Slovenci gotovo ne moremo želeti. Ko bi bila danes desnica podlegla, čutili bi takoj vladni kurz na levo, kamor je bilo že obrnjeno krmilo.
Prihodnja seja je v torek; prične se debata o vladni izjavi, oglašenih je že 62 govornikov.
Interpelacija državnega posl. dr. Kreka in tovarišev na voditelja finančnega ministerstva.
Naravno načelo je, da bodi država kot deloda javka v svojih podjetjih vzgled vsem drugim podjetnikom. Dejstvo pa je, da so razmere glede na plačo in provizije delavcev in delavk po tobačnih tovarnah zelo žalostne. Vlada je poleg tega s preosnovo uradniških in služabniških plač sploh že sama priznala, da so se življenjske potrebščine podražile, in bi zato že navadna pravičnost terjala, da se ta izprememba izvrši tudi pri delavcih. A sedanje plače delavcev pri državnih podjetjih niso samo prenizke in nepravične za nje, ampak slabo vplivajo tudi na plačevanje drugih t o v a r n i š k i h d e la v-cev in tako zavirajo, da se ne izboljša položaj delavskega stanu sploh. Posebno pa so se v Ljubljani, ki je do zadnjega časa veljala za mesto z najcenejšim živ-
rikalci grešili tudi vže proti cvetu našega naroda proti naši mladini!
Klerikalci vedno očitajo dr. Tavčarju, da je služabnik liberalne misli. Kedo pa je temu kriv, če ne klerikalci, kajti, ko bi teh ne bilo, bi tudi liberalcev ne bilo. Pa še več: Ravno duhovni so uzrok, da je baš dr. Ivan Tavčar služabnik liberalne misli. Pri krstu dobil je ta mož ime Ivan. Krstil pa ga je duhoven ; ko bi ga torej ta ne bil nikdar krstil, bi slovenski svet danes ne poznal služabnika liberalne misli dr. Ivana. Kajneda, to je jasno ?
Sicer pa klerikalci s svojim klerikalizmom samo slepe svet, v istini so pa sami liberalci. To ni, ako sledimo »Narodovi« logiki, prav čisto nič čudnega. Ne da se tajiti, da ste dve količini, ki ste enaki tretji, enaki tudi med sabo.
Torej :
I.	Klerikalci so ljudje.
II.	Liberalci so ljudje.
Ergo : Klerikalci so liberalci. Kdor vsega tega — ne veruje, naj le še naprej potrpežljivo prebira »Narod«, s časom se navzame gotovo vse obširne in temeljite logike tega lista.
ljenjem v celi Avstriji, razmere popolnoma izpre-menile, stanovanja in živila silno podražila, a plače soostale iste, zlasti zavoljo slabega zgleda c. kr. tobačne tovarne.
Zato si dovoljujejo podpisani staviti sledeče vprašanje:
Jeli minister voljan v interesu človekoljubnosti in pravičnosti preosnovati delavske plače in provizije po c. kr. tobačnih tovarnah, kakor zahtevajo izpremenjene življenjske razmere in duh pravične socijalne politike ;
jeli minister zlasti voljan, ker so se v Ljubljani življenjske potrebščine tako nerazmerno podražile, kar najprej mogoče povišati plače d e 1 a v c e m i n d el a v k a m v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani?
\ živo zadeti!
»Narodovi« hlapci besne, po zverinsko besne proti knezoškofu in njegovemu zadnjemu pastirskemu listu, v katerem govori o nameravanih katoliških zavodih, bodreč duhovščino in ljudstvo k vstrajnosti v započetem delu. V noticah in uvodnih člankih vpijejo, blatijo, psu-jejo, grde, ščujejo — prav kakor najumazanejši, najsurovejši kmečki divjaki. Pod zaglavjem »Škofov harač — II.« jim vsaka škofova beseda v najnovejšem pastirskem listu »daje prav, da so temu (škofovemu) odiranju napovedali boj«. Zakaj to je res »zistematično odiranje« — »za zavode, katerih je tako malo treba, kakor plevela na njivi«. »Še fiskus, ki je vender krut in brezobziren, prizanaša siromašnim slojem in jih ne obdavčuje. Milostni gospod knezoškof pa ne prizanaša nikomur, ampak zahteva svoj harač tudi od največjih siromakov (o, hudobna, tendenci j o zna laž!!), starcev in otrok. Vsaka glava mora plačati ta davek. Tak davčni zistem poznajo samo Turki, drugi, civilizirani narodi ne. Le Turki pobirajo davek od vsake glave, in bržčas je ta davčni zistem jedino, kar nam je prinesel gospod knezoškof iz Bosne . . .« »Po trikrat na leto se bode škofov harač izter-javal . . .« »In ker poznamo naše bege (t. j. duhovnike), vemo v naprej, da bodo s prižnice pso-vali tiste, ki se bodo branili plačevati ta davek, in da jih bodo preganjali s svojim sovraštvom, dokler ne bodo posegli v žep . . .«[
Tako divjajo »Narodovi« hlapci v četrtkovi številki tega grdega lista. Glasno, pred vsem slovenskim ljudstvom vas vprašamo, gospoda okoli »Naroda«: Ali imate še kaj vesti ali nič več? Ali imate še kaj poštenja v svojih dušah ali prav čisto nič več? Kdaj je premilostniknezoškofnaložilljudstvu turški harač? Kdaj jezapovedal kruto, neizprosno izt ir j a v a nj e ? Kdaj zauka-zal odiranje? Povejte, kdaj? Ali ni nasprotno dovolj številnokrat poudaril v besedi in v pismu, tudi vtem zadnjem: da on prosi darov, prostovoljnih milo-■i	=s=«=
Črna zgodovina.
Pri tvrdki »Tavčar-Malovrh« za »pobijanje klerikalnega zmaja« se je pretekli četrtek oglasil nov znamenit bojevnik. Kakor Prešernov učenec v »Novi pisariji« ponižno prosi, da bi bil Bprejet tudi on »med trop, ki se poti in trudi« da bi ga uničil. »Naj je dovoljeno tudi meni enemu mlajših izmed učiteljskega stanu stopiti v vrsto boje-valcev proti klerikalizmu«, piše v št. 240. »Slov. Naroda«. Tako je prav! Taka ponižnost pristoja neveščemu začetniku, ako hoče stopiti v krog one odlične gospode! — Da ga omenjena kom-panija ni zavrnila, akoravno je samo učitelj, si lahko mislimo. »Le noter, le noter«, bil je spodbujevalen klic, s katerim so ga sprejeli. In odprli so se mu na stežaj škandalov lačni predali »Narodovi«, iz katerih meče sedaj ognjene strele na »ff+klerikalce«.
Njegov napad ima obliko zgodovinskih refleksij. »Nekaj črne zgodovine« je naslov člankov, ki bodo sedaj po vrsti izhajali v »Narodu«. Ako bode po teh člankih še kaj klerikalcev na svetu, gotovo ne bode krivda »mladega učitelja — bojevnika«. Toda proč s šalo! Oglejmo si prvi članek! V predgovoru omenja »Narodov« zgodo-
darov za svoje blage namene? Ali ni ob vizitaciji z neštetih prižnic povedal, da on ve, da so nekateri med našim ljudstvom zel6 zel6 revni, pa da naj radi tega drugi premožnejši nameste, česar siromaki ne bodo mogli dati? In vi lažete in ščujete ljudstvo v enomer! In vi kličete na pomoč vlado, politična oblastva, naj vender omejč kolikor se d& izprošeno privoljenje za pobiranje. Vse — iz same čiste skrbi, da ne obnemore naše ljudstvo ... O, hinavci! Ako bo naše ljudstvo obnemoglo, propalo v nič, obnemoglo in propalo bo najprej duševno in potlej še telesno radi Vašega brezverskega divjanja — ne pa radi škofovih zavodov!
Vemo, zakaj besnite ! V ž i v o s t e zadeti! Bog je vdihnil knezoškofu idejo, velikansko idejo, katere uresničenje bo v neprecenljivo blagodat slovenskemu narodu, ohranjala bo tudi v inteli-genciji krščansko zavest.
Inteligenca, ki ne bo študirala pri vas, ta vas skrbi! Inteligence, ki bo v vseh stanovih preši-njena z živim in oživljajočim duhom krščanstva, te se bojite, pred to trepetate — in zato besnite! Skrb za ljudstvo, di, skrb za ljudstvo ! Leta in leta se je pobiralo za »Narodni dom«, pobiralo po veselicah in zabavah, po gostilnah in kavarnah, v mestu in na kmetih, med dijaki in kmečkimi fanti — za »Narodni do m«, veste, za tisti »dom«, iz katerega ste naše poštene de lavske stanove na cesto vrgli, — a takrat vas ni nič skrbela ljudska blaginja !! Zdaj vas skrbi, zdaj, ko vam ideja o zavodih daje slabe upe za bodočnost — zdaj besnite!
