&L 57- V Gorici, t soboto dne 18. majat 1012. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popo-dne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana: vse leto . . 15 K •/. » . '. 10 „ Za Nemčijo KtfrM*5^?a-». Ameriko in inozemstvo K 20.—*" Posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima naslednje izredne priioge: Ob novem letu „Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu, ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvf-z". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo* v tiskarni. . Naročnino in-ro|;]afei' je plačati loco Gorica. *-v/•'""'.-\ ' *\ Oglasi in poslanicifse računijo po Petit-vrstahViče tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14* tdnv, "č-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke'%0.. prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. U- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Duhovniško delo. Ribnikarjev slučaj nam kaže, da so Klerikalci sposobni prijeti' in izrabiti vsako srtdstivo, samo da .bi mogli ugonobiti slovenskega naprednjaka. Naprednjakov namreč kar noče biti konec in vedno bolj v daljo jim uteka dan, na kateri naj bi zagospodovala nad središčem Slovenije. Včasih so napovedovali bližnji 'konec naprednjakov, ' milostno so dovoljevali .napredni stranki še par let življenja, da potem usalme. Ali leta so tekla in tečejo;¦{ dneva generalne zmage ;nad Slovenijo pa še ni in tudi ne tipajo, da bi prisijal v ido-glednem času. Vse naše, vse za nami, tako sicer kričijo in se bijejo .po prsih a!!i pred par leti so bili že 'premagani na Goriškem in ko se ioti napredna strarika novega široko ^zasnovanega dela, ne vemo, kakšno pesem bodo peli. Vse naše na Kranjskem — pa ko treba voliti v Beli Krajini deželnega poslanca, mora vse na noge z namišljenim vojvodo in finančnim ministrom Kranjske dežele vred. E, kar ni konec naprednjakov in vse kaže, ua jih ne bo. Visoko so se priklatili klerikalci, veliko moč imajo v rokah, neomejeno ho-¦ čejo gospodovati, tolda moti (jih še vedno število. napredirialkov m radi bele Ljubljane imajo nemirne noči. Zato pa so pni v pobesneli in 'kričijo: z naprednjaki proč, naprednjake treba spraviti s sveta, na-prednjake treba — ubiti. Katoliški duhovnik dr. Krek hodi okoli kot rjoveč lev in išče, kje bi kakega naprednjaka požrl, zraven pa uči svoje, naj vzamejo bič ter naj ga za v ihte nad hrbti naprednjakov, koli i,n nož naj pograbijo, j zaničevanje napredhjakom, pometajte jih v grape! Katoliški duhovnik dr. Lantpč — doktorja svetega pisma sta oba — pa -piše ovadbe na državno pravdništvo, obdolžu-joč političnega nasprotnika dejanj, ki naj ga gotovo uničijo. Ta diva katoliška duhovnika stojita v ospredju V. L. S., in oiba dva delata najbolj goreče na uničenje naprednjakov. Klerikalci hočejo na vsak način zadati napredni stranki udarec, ki naj bi i bil poslednji, da bi se razsula, da bi padla I Ljubljana, in bi klerikalci potem mogli oddahniti se ter vsklikniti: sedaj smo pa res gospodarji Slovencev. Tudi pri nas na Goriškem vemo, kaj je duhovniško delo. Nekdanji naprednjak dr. Turna je stal radi klerikalnih ovadeb pred sodnijo, katoliški duhovnik je tiral Ciabrščelka preid sodnike in v obsodbo, katoličani so bili sKovali ovadbo, ki naj bi Kruto usekala učiteljstvo. Ovajanje jim je j &>. pridno izpod rok — toda končno so le I Prišli časi, ko so sprevideli, da napred-| |iega živilja na Goriškem ne iztrebijo. Bojijo se naprednega delovanja. Sedaj še živijo, ker jim je prepuščeno polje, ali še 5>edaj izgubavajo tla med ljudstvom, ker med ljudstvom samim raste zdrav odpor Proti koritarski politiki klerikalcev. Duhovniško delo se je pospelo res visoko. Včasih so