Politicen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en- mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. Ž. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/s6. uri popoludne. Ê^tev. 267. V Lmbliani, v soboto 21. novembra 1885. ISrastkovK; red i vi vns. Koga bi vendar ne razljutil včerajšni telegram „Srbski kralj Milan ne bo s knezom Aleksandrom miru sklepal, temveč s sultanom." Se bolj žalosten pa je zadržaj onega telegrama, ki pravi: „da se knez Aleksander in bolgarski narod sultanu podvrže in da bodo bolgarske čete Rumelijo popustile." Ali je to oboje, resnično, ne vemo, kajti dandanes smo prisiljeni včasi vsklikniti: Zlagano, kakor da bi bilo brzojavljeno. A že stvar sama na sebi, namreč, bratamorna vojska dveh narodov, ki sta ravnokar otresla turški jarem s svojega tilnika, je tako žalostna, srce vsacega, ki čuti z nesrečnimi, kteremu je za blagor krščanskih narodov in za prihodnost slovanstva, tako presune in nemilo zadeva, da je ni skoraj dogodbe v novejši zgodovini, ki bi vzbujala taka čutila. Človek bi mislil, da so južni Slovani dosti pretrpeli pod turškim izsesom, da, take stiske, takega tlačenja še psu ne privošimo, da se poslu-žimo tukaj domačega izraza, a temu ni tako. Po najnovejših telegramih bi Bolgari ne vedeli drugega pripomočka, da bi sultanu ponudili, da naj jih vzame pod svojo milostljivo obrambo, srbski Milan, ta najmlajši evropski kralj pa je postal tako mogočen, toliko vzvišen nad svojega tekmenca, ki hoče ravno to postati, kar je Milan postal po naporih in žrtvah srbskih trpinov, da še miru noče z njim sklepati, marveč z mogočnim sultanom, in da si pripoznati nektere dežele, ki so mu posebno vgodne. Človek prebravši te vstice, misli, da bere zgodovino tistih časov, ko so Osmani prvič stopili na balkanski poluotok, ko so tam narod za narodom vpregli v svoj jarem, a krščanski narodi Turku pomagali kristjane, njih brate, podjarmiti. — Razloček je ta, da je tačas rastla moč turškega polumeseca, sedaj pa pojema, krščanski narodi na balkanskem poluotoku so pa ostali v politiki tisti otročaji, ali kako bi žo rekli, da se zanašajo na ljudi, kteri jih le rabijo za sebične namene, poleg tega pa tako poželjivi, da so nesrečni, kedar ne morejo vsega ' ——— - LISTEK. Znamenja časa. Gospod vrednik! Že ta-le dopis v podobi „listka" smem prištevati znamenjem časa. Le poglejte, g. vrednik, to reč nekoliko bližje! Kar tii nameravam pripovedovati, godilo se je in se deloma še godi po raznih krajih. Ker pa za posamezne te dogodke ni najti različnih poročevalcev v dotičnih krajih, čuti se natančno podpisani nekako primoranega vse kar h krati povedati, in sicer pod črto. In ker je to prav za prav dopis, morete ga Vi, g. vrednik, priobčiti kteri-koli dan si bodi v tednu, razun nedelje, se ve da. Sicer bi bil tudi rekel: razun sobote, toda odkar je Vaš „Soboten" (vsaj jaz „S—n" tako čitam) pod-listkar napovedal po izgledu druzih delavcev svoj „štrajk", utegnejo moja „znamenja" stavljena biti tudi v soboto. Za tem predhodnim znamenjem preidimo k drugim. Kdor je moral v ravnokar pretečenem času sedem tednov po dežji in blatu mozgati, zmislil so dobiti, kar njim ne gré, pa so sobratom zavidni in nevošljivi. Kdo bi bil vendar mislil, da bode knez Batten-berg na svojo roko vstajo začel, in drl slepo naprej, ne da bi bil gledal najprej, kdo mu bode hrbet varoval. Govorimo bolj stvarno, bolj naravnost: Rusija je veliko storila za osvobodenje Bolgarov, tukaj nočemo preiskovati namena, nam velja za sedaj faktum. Bolgarija je komaj začela prosteje dihati, ljudstvo se je začelo veseliti domačega ognjišča, kar jo neprevidnost kneza potisne v vojsko in morda privede na kraj brezna. Vsakdo je vendar mislil, da je knez Aleksaneer ta korak storil z vednostjo ruskega osvoboditelja, a sedaj se pripoveduje in tudi kaže tako, da je to storil knez Aleksander le na prigovarjanje Angležev, ki hočejo Rusom na balkanskem poluotoku sitnosti napravljati, ko so se jim v Aziji morali umakniti. Vprašamo pa, ali bode Anglež rešil Bolgare, ki zopet silijo pod turško sužnost? Ruski car prav dosledno ravna, ako zahteva, da naj knez Aleksander odstopi, če je res tako za hrbtom cara spletke koval. Rusija nima nič zoper zedinje-nje Bolgarov, tako vsaj beremo, a sedaj, pravi, še ni za to pravi čas. — Rusija je s svojo tirjatvo na pravem stališču, in nihče ne more tirjati, naj se meni nič, tebi nič odpove vsemu vplivu ua balkanskem poluotoku. Ako pa te nepremišljene in predrzne politike Aleksandra ne moremo odobravati, kaj še le hočemo reči o srbski politiki? Pa kaj se bomo čudili, Milan sicer pravi, da dela politiko Obrenovičev, bolj prav bi smel reči, da dela politiko Brankovičev, tistega Brankoviča, ki je tretji dan Kosovske bitve 1. 1389 s svojimi oklepniki iz bitve pobegnil, za zato dobil Srbijo pod turškim pokroviteljstvom. Odsihmal so Srbi pridno pomagali Turkom razširjati svojo moč po Aziji in Evropi. Jurij Brankovič, eden tiste rodovine, je vladal od 1. 