Le besnite, le divjajte! Lažite, obrekujte, na-tolcujte, grdite, sramotite — vse, kar morete grdega počnite, saj pada vse na vaše duše! Samo enega, prosimo vas, enega ne mislite: tega, da boste kaj opravili! Ne slepite se, da se bomo mi zbali dela radi Vašega vpitja, da bomo obtičali sredi pota! Ne, nikdar! Kdor ima le še količkaj razsodnosti^ ta razvidi uprav iz vašega ostudnega pisarenja^^a so nameravani zavodi naša krvava, za enkrat naša prva in največja potreba! Zato se vašega besnenja ne bode preplašil ne premil. knezoškof, ne duhovščina, ne ljudstvo!* Nasprotno: vsaka vaša beseda nam bode novo bodrilo k delu in žrtvam! . . . Z veseljem bomo delali, radi žrtvovali, ker Bmo uverjeni, da je ta zamisel škofova od Boga. Kakor križarji bomo klicali: »Bog hoče! Bog hoče!« — in ljudstvo bo šlo za nami!
To naš odgovor!
V i p a , s o m i šl j e n i k i n a š i, poziv-ljemo Vas, in z večjo pravico, kot »Narod« svoje — vzlasti vsi vi duhovniki po deželi, poučujte ljudstvo o ti vsevažni, vitalni zadevi našega ljudstva! Sami plamteči za o s t v a r j e n j e* v el i k e ideje vžgite še narod! Bog je z nami!
vinar, da je treba o zgodovinskih dogodkih se poučiti »iz netendencijozne zgodovine«. To je vse hvale vredno. — V nasprotju s kolegom Dimnikom, ki o svojih virih modro molči, »mladi učitelj« navaja, odkod je zajel svoje podatke. Tudi to je treba pohvaliti. V članku omenja dva vira: Harduinus, Collectio conciliorum, in Flathe: Ge-schichte der Vorlaufer der Reformation. — Ko smo brali, da je pisateljev avtor stari, učeni Harduin, čegar zbirka obsega 12 velikih folijantov, mislili smo >i: ta mož je pa že temeljit, to ni kaka površna muha. Ako ima kedo toliko vstrajnosti, da preuči 12 obsežnih zvezkov, bode že kaj temeljitega napisal. Toda ko smo pozneje brali njegovo »črno zgodovino«, prišli smo do prepričanja, da mož Harduina še nikdar videl ni, in o tem se bodo prepričali tudi častiti bravci. Drugi vir »Narodovega zgodovinarja« je Flathe. Ta je zagrizen protestant in nem&konacijonalen zgodovinopiseo, ki poveličuje Bismarka in pru-saško velikonemško politiko, ponižuje Avstrijo in sramoti katoliško cerkev. Treba je brati samo njegovo zgodovino »Der neuesten Aoit« v Onke-novi zbirki, da vsakdo spozna tega moža. Ali je to tisti »netendencijozni vir«, iz katerega jo treba zajemati ?
Alkoholizem pa soeialno vprašanje.
(Na II. zborovanju krščansko mislečega dijaStra predaval med. Ant. Bre c elj.)
(Dalje.)
Vil. Sredstva zoper alkoholizem. Gospodarska organizacija.
Kaj pa naj počne družba, da mine alkoholizem ?
Nekateri hočejo, naj se na alkohol naloži tak davek, da ljudstvo ne bo moglo več tako lahko kupovati alkoholičnih pijač. Morda bi najbolj ubož-nemu ljudstvu zares odvzeli alkohol, pri vseh drugih bi pa ostalo pri starem. Če bi se res morda vsled tega konsum alkoholičnih pijač zmanjšal, nasprotovali bi takemu zakonu vsemožni kapitalisti kot proizvajalci alkoholičnih pijač. Sicer pa je davek na žganje vedno višji, a konsum žganja se vsled tega ni znižal, tudi siromati pijo še vedno podraženo žganje. Po drugih državah je davek na alkoholične pijače mnogo višji nego pri nas, a alkohola se vendar popije primeroma mnogo več nego pri nas.
Ko se je začel alkoholizem širiti, ustanavljali so človekoljubni možje družbe treznosti. Vsak član je obljubil, da se bo zdržal žganih pijač in da bo druge le zmerno užival. Vsled navidezne praktičnosti je število teh družb precej naraslo, a vse gibanje je kmalu zaspalo, ker ni rodilo zaže-ljenih vspehov. Ako si vsak pivec sam meri, koliko sme piti, odmeri si često in rad več, kakor se strinja z zahtevo zmernosti; dasi se morda že dobro opije, meni vendar, da ni zagrešil nič proti zmernosti, ker je le težko samemu sebi določiti mejo med zmernim in nezmernim pitjem. Žganje b pivom ali vinom nadomestiti ni posebna vrlina, vsak siromašni žganjar bi rad to napravil, ko bi le mogel!
Začetkom tega stoletja pa je nastalo pod vplivom zdravnika Benjamina Rusha mogočno in radikalno gibanje proti alkoholizmu, gibanje, kateremu se mora vsakdo diviti. Vstanovile so se družbe popolne zdržnosti, vsak ud se zaveže, da ne bo več pokusil nobene alkoholične pijače. To gibanje, nastalo v Ameriki, se je zelo hitro razširilo tudi po Evropi med germanskimi plemeni in je silno naraslo. V Zveznih državah je danes kakih 10 milijonov abstinentov, na Angleškem 7 milijonov, med Švedi in Norvežani jih je tudi dosti, manj po Nemčiji in Švici. V nekaterih državah severoameriške zveze so si priborili abstinenti večino v postavodajalnih zastopih in zakonitim potom prepovedali vsako izdelovanje in prodajanje alkoholičnih pijač.
Vspehi abstinentov so kar sijajni v vsakem oziru, v zdravstvenem, gmotnem in nravnem. Pokazali so človeštvu, da se da shajati in sicer mnogo boljše shajati v vsakem pogledu brez alkohola! Za ta zgled junaškega eamozatajevanja jim bodi svet hvaležen! Menim, da bi bilo odveč še posebej priporočati v posnemanje ta zgled, ki je že sam na sebi mičen!
"■' .......... i ..................'■ . ---' '■' jjlj.1
»Toda fakta, fakta«, zaklical bode mladi bojevnik, »ta so bistvena«. Poglejmo torej njegova izvajanja. — V začetku prvega članka pravi zgodovinar : »Kedaj je zadobila cerkev in duhovščina največjo moč? Po preselitvi narodov, ko so vzeli v posest vso učenost samostani«.
Dobro, transeat ! Iz tega bi človek navadne pameti sklepal, da je duhovščina, ker je bila sama učena, tudi prosveto širila in da so bili zlasti samostani središča omike in učenosti. Tako tudi navadno pravijo zgodovinarji. Drugače pa naš učenjak. On trdi: zato, ker so učenost v samostane zaprli, je pa drugod ni bilo.
Gospod učitelj, dali bi vam dober svet I Ker pravite, da ste »eden izmed mlajših«, gotovo še ni veliko let, kar ste sedeli na pripravniških klopeh. Zato se bodete izvestno še spominjali knjige: Lukas, Geschichte der Erziehung und des Unter-richtes, katera se rabi na pripravnicah. Prečitajte tamkaj str. 21—36, kjer pisatelj obširno govori o samostanskih, stolnih in farnih šolah v srednjem veku. Zelo vam bode koristilo, zlasti ako še nimate izpita vsposobljenosti. Kajti če pridete s svojimi nazori k izkušnji, gotovo pogorite. Nam bi bilo žal, ker ste sicer jako zabaven človek.
Iz zgodovine skušate dokazati, da so kleri-
Priloga 24=2. štev. „Slovenca" dn6 21. oktobra 18H9.
Zdi se mi, da marsikdo maje z glavo, češ, ta morda res lepi zgled pa vsaj za nas Slovence ni posebno priporočljiv z narodno-gospodarskega polja. Ako postanemo abstinenti, kaj bo z našimi vinogradniki, ki tvorijo vendar lep del našega naroda? Kaj naj učno a-svojimi edinimi pridelki? Ali naj je prodajajo drugim-? Kaj pa, če bi tudi vsi drugi narodi postali abstinenti? Abstinenti so ugodno rešili tudi to kočljivo vprašanje. Vinskemu in drugim raofttom zabranjajo na Pasteurjev način vrenje, sladkor se ne imore izpremeniti v alkohol, in tako imajo dobrih, zdravih, nedolžnih pijač brez alkohola na iziburo.
Vendar menim, da «e na ta način ne bo dalo alkoholizma s sveta -spraviti, vsaj dotlej ne, dokler vlada zdanja oblika proizvajanja, posredovanja in odjemavanja, dokler vlada -zdanji kapitalistični gospodarski nered.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 31. oktobra.
Podpredsedniško vprašanje v poslanski zbornici je bilo včeraj irešeno na način, kakor ni malo preje nihče pričakoval. Slovanska krščansko-narodna zveza je pozneje, ko se je odpovedal kandidaturi poslanec dr. iFerjančič, (imenovala za svojega kandidat« poslanca Laginjo in tega priporočala članom izvršilnega odbora desnice. Ta nasvet pa v večini ni prodrl, ker so češki zastopniki odločno vztrajali pri zahtevi, naj se voli prvim podpredsednikom dosedanji podpredsednik. Ta predlog je pa zadel zopet ob hud odpor pri članih katoliške ljudske stranke in nekaterih Poljakih in bila je vsled te razdvojenosti nevarnost, da desnica sploh ne prodre s svojim kandidatom. Konečno se ie obrnilo na poljski klub in ta je s kandidaturo poslanca Pientaka rešil krizo. Naša zveza nima sedaj v predsedstvu nobenega zastopnika, največ vsled postopanja mladočeškega kluba, ki je vztrajal pri dr. Ferjančiču, akoravno je ta umaknil svojo kandidaturo. — Še ibolj nego naša zveza so pa presenečeni levičarji, ki sedaj v predsedstvu prav nič niso zastopani, ker «e niso zadovoljili z drugim podpredsedniškim mestom. To svojo veliko nejevoljo so pokazali posebno mej volitvijo drugega podpredsednika, ko so ostenta-tivno ostavili dvorano. Desnica je sedaj zopet na krmilu in stari boj se prej ko ne znova prične.