politikujoči gospodje nasanjali le bolj nevednega kmeta s peklom m hudičem, ali pekel in hudič ne izdasta več toliko, kot nekdaj, treba torej tudi orugih sredstev, pa če so še tako ogavna. Namen jih posvečuje. Po glavah, po tistih, ki so v ospredju, treba poseči in jih ugonobiti; tako so Že delali in imajo beležiti tudi uspehe — poseben uspeh pa hočejo doseči s političnim obglavljenjem Ribni- karja. To bo eksempel, ako se uresničijo klerikalne nakane. Tolbi kazali: glejte, tu imaite svarilen vzgled, kaj se lahko zigodi onemu, ki se drzne, bojevati se proti nam v prvih vrstah napirednjakov! Potom lajpodlejših denuncijacij se hočejo pospeti >ia pravi vrfmunec. Morda ga dosežejo in umažejo napredno stranko — krivih prič med klerikalci ne manjka — toda gotovo je pa tudi, da so laž in podtikanje, sovraštvo in maščevanje nezanesljivi sitebri za visoko klerikalno politično zgradbo, s katere hočejo velevati vsemu Slovenstvu. Duhovniško delo se utegne dovršiti, toda trhlo bo v notranjščini: in poginu namenjeno. Vera bo trpela, hudo trpela in Slovenija — se bo še močno sramovala Lainpeta in Kreka...... jateljstvo do JVVadjarov aii 'bili so varani Še vselej, ^Sedaj gospodujoča klika \:a Ogrskem na bo vredna nikdar prijateljstva Slovanov — razmere se morejo spremeniti le z uvedbo splošne in jednake volilne pravice. Ali tako razširjenje volilne pravice, kakoršuo je napovedal Lukacs, r.e ede do .zb'M-nice, ki bi naj bila ljudska zbornica. Zato je pa tudi še jako daleč do prijateljstva Hrvatov z Madjari..... Hrvati in Madjari. Začetkom tega meseca je imel znani prijatelj Hrvatov Marijan Zdziechowiski, profesor na Krakovskem vseučilišču, v Slovanskem klubu v Krakovem predavanje o Hrvatih in Madjarih. Lani je predaval omenjeni profesor v Zagrebu o Poljakih in slovanski vzajemnosti Prof. Zdzieehov/ski je temeljito narisal borbo Hrvatske za vzdržanje svoje individuaiino&ti in državno pravnega položaja z vsemi fazami, zlasti od leta 1867. dallje, dogodke leta 1903., reško in zader-so resolucijo, nastanek koalicije, železni-č&rsko pragmatiiko, veleizdajniški proces itd., prešel je na najnovejše dogodke, ki so sledili izza imenovanja dr. Tomašiea za bana. Ratzpusi hrvaškega sabora ni pre-menil situacije, ker so volitve ileta 1911. dale koaliciji zopet i. 'čino. Tomašič je na: to odstopil. Za bana v imenovan Čuvaj, ki je razpustil sabor pa mi razpisal novih volitev, nato pa je bili imenovan komisarjem z diktatorskimi pravicami. Cuvajeva nasilja so združila koalicijo s pravaši. Cel narod je stopil na bojno •polje. Ta zavest ledine misli napolnjuje narod z vero v zmago in z optimizmom'. Za daljni povod optimizma služi Hrvatom stališče grofa Sturgikha ki vseh ci-j-rajitamskih strank, posebno še poljskega Kola. Istoiako tudi ojačenje .hrvaškega elementa v monarhiji po aneksiji Bosne. Pa tudi na Ogrskem napravlja današnji režim vtis nasilnega sistema. Jus.th.ova stranka ostro kritizira v ogrskem parlamentu uvedbo komisarijaita in Cuvajevo diktaturo. To vse napolnjuje Hrvate z upanjem, da se boj izvrši mimo. Prof. Zdzieehovvski je rekel na to, da je iz svojega »bivanja v Zagrebu prinesel s seboj prepričanje, da HrvaŠka ne bo trosila svojih moči vedno v borbi z. madjari-zacijo. Ali ako se oživotvori — tako je zaključil — ta ideja prijateljstva Slovanov z Madjari v boju preti mnogo groznejše-mu sovražniku, ideja, o kateri se da soditi, da jej je Justhova stranka v polni meri naklonjena (?), bi bila njena zmaga najmočnejša obramba proti germaniznui in, kakor se zdi, bi paralizirala (propagando pannisizma. • * Tako je govoril prof. Zd!ziecho\vski. Ma!'o čudno je, govoriti v sedanjih dneh o prijateljstvu Slovanov z Madjari. Justhova