1427—1457, bil je sicer krepak vladar, pa zvijačen in malo zvest in pošten. Vedno je omahoval v svoji poliki med Ogri in Turki, zdaj je bil prijatelj, zdaj sovražnik Turkom. Ogri so mu pribojevali deželo, a kedar so je pač tudi na to, kako bi se dala ta božja šiba odvrniti. Iu res stopi v tem času na nemškem Koroškem nekaj prebrisanih kmetov vkupaj ter zložč petak za sv. mašo, vsled ktere naj bi jih rešil usmiljeni Bog iz pogubonosne nadloge. Previdni cerkveuik sicer odsvetuje g. župniku, naj ne mašuje za lepo vreme, ker barometer prehudo pada; vendar župnik usliši prošnjo onih kmetov. Toda — in sedaj glejte znamenje časa — čez teden dni pridejo oni malo-verni kmetje po petak, češ, dežuje še vedno. Ko mi je prijatelj pripovedoval o tej „briht-nosti", spomnil sem se druzega slučaja, ki se jo zgodil pretečeno poletje pri koroških sosedih. Takrat je bila po nekterih krajih huda suša. Nek župnik reče nečemu gospodarju, da bo prihodnji ponedeljek sv. maša za dež. O tem zve njegova sosedinja ter priteče neutegoma k onemu gospodarju, naj prosi g. župnika, da odloži dotično sv. mašo še za dva dni, ker ima ona še nekaj sena spraviti. Jaz sicer nisem porok, da je vso tako bilo; znabiti je bilo, znabiti ne, a porok sem, da sem vse tako slišal, in sicer kot gotov dogodek. Da pa mi kdo no očita, da pišem le o vremenu, pristavim naj še nekaj druzih znamenj časa. Letnik XIII. bili v največi sili jim ni pomagal, kar je upal, da mu bode Turek potrdil te dežele, ktere je v lasti imel. Takrat sta dva izvrstna junaka Hunyady na Ogerskem, in Škanderbeg v Albaniji turško moč krepko zadrževala. Jurij Brankovič je pa mirno tičal doma, in tako največ pripomogel, da so bili Ogri dvakrat pri Varni 1444 in pozneje na Kosovem (1448) potolčeni. Se celo bežečega Hunyada je v Smederevu zaprl in ga je tamkaj nekaj časa zaprtega imel. Umrl je 1. 1457 in na smrtni postelji ukazal, naj mu nasleduje žena Irena s tremi sinovi, ki naj bodo njej pokorni. A najmlajši sin Štefan je mater zastrupil in brata pregnal. Ko je pa Mahomed z vojsko šel nad njega, je umrl. Njegova vdova rešiti se, je postavila vso deželo pod oblast papeževo, nadejajo se, da jo bodo katoliške vlade Turkom vbra* nile. Ali ves narod se je sedaj vzdignil in najimenitnejši državljani so sultanu šli nasproti, ter so se izročile njegovi obrambi 1. 1459. A kljubu temu so Turki strahovito divjali, samostaue in cerkve podirali in 200.000 ljudi v sužnost odpeljali. To je bil konec srbske samostalnosti. Koliko krvi je bilo prelite, preden so Srbi zopet rešili se turškega jarma. — Komaj pa so prišli do samostalnosti, že jim je pretesno v njihovih mejah, a v svoji prešrnosti ne obračajo se proti svojim dušmaninom, kje si ne upajo — že vedo zakaj ne — ampak svoje orožje obračajo proti bratskemu rodu, proti krščanskim Bolgarom, ki že sultana za pomoč prosijo, ako je namreč verjeti poslednjim novicam. Mar li ni bo pravo brankovičevanje? Da nič druzega ne moremo reči, kakor „Brankovič redivivus" (Brankovič zopet oživljen!) Z balkanskega bojišča. Nek dopisnik iz Caribroda, ergo iz srbskega tabora, popisuje navdušenje, s kterim Bolgari Srbe kot svoje rešitelje sprejemajo. Če tudi ta vest ui popolnoma neverjetna, kajti res stanuje v sosednjih Jaz pravim, da je tudi to znamenja časa, če imajo nekteri od špirita že tako osmojeno grlo in zgrbančen želodec, da se jim vino že kar mrzi in ga ne morejo prenašati. Videl sem take ustrojence že sam. Znamenje časa je tudi to, če učenec na slovenskem Koroškem druzega tako-le zatoži: „Der hot mich in dio liand uščipnt." Te tožbe nisem sam slišal; povedala pa mi je to ona učiteljska oseba na utrakvistični šoli, pri kteri tak in enak jezikosloven ričet večkrat prido na vrsto. Gotovo so znamenja časa tudi sliko (na Dunaji razstavljene) onega nihilističnega umeteljnika (?), za kterega se je vuernal o svojem času tudi „Ljubljanski Zvon". Da se ne bode komu krivično videlo, kakor bi jaz hotel lo ubogo kmete ali njih šolsko deco obirati, ozrimo se višje in govorimo naravnost nekoliko o državnem zboru. Ali se še spominjate, g. vrednik, kako oster jo bil letos v državnem zboru g. podpredsednik? Posebno prizor o priliki „stvarnih popravkov" v 11. seji meni noče iti izpred oči pa ga tudi jaz nočem izpustiti. Nikar naj pa sedaj nihče ne misli, treh bolgarskih okrajih Vidin, Trn in Kosten džil precej lepo število Srbov, je vendar-le še veliko vprašanje, kdo je dohajajoče Srbe tako navdušeno pozdravljal. Izvestno le ondi naseljeni Srbi, drugi nihče; kajti Bolgari so zadovoljni s tem, kar imajo, in bodo skoraj po najnovejših telegramih tudi morda še z manjim zadovoljni; včeranji telegram namreč sporoča, da se je Aleksander s svojim narodom vred Turku, ki dosedaj niti v vojski ni bil, podvrgel na milost in nemilost. Čudna kratkovidnost ! Ker ga je bilo sram prositi pomoči pri Slovanih — pri Rusih in ponižati se pred čarom, vklouil je rajši svoj nemški ^tilnik pred sultanom, kterega je le nekoliko tednov poprej v Filipopelju zaničeval ter nazival za boj z napovedbo iztočno-rumelijske vstaje. Toda k stvari. Dopisnik iz Caribroda trdi, da se Srbje na bolgarski zemlji povsod z navdušenjem sprejemajo, ker se vse britko pritožuje čez bolgarsko upravništvo, posebno se pa menda Srbom na Bolgarskem v pravnem oziru krivica, velika krivica godi! (?) Kamor se kralj Milan prikaže, povsod kličejo mu nasproti „živio kralj!" Navdušenje je neki tolikošno, da matere svoje otročiče kviško dvigujejo, da bi videli svojega oproščevalca kralja Milana, naslednika slavnega oproščevalca Mi-lutina. Navdušenje je nepopisljivo veliko in se Srbi v Bolgarski prav poskušajo, kdo da bo več navdušenja pokazal svojim bratom, ki so jim prišli lomit in drobit verige. Kakor smo že rekli, je že mogoče, da Srbi po Bolgariji