Ministerstvo Koerber, Imenovano Clary, in moralična odgovornost. Kakor znano, je vsaka vlada za svoje delovanje zakonito solidarično odgovorna, ne tako pa moralično. Dosedaj smo bili vajeni, da se je valila moralična odgovornost vedno na kabinetnega načelnika. Govorilo in pi salo se je vedno o Badenijevi, oziroma Thunovi politiki. Vse udarce sta morala prenašati sama. Drugače pa je s Claryjevim kabinetom. Grof Clary ni pravi ministerski predsednik, marveč le predsednik ministerskega sveta. Moralično je on
kalci hoteli ljudstvo ohraniti v neumnosti, zato omenjate zlasti prepovedi raznih papežev o branju svetega pisma. Prvi, ki je to prepovedal, je bil »Wildebrand (Gregor XIII. 1020—1085)«.
Nič manj, nego tri napake! Ker menda mislite na Blavnega Gregorija VIL, bi morali vedeti, da se je preje imenoval Hildebrand, ne »Wilde-branda, da ta Hildebrand ni bil Gregor XIII. te muč Gregor VIL in da ni vladal 1020—1085 te-muč 1073—1085. Gospod »zgodovinar«! Kedor hoče kaj pisati o cerkveni zgodovini, mora Gregorija VIL že malo bolje poznati, sicer bi bil n. pr. podoben človeku, ki piše o naravoslovju, pa še leva ne pozna. — Tisti Gregor VIL, katerega ste menda imeli v mislih, pa ni nikdar prepovedal biblije brati. V nekem pismu na češkega vojvoda Vratislava se je samo izrekel zoper nek češki prevod svetega pisma, ki se je lahko krivo umel in tolmačil. — Dalje pišete: »Ho-norij II. (1216 — 1227) je prepovedal čitati iz knjige prirode« (kakšne knjige prirode Scho-dlerjeve?). Zopet vas moramo popravljati. Papež Honorij II. je vladal 1124 - 1130 in ne 1216 — 1227; v tistem času je vladal Honorij III. Kaj je sedaj napačno: letnica ali ime papeževo ? Kolikor je nam znano, noben Honorij ni prepovedal čitati »knjigo prirode*. Ako vi kaj veste, nazna-
odgovoren le za dejanja kot poljedelski minister. Vsak ostali minister pa je moralično sam za-se odgovoren za svoje politično delovanje, za korake skupne vlade pa pade odgovornost na vse člane v jednaki meri. »Informat.« svetuje parlamentarcem, naj si to okolnost dobro zapomnijo, po našem mnenju pa velja ta opomin posebno onim poslancem, katerim so se priljubile ministerske zatožnice.
Italijani pri grofu Clargju. Predvče ranjim je vsprejel ministerski predsednik zastopnika italijanskega kluba posl. Malfatti in Basevi. Poslednji je najprej potožil grofu C!aryju, kako zelo so primorski Italijani zatirani od »privan-dranih« Slovanov, kolike »krivice« se jim gode v narodnem, političnem in gospodarskem oziru, potem mu pa izražal željo tržaških trgovinskih krogov glede druge železniške zveze s severom in glede pristanišč. Posl. Malfatti je pa govoril za ločitev namestništva od Inomosta. Grof Clary je baje zatrdil, da se bo vlada ozirala na želje italijanskega prebivalstva, pričakuje pa, da bode tudi klub podpiral vlado v njenem delovanju Oba poslanca sta potem izjavila, da sme vlada vsekdar računati na podporo italijanskega kluba. Grofu Claryju je kajpada s tem obstoj zagotovljen ! — S tem dnem so bile najbrže konference končane, ker Schonererjanci in socijalni demokratje niso našli milosti v vladnih očeh. Prvi — recimo neuspeh teh konferenc Be je pokazal včeraj pri volitvi zborničnih podpredsednikov, drugi bržkone še slede.
V prihodnjem konzistoriju, ki bo po poročilih listov v prihodnjem mesecu, bo mej drugimi prekonizovan novoimenovani praški nadškof dr. baron Skrbensky. Nadalje bota imenovana dva kardinala, katerih imenovanje si je papež pridržal v zadnjem konzistoriju, in katerih jeden je vatikanski majordom de la Volpe. Po konzistoriju pridejo na vrsto nekatere spremembe pri zastopstvih v inozemlju. Za nuncija v Madridu je določen dosedanji zastopnik v Bruselju monsign. Rinaldini, za Monakovo dosedanji delegat v Peru monsign. Gaspari. Kandidata za Bruselj in Hag še nista znana. Monsign. Tarnassi, ki je bil minuli teden nekaj obolel, a je sedaj že zopet okreval, se ne povrne več v Hag, marveč bo iz Rima odpotoval kar preko Dunaja v Petrograd. Ako se mu izpolni naloga, ki jo prevzame s to svojo misijo, ostane trajno v Petrogradu.
Vojna v Južni Afriki in — kuga. Pred nekaj dnevi nam je sporočil brzojav, da pripravljajo Portugalci veliko ekspedicijo, ki naj bi odrinila proti delagoaškemu zalivu, da bi baje varovala portugalsko posest ob tem zalivu, v resnici pa bi pomagala Angležem. Že to samo po sebi ni prav nič lepo in bi tak korak obsojal ves omikani svet. V tem slučaju pa pride v poštev še portugalska kuga. Narod, ki se ne more z vspe-hom boriti proti kugi, pošilja svoje okužene čete
v vojsko, ki kaj lahko zaneti svetoven poraz! Seveda se Angleži ne bodo ustrašili nobenega sredstva, ki bi jim pomoglo zatreti nasprotnika, in zdi se, da pozdravljajo ti dum dum-ljudje portugalsko kugo kot dobiodošlega zaveznika.
Tedennki koledar.
Nedelja, 22. oktobra: 22. pobink., Janez Kapistr., evang.: Dajte cesarju, kar je cesarjevega Mat. 22. - Ponedeljek, 23. okt.: Klemen p. m. — Torek, 24. okt.: Rafael nadang. — Sreda, 25. okt.: Krizant in Darija mm. — četrtek, 26. okt.: Evarist p. — Petek, 27. okt.: Sabina d. — Sobota, 28. okt.: Simon in Juda ap. — Solnce izide 25. oktobra ob 6. uri 38 min., zaide ob 4. uri 51 min. — Lunin spre-min: Zadnji krajec 26 oktobra ob 10. uri 38 min. dopol. — Musica sacra v nedeljo 22. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa »Panis angelicus«, zl. Friderik Koenen, graduale A. Foerster, ofertorij G. E. Stehle. — V mestni cerkvi sv. Jakoka velika maša ob 9. uri: Missa tertia v F dur zl. M. Haller, graduale »Lo-cus iste« zl. C. A. Leitner, ofertorij »Domine Deus« zl. J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. oktobra.
(Neosnovan napad.) Sinočni »Slov. Narod« je objavil nastopno telefonsko poročilo z Dunaja: V današnji seji je češki poslanec dr. Pacak stopil k načelniku nemške klerikalne stranke dr. Ka-threinu in ga je vprašal: »Kaj pa imate vendar proti dr. Ferjančiču?« Na to pa je Kathrein, vidno nevoljen in.silno razburjen, rekel: »Kaj pa hočete od mene ? Obrnite se do dr. Šusteršiča: Ta je vsem članom nemške katoliške stranke pisal pisma, v katerih jih je prosil, naj ne volijo dr. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič »ein gottloser Mensch und Pfaffenfresser«. Ta pisma so napotila nemško katoliško ljudsko stranko, da je strmoglavila dr. Ferjančiča.« — Glede tega nečuvenega napada smo pooblaščeni po dr. Šusteršiču naznaniti, da je vsa notica, v kolikor se tiče dr. Šusteršiča, od kraja do konca popolno zlagana, ker on ni pisal nobenemu poslancu katoliške ljudske stranke kakega pisma o zadevi dr. Ferjančtčeve kandidature. Dr. Šusteršič je danes v tem smislu pisan popravek poslal »Slov. Narodu« ter ponudi vsakomur 1000 gld., kdorkoli mu dokaže le jedno samo omenjeno pismo njegovo. — Koliko gre vere židovskemu brzojavnemu poročevalcu »Narodovemu«, kaže ravno včeraj objavljena izjava slovanske krščansko-narodne zveze. — S to »senzacijonalno« notico je »Narodov« žid hotel pokriti svojo blamažo, da ga mora zveza zaradi njegovega neresničnega poročanja klicati na odgovor. — Dr. Šusteršič je ukrenil potrebno, da se tej mistifikaciji pride na pravi sled. — Mej drugim je odposlal naBtopno brzojavko poslancu dr. Kathreinu:
5s5-.
nite nam točnejše. Le listajte po Harduinu! — Kaj pa je z Rogerijem Baconom, ki je moral »deset let v ječi bivati, ker se je bavil z naravoslovjem« ? Rogerij Bacon je bil frančiškan, (torej »klerikalec«) sloveč fizik, ki je pa zabredel v al-kimiatične, astrologične in kabalistične zmote. Ker je take čarovniške nauke učil, ki so prepovedani V prvi božji zapovedi, osamili so ga redovni predstojniki v nekem samostanu (ne v ječi). Papeži (Klemen IV., Nikolaj III., Nikolaj IV.) pa so bili njegovi zaščitniki in so mu pridobili zopet prostost učenja. — V dokaz, da so klerikalci nasprotniki omike narodove, navajata še tri koncile: »v Toulous (1229.), Berciers (1233.) in Terracona (1234)« ki prepovedujejo čitanje svetega pisma. Zopet pomote! Drugi koncil je bil v Beziers in ne »Berciers«, tretji pa v mestu Tarra-gona (1233) in ne »Terracona« (1234.). Vsaj prepisali bi prav! Na teh provincijalnih zborih se je res prepovedalo lajikom čitati sv. pismo z ozirom na krivoverce Albigenze in Katarce, ki so tedaj sveto pismo kvarili in napačno razlagali. Toda ti sklepi provincijalnih zborov niso bili obvezni za vse krščanstvo, temuč le za južno Francosko, kjer je bilo krivoverstvo razširjeno. — — Tudi sankcija cerkv. zbora tarragonskega »naj se smatra kot krivoverec (kedor bi bral krivo-
versko sveto pismo) in naj se kaznuješ smrtjo v ognju«, se nanaša na Albigenze. Dodal jo je Jakob I., kralj Aragonski, ker so bili Albigenzi nevarni revolucionarji. Teh bi menda tudi dandanes ne prijemali z rokavicami. — Kar se tiče cerkvenih zborov v Oxtordu 1338 in 1404, prepovedana je bila tamkaj krivoverska, ten-dencijozna prestava Wikleffova.
Natančnejše morate povedati, na katerem cerkvenem zboru se je evangelij sv. Janeza imenoval »prokleto zmašilo«. — Za vaše zgodovinske članke bi bil ta epiteton vsekako zelo prikladen.
Taka je toraj vaša »črna zgodovina«, mladi gospod učitelj! Črna je res, ker je bore malo resnico v njej, temveč pa laži in neumnosti.
Za danes bodi dovolj s prvim člankom! Ako nam bode kaj odveč časa na razpolago in če bomo sicer dobre volje, morda si še kedaj privoščimo vaše članke v veselje naših častitih bralcev. — Za sedaj vemo samo za jednega, ki se strinja z vašim zgodovinopisjem. To je »zgodovinar« Karel Slane. Mož si je očividno vzgojil naraščaj, ki verno pobira njegove stopinje. Kako mora osivelemu mojstru radosti poskakovati srce, ko vas vidi tako vrlo prebračati kozolce po širni planjavi svetovne zgodovine!	—u.—
»Pod naslovom »Razkrinkani dr. Šusteršič« prinaša včerajšnji .Narod* teletonično poročilo z Dunaja, po -katerem ste Vi dr. Pacaku, ko Vas je zaradi odklanjanja izvolitve dr. Ferjančiča inter-peloval, odgovorili: »Obrnite se do dr. Suster-šiča. Ta je vsem članom katoliške ljudske stranke pisal pisma, v katerih je prosil, naj ne volijo dr. Ferjančiča, ker je Ferjančič ein ,gottloser Mensch' in ,Pfaffenfre88er'". Sprejmite na vednost, da jaz v zadevi dr. Ferjančiča niti jednemu samemu članu katoliške ljudske stranke in sploh nobenemu članu poslanske zbornice nisem ni jednega pisma pisal, in da se gre k večjemu za mistifikacijo od strani mojih domačih političnih nasprotnikov, da me pred javnostjo prostituirajo. Če je kaj tacih pisem, prosim, da mi en eksemplar dopošljete, da stvar zasledujem, eventualno prosim, da provzro-čite potrebne popravke.«
Resnica na vsej stvari je ta: Dr. Šusteršič nI bil ne pismeno ne ustno z nobenim posiancem katoliške ljudske stranke v kakem dogovoru glede kandidature dr. Ferjančičeve za podpredsedniško mesto.
(Praktičen kurz za zadružne odbornike iu poslovodje) priredi »Gospodarska zveza« letos v drugi polovici meseca decembra. Kurz bode trajal tri do štiri dni in bode posebne važnosti radi tega, ker z novim letom vpelje »Gospodarska zveza« po vseh zadrugah jednotno novo knjigovodstvo po amerikanskem zistemu. Pristopen je ta kurz za vse funkcijonarje (člane načelstva ali nadzorstva, preglednike računov itd.) posojilnic, kmetijskih društev, gospodarskih zadrug itd., in za poslovodje teh zavodov. Izjemoma se sprejmo tudi druge osebe, ki se za nimajo za zadružništvo. Predmeti predavanja bodo: Pravno bistvo zadrug, njih razmerje do oblasti in javnosti; davčne in pristojbinske zadeve; zadružno poslovanje sploh in zlasti knjigovodstvo, poslednje razlagano posebe za posojilnice in po-sebe za ostale zadruge; pomen in praktičen način zadružnega razpečavanja kmetijskih pridelkov in nabavljanja kmetijskih potrebščin ; zadevni trgovski običaji; Raiffeisenska posojilnica, kot vzor kmetijske zadruge, v vseh Bvojih blagodejnih od-nošajih. — To bode v splošnih potezah program kurza. Natančni program se objavi konec novembra ali začetkom meseca decembra. Samo ob sebi se umeje, da se program v nebistvenih točkah dotlej de lahko dopolni ali premeni. Načelstvo »Gospodarske zveze« je ralo pripravljeno, ozirati se na morebitne dotične želje in nasvete. Kdor se želi kurza udeležiti, mora se oglasiti najpozneje do 20. novembra t. 1. pismeno pri načelstvu »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Kurz bode seveda brezplačen. — V Ljubljani dne 21. oktobra 1899. — Za načelstvo »Gospodarske zveze«: Dr. Ivan Šusteršič.
(Razpis občnega zbora kmetijske družbe) v »Kmetovalcu« kaže jaBno, kam pes taco moli. Legitimacije se bodejo delile šele pri vstopu v dvorano. Vprašanje: kako pa se bodejo člani agno-seirali? In kako nečuveno se bode b tem zadrževal pričetek občnega zbora. Cez tri mesece imela je pisarna kmetijske družbe čas, dostavljati družbenim udom legitimacije v hišo, kar bi bilo edino pametno in bi edino služilo namenu. Toda to se nalašč ni zgodilo, ker se hoče zopet zmedo napraviti — v gotove namene, ki so že 13. julija bili več kot jasni. Še večja ne-zmisel pa je, da se hoče šele pri vhodu dajati udom uradne glasovne golice, katere naj bodejo edino veljavne. To je prvič popolno neza k o n i t o, ker je po pravilih vsaka glasovnica veljavna, drugič je pa skrajno nepraktično, ker se vdeležence s tem sili, v dvorani pisati kar naenkrat celib 11 imen. Kako bode to mogoče notri v dvorani, kjer ni nobenih priprav v ta namen — in vrhu tega de v gnječi in nemiru. Poleg tega pa še izdamo javnosti, da centralni odbor te neumnosti ni sklenil, temuč dajetogolalastnomočnost tajnika Pirca in predsednika Murnik a, ki sta s tem v novič brezozirno kršila zakon, samo da bi si ohranila oblast v družbi. Namen vsega tega je prozoren. Poskrbelo se pa je, da vse te nameravane sleparije ne bodejo prav nič zalegle. Centralni odbor bode moral priznati veljavnost vsaki glasovnici. Kmetski narod pa lahko sprevidi, na kak n e £ u v e n način ga hoče gospo-
dujoča liberalna klika mučiti in zavirati, le da se obdrži v svojem gospodstvu!! Toda, zagotavljamo družbi Pire-Murnik, da ji je odklen-kalo! Poskrbeli smo temeljito, da ji nobena sleparija ne bo nič korir stila.
(Kmetijska družba.) Zadnji »Kmetovalec«, uradno glasilo e. kr. kmitijske družbe, ne prinaša skoro nič druzega, nego slavospeve dosedajnemu odboru, posameznim dosedajnim odbornikom in družbinemu vodstvu sploh, katero je izključno v rokah tistega, ki »Kmetovalca« piše — namreč tajnika Pire-a. Ves »Kmetovalec« je toraj samohvala Pirčeva. Ne bodemo se spuščali v naravnost nezmiselne posameznosti — saj vs*k kmet ve, kako stoji s kmetijsko družbo! Vodo bi v Savo nosili, če bi to še hoteli razlagati. Čudno je, da je »Kmetovalec«, ki nosi datum 15. oktobra, izšel šele 2 0. oktobra. To je lep red! Naravnost n e s — podobno pa je, da se list, katerega plačujejo v s i člani kmetijske družbe, zlorabi za nespodobno agitacijo za Pirčeve kandidate. O tem bodemo še govorili na drugem mestu!
(Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo tukajšnji kmetijski družbi 700 gld. podpore za prireditev premovanj goveje živine v Novem mestu, Logatcu in Lescah.
(Preosnova plač drž. železniških uslužbencev) stopi v veljavo s 1. novembrom administrativnim potom. Uslužbenci se razdele v uradnike, pod-uradnike in služabnike. Sedanja stanarina in postranski dohodki ostanejo nespremenjeni.
(Socialno posredovalnico v Gradcu) bo ustanovila štajerska katoliška društva. Ta posluje od 15. oktobra brezplačno članom omenjenih društev v vseh davčnih, šolskih, vojaških, obrtno pravnih, obrtno-sodnih, bolniških, zavarovalnih in sploh v vseh pravnih zadevah, daje navodila o snovanju društev za delavce, obrtnike, kmete kakoršnekoli smeri. — Take ustanove poslujejo že dalje časa v Italiji in so se izvrstno obnesle. Zelo potrebno bi bilo, da bi se tudi v Ljubljani ustanovila taka posredovalnica za vso Slovenijo, ker »Gospodarska zveza« daje pojasnila in navodila le v gospodarskih zadevah gospodarskim društvom, posamezniki pa se ne vedo v pravno varstvenih zadevah kam obrniti, ako nočejo ali ne morejo težko prisluženih novcev trošiti v te s vrhe. Menimo, da bi ne bilo naši gospodarski organizaciji pretežko vzdrževati take za blagor delavskih stanov prevažne posredovalnice.
(Potrjen deželno-zborski zakon.) Cesar je potrdil, kakor poroča današnja »Wien. Zeit", od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon, s katerim se razdeli dosedanja občina Bled v samostojni občini Bled in Ribno.
(Dr. Tavčarjeva narodnost.) Dr. Tavčarjev »Slov. Narod« je v četrtek pisal, da je g. dr. Šusteršič v znani naši pravdi z vipavskim poštenjakom Hrovatinom vložil ničnostno pritožbo v nemškem jeziku. Je li to res ali ne, ne vemo. To pa dr. Tavčarju na ves glas povemo, da naj pred vsem pomete pred svojim lastnim pragom. Dokler bo dr. Tavčar za čisto slovenske stranke pri deželni s o dni j i v Lj u bi j an i vlagal nemške tožbe, toliko časa »Narodovega« petelinjenja v narodnostnih zadevah ne bomo smatrali za drugo nego kar je v resnici, namreč goli hutnbug, pesek v oči lahkoverni »Narodovi« inteligenci.
(V delavskem gledališča) jutri ne bode predstave zaradi nepričakovanih ovir. Delavsko gledališče se otvori pozneje in sicer 5. novembra. Plačani sedeži obranijo veljavo.
(Gradnja deželnega dvorca) je vspela sedaj do podzidka. Delo se za letos ustavi in nadaljuje prihodnjo pomlad. Vsled novih stavbenih črt se je stavišče nekoliko povečalo in bo treba spremeniti načrte.
(Dar.) Princ Metternich-Winneburg je daroval povodom smrti svoje soproge 50 gld. za mestne uboge.
(Za italijansko gimnazijo v Pazinu.) «Naša Sloga« poroča iz zanesljivega vira, da je sklenil dež. odbor isterski naložiti davkoplačevaloem 10 o d s t. doklado na vse davke v namen, da se p o-krijejo ustanovni stroški za italijansko gimnazijo v Pazinu. Kaj pač poreko brezpravni slovanski davkoplačevalci isterski k tej nečuvenosti ?
(Imenovanje.) Poštnim vežbenikom je imenovan c. kr. davčni vežbenik Friderik Tomažič v Ljubljani.
(Zavarovalnico za govejo Živino) bo ustanovili v Sv. Ivanu. Jutri se vrši prvi občni zbor v »Narodnem domu«.
(Socijalni demokratje v »Mestnem Domu«.) »Narod« se huduje nad nami, ker nam ni všeč, da postaja »Mestni Dom« socijaldemokraško shajališča. A v označenje stranke, katera je dobila po Hribarjevi prijaznosti na občinske stroške tako po ceni svoj »dom«, pribijemo za danes le-to: Nekemu krščanskemu socijalcu so na ponedelj-skem shodu socijalni demokratje o p 1 j u v a I i obleko na ostuden način. S tem bo pač pokazali, odkod imajo svojo »omiko«! Kdo pa je pljuval pred 1866 leti? — Taki so oni ljudje, ki so duhovnika spodili v »Mestnem Domu« s atola, češ: »Tukaj smemo samo mi sedeti!« in ki so vpili »pfuj!«, ko so slušali besedo »duša«. Hribar si je izbral lepe prijatelje !
(Klub slovenskih biclklistov »Ljubljana«) bode imel dne 3. novembra v spodnjih prostorih »Narodnega doma" izvanredni občni zbor. Opozarja se tem potem vse člane kluba, da se tega zbora gotovo udeleže, ker na dnevnem redu so jako važne točke.
(Nov poštni urad.) Dne 1. novembra t. 1. odpre se v Straži na Dolenjskem, okraj Rudolfovo, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiral-niča poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih, koji vozijo med Stražo in Rudolfovem, ter po dvakratni vozni pošti Straža-Toplice, katera se imenovanega dne uvede namesto dosedanje vozne pošte Rudolfovo - Toplice.
(Ples s pobojem.) S Koroškega, dne 20. oktobra. Minulo nedeljo 15. t. m. je bil v Muti v zgornji ziljski dolini v neki gostilni ples Ob kakih pol petih zjutraj sprla sta se dva kmetska fanta, Jožef Kaplenig iz Kotič in domačin J. Wurzer. Wurzer je Kapleniga nakrat sunil z velikim nožem tako v glavo, da se je ta precej zgrudil nezavesten na tla in da je za pol ure izdihnil dušo na plesišču. Wurzer je zbežal domov in se skril v senu, kjer ga je kmalu zasledil orožnik ter od-vedel v zapor.
(Nesreča pri podiranju uamestnlške palače t Trstu.) Pri tem delu Bta se včeraj ponesrečila dva delavca. 25-letnemu I. Brigi iz Ronk je del udrle se strehe zlomil desno nogo na dveh mestih, 15 letnemu K. Kolovicu pa eno nogo ter mu provzročil veliko rano na glavi. Krivi nesreče so baje nadzorniki.
(Javnb nasilstvo.) V sredo popoldne Bta pila v Štrusovi gostilni v Spod. Logu rudarja Klančar in Obermajer iz Trbovelj. Proti 6. uri zvečer sta se podala v drugo gostilno, po preteku štirih ur pa popolno pijana prilomastila nazaj, kjer sta pa že našla gostilno zaprto. Ker jima gostilničar ni hotel odpreti, vlomila sta vežna vrata, razbila v sobi razno pohištvo ter provzročila veliko škodo. Nasilnika so drugi dan odvedli v zapor.
(Nepreviden kolesar.) Predvčeranjim proti poldnevu je neki kolesar na Resljevi cesti pri mesarskem mostu podrl na tla otroka, prihajajočega iz otroškega vrtca. — Včeraj popoldne pa je povozil komptoarist O. Š. na nasipu Sv. Petra osemletnega dečka V. Trauna z Radeckega ceste in ga znatno poškodoval. Priče pravijo, da je vozil zelo naglo in ni nič zvonil.
(Roparski napad v Tivolskem gozdu.) Velik strah je provzročil včeraj popoldne proti 4. uri v Tivolskem gozdu v kotu pod Drenikom neki 20—25 letni, srednje velik, bled, rujavo oblečen pohajač dvema tukajšnjima gospema, ki sta bili na potu proti Rožniku. Napadnik je nenadno planil pred nju rekoč: Ne koraka več, dokler mi ne izročita denarja!, ob jednem je pa z desno roko segel pod suknjo, kakor bi hotel izvleči iz žepa samokres. Umevno, da sta dami naglo ustregli tej drzni zahtevi ter mu izpraznili svoji denarnici, kar pa skupno niti 2 gld. ni znašalo. Zlatnine, ozir. ur in verižic napadnik ni zahteval. Ko je jedni dami pri tem nastopu padel ščipalnik na tla, je bil pre-drznež tako uljuden, da ga je pobral in dal nazaj. Po tem dogodku sta dami nadaljevali svojo pot, napadnik, katerega Se niso zasledili, jo je pa ubral po nasprotni poti. — Kje so neki bili orožniki, kateri imajo skrbeti za red v tem delu šišenske
občine? Ali nič ne koristijo opomini od strani ljubljanske policije, ki je opetovano opozarjala na ta del tivolskega gozda?
(Blagoslov kapele v Kostanjevcu v Žumberku.) V naj vrči vasi celega Žumberka, na desnem hrib-čeku cd ceste vodeče v Sošice in Kalje dvigala se jc etaroslavna kapela Matere Božje sedem ža* losu, znana na dnleč od starih časov v tem kraju. Kedaj je bila sezidana, ne ve se gotovo Brž da ni naekrat bila sezidana, ker je bilo videti trojno delo; sklepamo, da s časom, kakor se je ljudstvo množilo, na tnkrat večana. Kedo jo je sezidal, tudi ni gotovo. Sklepajoč po tem, da je bivša graščina Kostanjevac pripadala uskoškemu kape-lanu Krištofom Delišimunoviču, in da je v tej kapeli bil oltar na čast sv. Ivristoforu, sicer v iem kraju malo znanem svetniku, in po ustnem poročilu še sedaj preostalih od to slavne rodovine, katera je še pred 40 leti protestirala in vspela proti premeščenju zvonov iz kapele v farno cerkev, držimo, da jo je sezidal imenovani Kristofor Delišimunovič. Na portalu vklesana je letnica 1673. Zob časa storil je svoje in kapela je bila vže povsem slaba in za sedanje čase veliko premajhna. S skrbjo župnika sv. Marije Magdalene v Oštrcu V. Bučara, kamor ta kapela spada, se je letos mesto stare in majhne sezidala čisto nova in veliko veča kapela. Star je ostal samo stolp, ker je se dobro ohrahjen. Podjetnik za celo delo bil je Jos. Marion iz Jaške, kateri je svoje delo prav solidno dovršil. Popravilo oltarjev prevzel je
I.	Hudoklin, podobar in pozlatar iz Sv. Jerneja, katerega radi za taka in sploh v njegovo stroko segajoča dela kot vestnega delavca priporočimo. Blagoslovila se je pa kapela v nedeljo dne 15. t. m. Kot namestnik nadškofa prevzel je ta dan opravilo dekan iz Jaške Stjepan pl. Niemčič, kateri je s asistencijo 5 duhovnov slovesno blagoslovil novo kapelo.
(Brzojavna zveza z Južno Afriko) mej Na-talom oziroma Oranje državo in Transvalorn je popolno ustavljena. V južno Afriko določene brzojavke cenzurirajo angleška oblastva v Adcnu.
(Slovenski krompir za Bare.) Tržaška »Edinost« poroča, da nakladajo te dni na Lloydov parnik »Silesia« večje množine krompirja, s katerim odpluje 22. t. m. v Aden, kjer ga prelože na drug parnik, ki ga prepelje v Port Natal. Pravijo, da je namenjen Burom. Morda se ga pa tudi Angleži ne bodo branili.
(Vsled opeklin umrl) je 18. t. m. 2'/» leta star deček Jos. Hočevar iz Brezovice pri Smihelu. Stal je pri ognjišču in se mu je vnela obleka.
(V Ameriko) jo je včeraj hotel popihati 221etni Jan. Žubert iz Gržečevasi pri Krškem. Stražnik Slanovec mu je pa povedal, da treba poprej zadostiti vojaški dolžnosti, ter ga odvedel v zapor.
(Samomor 12-letne deklice.) Na Dunaju se je v sredo opoldne vrgla z okna v 4. nadstropju na dvorišče 12-letna Frida Welder ter se nevarno poškodovala. Strah pred kaznijo v šoli jo je gnal v smrt!
(Nesreča v rudniku.) V petek popoldne ob 3. uri je udrla voda v neki rov rudnika v Rešici lia Ogerskem. Ponesrečenih je, koliko dosedaj znano, «edem rodbinskih očetov, katerih svojci z žalostjo pričakujejo, kedaj privedo na svitlo ponesrečence.
(Č. kr. poštnohranilnični urad) v svoji najnovejši okrožnici naznanja, da Be je dne 1. oktobra poštnohranilnično službovanje zasnovalo tudi na ladjah c. kr. vojne mornarice, to velja za vse ladje, na katerih posluje redna pošta, za vse take ladje, ki zapuščajo osrednje pristanišče v Pulju. — Okrožnica objavlja potom račun glede -hranilničnega prometa v mesecu septembru. V tem času se je v varčevalnem in čekovnem oddelku skupaj vložilo 1,424.915krat za 184,601.276 gld., od tega 73 593krat poStajarskem za 6.048 934 gld., po Koroškem 22.918krat za 2,104.152 gld., po Kranjskem 19.525krat za 1,528.537 gld., po Primorji (Istra-Trst-Gorica-Gradiška) 27.759krat za 2,741 562 gld., po Dalmaciji 9 831krat za 737 333 gld. A vrnilo se je 384.260krat v skupnem znesku za 187,395.750 gld., od tega po naših krajih
II.119krat	na Štajarskem za 3,185.749 gld., 3.199-krat na Koroškem za 588.805 gld., na Kranjskem 2.252krat za 535.504 gld., po Primorji 6.582krat za 1,343 411 gld., po Dalmaciji pa 1.383krat za 122.037 gld. Od dne 12. januvarija 1883, ko je hranilnioa začela poslovati, pa do konca minolega meseca se je vložilo 1,398.519 vložnikov v var-
čevalnem, 39.627 vložnikov v čekovnem, 30.836 vložnikov v nakazničnem (clearing) oddelku, in sicer 26,868.480krat za 433,325.914 gld. v varčevalnem in ll9,338.375krat za 17.410,216.035 gld. v čekov, prometu, torej vse^a skupaj 146,206.855-krat v skupnem znesku za 17.843,541.950 gld. 41 kr.. izvzelo pa se jo v oelem 39,570 839krat za 17 683.729.511 gld. 60'/,kr, tako je v blagaj-nici preostalo 159,812.438 glu. 80'/, kr. — Med ljudstvom nahaja se 1,398.519 vložnih in 39.627 čekovnih knjižic, potem še 14.380 knjižic • ren-tovnic, ki so vredne 35,003 590 gld. Urad je vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih listin za 43.608 175 gld., ta znesek spada med povračila. — Ob svojo knjigo-vložnico je prišlo 104 vložnikov, med njimi pa samo dve knjižici z besedilom tudi slovenskim; jedno, ki velja 53 kr., je izdala poštnohranilnična nabiralnica v Kropi, drugo pa, vredno 87 gld. 40 kr., nabiralnica v kraju Crnica. Ako se stara knjižica ni našla, je do nove knjižice vložnik dobil pravico prvi dne 4 oktobra, a drugi dne 6. oktobra. — V minulem mesecu so po državi izdali v varčevalnem oddelku 17.905 novih knjižic, izplačali pa 12.418 starih, od tega po naših krajih : na Štajarskem izdali 880, (izplačali 713), po Koroškem 295, (163), na Kranjskem 178, (125), po Primorskem 711, (482), po Dalmaciji 233, (153). — Pošta »Hrastnig« se za-naprej imenuje •Hrastnigg«, to se pravi z dežja priti pod kap, a »Doli« pri Hrastniku so spremenili v »Dol«, novo pošto z nabiralnico pa je na Kranjskem dobil kraj Trzin. — V neuradnem delu okrožnic podaja podatke o poštni hranilnici na Ogerskem, Belgijskem, Francoskem, Taljanskem,
Švedskem, Angleškem, Nizozemskem.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 23. do 28. oktobra.) Na Kranjskem: 23. na Krškem, v Premu, pri Sv. Križu in v Rakitni; 24. v Novem mestu, Dolu in Dol. Logatcu; 28. v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Poljanah. Radoljici, na Skaručni, v Žužemberku
v	v
in Cešnjicah. — Na slove n. Štajerskem: 23 v Dramlji pri Mar. Magdaleni; 24. v Velenju; 28. v St. Juriju ob južni žel., Bistrici, Strasu in Gornjem Gradu. — Na Koroškem: 27. v Celovcu; 28. r Frežah, Kaplji, St. Lenartu, Šmo-horju in Saksenburgu. — Na Primorskem: 23. v Ospu (3 dni) in Tolminu; 25. v Gradiški in Borštu; 26. v Gorici in Divači; 27. v Nabrežini; 28. v Cevdatu.
Društva.
(S 1 o v. k a t. d e 1. društvo) uljudno vabi na društveni shod, ki se bode vršil v nedeljo dne 23. t. m. v društvenih prostorih »Katoliškega doma. Začetek shodu ob 6. uri zvečer. Krščansko socijalno misleči delavci, vdeležite se v obilnem številu važnega shoda.	Odbor.
(Nova podružnica sv. Cirila in Metoda v Tržiču) si je izbrala sledeči odbor: Predsednik g. Ignacij Nadrah, kapelan; podpredsednik g. Lenart Klofutar, čevljarski mojster in posestnik; tajnik g. Jožef Potokar, kapelan; taj nikov namestnik g. Janez Vrdir, mesar in posestnik; blagajnik g. Fran Ahačič, fužinar in posest nik; blagajnikov namestnik gospod Franc Zore, dacar.
Izjava.
VJLsod	s» ar
izplačam takoj vsakemu, kdorkoli dokaže, da gem jaz pisal kako pismo, bodisi one vsebine, katero „Narod'( navaja, ali katerokoli druge vsebine le jednemu samemu državnemu poslancu kat. ljudske stranke o zadevi dr. Ferjančičeve kandidature za mesto podpredsedstva v državnem zboru.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1899.
Dr. Ivan Šusteršič.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. oktobra. Deset praznih glasov pri volitvi prvega podpredsednika je oddalo dr. Kathrein ter devet njegovih ožjih somišljenikov.
Dunaj, 21. oktobra. Bivši vojaški atašej polkovnik Schneider je včeraj umrl.
Praga, 21, oktobra. Dr. Kaizl je izdal izjavo, v kateri se opravičuje proti napadom zaradi njegovega stališča glede državnega
prava in vpraša svoje domače nasprotnike, kako mislijo izvesti češko državno pravo brez sporazumljenja z Nemci.
Praga, 21. oktobra. V raznih čeških mestih šo se sinoči ponovile demonstracije. V Launu so demonstrantje razbili več oken pri židovskih hišah. V Turnovi so bili are-tovani štirje izgredniki.
Praga, 21. oktobra. Radi izgredov in javnega nasilstva je tukajšnje sodišče obsodilo več oseb v zapor.
Levov, 21. oktobra. Razni poljski klubi poslancev se dogovarjajo, kako napraviti jeden sam klub, v katerem bi bili tudi člani poljske ljudske in krščansko-pocijalne stranke.
Vojska v Južni Afriki.
Danes je odplulo iz angleških pristanišč 74 parnikov s 112 stotnijami vojakov proti Južni Afriki. Odpotovala je z današnjim transportom cela 1. divizija generalnega poročnika lorda Me-thuen in glavni del 2. divizije generalnega majorja Clervja, ki dospeta na bojišče sredi prihodnjega meseca. Ta dogodek in pa odlok glede pozvanja takoimenovane »milizreserve«, še bolj pa prvi vojni kredit v znesku 240 milijonov gold. našega denarja, vse to je precej poparilo prebivalstvo šestmilijonskega mesta ob Temzi in ga oropalo prvotne vojne navdušenosti. Žep je najbolj občutljivi človeški organ, ta izrek velja tudi za Angleže, ki dobro vedo, da je to še le — začetek.
Toda vse to bi Angleži konečno že še prenesli, ko bi le nesrečni vojni brzojav tako trdovratno ne molčal o dogodkih na bo|išču. Vse je namreč prepričano, da tiči za dosedanjimi malo-besednimi, X-krat pristriženimi poročili nekaj neugodnega za angleško vojno akcijo.
Pred vsem je že to slabo znamenje, da so morali Angleži proklamirati vojno stanje v Na-talu, glavnem taboru angleške armade, ker so vsi domačini vneti za zatirane Bure. Potem pa pride položaj teritorija od Kimberlejra do Mafekinga in dalje, ki je že ves v posesti Burov in kjer za Angleže že skoro ni več rešitve.
Preostaja toraj le še bojišče južno od Carle-stovvna in Niwcastleja. Buri se tu res sedaj ne bi mogli kosati z Angleži, ko jim dojde še nova pomoč. Zato so pa tudi toliko pametni, da se sedaj ne podajo na piano sovražniku v pest, marveč ga dražijo samo iz gorskih zased. Ko pa dojde sredi novembra v Natal nova angleška vojna moč, tedaj bodo pa tudi Buri že pripravljeni, ker bodo do tega časa lahko gotovi s zahodno operacijo in bodo vse svoje moči zbrali na jugo - vzhodnem bojišču. Buri so prav premeteno postopali, ko so se vrgli najprej na zahodni del in ondotno angleško železnico, ko Angleži na kaj tacega niti v sanjah niso mislili. Gotovo se sedaj že kesajo, a najbrže prepozno.
Z bojišča ni danes nikakih poročil o usodi Burov, oziroma Angležev na progi Kimberley-Mafking, nasprotno nam pa današnje spodaj navedene brzojavke poročajo o vročem boju v okolici mesta Glencoe, ki leži nekaj milj severno od La-dysmitha in čegar okolica je od treh stranij obkrožena z gorovjem. Povdarjati pa treba znova, da prihajajo vsa poročila iz angleškega vira.
London, 21. oktobra. Balfour je naznanil v spodnji zbornici, da so se izjalovila pogajanja s portugalsko vlado glede odstopa delagoaškega zaliva.
London, 21. oktobra. Iz Glencoe se poroča 20. t. m. zjutraj ob'8. uri 25 minut: Angleži so vzeli Burom po vročem boju postojanko ter se polastili petih topov.
London, 21. oktobra. O bitki pri Glencoe poročajo listi, da so jo dobili angleži z velikimi zgubami, mej drugimi je tudi general Symons ranjen.
London, 21. oktobra. Spodnja zbornica je dovolila novi naknadni kredit v znesku 10 milijonov funtov. — Balfour je naznanil, da je bil general Symons v bitki pri Glencoe smrtno nevarno ranjen.
London, 21. oktobra. „Standard" poroča iz angleškega tabora pri Glencoe, nekaj milj severno od Ladysmitha : Poraz b ur-s k i h če t j e popoln. Angleži so izgubili 300, Buri pa približno 900 mož.
Ladysmith, 21. oktobra. Bursko topništvo je pričelo streljali na Dundee. Pri Actonhomesu je zbranih 3000, pri Glencoe pa nad 9000 Burov. Včeraj ob 10 uri 45 m. dopoldne je naskočila angleška pehota griče, na katerih se nahajajo burske čete.
V vsakem gospodinjstvu pripeta se pri raznih opravilih ranjenja, radi katerih treba previdnosti, da se prepreči vnetje ali pa onesnaženje. V to pa naj se vporabijo sredstva, koja rane hlade in bolečine olajšujejo ter celjenje pospeič. Slovito, skoro v vsaki domači lekarni se nahajajoče praiko mazilo je pač najboljše sredstvo, katero ima vse lastnosti za tako uporabo. Dobiti je v vseh lekarnah.	2
Umrli so:
18. oktobra. Marijana Mohar, zasebnica, 76 let, Kolodvorske ulice 39, srčna hiba.
21. oktobra. Alojzija Baraga, ritmojstrova vdova, 72 let, Florijanske ulice 27, ostarelost.
V bolniSniei: 18. oktobra. Mihajl Pogačnik, dninar, 36 let, jetika.
Cena žitu na dunajski borzi
dne 20. oktobra 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen
» » pomlad Rž za jesen . . . » » pomlad . . Turšica za oktober » » november » » maj-junij Oves za jesen . . » » pomlad
gl
839 8 69 691 7-22 5-67 565 5-37 525 565
do gl. » »
» » » »
» »
841 8-71
6-92
7-24 5-68 5-66 539 5-26 5-66
Meteoroogično porodilo.
ViSina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736 0 ram
Cas opazovanja
Stanje barometra * m,
Temperatura p. Celziji
Vetrovi
Keko
a C • ► " g
•3 6
201 9. zvečer] /46 6
T9~
bren | jasno
2.1 7. zjutraj I 746 4 I —02 I si jzah. | megla I 2 popol. | 745 2 I 101 | si. jug | jasno Srednja včerajšnja temperatura 4 2 normale: 9 7".
00
03 O
Kdor hoče-*®
svoje pridelke najugodnejše prodati ali v mojem skladišču shraniti, ali tudi kakoršnokoli blago nakupiti, ubrne naj se zaupl|ivo na mt-ne. Preskrbim točno in za-majhno provizijo.	772 6—5
Alojzij Grebene
avtor, javna tehtnica in komisijonalna trgovina v Trstu, ulica Torrente 30—32.
mammmmmmmmmmmmmmmT
S.
g
M o
J= _
S '3
C o
56
£.5 % >
.z. ° •f £? •o "**
_ J3
? 9
* a >5
naravna
alkalična kislina
je
najboljša m i zna in osvežu-v. joča pijača, 20 42
katera je p r e s k u š e n a pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
izvira«: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
dvorni založnik
Nj. svetosti
papeia Leona XIII.
lekarnar „prl angelu" v LJubljani, Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
ieleznatem vinu
lekarnarja PioooU-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so nsjboli?" spričevala ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Gena polliterski steklenici 1 gld.
SJT Naročita potujejo se z obratno pošto; poitnine plačajo p. n. naročniki.	827 60
Odd& se s I. novembrom v Spodnji Šiiki
stanovanje
z dvema sobama in hodnikom v I. nadstropji, dalje tudi
velika vinska klet.
Natančneje se poizve pri gospej Karolini Treo v prodaialnici v Semeniškem poslopju ob vogalu, za vodo.	84J 2—1
Vse stroje za poljedelstvo!
Vnovič znižane oene!
Trijerl (čistilni roji za žito v n»tančpi izvršitvi. Sušilnice za sadje m zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatllnloe milni za žito, stlskalnloe (preie) za vino ln sadje
različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jakn lahko gonijo, po zelo zmernib cenah. — Stlskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
G. HELLER na Dunaju,
II/g Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki, se iščejo. 287 20-20
Zoper protin in
revmatizem
je najboljis, najgotovejie in gotovo učinkujoče sredstvo
Zoltan-ovo protinsko in revmatično mazilo.
Cena za steklenico 1 gld.
v lekarni
dvornega založnika Bčla Zoltan, Budimpešta, V.
Tisoči zahvalnih pisem in spričal potrjuje, da to čudovito mašilo najstarejši in najtrdovratnejil protin in revmatizem, oel6 takrat, če topilo« ne pomagajo,
v nekaterih dnčh popolnoma in gotovo ozdravi.
Ako se naprej poSlje 1 gld. 30 kr., dojde zdravilo franko.	796 10-3
iES3SSSH5a5H5Š
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KIT. TISKARNA |
v Ljubljani.
100 dO 390 gld.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavne dopuičene srečke in državna pisma.
Ponudbe aa Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Oeutsohoiassa 8. 849 10-1
Ovinjene (weingrtlne) sode
različne, majhne in velike, stare in nove
prodaja
J. Buggenig,
sodarski mojster, £30 3-2 Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
Mirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22, 23, 24. 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 50—19
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
O
z. ^
*
H " C g?«
O*'!
J t m 5
Na sedmih lavnih razstavah s prvimi odlikami obdarovano.
na
1860
'T.RA.RM\ podplata C.ncnp6ypri\
•e

S



s* £
V
Vsak dan jih izdela
tovarna 84»io-i 40.000 parov!
Edini pogodniki: Mesatorfl*, Kolut A Co., I>nnaj, I.
Na drobno se prodajajo v vseh boljših prodajalnicah čevljev in modnega blaga.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Petra cee*t,a, (it.it se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega
blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 60
Vsestransko jako pohvaljena
.Vzgoja in omika aH izvir sreče'
(neobhodno potrebna kDjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po poŠti 1 gld 80 kr.. ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III.. Heger-gasse JTr. 16., I. Stook, Th. 12.	717 21-10
Založnik, ozir. prodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti.
Štedilno leštilo za tla ffSJJJJnc°:
cenejSe in najpripravne še sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in ličilnih tal, se posuSi tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju.	228 8 11—7
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po engroH-eenah 269 44 32 v plombiranih vrečloah po 10 in 26 kil v prodajalnlol
Maksa Doniieelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta, vis-4 vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.
Prodaja njiv.
Gospej Emiliji Ambrož lastne njive na Ilovici blizo Ljubljane v izmeri 11 oralov 245 Q sežnjev bodo se
v sredo, dnč 2o. oktobra, ob 2. uri popoldne
na licu mesta na drobno prodajale.	846 2—1
• Pojasnila daje dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani.
Največjo zalogo
izdelanih maa^volbjtatla	1 «1 od črnega
Švedskega sijenita in granita lastnega izdelka, kakor tudi
Ji B-«» Rk ■■ 1 Is M ■ »«» ■»■ ■» ■ ^ «»1"	* W
od najboljših in najlepših marmorov priporoča p. n. občinstvu po naj-
n i ž j i e e n i	794 6-6
kamnoseški mojster v Ljubljani, Reseljeva oesta št. 26.
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
Razglas.
i-i
Posojilnica v Mariboru o d d 4

v svojem društvenem hramu (Narodnem domu) v Maribora potom ofertne obravnave v najem.
Ponudbe (olerte), v katerih naj se naznani znesek ponujene letne najemnine, naj se vložijo zapečatene
do 1. novembra t. L
v pisa-ni načelnika posojilničnega gosp. dr Jerneja Glančnika v Mariboru.
Natančneje določbe o obsegu najma (zakupa) in o pravicah in dolžnostih najemnikovih so razpoložene na pregled v pisarni g. dr. J. Glančnika.
Maribor, dne 16. oktobra 1899.
Ravnateljstvo.
katol. tiskovnega društva za L 1900,
krasno vezan, z jako zanimivo in rabno vsebino, z vrtnim koledarjem, z imenikom učencev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v »Katol. Bukvami« 1 gld. 20 kr. Udom tiskovnega društva je brezplačen.
s plačo 400 gld. se sprejme 834 6-6
na Jcscnicah na Gorenjskem.
SjPjHdt Redka prbožnost za nakup pohištva,
c7an. fi)ogan~a
? mizarski pohištveni obrt
V T^jlll>ljfllli 650 22-12
na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
zalogo
S
vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva.
gld. 5--, 7 50,10*-, I2 -, I4 -.
Garniture, divane, madrace
7, 14, do 40 gld.,
madrace na peresih
8, 9 gld.,
dratem madrace
7 gld,
pulte za maine knjige
itd. itd.	flld. I0 -, 15-, 17
Naročila se točno Izvršujejo. Cenllnlk s podobami zastonj ln franko.
Redka priložnost za nakup pohištva
Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vis. o. kr. ministerstva za uk ln bogočastje prlpuščenl slovenski
mali, srednji in veliki
MtHiim ali bita
j
ki ga je založile knezoškofijstvo ljubljansko, se dobiva pri knjigotržcih na drobno mali po IS kr, srednji po 32 kr. in včliki po 40 kr.
Na debelo pa ga bo od 16. sept. 1899 dalje razprodsjalo edino le knezoškofijstvo ljubljansko, ki je
poskrbelo za to. da ne dobč le knjigotržci kolikor mogoče velikih ugodnostij, ampak da bo dajalo tudi gg. katehetom, ki bi katekizma več vkupaj naročili, na vsakih 10 iztisov po tri iztlse namečka za uboine učence.
Vsi iztisi katekizma, kar se jih bo od 15. septembra t. I. dalje razprodalo knjlgotrioem, bodo imeli zaotraj na platnicah prilepljen po en listič. Te lističe naj gg. katehetje od učencev nabirajo ter naj je svoj čas pošljejo knezoškofijstvu ljubljanskemu, katero jim bo poslalo za vsakih 10 takih listkov po en iztis dotičnega katekizma za ubsžne učence zastonj. Plačati jim bo samo troške pošiljatve.
Natančneje pojasnila gledč dobave v večjih množinah daje na željo gg. razprodajalcem knezoškofijstvo ljubljansko.
V Ljubljani, dnč 9. septembra 1899.
749 10
m
Jamama
m
Naznanilo.
Usojam si svojim častitim odjemalcem, slav. občinstvu in preč. duhovščini najudaneje naznaniti, da se moja prodajalna Z Železom nahaja edino le kakor doslej na Glavnem trgu št. 10 pod tvrdko
Jlndr. Wrušficvič~a naslednik
SoloB
ter nima z ono v JVolfovih ulicah nikake dotike.
Z naj odličnejšim velespoštovanjem
Valentin SotoB.
779 3-3
Ji- J* A'- J!- A'* a'- J!" A'
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahlne, raznobarvne
plaiče, kazale, pluviale, dalmatike, ve-lome, albe, koretelje. prte td
sploh vse, kur se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rodno ln pošteno po najnižji eenl bandera ln vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejiim spoštovanjam se priporoča ' 250 52-33
Ana Hofbauer,
imejitoljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
▼ Ljubljani, Wolfove ulioe 4.
sezoni
sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pnik najnovejših sistemov m najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in monloije, posebno pa opozarjam na
mr trocevne puške im
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker tem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
618 20 -14
FRAN SEVČIK
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. TBE6
Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 665 26-6 na Dunajski oesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vneli vrst
w žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih In budilnih ur so vedno v zalogi. •V Poprave se dobro ln solidno Izvršujejo.
Josip Kastelic,
krojaSki mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovščini™ v izdelovanje vsakovrstne
©telolš©*
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem blrete, olngulum in vsako-vMne iemlsete, kakor tudi vsa droga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
oble za ošpic in ttecie
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila to Sna. — Cene primerno nizke. 519 31-21
Javna dražba.
V konkurzno maso Antona Zagorjana, trgovca v Ljubljani spadajoča
zaloga papirja, knjig, pisalnih in risalnih potrebščin in prodajalnične oprave, pohištva itd. itd.
prodš. se vsled sklepa upniškega odbora na javni dražbi. Le ta prične se
T ponedeljek, dnč 23, t. m., ob 9. uri dopoldne
v prodajalnici v Gospodskih ulicah it. 7 in se nadaljuje eventu-valno tudi prihodnje dni v prodajalnici in v kridatarjevem skladišču v Židovski stezi it. 7.
Reči, ki se imajo prodati, ogledajo se lahko vsaki dan v prodajalnici.
V Ljubljani, dne 17. vinotoka 1899.	837 3—3
Vincencij Camernik
▼ lijubljaui, Slumšekove ulice štev. 9 nasproti mestni elektrarni
se priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu p. n. občinstvu v naročila na razna strokovno natančno izvršena
cerkvena umetna in stavbinska dela
po poljubnih načrtih in narisih. — Ob priliki bližajočega se praznika Vseh svetnikov priporoča ob enem svojo Izborno zalogo
nagrobnih spominkov
Bi iz raznovstnih marmorev. Vsprejema pa tudi naročila na izvršitev istih po spe-I cijalnih načrtih in poljubnih slogih. — Cene so delu in blagu primerno zel6 jgj nizke, izvrSitev naročenih del točna in trpežna.	769 10—10
H	IC Narisi so na razpolago.
^_____^_____^____^______________^_____

i
i
i
fl
Telefon štev. 135. Knpnje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurza.	Pri dei. kot trg. sodliia protokollrana . Efi A \ k \ laks Veršec' -v I ..II HI ..I A> I.	Poitnl čekovni promet itev. 847 633. Srefike na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro - konto), obresti od dnč do dnč po 4'/,%. Poitno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago.
--Dunajska borza. -		
Dni 20. oktobra.
Skupni državni dolg v notah.....99	gld.	55	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	.	40	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......117	»	10	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	99	.	60	»
Ogerska zlata renta 4%.......115	•	50	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	94	»	70	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	902	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld..............363	»	50	»
London vista...........120	»	80	.
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	68	»	97",»
20 mark............11	.	78	.
20 frankov (napoleondor)............9	»	67	»
Italijanski bankovci........44	»	50	►
C. kr. cekini......................6	»	70	»
Dni 19. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 185-1, 260 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vr&vnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . »_» dolenjskih železnic 4
Kreditne srečke, 100 gld.
194 gld 155 .
— k
170 gld. 75		kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19	»	75
153	50	»		26	»	—
194	50	»		82	»	60
99	20	>	St. Gendis srečke, 40 gld.......	82	»	—
136	75	»	VValdsteinove srečke, 20 gld......	62	»	—
126	50	»	Ljubljanske srečke.........	23	•	75
107	50	»	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	147	»	—
	_	>	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st v. 3100		»	—
_	_	>	Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	421	•	—
96	—	>	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68	»	76
_	—	»	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	96	0	—
162	25	»	Montanska družba avstr. plan.....	258	»	60
118	—	»	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	189	P	--
99	60	>	Papirnih rubljev 100 .......	127	»	3/
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naroAtl na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C v
I., Nollzeilt 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgas«« 2.
66
SJT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vrednostnih papirjev in vetinl sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.