stranka Ves obsoja uvedbo komisarija-ta in Cuvajevo d Maturo, toda v kaike namene? -------Hrvatje so dovolj kazali pri- Z državnega kolodvora v Gorici. j Wieser in Khain. - Ni iga skoro dneva, da ne bi bilo kake pritožbe na tem kolodvoru, bodisi od strani potnikov ali pa od strani uboge delavske pare. Slovenski železničar bridko čuti ua sebi trdo pest načelnika NVieserja, ki ga pritiska k tlom in duši za vsako malenkost; ako ile spregovori kateri slovensko besedo, takoj padejo 'po njem \Vieserjevi in Khamovi zaupniki, kakor hitro pa Kham izve za svojo žrtev, takoj ,ga pelje k obsodbi v načelinikovo pisarno, od kjer se pa le redko kedc vrne brez naložene mu kazni; vse te kazni pa so največkrat po .nedolžnem naložene, dotičnik jih ni zaslužil, pač pa ravno oni, ki je šel obsojenega tožit h Khamu. 'Kaj stori Wieser, da najde prostora Nemcu, ki nride slučajno za delo vprašat? Odslovi kratkim potom par domačih delavcev z vzrokom, da ni dela za toliko ¦delavcev in drugi dan je že Nemec na delu. Nekoč je nekega Sovenca odslovil, češ, 'da je premlad, 'ker je bil star 20 let. Črez dva dni je pa vzel v isto delo Nemca, ki je bil še ne polnih 18 let star. Redko kedaj m še to v posebnej sili, vzame kakega domačina v službo, ki mu je pa usoda že namenjena, da se bo marrl umakniti prvemu Nemcu, ki slučajno «pri-roma v Gorico. Mladeniči domačini, kreipki in sposobni za vsako tudi najtežje delo, ki so ravno doslužili vojake, pridejo vprašat :za delo, ki so pa kratkomalo odklonjeni, češ, da miso zmožni nemščine. ''Ko so pa do-tionike v vojake potrdilij jih pa ni nihče vpraša'!, znajo li nemško ali ne, čeprav gredo v vojake med same Nemce. In za kaj naj potrebuje delavec na državnem kolodvoru nemščino?! Wieser hoče pa le take 'Nemce, ki se ne znajo pogovoriti z ljudmi in da so dobri ovaduhi, takim ljudem da Wieser najboljša mesta in vse druge, ki (bi' bolj pristajali in so zmožni, zametuje. • Nekoč je bil neki Nemec vsprejet v delo, a že po preteku 15 minut so1 ga niorali v bolniišnico odpeljati, ker ga je vrgla vreča, iki jo je imel prepeljati v že-lezoiiški voz, bil je torej tako slab, da ni mogel svojega dela zapričeti; ko je pa prišel iz bolnišnice, je takoj ^nastopi! lahko delo in ovaduštvo, sedaj .ga je vedno vi-4zt\ ekrag drugih, flci »posluša, kaj se pogovarjajo, sicer so ga že železničarji spo;znali, ker ima dolge nege kot pajek-•matija. Izjema je tudi ta. da. ni vpeljanega v Ooriei nobenega delovnega reda, tako da ddavec nikdar ne ve. kedaj zvečer službo konča, da 'bi pa te še to bilo; ko bi v »i skupno delali, da bi se delo prej končalo, Kham vizame iz skladišča par de«1avcev, k: mu morajo iti obdelovat vrt, zato pa dru- ge toliko bolj. priganja k deiu. Nekoč sta dva delavca prenašala blago za neko igo-spo cel dan. Tako je neki dan poslal nekega delavca domov iz skladišča, da. g. Khamu čevlje popravi. 'Kaj pravi k temu železniška uprava? Velikokrat se pripeti, da potnik kliče postreščke, da mu prenesejo blaigO', a zaman, ko pa vpraša, kje so, dobi odgovor, ('a dva delata na vrtu g. načelnika in eden je pa v mestu z opravili. Ker so pa ravno ti postreščeki najslabše plačani pri železnici od 1 K 60 v do 1 K 80 v dnevno, 'je naravnost sramotno, da te ljudi ddtegu|e od svojega posla, ki so primoram gledaiti, da vjamejo sem pa tja kako potico, da si svojo plačo s tem viravnajo; dandanašnji pri tej splošni draginji, kako more živeti in preživeti svojo družino s plačo 1 K 60 v. Običajno je bilo, da delavci po preteku 3 let dobijo povišanije 20 v.lkar se pa ni zgodilo z nastopom leta 1912. Zadnje čase se je ustanovilo nemško | društvo (Reichsbund), ki ima namen, gledati na to, da čim več slovenskih