naseljeni, Milanu tako navdušeno nasproti hité, Bolgari sami pa tega ne delajo. Sicer bi se pač ne bili tako potezah za kakega kneza Aleksandra v najnovejšem času in bi mu ne bili tako iz srca vdani. Z zmago pri Slivnici so Bolgari, če že več ne, vsaj toliko dosegli, da so se ondi kolikor se je le dalo, dobro vtrdili. Manjših prask imeli so tudi še 17. in 18. t. m. zadosti prestati okoli Slivnice. Da je moral poraz Srbov pri Slivnici res velik biti, dokazuje nam naval, ki so ga Srbi kar od treh strani proti Slivnici pričeli iz novega. Od Vidina pomika se general Lešjanin z vsemi svojimi močmi doli, od Trna in Kosten d žila pa tudi tjekaj tišče. Bolgare mislijo vzajemno od vseh strani h krati napasti. Pa tudi Bolgari ne drže križem rok; karkoli jim je močij na razpolaganje, vse kar od kraja pošiljajo proti Slivnici, pred ktero Srbi baterije kopljejo. Iz vsega početja je razvidno, da se hočejo Srbi na vsak način polastili Slivnice, ktera je v resnici ključ do Sofije, če bodo Slivnico dobili v svojo oblast, bodo tudi Sofijo kmalo imeli. Napad nameravali so Srbi 19. t. m., kterega so tudi izpeljali, če ne srečno, ni bolgarska krivda, temveč njihova lastna. Napadli so Bolgare iz novega na desnem krilu, pa so se morali zopet umakniti, na kar sta se takoj za njimi pomaknila bolgarski centrum in pa levo krilo, ktero je potem na višavah ostalo. Srbi videti, da tú ne bo pravega vspeha, planili so na levi bolgarski bok ob silnem pokanji pušek in topov; pa tudi tukaj so jih Bolgari nazaj potisnili. da bom tii popisoval in ponavljal, kako si je ta ali uni poslanec hotel pomagati iz zadrege in kako se je vil, naj si bo že prožni Šuklje ali gibčni Knotz, ne; jaz menim tu podati le podobo, ki sem si jo načrtal po onem prizoru. Gosp. vrednik, Vi bi bili podpredsednik, oziroma predsednik. Jaz (ali ponižniše: moja malenkost) pa bi bil eden izmed stvarnih popravljevalcev ter bi hotel popraviti trditve tistega izmed predgovornikov, ki bi bil poprej govoril, recimo o vzvišenem versko-moralnem napredku današnjega šolstva ter hvalil po-hlevnost in strpnost in kolegijalnost šolskih zastopnikov. Začniva! Jaz ostanem, ter spregovorim: Eden gospodov predgovornikov je vedel veliko lepega povedati o današnjem šolskem napredku, tudi ni pozabil zelo pohvalno naslikati nam onih vrlih mož, ki v resnici delujejo za versko-nravno vzgojo. Brez pomisleka pravim tudi jaz: vsa čast in hvala jim za obilni trud ! Toda, gospoda moja, jaz pa jih poznam n. pr. na gorenjem Kranjskem . . . Vi (sežete brž vmes): Opomniti imam govornika, naj se predaleč ne steguje. Jaz (dalje): Da jih poznam namreč več, izmed kterih pa jih hočem samo z Gorenjskega in Dolenjskega navesti kopico za izgled (na Notranjskem mi- Pozna noč storila je konec boju. čem hrabreje ponašajo se Bolgari na bojnem polji, tem veče je navdušenje v njihovem glavnem mestu. Pri tej priložnosti ne moremo, da bi se ne znebili jedne trpke o kralju Milanu. Vsled včera-njega telegrama pogodil se je menda ta najnovejši srbski „junak" s krutim sovražnikom vsega krščanstva, s Turkom, da če se mu posreči Sofijo podjarmiti, on ne bo z Aleksandrom sklepal mirii, temveč s sultanom samim. Aleksander je bil temu junaku toraj dober za napoved boja, za napad, nikakor pa ne za sklepanje miru. Enako zaničevanja vreden zdi se nam odlok bolgarskega kneza Aleksandra, da se hoče Turku izročiti s svojim narodom vred na milost in nemilost. Tudi Aleksander je junak na isti stopinji z Milanom, ki se sramuje Rusom pri-poznati svojo slabost, ter rajši Turkom vklone svoj tilnik, če se je že sramoval Rusom vkloniti se, ki so mu res mnogo razžaljenja prizadeli, moral bi bil vsaj na bojišči vstrajati, dokler bi se mu bila odločila ali zmaga ali poraz. Oboje bi bilo bolj častno zanj, kakor pa izjava, da se sultanu vkloni. Po najnovejšem telegramu, ki ga ima „Politik" 18. t. m. z Dunaja, soditi, je pa knez Aleksander k temu koraku prisiljen bil od velesil. In, če res, tudi tega čina hvaliti ne moremo. Doktor Roy sporoča, da so Srbi pri Slivnici v svoji divji strasti vozove z ranjenimi vojaki obložene napadli in so ranjence trpinčili. To živinsko, oziroma prav turško dejanje objavilo se je mednarodnemu odboru društva rudečega križa v Genfu na Švicarskem. Je li popolno vse res, danes še ne moremo zatrdovati. Politični pregled. V Ljubljani, 21. novembra. Notranje dežele. Prvokrat doživel je svet v Avstriji, da so bili na češkem poleg Slovanov tudi Nemci obsojeni po zaslužeuji svojih del, ktere so doprina-šali v najnovejšem času po raznih čeških mestih, posebno pa v Kraljevem Dvoru, Liberci in Arnovem. Najbolj izmed vseh odlikoval se je pa Nemec Mandel, ki se je mislil s svojo neotesanostjo vriniti v trgovinsko zbornico in v deželni zbor. Nje-sodba provzročila je celo zunaj Avstrije posebno na Pruskem silno veliko krika, ker Nemci do sedaj niso bili vajeni, da bi bili v Avstriji poleg Slovanov tudi Nemci obsojeni, temveč so bili prvi vedno tako-zvani „Priigelknabe" poslednjih in to v vsakem oziru. Nemci na Pruskem trdijo, da sedaj na Če-skem ni več nemških sodnikov, ki so Nemca vedno čistega videli, če tudi bi se bil v največjem blatu valjal. Pač pa so sedaj po čehah, kakor sploh po celi Avstriji namesto nemških sodnikov pravični sodniki, ki imajo za vsakega pravo, ne glede na narodnost, ktere da je obtoženec in takih sodnikov Avstrija pri današnjih razmerah