članov in kronic vjamejo 'v svoje naročje, kedor se pa noče podati, sledijo tožbe pri načelniku in Šikaniranje v službi. ' Da se pa odpravi ta terorizem in nemška nasilstva, naj se združijo slovenske in italijanske moči, naj se ti postavijo za svoje rojake, da bcido silužili krah doma in da njim ne bo treba po svetu 'bloditi za preživitev samega sebe, da pridejo domačini v službe in si s tem zagotovijo svoj življenski obstanek. .Proč torej z Wieserjem, ki naroča oziroma jemlje v službo same Nemce, s katerimi se ne more poslužiti domačina pri opravkih na kolodvoru, proč s takimi Nemci, ki zasmehujejo tukajšnji rod in vedno zabavljajo, proč s Khamom, da ne bo več spravljal delavce v kazen in učil odslužene vojake Habt acht stati, proč s temi ljudmi, ki so Je za pospeševanje nemštva tukaj in v pegubo tukajšnjim ljudem. DOPISI. Iz kobariškega okraja. Iz Kobarida. — (Sokolski dom Ignacija Gruntarja.) Kar more, to mož je storiti dolžan! Tega izreka svojega najboljšega prijatelja, pesnika Gregorčiča, r.e drži naš rojak, preblagorcdni gosp. c. kr. aiotar Ignacij Gruntar v Ribnici, kadar treba pomagati svojemu rojstnemu tngu, svojim, rojakom. Občina, javna knjižnica, Šolska mladina, -vsi so mu dolžni hvaležnosti za izdatno podporo in skrb. A nijegov ljubljenec pa je prvi gorski Sokol, Sokol v Kobaridu, katerega ;e on ustanovil, pre-skrbel mu potrebnega orodja in mu dal tudi izdaten znesek, da si je 'nakupil prostor, kjer si zgradi svoj dom. Ni čuda torej, da. imenuje vsak Kobaridec s ponosom in s hvaležnostjo v srcu ime Ignacija Gruntarja. Da pokažejo Sokoli vsaj nekoliko svojo hvaležmost, sklenili so, da bo nosil njih dom ponosno ime »Sokolski dom Ignacija .Gruntarja«, da bodo tudi tujci anali ceniti ime Kobariškega mecena. Imenovali so rudi na občnem zboru gospoda notarja za svojega častnega starosto. In pretekli četrtek, 9.-1. m,v mir je izročila deputacija krasno diplomo: ponosen Sokol kaže na lepi Kobarid pod sivim Krnom, češ, tu si si prisvojil srca svojih rojakov, tu bo. živelo Tvoje ime na veke! Zapiakfifa slar-žsek, 'teko 2& iie fiatoB* I^u-tesenT rojajkov, to ganljivo je l>tk> videti, kako.' skrbno }e pbpraševal, ilcako napreduje Kobarid. , >K&'so izveddi vrli Rlbnioamje, 'da so prišli Kobarždci počastrtsvolega rojaka, zbral se je pri Ceraetu takoj icvet ribniškega trga in mnogo Sokolov. Navdušene napitnkre so se vrstile, lepa narodna pesem se je glasila v tiho noč, ko so se pobratili gorski Sokoli z brati na Kočevski meji. ' IRlbiiiSanje so pokazali, da ne slove zaman !po slovenskem svetu po svojem gostdijublju in po svoji šagavosti. BiH smo že-marsikje, a take prisrčnosti, kot v Ribnici, nismo doživeli še .nikjer. Krasna dolina, in ti 'ljudje! — ne poje izamsan vaša himna: Od grada orteneškega pa do Ko-čevsike meje je Iz ajdovskega okraja. I Rihembers, 14. 5. 1912. (Voilitve žu- ' panstva.) Danes so se vršile pri nas volitve županstva, kojBi se je vdeležilo vseh 30 starešin toraj tudi '10 »Nachziigiierjev«, ki so mislili, da bodo strmoglavili naše. Za župana je bil predlagan naš v obče zasluženi gosp. Ambrož Poniž, posestnik in nadučifcelj v pokoju, »kateri se je pa tej časti z ozkom na svojo starost odpovedal. Vikljub odpovedi je vdobil pri volitvi polovico gla&ov, kar spričuje, da je v celi občini priljubljen. Na ponovno odpoved g. Poniža je bil soglasno izvoljen za župana posestnik Ivan Colja od Birsov. Ravnotako so bSU z vsemi našimi glasovi izvoljeni za podžupane sledeči starešine: 1. Ambrož Poniž, 2. Anton Gerzej za Vas, .3. Franc Zgonik za Cvetrož, 4. Josip Kerševan za Preserje, 5. Josip Bir-sa za Polje, 6.. Josip Robič za firitof, 6. Anton Možina, Ferdinand Kodne in Josip Ttirk za Brje. Volitev se je vršila mirno brez vsake najmanjše demonstracije, kar priča, da se naši ljudje zavedajo časa, v katerem ži- j vimo.' Razsvetljava zvečer je bila sicer j priprosia pač pa nekaj impazantnega. Iz goriške okolice. Iz Podgore. (»Pri božji anartri.«) »Novi Čas« se vedno zaletava v našega g. župana. Nesramno ga ošbreskuje in laže o njem. Nam ne gre v glavo, kako more , naš nadškof priporočati tako lažniv list, I kakor je »Novi Cas«! V dopisu u PodTgote ' dolži g. župana A. Klančžča, da je on kriv razpada kapehce sredi križišča. Hinavski dopisnik pravi: da tako so razpadali v Podgori verski spomeniki poti 40 tetinim, županovamjem Antona Klančiča. Vprašamo, kateri verski spomeniki so razpadli? LažrJk v »Novem Času« ne bo mogel odgovoriti. Kar se pa tiče kapeltee »Pri božji martri«, pa omenjamo to-Jle: V starešinstveni seji' 26. 7. 1910. je podžupan Anton Ti*pin predlagal, da bi se popravna in osnažila starodavna kapelica, postavljena na drižavni ces*i. Starešinstvo • je sklenilo popravo kapelice. Ker je pa postavljena na tfnžavnr cesti, se je naročilo županstvu, da obvesti o tem sklepu ' c, kr. okr. glavarstvo v Gorici. To je z odlokom 16. 12. 1911. sporočilo županstvu, da ker se nahaja kapeika na zelo neugodnem cnestu na trikotu cestnega križišča in ovira vsled tega promet, treba bi Wo, da sklene starešinstvo;, da se jo preloži izven vozišča. • Šele potem bi žanr glo glavarstvo jHddtažiti' to&varno L-šnjo za poprafvo kapelice C kr. namesto,-Štvu. Prošnjo za ipodfporo bi priporočalo glavarstvo le, aiko ss kapelica preloži fe- veii v&zršČa. V seji 20. 12. MMe z mi-romna poročilo dkr. glavarstva starešinstvo soglasno sklenilo, da ostane kapelica na svojem mestu brez poprave. Dopisnik v »Novem Času« je videl, da na 3 straneh ni nič, starešinstvo pa si je ogledfetlo tudi četrto stran, da ni nič, da kam se ima pre-iGžiti 'kapelica. — Dopisnik,, katerega natega v Podgori je druga, ne lagati m obrekovati, je postavljen s tem pojasnilom na laž. Javnost pa vidi, kako neutemeljeni, kalko ztodejski so napadi v dcleri-kalnSh 'listih na našega čislanega gosp. župana. Sramota za »iNovi Čas«, katerega priporoča nadškof, da tako laže in cbrekuje. Ta je res najbolj (katoliški list v naši deželi!! Izlet oosiilničarjev v Postajno. Izlet gostilničarjev v Postojno priredi »Deželna zveza igostilničarsikm zadrug na Kranjskem« v četrtek, dne 30. maja 1912. Namen tega izleta |je, da se slovansko gostiluičarstvo: 1. na tem izletu še bdtje med seboj spozna in se tako pokrepi stanovska zavest; 2. da se seznani na zabaven način s pri rednimi krasotami slovenske zemlje; 3. ta izlet naj bi bil tudi obenem poučno potovanje in v razvedrilo gostilničarjev in 4. manifestacija gostitaiičarske stanovske organizacije. Poživlja se torej vse zavedine slovenske gostilničarje, da v velikem številu priglasijo sebe, svojce in svoje znance k iz1 etu v Postojno. Priglasitve je vposlati jedrnemu goriških poverjenikov in 'za vsako osebo znesek K 4 najkasneje do 24. maja 1912. Goriški izletniki se odpeljejo iz Gorice dne 30. maja 1.1. z brzovlakom južne železnice ob 7.16 zijutsraj. Prihod v Postojno ob 10.15 pred., kjer se pridružijo kranjskim izletnikom pri skupnem vbodu v mesto. Odhod iz Postojne z brzovlakom ob 7.05 zvečer, kateri pripellje v Gorico ob 10.06 zvečer. ' Vsak priglašenec dobi ilzkaznico za proat vbod v jamo in skupno kos#o v Postojni, kakor tudi program izleta. Znižanje vožnje odvisno je dd priglasitve, kar se pravočasno naznani. Poverjeniki za Goriško so: Anton Mikuž, gostilničar, Sv. Lucija ob Soči, Ivan Štraivs, igostilničair, Podbrdo, Ivan Sapla, gostilničar, Šbrnjc-Ajdov- ščina. Vožnja za osebo iz Gorice tja in nazaj stane K 8'80, z Nabrežine tja in nazaj K 5*60. Torej naj vsak priglašenec vpošlje poverjeniku K 8'80+4'— = K 1»2'80 ali pa 5'60+4'— = K 9'60. mOJHSTHRH Izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter stvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože tei bele polti liljjno mle.čnato milo. Znamka ko- njiček tvrdke Bergruan & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumeriiah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema „Manera* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. i tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Domače vesti. Prvi cvetlični dan v Gorici (v korist Rdečemu križu) se je sponesefl nad vsa pričakovanja dobro. Dame iz meščanskih in aristokratskih krogov brez razlike narodnosti so prav pridno delile svoje rumene cvetke. Vse nastopajo ljubko in obzirno; vsiljive niso, da bi,preveč izkoriščale svoj »šibki« vplivna ta »'močni« moški spoli. Vsaka uvažnje, da je bilo pred; njo in pride še za njo več vrstnic s svojimi rumenimi cveti. Že danes dopoldne so raz-dale prvo zalogo — 10.000 cvetlic. Ofici-alen obolus je 10 vinarjev za cvetko, ali naše dame so tako ljubeznive, da milost- no sprejmejo tudi več. AH ker vedo, da se tudi po groših dovolj nabere, ne zafhtevajo več nego 10 v. — Vsa čast našim goriškim damam J Gorica je fdanes v "znamenju rumene barve. Več kočij in avtomobilov je rumeno okrašenih, nekatere izložbe trgovcev so naravnost krasne. Prvenstvo zasllužijo izložbe Medvedove trgovine; lepe so pri Pregradu & Černetiču in Ljubljanski kreditni banki. — Vreme je krasno. Jutri nadaljevanje, f Gospejno pomožno društvo Rudečega križa nam javlja, da na prvi cvetlični dan, t. j. danes 18. majnika t. J. bode ob 6. uri pop. igrala tukajšnja godba c. ir. kr. peš-polka štev. 47 v javnem vritu, izvrševaje izbrane muzžkalne komade. V nedeljo 19. mainika bode ista godba konvertirala v hotelu »Siidbahrt«. Veselica se zaključi s plesno zabavo. Vstopnina na veselico v hotelu »Siidbalhn« 1 K. Za ubogo družino Loverčlč daruje g. Alojzij Štrekelj v Zadru 2 K. Q. Franc ŠeJj, poštni asipirant v Čmi-čab, je poslal 2 K. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Čisti dohodek dijaške telovadbe dne 11. maja 1912. v Gorici je znašal 117'15 K. Našim vriim mladim prirediteljem tega večera vsa čast inbvala! — Namesto vstopnine k dijaški telovadbi sta plačala sig. prof. A. Koštjal in A. Subfc vsaik po 2 K. — županstvo v Ajdovščini 20 iK. — Okrajna posojilnica v Kobaridu 50 K. — iNa račun mesečnine je pr:'Io 17 K. — V. B. dve buteljki pikoiita — darilo za »potrpežljivost in dbbriotljivost pri izpitih«. — Živeli darovalci! Iz Kanala. (Brzojavno.) V II. razredu so naprednjaki .na bili črti sijajno zmagali. Prvi razred voili popoldne. Poročil se je dahneš g. Rudolf Žni-daršič, vaditelj na C. M. šoli na B'anči, z. g. Marijo Kovačlč roj. Jamšek. — Bilo srečno! Naslov dvornega svetnika je dobil ravnatelj tuk. gozdnega urada, dr. JuI. Trubrig. V Št. Andrežu je 'Uim-ril Franc •Bašku-lin, trgovec in igostilničar, prvi podžupan.' Pogreb v četrtek je bil prav sijajen. Pokojni PaškuHin je bil čislan mož, ki je rad pomagal revežem. V dobrobit občine je deloval dolgo vrsto let. Naj počiva v miru! Za narodni muzej so darovali: Gospod Anton Kutin, c. k. učitelj v Tolminu, nabral: 1. Gospod Batiželi v Tohninu, 1 starinski ključ, 2. Gospod Piresi! v Tolminu, 1 pečatnik, 3. Gospod Anton Kutin v Tolminu, 3 razne novce. Gospod Emil Hojak, učitelj v Levpi, 1 knjigo: Matevsh Ravnikar: Zgodbe Svetiga pisma, Ljubljana 1. 1815 ter 7 bakrenih in 4 srebrne novce. — Gospod Josip Kos v Gorici, \ srebrn novec. — Obljubljeno nam je od prijatelja našega društva več rokopisov pesnika Simona Gregorčiča. Darove sprejema društveni gaspedar Rudolf Drufovka, trgovec v Gorici v Gosposki ulici št. 3. Odbor. Hotel »,pri zlatem jelenu«. — V soboto in nedeljo se vrši v botehi »pri zlatem jelenu« — »večer smeha«. Začetek ob, 8. uri z več. Vstopnina 60 vin. Ušajeva interpelacija. — Goriški poslanec Ušaj še živi: Oigiasil se je z imenitno intenpelaciiio v dunajskeni parlamentu. Gorici je namreč pretila velika nevarnost: nova slaviizacija na vidiku. Blan-ketov menic z ilaškim besedilom ni bilo dobiti več v nobeni trafiki v Gorici Kaj to? Kaj ostanejo Lahi bretz menic z laškim besedilom? In pisali so Ušaju in 'Og'as,:'l se je za narodne pravice zatiranih goriških LaiVov. Za zdaj Gorica nima drugih potreb, za katere bi se potegoval Ušaj, samo menic je zmanjkalo Lahom. — Sla-vizacijo davčnega urada je pomenilo to. ali če bi bil gospod Ušaj peprašal, bi bil izvedel, Ia je dotični davčni uradnik naročil pravočasno Mankete menic z laškim besedilom, tcda z iDunaja jih ni bito dolgo časa. Tako pa je Ušaj napravil le sitnosti prizadetemu uradniku, ki je Laih! Cele dneve se že jezi in preklinja ubogi revež, da 'mu je Ušaj nago del nevšečnosti. — Laški knčačr in interpelamt so pri tem prav po nepotrebr opozorili javnost na znano } veliko goriško nraerijo. Neki Benečan pa je i-ekeJ v ntkeni pogovoru o tem poniem. bnc besede: Venezia sta sui pa'li e Gorizja . sulle cambiali. Avtomobilska vožnja iz Gorice Ud Kmiina skozi Brda. — V Kojskem se jc vršil pretečeno nedeljo sestanek briških l veljakov v svriio ustanovitve konsorcija za preslkrbo avtomobilske vožnje ,iz Q0. rice do Krmina skozi Brda. Sestanek se jc vršil po iniciativi g. Fr. Obljubka, županu v Kojskem. Baje se ima stvar udejstviti v najkrajšem času. Jos:p vitez Gorup in postrežček. -^ Naš prijatelj nam piše: Pokojni milijonar Jos. vitez Gorup je bil tudi dovtipen gospod. D.a se ne pozabi, Vam sporočam o njem to resnično dogodbtoo. Prinesel je postrežček prtljago njegovemu sinu, ki mu je za to dal 1 kremo. Nekaj dni kasneje prinese dotični postrežček tudi neke prt-Ijago očetu Josipu, ki mu je dm ofiesu. Tm«! jo nsigob^nik j in znamko Kastav 1912. Kdor v« zanj nai spn- 1 7?? RJ0.8' Kenda, gozdni asistent Dol pri Ajdovščini. ____________________ Moll-ov Seidlitz-prašek je %tk na ielodon trpeBe neprekosljiTO nedstr* katero ima prednost pred rsemi drugimi dr« ¦tiCnuni Čistil, kroglicami in grenCio»mi. Cena orig. škatlje K2- Ponarejanje se sodnljsko lasledaje. RoHo-vo Franc žganje *a ribanje iivota. • ___ olajšujoče in okrepCgjoCe . romano sredstvo proti trganja in prehlajenja VBake vrste. Orifir. steklenica K 2- Na prodaj no vseh lekarnah '_ in mirodilnicah. Glavna lekarna 1S L mu, c. in kr. dvorni lalotnik, Donaj, Tncalaulen 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofobtii. Pomladanska in poletna moda V Trgovskem domu v Gorici. Na novo je došlo velike množine lepega volnenega blaga v novomodnili pastel barvali za pomladanske in poletne obleke. Kakor tudi krasni nzorci v perilnemu blagu, kambriku, satenu, foularju, panama i. t. d, Največja zaloga in največja izbera na Goriškem. Vsak, ki si želi kupiti kaj lepega in po nizki ceni, naj ne zamudi si ogledati novosti v Trgovskem dotnu, Ker kupujemo na veliko, smo vsled tega zmožni tudi po prav nizkih cenah prodajati. Za obilen obisk se priporočamo Pregrad & Černetič - Gorica, Medne knjige za obleke 100—150 lepib slik zestonj. I! Mali oglasi. j aajaseJS\ «rts*o]bioa stane ttO »m. ARo je oglas; ob«eiurtprav»«Ile laseriranje *a trgo«6« te o&rtaifca Koliko je Biuijiili trgoTcev in obrtnikov t Gorici, katetih n» daleli (in celo t aeatn) uihfte oe pozna, ker Bik]«* oe Unariraja. Škod« ni majhna Na prodaj je ^intffiltclrft QIWilia se P«Porcča cenjenim 0!U|CH5!Vn dlfllju damam in gospicam. — Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad. Male" mala *iTW%Sf^ zemlje park, travnik, vinogradi, hlev in priti-kline. Vse zemljišče je obzidano in obdano s tekočo vodo. Naslov za pojasnila: Fondamenta Prefetura 2631, Manesta Venezia. Ciilfnn mo 8. uri zvečer v hotelu pri »zlatem jelenu". Earol Lenen je odlikovan komik, pred- stavljajec žensk in neprekosljivi oponašalec. Gostuje tudi gospodična Ela Carmen. Velekomični kostumni prizori. Začetek ob 8. ari zoečer. Ustopnina 60 oia. Slavni anerihanski iznaiditeSi Edison hoče živeti ISO let in ko se ga je vprašalo, kako hoče doseč' to neverjetno visoko starost, je odgovoril „edino le potom pravilne' prehrane". Dognano je, da mnogo ljudi si okrajša svoje življenje le s slabo in nepravo hrane. O Matuzalemski starosti beremo le v pravljicah, toda potom redne prehrane se da mnogo doseči. To so nam dokazali svetovni učenjaki Lahmann, Pristlev in Lavoisier. Na temeljnih principih teh učenjakov se je izdelalo Nutrigen in ti odgovarjajo v vsakem oziru zahtevam prave prehrane. Nutrigen ni zdravilo, ni dražilo, ki učinkuje le navidezno, pač pa idealno sestavljeno hranilo. To prednost je izkazala analiza nekega poverjenega ppskuševališca. Želeti Je, da se vsak posameznik prepriča o prednostih hranila-Nutrigen. — Čeravno je to za nas velika žrtev, odločili smo se kljub temu poslati vsakomur brez kakoršnekoli obveznosti pokušajo Nutrigen in jako po :ž::o knjigo zastonj tako se lahko seznani s tem kraljem vse* hranil tudi najubožnejši. — Ta izvanredna prilika bo trajala le malo Časa in je v interesu vsakega posameznika, da zahteva takoj potom dopisnice to pokušnjo Podjetje Nutrigen Budapest, 011., Clisabethring 16 flbt. 176. [ j lep in dober konj Več so izve pri PETRU l)||RH|j TOimiN. i Najlepše perilo m dame in gospode se dobi v velikanski izberi pii fvrtiki mw Hiša na prodaj v najlepši vasi vipavske doline. — Primerna za vsako obrt ali kmetijo. Poleg hiše je vrt, ki meri 700 m z zimsko gredico. — Vse na lepem razgledu. — Natančneje se izve pri uprav-ništvu „Soče". najcenejša in najboljša darila za birniance. Zlate ure za gospode od K 40'— naprej „ „ „ dame „ „ ŽO— „ Pomladanska sezona jtt! Došia je velika izber pomladmi* skega in poletnega bljign. Krasne noviteto v daiNSkfh in niDŽIlill oblekah. Prepričajte se in oglejte si izložbe in zaiogo narodne l.vrdko Ivančič & Kurinčič GORICA Gosposka ulica šteo. 11. i Uztu-ci poSLnino prosti proli vrnihlf Ceno posteljno perje ii fini pl priporoča po najnižji ceni tvrdka: iedžei I loriinit Vega! Corso Verdi in Via Scuole 5. IČ, lastna izdelovalno perila vseli vrst. Srebrne ure za gospode s tremi pokrivali od K II--- naprej. - Srebrne ure za gospe od K 7— naprej. — Velika izber zlatih in srebrnih verižic, obeskov, uhanov, križcev, prstanov in raznih drugjh okraskov. Jamei se za vsako uro in za pristnost zlata in srebra. Popravila se izvršujejo točno in po ceni. Jakob Šuligoj, Gorica, Gosposka ulica št. Zunanja naročiia se točno izvršujejo. Nsiiut S Bregant autorizouana staubena tur* $ devici 1 ulica Adelaide Ristori štev, 5 se priporočata p. n. občinstvu za v?-1 stavbena dem. Izdelujeta vsakovrsli«' načrte, proračune in kolavdaciji' ))( najnižjih conah. -------Delniftka »Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsem v bančno stroko spadajočimi posli. — 11 Vloge na knjižice obrestuje po 4V|„, vloge v tekočem V . računu po dogovoru. w giavm«, k mom. ~ - Centrala 0 LiublianJ. - B^rvm *auud k 80000» = PODRUŽNICE 1 Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trat--------=