jako potrebuje. Nemški vik avstrijskih sodnikov ne bo premotil ali, kakor pravimo, iz uma spravil. Za resničnost naslednje politične novice ne prevzamemo nikakega poroštva. Dunajski dopisovalec „Nemzetov" zvedel je nekje, da je Plenerju čisto nova misel možgane prešinila, misei in ideja namreč, s ktero se je že doba cesarja Jožefa zastonj pečala. slim, da jih ni, še manj pa na Štajarskem in Koroškem) toraj z Gorenjskega in Dolenjskega navesti kopico za izgled, kako sovražne se kažejo nasproti duhovenstvu, pa tudi, da versko-nravne vzgoje nič kaj ne pospešujejo. In sicer . . . Vi: Govornika moram prositi, naj se ne spušča v take podrobnosti ali celo polemiko. Jaz (korajžno naprej): Med drugimi se zdi enemu najbolj umestno, domačega župnika nikdar ne pozdraviti in se javno s tacimi junaškimi čini še bahati. Da, celo take . . . Vi: To ni stvaren popravek. Jaz: No, spet drug skuša na skrivnem dulio-vensko veljavo izpodkopati s tem, da spiše kako svarilno anonimno . . . Vi že usta odpirate, da bi me spet posvarili; toda urno govorim dalje. Jaz: pismo namreč in da v enem časniku duhovnike lažnjivo napada, v drugem pa z veliko rado-darnostjo hvali in . . . Vi: Polemike absolutno ne morem trpeti; k stvari prosim. Jaz: In dalje poznam tudi par tacih (naj že imajo ves obrit ali ves kosmat obraz, na to se jaz ne oziram) tacih pravim, ki početkom šolskega leta katehetu niti ustno niti pismeno nočejo naznaniti o šol- Plener in njegova stranka hočejo svoj program razširiti z ustanovo državne cerkve v Avstriji. To se zni't, da bi katoliško cerkev ta čast doleteia, da jo mislijo po angleškem kopitu prestrojiti. Morajo pač pobožni možje biti ta Plener in njegova stranka, da se pod vodstvom sedanje katoliške cerkve boje nebesa zgrešiti, da ji hočejo dati boljšo podlago, na kteri se bo menda laglje v nebesa prišlo?! O kaj še! Plenerju je za nebesa toliko mar, kakor za lanski sneg, nekaj druzega b6de moža v sedanji katoliški cerkvi v Avstriji in to je duhovska neodvisnost, na podlagi ktere narod po svojem najboljšem prepričanji in po svoji vesti vodijo in pod-učujejo. Ko bi se pa katoliška cerkev v državno spremenila, postali bi tudi katoliški duhovniki c. kr. državni uradniki, ki bi morali stopati, kakor bi jim c. kr. rog trobil. S tem ravno misli Plener izviti slovanskim katoliškim duhovnikom ves vpliv iz rok, kar ga še imajo pri nepokvarjenem narodu. Novica dalje trdi, da se je Plener v tem smislu že dvakrat pogovarjal z ogerskim naučnim ministrom Trefortom, s kakim vspehom, vest molči. Kakor smo že takoj v začetku rekli, je vsa novica vrlo neverjetna, če tudi v liberalnih krogih nikakor ne nemogoča. Da se pa pod sedanjo vlado ne bo izvršila, jamči nam njen katolišk značaj. Sedanja vlada menda vendar ne bo hotela nastopiti kot morilka katoliške cerkve v Avstriji, Ktere vera je v veliki večini vera prebivalstva. Katoliška cerkev prenehala bi v tistem trenutku katoliška biti, v kterem bi se podržavila in od Rima odcepila, kar bi se neogibno moralo storiti, sicer bi ne bila državna. Dveh gospodov bi ne mogla imeti in obeh h krati ne vbogati. Sicer je pa vse skupaj prej ko ne le gola kombinacija levičarjev, ki se ne bo nikdar vresničila. V češkem deželnem zboru hočejo Nemci predlagati, da se ima češka na dvoje razdeliti. Ako res to nameravajo, jim za drugega ni, nego za velik škandal, ki ga hočejo napraviti; da bi bila razdelitev mogoča, to vendar levica sama ne veruje. — Deželni odbor je sklenil deželnemu zboru predlagati, da se zviša pripomoč, ki se daje gluhonemim zavodom v Budjevicah in Kraljevem Gradci. Vereščar/in, ruski slikar, sklicuje se na cerkveni zbor, da se tam določi, kdo ima prav, ali on s svojimi bogatajnimi slikami ali Dunajski nadškof, ki je izdal pastirski list, v kterem verne svari pred slikami znanega slikarja, ki hoče nejevero trositi s čopičem. „Wr. Tagbl." prinaša odprto pismo do kardinala nadškofa. V tem pismu pravi, da njegove slike razlagajo sveto pismo, da on pravo trdi, a cerkev se moti pri razlaganji. Nevednost je vselej sklenjena z veliko predrznostjo, tako je tudi tukaj, ko hoče ruski slikar svet prepričati, da so se ljudje v preteklih dveh tisoč letih motili, a še le on jih je pravo naučil. Lahe je ves mir popustil, odkar je Bonghi zopet s svojo knjižico, o kteri smo nedavno govorili, svet iznenadil. Na jugu niso še rešili svojega pomorskega vprašanja in že se jim kopičijo na vzhodu črni oblaki, obetajoč jim hudo nevihto. Nezmerno jih pri srcu že samo to skli, da si je Avstrija Bosno in Hercegovino pridobivši svoje stališče ob Adriji zdatno okrepčala, kajti sedaj je Dalmacija takorekoč v neposredni dotiki z Ogersko. Pri tem pa ne bo ostalo. Avstrija ondi gradi železnice in pa nova vojna luka v Šibeniku se pripravlja. Z ozirom na to Italija pač ni vstani tiho biti. To pa ni še vse. Avstrija se bo sedaj ob Adriji korak za korakom dalje pomikala, da pride do Soluna in tedaj je pa z laškim vplivom ob iztočni strani Adrije pri kraji. Kljubu temu pa Italija prav nič storiti ne more, če neče razvoja Avstrijskega ob Adriji pospeševati. Kakor hitro bi se namreč laške mule pasle po severni Macedoniji, postavili bi Avstrijci takoj svoje bajonete po severni Albaniji, kjer imajo že svoje skem urnem redu. Izmed kterih eden gré rajši marti-novat nego v šolo; med tem pa pusti kacega dečka za nadzornika in ob enem podučevalca. In ta (da pri le-tem ostanem) ne mara tudi za nedeljsko božjo službo, še veliko manj pa njegova soproga, o kteri prosto ljudstvo za to celo pravi, da je menda Židinja. Zato ne morem razumeti, kako da višji . . . Vi (urno vmes z zvoncem in brž na to z besedo): Jaz sem že večkrat govornika opomnil, naj ostane pri stvari, ker pa tega ne stori, moram ga prositi, da preneha. Jaz (še to): Ta reč tudi mene zadeva, jaz jo moram pojasniti. Vi (konečno): Prosim, jaz Vam moram besedo vzeti, če ne . . . Jaz : Še nekaj ! Nasproti moji podobi postavite ôni prizor, ki ga podaja „Slov. Narod" dne 6. t. m. v tem-le odstavku: „Ne le to, da je učiteljstvo z delom preobloženo, za kar se pa silno slabo plačuje •— bojevalo se bode morda še z onimi faktorji, koji bi morali biti učiteljstvu nekaka zaslomba — desna roka. Vi: Jaz sem Vam že besedo vzel, vsedite se. Jaz se vsedem. Ker ne smem glasno, pa na tihem premišljujem učiteljstvo, bojevalo se bode — morda? — še z onimi . . .! Nekdo. pijonirje in smemo reči tudi svoje prijatelje. Sedaj si pa mislite Avstrijo gospodujočo ob Adriji od Grada do Karfa; na suhem ima Trident zabit v laško osrčje, na morji pa odprto ravan ob Soči, trivvojne luke, kterih dve ste gotovi, in to v Pulji, Sebeniku in tretja bila bi o Valoni (v Albaniji), potem naj pa Italija pri vsem tem še mirna ostane, in naj se ne ozira z vso skrbjo proti iztoku, kaj da Avstrija dela! Vnanje države. Povsod, kjer prebivajo ljudje z zdravim razumom, obsojajo srbski korak, ki se je napravil proti Bolgariji. V tem tudi Iiusi ne zaostajajo. „Novosti" pišejo: „Ali je res Srbija Bolgarom vojsko napovedala? Ali je to mogoče bilo? Srbija je slovanska dežela; po žilah vsakega Srba pretaka se slovanska kri in ni ga Srba, ki bi ne vedel, da ima le dva sovražnika — Turka namreč in S v a b a. Bolgari niso bili nikdar njegovi sovražniki in nikdar ne bodo. Saj pa Srbija tudi ni bila, ki je Bolgarom vojsko napovedala, temveč Milan Obrenovič, človek, ki si je za večne čase na glavo nakopal zaničevanje lastne dežele in skupnega slavjanstva, ker je napadel sorodnega brata v dobi, ko je stal prvotni sovražnik vsega krščanstva, grozni Turek ob bolgarski meji. Srbi sami nočejo nikake vojne z Bolgari, o tem smo na Ruskem dobro podučeni." „Polit. Corr." ima pismo iz Filipopelja, v kterem se pripoveduje, kako je -nastalo mrzeuje med Bolgarijo in Rusijo. Piše se namreč: Dve leti je že, kar so potisnili iz bolgarskega kabineta ruska generala Sob el ova in Kaulbarsa in odsihmal vodi ruska politika vojsko sedaj javno sedaj prikrito, a brez usmiljenja zoper kneza Aleksandra. Za tisoč-letnieo Metodovo je bilo obče znano, da nameravajo spodriniti kneza Aleksandra. Pri banketu 6. aprila, ko je knez Aleksander napijal na zdravje cesarju Aleksandru III., politiški zastopnik ruski ni odzdravil knezu Aleksandru, marveč je spraznil kupico na blagostanje Bolgarije, tako, da je delegat iz Ru-melije to popravil in napil zdravico knezu. Nejevolja pokazala se je na ta način, da ni prišla bolgarska deputacija k slavnosti v Petrograd. Po ruskih listih so pisali, metropolit Klement je na potu v Petrograd, je že tam; v resnici je pa ostal metropolit Klement doma v Sredci in je bil na čelu duhovščini, ki je napravila samostalno slavnost v domači deželi. Ko je knez Aleksander kratko časa po tem šel v London k ženitovanji brata Henrika s princesinjo Beatrice, je prav povedala „Kolu. Zeitung", da je ruski poslanik Kojander predlagal Karavelovu unijo med Bolgarijo in Rumelijo, ako strmoglavijo kneza, a boigarski ministerski predsednik tega ni hotel. Odsihmal sta se razdrla diplomatiški zastopnik Rusije in Karavelov, gospod Cankov, ki je bil do-sihmal določen nasprotnik Rusije, je to zapazil, zasukal plašč, zatekel se k Kojandru in postal odločen nasprotnik knezu. 18. septembra je bil državni prevrat v Filipopelju. Zakaj kneza niso potisnili kar iz ruske armade brž po tem, ko je šel v Filipopelj? Ko se je sešel izredni zbor, „sobranije", v Sredci, kratko po tem, ko so bili poklicani ruski častniki iz bolgarske armade, trudila se je ruska stranka, da bi v adresi do kneza spravila točko ter povdarjala, kako je treba ruskih častnikov v bolgarski armadi. Ti častniki niso šli precej iz Bolgarije, marveč so se tam mudili, dokler ni bilo treba napeti ojstrejših strun. Ruski zastopnik v Filipopelji, Igelstrom, pogajal se je s Stranskim, načelnikom začasne vlade, a ta je odkritosrčno vse knezu povedal, a Igelstrom je ponujal pod nekterimi pogoji podporo uniji. Ko je tudi to spodletelo, je šel igelstrom tako daleč, da se je pogajal s provzročitelji državnega prevrata. 18. septembra, s Caharijem Stojanovom in Risovom, da bi jih ločil od kneza, obetaje jim, da hoče delati za unijo. Ko je bilo tudi to zastonj, izključen je bil knez iz ruske armade. Kneza Aleksandra pa so silili njegovi bolgarski častniki, da naj pošlje nazaj odlikovanja, ktera je dobil on in bolgarski častniki od ruske vlade. Bolgarski velikošolci, kolikor jih je v Gradci študiralo, podali so se vsi domii, kjer se hočejo kot prostovoljci boja vdeležiti. Milodare za Bolgare jeli so nabirati na Nemškem v Darmstadtu. Vsi ondašnji časniki prinesli so jako gorke pozive za nesrečne Bolgare. Zbira jih vojvoda Hesenski, princ Aleksander, ki je oče sedanjemu bolgarskemu knezu Aleksandru, v svojem gradu. Tudi na Hrvaškem vstanovil se je v Zagrebu pomožni odbor, ki bode Bolgarom zbiral milodare v podporo. Da bi jih kdo za Srbe nabiral, ie nič ne vemo. Določitev državno meje med Albanijo in Črnogoro se noče nič kaj pospeševati. Vzrok tej malomarnosti je na turški strani. Zato je tudi knez Nikola vložil prošnjo, da bi visoka porta druzega moža tjekaj poslala namesto Assim-paše, ki se pod milim Bogm za prav nič no briga. Visoka porta je prošnjo vslišala in je poklicala Assim-pašo domu, na njegovo mesto poslala je pa Djevat-pašo, ki je bil do sedaj ministerski poslanec v Cetinji. Karolinško vprašanje je rešeno. Nemčija je s papeževo rešitvijo popolnoma zadovoljna, Španija tudi, in sedaj druzega ne bo potreba, kakor vse skupaj spraviti v predpisan okvir dotičnih državnih aktov in vsega vpitja bo konec. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 19. novembra. Gosp. vrednik! Kaj Vi pravite o tem-le? Liberalni duh časa je zatrl farne ubožne naprave, ter s tem dal duhovnom očitno nezaupnico, in zamorejo biti vzroki samo ti: Duhovni so nezmožni to delo krščanske ljubezni oskrbovati; ali so bili v tem pristranski; ali morebiti sebični; ali pa edino zarad tega, ker so duhovni. Politične oblasti nas pa vendar še zmerom potrebujejo, naj bi za-nje nabirali milodarov za ponesrečene, ter nam o vsaki priliki pošiljajo povabila. V neki družbi duhovnov smo se o tem razgovarjali in čula so se sledeča mnenje. A. pravi: Ce nam duhovnom ne zaupajo oskrbovati ubožni denar, kako nam smejo zaupati ga nabirati? Kako lahko bi se kaj našega žepa prijelo? B.: Naj slavna vlada le svojim organom in pa županstvom zapoveduje miloščino nabirati; do sedaj še ni bilo slišati, da bi farni uradi stali pod oblastjo politične gosposke v takih rečeh. C.: Et meminisse juvat. Jaz ne morem imeti pravega zaupanja, da bi se nabrani milodari vselej delili nepristransko. Dokler vladni organi o vsakih volitvah ne bodo stali popolno nad strankami. D.: Jaz sem do sedaj pošiljal nabrane miloščine naravnost gospodom župnikom ponesrečenih krajev, ker popolno zaupam, da jih bodo delili po najboljši vesti in vednosti. — Vsi smo pritrdili in rekli: Prav je tako! Jaz pa hitro zapišem te izjave in Vam jih pošljem za objavo ali za — koš! Iz Šmarjete, 19. novembra. Danes, na sv. Elizabete dan, smo enkrat tudi pri nas imeli nekaj posebnega, kar se današnje dni ne zgodi ravno zelo pogostoma. Imamo tri starčeke iz poprejšnjega stoletja. Eden teh treh zares poštenih starčekov, Andrej Bregant iz Sel, je rojen 19. novembra 1795; toraj je danes 90 let star. Ta starček je tako čvrst, da iz strmega hriba v dolino še v mlin nosi, se postavi še kakor mladeneč, je bistrega uma in jo vkljub vsakemu pobira v strmi hrib, kjer ima svojo hišico. Ima pa Andrej tovariša, s kterim sta v mladosti skupaj živino kupovala, Jožefa Zaman a iz Gorenjevasi, ki je bil rojen 21. januvarja 1793. Tudi ta starček je še čisto bistrega uma in še precej hitro hodi; pa vendar pravi, da kar ima 9 križev, da se je postaral in oslabel. Tretji tovariš je pa Anton Vovk iz Zvur, ki je rojen 14. januvarja 1797. Ta starček je še toliko pri moči, da vsa navadna dela opravlja; lahko še koso kleplje, šivanko vdene, in bi človek mislil, da ima kakih 60 let; le noge, pravi, so nekaj nevkretne postale. Danes, ko je Andrej preživel 90. leto, so prišli vsi trije k sv. maši. Pripravili so se vsi trije ter so prejeli sv. zakramente. Zares, kaj milo-lepo je bilo videti tri tako stare, pa vse poštene in še toliko trdne možč pri sv. obhajilu ! Po opravljenih pobožnostih so bili povabljeni v farovž na kosilo. Kako so bili veseli, kako so Boga hvalili, ko so pripovedovali vsaki svoje dogodke iz starodavnih časov! Ti so še možje stare korenine, kakoršnih je malo. Človeško soditi, lahko še precej dolgo živijo! Bog jim daj, kar si vsi trije želijo, tako dolgo živeti, da si nebesa prislužijo ! Iz Borovnice, 19. novembra. Danes v jutro zapustil je naš g. kaplan An t. Berce Borovnico, podavši se na svoje novo mesto v Senožeče. — Mladina žaluje za svojim dosedanjim učenikom, odraslo ljudstvo pogrešalo bode svojega vodnika. To-lažilno je za nas le to, da je gospodu knezoškofova milost naklonila boljšo službo. Svesti smo si, da se bomo, če tudi ločeni po kraju, vedno drug druzega spominjali. Z Bogom! Na vrtu tukajšnega občepriljubljenega posestnika in trgovca g. Franca Ver biča cveto že dalj časa lepe vrtnice v polni pomladni krasoti. Gledoč lepe cvetke moral bi človek misliti, da se razprostira nad nami lepo vspomladno nebo, a če stopiš bližo in se hočeš nasrkati prijetno vonjave, spomniš se zopet, da te obdaja otožno jesensko nebo, ki bode s silo vničilo vso prirodno lepoto. Cvetje je pač tu, a manjka mu vonjave, ktere mu le mila spomlad dati zamore. Domače novice. (Baroninja Wiuklerjeva) obdarovala je povodom cesaričinega godu bolne otroke v tukajšnjem Elizabetišči z raznimi igračami in pecivom. Gospa Božena Gramposich jim je pa južino napravila. (Na Krškem) so je oglasilo za prvo učiteljsko službo 23 učiteljev! Po našem mnenji je temu ogromnemu številu kompetentov vzrok čudna razdelitev učiteljskih plač pri nas. Znana Vesteneck-ova postava pripomogla je le nekterim učiteljem do boljše plače; večina je pa še vedno preslabo plačana, da ne more skoraj živeti, ne umreti . . . Pri nas se dva najvažnejša faktorja: duhovski in učiteljski, kar se tiče materijalnega stanja, še vedno prezirata. Gg. deželnim poslancem toraj na srce polagamo, da bi se letos na opravičene prošnje ljudskih učiteljev blagovolili ozirati, kajti pri tako slabih plačah je med njimi revščina neznosna, ker od tod pride, da si vsak prizadeva prej ko mogoče do boljše plnče priti. In res se spodobi, da se za tiste malo bolje skrbi, ki so poklicani vzgojevati našo slovensko mladino. (Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Č. g. Jožef Fr a s postal je župnik pri sv. Lam-bertu v Skomrah. Umrl je č. g. Jožef Sanzin, duhovnik v pokoju, 93 let star. (Razpisana) je služba poštnega odpravniku v Dolu pod Ljubljano, političnem okraji Kamniškem. Nese 150 gold. letne plače, 40 gold. letuega pavšala in 207 gold. za pota na Lazenski kolodvor. Prošnje v 14 dneh c. kr. brzojavnemu in poštnemu uradu v Trst. (Diurnista) išče c. kr. okrajna sodnija v Žužemberku proti mesečni plači 25 gold. Služba se mora nastopiti 1. decembra. (Tržaški vinopivci) vložili bodo prošnjo na magistrat, da vsem gostilničarjem in vinskim trgovcem strogo prepove okuženo Tržaško vodo med vino mešati, ker je dokazano, da take živalice tudi v vinu ne poginejo. Prav imajo vinski molji! Taka postava bi nikjer ne škodovala. (V Trstu) imajo danes zapovedan praznik „Matere Božje dobrega zdravja" v spomin na hudo kolero, ki je leta 1849. ondi divjala in na današnji dan jenjala, ko se ljudje napravili po mestu slovesen sprevod s kipom Matere božje. (Brat vstrelil) je v jezi na brata v Veračah na Štajarskem in ga je hudo poškodoval. Sodnija obsodila ga je zarad tega v hudo ječo za ene leto. (Nova postaja) na koroški železnici odprla se bo 25. t. m. med Spodnjim Drauburgom in Prevaljeni, pa le za osobni promet. (Za zgradbo Rudolfove železnice do morja) sklenili so potegniti se v Celovškem mestnem zboru, ker žele, da bi bil Celovec po najkrajši poti s Trstom zvezan, bodo pozneje tudi prosili, pa se bo omenjena železnica speljala preko glavnega mesta Koroške. Telegrami. Petrograd, 21. nov. „Journal de St. Pe- tersbourg" trdi, da bode srbskega kralja Sofija več veljala, kakor se mu dozdeva, če res misli po sili tjekaj. Velesile imajo pravico na to gledati, da bodo balkanski narodi mednarodne pogodbe spoštovali. Ker se je bolgarski knez odločil, da se odpove Iztočni Rumeliji, nadaljevanje srbske vojne nima nobene pravice več. Carigrad, 21. nov. Včeraj so se poslaniki zopet posvetovali, da so se pomenili, kaj da bi bolgarskemu knezu pisali. Visoka porta misli namesto začasnega guvernerja dva komisarja v Rumelijo poslati. Zemun, 20. nov. Da so bili Srbje 18. nov. tepeni, vzrok jo bila menda gosta megla. Zemun, 20. nov. Danes pride 800 vjetih Bolgarov v Beligrad. Slivnica, 19. nov. (Ob 6. zvečer.) Danes sojo boj pričel ob 7. zjutraj. Desno bolgarsko krilo jelo se jo razvijati z višave v dolino in je napadlo tri srbsko čete. Na drugem kraji streljal jo bolgarski oddelek na Srbe. ki so bili na planom pred Slivnico nastavljeni. Iz Slivnice podalo sc jo takoj več batalijonov z dvema baterijama proti Srbom. Kakor tudi so se Srbi vpirali. morali so se kljubu temu S2 gl. 30 kr 82 70 108 75 99 90 804 — 284 50 125 « 60 n 9 n 09 v, n n 5 98 61 n 70 n opoludne presilnerau pritisku Bolgarom umakniti. Proti 1. uri popoldne se jo boj zopet z vso srditostjo vnel. Srbi imajo zasedene višavo Karlovo in Tolinee, v iz kterih bi jih Bolgari prav radi pregnali. Ce se jim posreči, odrezali bodo s tem Srbom cesto v Niš in jih bodo potisnili nazaj v Breznik, kjer se bodo iz novega sprijeli, kajti ondi jih čaka večja moč Bolgarska. Današnji dan jo bil za Bolgare zopet srečen. Zgubo so pa na obeh straneh jako občutljive. Bolgari so vjeli 300 Srbov. Umrli so: 19. nov. Marija Kerno, gostija, 74 let, Kravja dolina št. 11, Marasmus sonilis. 20. nov. Ema Bilina, hišnega posestnika hči, 11/a let, Breg št. 1, božjast. — Marija Kimovee, hišnega posestnika hči, 4 leta, Trnovske ulice št. 9, davica. T u j c i. 19. novembra. Pri Maliču : Landau, Engel, Lowy, Beinhakev, Sehwarz, Prigelhof, Gerstenberg, trgovci, z Dunaja. — Grof Hermens, zasebnik, iz Graeea. Pri Slonu: Westen, Bartha, Ehrenthal, trgovci, z Dunaja. — A. Kovač, fabrikant, iz Insbrucka. — B. Starke, zasebnik, s soprogo, iz Insbrucka. — Makso Eckmann, inženir, iz Gradca. Pri Južnem kolodvoru : Jan. Potočnik, zasebnik, iz Maribora. — Prane Bajt, posestnik, s soprogo, iz Lesee. — Verderber in Maierle, postnikc. — Ig. Zupan, orgljar, iz Kamne goriee. Pri Avstrijskem cara: Josip Steck, orožn. stražmešter, iz Kopra. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 21. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (sito% davka) Sreberna .. 5% ., 100., (s 16% davka) 4^> avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini....... Nemške marke...... Za darila mladini o raznih prilikah, pa tudi odraščenim. posebno priporočamo naslednje spise, kterim je spisovatelj č. g. A nt. Kržič in so zdaj naša lastnina: Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. T. del, drugi natis 1883 str. VI, 151, II. „ ., „ 1885 „ V, 160. III. „ prvi „ 1883 „ IV, 172. Vsaki zvezek stane mebko vezan 30 kr., kart. 40 kr. krasno v platnu vezan 00 kr., vsi trije deli skupaj krasno v platnu vezani veljajo lo 1 gld. 50 kr. V posebnih sešitkih se tudi dobi: Sv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti. Cena 5 kr. Sv. Marije Magdalene Paciške mladostna leta. Cena 5 kr. (3) Katoliška Bukvama. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j Podpisani priporoča svojo zalogo bruseljskih klobukov f in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor xmtxr- Ravnokar je izšla ter se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani knjiga: Kmetom y pomoč. Narodno - gospodarska razprava. Spisal (12) IVAN BELEC, župnik. Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. i ¿»O let j ¡j na Dunaji obstoječa, sloveča velikotrgovska hiša j „pri dobrem pastirju" f („zum guten Hirten"), (4) poprej Vinko Strolisclineider na Dunaji, I,, Rothenthurmstrasse 14, $ razprodaja vso svojo zalogo pravega Brnskega snknenega "blaga iz ovčje volne Iv kosovili, ki /.a vsako ob-* leko za gospode zadostujejo, in to za su knjo, lilače in telovnik, v vseli barvali posebno trdnih po sledeči li silno nizkih a stalnih cenah : IL baže za celo obleko po 3 gl. 50 kr. L ,, ,, ,, „ „ 4 ^ „ oO Uzorc-ev no moremo razpošiljati, pač pa se zavcžemn s tem javno, da sprejmemo brez ugovora nazaj, kar bi ne ugajalo. Blago razpošiljamo, nc da M zavoj kaj raeunili, proti predplači svoto ali pa proti povzetji. posebno pa: suUnonc klobuko (Lodeiihiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali tem nože! ene itd., po ffld. %£<> Iti-.; trde klol»iike, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, od t^i. MO l<> kr.; Hvilnttte cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po -A «ki. -"»<> kr.; kloimlic za dočko od 1 «Id. Iti*, naprej; nadalje Krajce za gospode, spodnje liiace, Tratnike, kravate (6) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem Z IVAM SOKLK % v Ljubljani, Gledališne ulice št. 4. i Naročila s poštnim povzetjem sc točno izvršujejo. X Itesniea nad vse! Kupil sem bil eelo zalogo neke slavne tovarne za koče in plahte za polovico navadne cene. Zato sedaj prodajam, dokler jih kaj imam, konjske plahte, ki so jako velike, debelo in široke ter nepo-končljive. le po 1 gl. 75 kr. Te plahte so po 190 centim. dolge ¡11 130 centim. široke, imajo barvasto krajevino in so debele kakor deska: toraj v resnici nepokonč- 1 Ijive. Imamo jih dvojo vrste in veljajo I. vrste silno '" i'? ■ «wi fine po 1 gold. 95 kr., II. vrste po 1 gold. 75 kr. Razpošiljamo jih proti gotovini ali pa povzetju,^ in to dan na dan na vse strani sveta, ter so povsod prav zadovoljni ž njimi. To je pa zarad tega, ker so te plahte dajo tudi izvrstno porabiti za odejo na postelji. Še prod malo časom veljale so ravno polovico več. Dalje imam naprodaj 500 tucatov rumenkastih plaht za fijakerje. šestoro pasaste. velike in jako fine po 2 gold. 00 kr. Za posestnike fijakerjev, kakor nalašč. Tudi imam v zalogi svilnate odeje iz najfinejc bouret-svile v prekrasnih barvah: rudeče, modre, rumene, zelene, oranžasto, pisane, zadosti dolge in široke tudi za največje posteljo po 3 fiold. 75 kr. Dve veljate lo 7 gold. Sto in sto zahvalnih pisem in naročil imam v svoji pisarni na ogled. Komur kaj naročenega ni všeč, mu zamenjam. Svarim pa pred vsemi drnzimi prodajalci takih plaht; kajti nihče razun mene no more dajati takega blaga za tako ceno, in le sleparsko blago ponujajo za male novce. (4) Naslov: Webewarcn-Manufaktur: J. H. Rabinowicz, Wien, III., Hintere Zollumtsstrasse it. ■fWwWWWWWWWwwWWwW^fi Terček & Nekrep, trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo na. jl>olj-šega kmetijskega in pol,jcds); dalje i.eleznieue Mino in kovanja za istnvlio, — vso to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki so vsako naglo in natančno izvršuje. (44) Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodec, . IUP. SCIIOTZMftR NUR ECHT BEI APOTHEKER 7RNKQCZV LAIBACH 1 STUCK 20. kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so ncprekosljivo sredstvo zoper :inuukuuje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-, sanje, glisie, bolezni na vranici, na jetrih in zoper /.lato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tuc-at 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. šfSgT Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri .Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava so le v Ljubljani pri U. pl. jeden tueat. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kile ild., malo časa če so rnlii. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču* z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospodu Trnkoczyju, lokarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vžo več dni niso mogli stopiti na nogo. spomnim so na Vaš dr. Maličev protinski cvet /.a 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. I11 res, imel je čudovit vspeh, da so so po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem vdani Franc Jug, (22) posestnik v Smarji p. Celji. J8KL izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučno bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. l*omuh1 j evo (I>or«eli) najboljšo vrste, izborno zoper bramoro, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne oteklino. 1 stekl. 00 kr. Salicihia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, e. k. priv., ne smele bi se v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvcdočilc pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. pp Izvrstna homeopatična zdravila so pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila z dekle izvršč se takoj v lekarni Triik6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani.