Ljubljana, sreda, 3. oktobra 1956 ^TO XXII. Stev. 233 O La VNi (j, ODGOVORNI UREDNIK fVAN ŠINKOVEC ***** UREDNIŠKI ODBOR ktot Izhaja vsak dan razen "* Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUZITE SE) Jjudtka- PRAVICA •LIDOtk* PRAVICA« USTANOVLJENA A OKTORBA 1914 - »LED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IR CZ BAJALA KOT LV-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L mu 1881 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 195) 'ZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Alžir znova pred OZN? uPma azijskih in afriških dežel terja ponovno obravnavanje tega vprašanja na novembrskem zasedanju Generalne skupščine okMTanjug) ^Dno i s? sko-afriških dežel eFpraš»»,- Je. zaktevala, naj pri-PrihodniPf/16 ra na dnevni red !blPščinJi ,zasedanja Gener&lne V6mbra T s,e bo zaCel° 12. no-*°-afrišL-f !Je, i tednov so azij-!JSod0 ,‘ oe delegacije proučevale Jtfa šele L^rašanja pred <5zn, b°do zahtl S°c SS sporazumele, nevni red '3 nai Pride na 8acii iev,uZii?,ko*afriških delete, l. nudila mnoge komen- M Preišnsi6 vprašanje Alžira še ne skun^;!33 “sedanja Generalkam v <.n^e ,ostalo vsem delega- ralna skupščina samo z enim glasom večine sprejela vprašanje Alžira na dnevni red. Francoska delegacija je tedaj demonstrativno zapustila dvorano Generalne skupščine z izjavo, da je vprašanje Alžira notranja zadeva Francije, s katero OZN nima nobenega opravka. Šele dva meseca pozneje, ko je Generalna skupščina na podlagi priporočila prvega političnega odbora sklenila, da tega vprašanja ne bo proučevala, se je francoska delegacija vrnila na zasedanje. Dogodki v Alžiru vzbujajo res-v SDom'”owllu vsern ueJega- . ne skrbi v krogih OZN, ker se -mu- Takrat je Gene- j položaj, sodeč po časopisnih po- Suez, Alžir in draginja y^vne skrbi francoske zbornice Le Troquer znova izvoljen za predsednika „ zbornice Hi. 5 Irf tečnih nn°čt /Reuter) Po dvo-1 chin 136, ljudski republikanec ^»Va sestal fcak se ie danes j Pierre Schneiter 102, neodvisni , obravnar3?COSki Parlament, Bruynee 85 in poujadist Ruf 41. nia: sueško i - ^ g*avna vpra- | Za socialističnega kandidata so "ara«*..-. ’ alz'rsko in boi pro-! že skraja glasovali številni radikali, neodvisni in poslanci Demokratske unije. Pri drugem glasovanju * so komunisti umakpili svojega kandidata in, dali svoje glasove socialistom. ' Tako je bil Le Troquer ponovno izvoljen za predsednika zbornice s 301 glasom. Schneiter jih je dobil 211, Darašrani^’ dlzlrsko in boj pro-b°vzročiti n C6n’ k* bi utegnilo mezd. 6 2ahteve P° zviša- kC da bo doživela Moljke p0]:a•, ostro kritiko zaradi Srll! ,teh vprašanjih. t kritika ne b« ! pa menijo’ Tsti ne no f!?l0gT0žala vlade, J^kem sr>or= osk°-zahodno-novi po^^r11 0 Po™ in zahorin vzbuja upanje ~ko sodti noevropsko gospo-nK Zborovanje. °b 14. uri c-Se sestala danes Marcel n' starešina parlamenta Voini — Cnin i a 70 H pcpti n nn *°Jni kelje leta' Usj hkrati Drv,- ln se je že desetič po * VJ Q-’ sprj^anje vladi Guyja Mol- Priznai oglasil k besedi. Izre- P^PehcTv ^ nekaterih pozitivnih aa socialnem področju, A , ]c ' Politik, ?jene Don*-!0 ie napadel zaradi ročilih, ni prav nič zboljšal. Azij-sko-afriške delegacije pravijo, da se položaj slabša in da tega vprašanja ne bo moč urediti, dokler se OZN ne bo odločneje zavezala za njegovo Obravnavanje. Lani, ko so sklenili, da o Alžiru ne bodo razpravljali, so mnoge delegacije izrazile prepričanje, da se bo Franciji sami-posrečilo, da bo spravila to vprašanje na pot realne ureditve. Ker pa se to ppamje ni izpolnilo, pravijo azijsko-afriške delgacije, je to tudi glavni razlog, da so znova sprožile to vprašanje pred najvišjim mednarodnim forumom. Po prvih opreznih ocenah diplomatskih opazovalčev ni dvoma, da bo povzročilo alžirsko vprašanje težave tudi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine.* Francozi baje upajo, da sploh ne bo prišlo na dnevni red, ker takoj v začetku ne bo dobilo potrebne večine. Azij sko-af riške delegacije pa opozarjajo na dva momenta, ki govorita v njihov prilog: prvič, splošna krepitev protikolontalnega razpoloženja na svetu, ki mora po njihovem mnenju vplivati tudi na delo OZN, in drugič, z razširitvijo OZN z novimi člani se je znatno povečalo število delegacij, od katerih pričakujejo, da se bodo postavile na stališče proti kolonializmu. Najbolj verjetno je, da se bo med tema dvema glediščema izoblikovalo tretje, sloneče1 na realnih ocenah možnosti, Id bi jih imela OZN v obravnavanju tega spora. Koča Popovič pri Hammarskjoldu New York, 2. okt (Tanjug). Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je bil danes skupaj z veleposlanikom dr. Jožetom Brilejem pri generalnem sekretarju OZN Dagu Hammarskjoldu. Na daljšem sestanku sta se Koča Popovič in Ham-marskjold razgovarjala o sedanjem zasedanju Varnostnega sveta in posebej o prihodnji seji, ki je sklicana za petek zvečer. Bolgarski poslanci v Splitu SpUt, 2. okt. (Tanjug). — S »Partizanko« je prispela z Reke v Split bolgarska parlamentarna delegacija, ki so jo v pristanišču sprejeli predsednik OLO Ivo Se-njanovič in nekateri ljudski poslanci ter drugi javni delavci. Naš predsednik Tito v Jalti na Krimu. Na sliki: Nikita Hruščem predsednik Tito, ministrski predsednik Nikolaj Bulganin in s«« kretar CK KP Ukrajine Kiričenko OB POVRATKU N ASIH POSLANCEV IZ ZAHODNE NEMČIJE V pričakovanju tesnejših stikov z Zahodno Nemčijo na gospodarskem področju DULLES MED NOVINARJI Bistvene razlike v glediščih o sueškem prekopu »ZDA se nočejo izenačevati s kolonialnimi silami« in nočejo »očitne gospodarske vojne z Egiptom« Washington, 2. okt. (AP — VDras '6 v Alziru in v sue-tud; J*niu: Cachin je obso- [ P npr,^...-:ludskih republikan- ci ?°bil nn?5lisnib J-u PotroVsT"11 ln Poujadistov Prfšli n . bne večine, tako da so ?dahji Dr.jUg° glasovanje. Do-’alist Le rpdsednik zbornice so-glasov=OC1-Uer ie dobil na pr-^histični riU glasov, ko-^ Kandidat Marcel Ca- »to, e«auer pojde v Pariz »riz, (Reuter). Za- [e 'zjavilZUjan.iega ministrstva , ® IG 7fl Afl nnri o m o Iv i Pnik ’ 2- okt. ril Jan.jega ij ie za Adenauer A.'JiskaJ Francijo. Datuma 0„Je.jo pa; r,„fl'>ločili, ne izklju- fMllcier */" ie zahodnonemški ok;.?ai obiščnei.sP.reiel vabi‘ Ob; Sla T0nPa* da bo do’ obiska ari-°nec oktobra? sporu. Zatrdil je, da se ZDA nočejo izenačiti s kolonialnimi državami v urejanju, tega spora in da si prizadevajo ohraniti »prijateljske stike s protikoloni-alnimi deželami«. Dulles sodi, da bo proces prehoda nekaterih dežel od kolonializma k neodvisnosti trajal še 50 let in da je vloga ZDA v tem, da skušajo »usmeriti ta proces« tako, da bi šel po »konstruktivni razvojni poti«, da se ne bi zaustavil ali pa napredoval »z nasiljem in revolucijo, ki bi uničila mnoge dobrine«. ZDA bodo sprevidele, da je njihova vloga v tem, da si bodo prizadevale pospešiti ta proces. Kar pa zadeva »združenje uporabnikov Sueškega prekopa«, ni velike razlike med ZDA na eni in Veliko Britanijo ter Francijo na drugi strani. Na vprašanje, ali bi lahko * večjim izvozom ameriških bombažnih presežkov izvajali pritisk petrolejska industrija ZDA sPor zaradi stieškega prekopa 2- okl (Reuter), »p Petrolejske in-da h? 3 and 0il Journal« t^^ti, fe IP?rale ZDA nujno a Sred n, ^prli naftovode >egle ^?m „Vzhodu, da bi ^.svetovner^f Vanju 150 nafti ul *a Zn a Su‘ Tokšen polo- s 0 kot bi bil problem, o3 sUezu ?Udl morebitne težave oheriške Povzročile krize n bi bilo p® rc'lejske industrije. iroizvaiai(f^ 1 bi lahko ZDA Nllov M, ?evno do 2 milijona Sva.ia^r°!f1a v^- kot pa ga ^e3ska inH i - Ameriška pe- Povečaj kirv* lahko V 90 i, atheriširivT k°ličino petroleja h! , k* Pristaniški!, „ . K?’ da Pristaniščih za toli- 3o utesnn vsak0 iz-gobo, ki LPske'dežele.UtrPeti zahodn°- 8*io oddelita za distribu- i,'art p loga ministrstva Ste-izjavil, da bi lahko milijon? \ E.vr°P° dnevno na berilov petroleja. Tako bi lahko, če bi bilo potrebno, delno krile primanjkljaj petroleja. Tako bi lahkoenaxtrdu troleja v Veliki Britaniji in deželah Zahodne Evrope, ki v normalnih razmerah vsak dan preje-majo po Sueškem prekopu 1,2 milijona barilov petroleja. V Londonu pa je danes britanski minister za gorivo in energetiko Anbrey Johns izjavil, da je Velika Britanija pripravljena preusmeriti svoje tankerje v Ameriko po ondotne rezerve goriva, če bi prišlo do tega, da bi zaprli Sueški prekop. Načrti za tako Ereusmeritev so že izdelani. S tem i se izognili tudi dolgi poti okrog rta Dobre nade. Zahodne dežele bi utegnile prenesti tudi višje cene ameriškega petroleja, medtem ko bi občutljivo gospodarstvo držav na Bližnjem vzhodu utrpelo velike izgube, če bi se Evropa v izkoriščanju rezerv nafte preusmerila na zahodno poloblo. Beograd, 2. okt. (Tanjug). — celoti potrdila. Lahko rečem, da Danes popoldne se je vrnila v je naša delegacija zadovoljna ne Beograd jugoslovanska parlamen-j le z ljubeznivim sprejemom v tarna delegacija, ki se je sedem i Boilnu in ostalih mestih, ki smo dni mudila na obisku v Zahodni jih obiskali, marveč tudi z odkri- na Egipt, da bi popustil v sueškem vprašanju, je Dulles odgovoril, da ameriški bombaž ne more konkurirati egiptovskemu. »ZDA se ne spuščajo v nikakršno očitno gospodarsko vojno z Egiptom«, je dejal Dulles. Dulles je pozdravil zamisel zahodnoevropskega druževanja. Združena Evropa bi morala postati »tretja velika sila« med ZDA in ZSSR. Zavrnil pa je »ustanovitev evropskega Tbloka, ki bi se postavil na nevtralno stališče nasproti komunizmu«. V zvezi z novimi sovjetsko-japonskimi pogajanji o mirovni pogodbi je Dulles rekel, da »ZDA priznavajo Japonski svobodne roke v pogajanjih, ki naj bi zaključila vojno stanje«. O zahtevi islandskega parlamenta, da se ameriške čete umaknejo z Islandije, je menil, da se bodo odločili za kompromis. Nemčiji. Na zemunskem letališču so jo sprejeli podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, sekretar Zveznega sveta Vlado Zečevič, sekretar Zvezne ljudske skupščine Mitar Ba-kič, naš novi veleposlanik v Bonnu Dušan Kveder, odpravnik po Sito v zahodnonemškega veleposlaništva v Beogradu g. Miller Roschach.in drugi. Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, ki je vodil jugoslovansko parlamentarno delegacijo, je pred mikrofonom Radia Beograda izjavil: »Upam, da bo obisk naše delegacije ugodno vplival na nadaljnji razvoj naših stikov z Zvezno republiko Nemčijo. V tem oziru lahko pričakujemo docela zadovoljive sadove, zlasti v gospodarskih stikih.« Ko je govoril o razgovorih, ki jih je imela delegacija z zahodno-hemškimi državniki, je Pijade poudaril, da so se v njih dotaknili nekaterih vprašanj splošnih koristi. Zahodnonemški državniki so se najbolj zanimali za naše stališče o vprašanju združitve Nemčije. »Naši razgovori z državniki in poslanci kakor tudi s predstavniki krajevnih oblasti in mest v Zvezni republiki Nemčiji, so bili zelo prisrčni in povsod so nas toplo in prijateljsko sprejeli.« V Bonnu je Moša Pijade ob zaključku obiska jugoslovanske parlamentarne delegacije dal novinarjem naslednjo izjavo: timi razgovori, ki smo jih imeli s predstavniki nemškega Zveznega zbora ter s tukajšnjimi državniki in politiki. Za prijetno bivanje v tej deželi se moramo zlasti zahvaliti predsedniku Zveznega zbora dr. Gerstermayerju ter predsedniku hamburškega parlamenta Schon- feldu in frankfurtskemu županu Leiskeju. Globok vtis je napravilo na nas srečanje s predsednikom republike prof. Heussom, ki goji zelo žive spomine na svoje nekdanje bivanje v Jugoslaviji. Na mnogih sestankih in razgovorih, med katerimi bi želel posebej opozoriti na sestanek z zunanjim ministrom Brentanom, sem dobil Vtis, da so se zboljšale možnosti za normalnejše in plodnejše ' sodelovanje med našima dvema deželama Italija in sueški spor si prizadevati, da bi razumeli zfc-hteve in probleme zainteresiranih strani«. Italija je obsodila sklep o nacionalizaciji Sueške družbe in je pri tem ostala. Egipt.je ravnal »enostransko«, ne da bi pred tem obvestil prizadete dežele. Italija je že izpočetka izključevala vsako uporabo sile, vendar je že na prvi londonski konferenci pri- Rim, 2. okt. (Tanjug). SnoČi je italijanska vlada*dolgo razpravljala o sueškem vprašanju. Več ministrov je obtožilo zunanjega ministra Martina in predsednika vlade Segnija, da glede sueškega spora nista zavzela dosledno stališče. Palačo Chigi so sueški dogodki večkrat presenetili. Kritizirali so tudi sklep obeh ministrov, da bodo plačevali pristojbine za 1 stopila k Dullesovemu načrtu. Po prehod italijanskih ladij skozi J neuspehu misije odbora petih je Sueški prekop neposredno egip-; Italija privolila v ustanovitev tovski vladi. Več ministrov je po-i »združenja uporabnikov prekopa« udarilo, da je ta sklep sprva za- in smatra to organizacijo »ne za ostril odnose med Italijo in Fran-j instrument provokacije, temveč cijo, zatem pa izoliral Italijo v, pogajanj«. Martino sodi, da je Atlantski zvezi. treba v okviru tega združenja Zunanji minister Martino bo' *P°«ovati načela, kot so posveto- danes popoldne v poslanski zbor- ™ med dezelam - kl f «anif nici in v senatu poročal o sue-;OZN’ s.vobodna kritika ter zpol- ii™ j,r. m.«** ki ^nir„rr'n,°v pol‘“"e- ga je sprejela vlada na svoji si-nočnji seji. Martino je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je prišel sueški spor pred OZN. Dejal je, da v sueškem vprašanju ni treba Sueška družba toži Italijo Rim. 2. okt. (Tanjug). V Ri- našli tu ugodno vzdušje, so se v je hkrati treba biti potrpežljiv in NA. KONFERENCI LABURISTIČNE STRANKE USPEH LEVICE V BLACKPOOLU Bevan znova blagajnik stranke — Perspektive borbenejšega gibanja OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA Blackpool, 2. okt. Davi, prav na začetku drugega dneva letne konference angleških laburistov v Blackpoolu so z viharnim ploskanjem pozdravili zmago levega krila na volitvah strankinega blagajnika. Bevan je dobil 3 milijone in 29 tisoč glasov. Brown ■ z desnice pa 2,755.000. Tako je postal Bevan mož, ki morda pre-tendira še na kakšno drugo mesto v vodstvu stran- V Bevanovi izvolitvi in prepričljivi ponovni izvolitvi sedmih članov ožjega laburističnega vodstva s prevladajočo levo smerjo se nedvomno zrcali proces, v katerem se zdaj oblikuje razpoloženje v stranki angleških delavcev. To razpoloženje je prišlo jasno do izraza že prvi dan konference, ko so govorili o Suezu. Zato je »Daily Telegraph« davi v svojem uvodniku strupeno zaključil, »da bi se našli med laburisti takšni, ki bi predsednika Naserja radi pozdravili kot bratskega delegata na sestanku v Blackpoolu.« »Naša pričakovanja, da bomo opustiti »odločnega stališča, da pa I1U1 se je razširila danes vest, da j..*.. „ .. ti *i - i..u * i.i.. ^ bjvša sueška družba vložila pri mednarodnem sodišču v Haagu tožbo proti italijanski vladi zaradi njenega sklepa, da bo plačevala pristojbine za plovbo italijanskih ladij po Sueškem prekopu egiptovski vladi. Stara družba sicer priznava, da je Italija po sporazumu z Egiptom, ki ga je odobrila tudi direkcija družbe, plačevala pristojbine za plovbo po prekopu egiptovski vladi v okviru kliringa med obema deželama. Ta plačila pa so bila na drugi strani vključena v okvir plačil med družbo in egiptovsko narodno banko. Zato direkcija bivše družbe meni, da italijanska vlada po nacionalizaciji Sueškega prekopa nima pravice plačevati pristojbine egiptovski vladi, ker je ta prekinila svoje stike z družbo. V italijanskih vladnih krogih danes poudarjajo, da bo italijanska vlada vzlic tej družbi plačevala pristojbine egiptovski vladi, kakor je to tako določeno s trgovinsko pogodbo in pogodbo o kliringu med obema deželama. Tudi če bi lahko vladnemu glasilu očitali, da pretirava, so razmah in stalno napredovanje ter uveljavljanje bolj radikalnih struj v laburističnem gibanju, ki zahtevajo izrazitejši socialistični poudarek v strankini politiki, vsekakor očitni. Predvsem pa je to posledica razmer na svetu in doma. Med mnogimi različnimi činitelji, ki še zavirajo močnejše težnje po spremembi smhri, so videti trije posebno močni: predvsem notranji sistem v stranki, dalje velik ugled, ki si ga bo bržčas kmalu pridobil in ga utrdil vodja gibanja Gaitskell, mož večjega političnega formata in spretnosti, ter naposled volitve, ki so na pragu in v katerih bi radi laburisti zmagali bolj kakor kdajkoli v zadnjih letih. Sistem volitev vodstva zagotavlja velikanski vpliv desno usmerjenih tradeunionističnih funkcionarjev na usmerjanje strankine politike. Volitve se bližajo, zadevajo pa predvsem na bitko za volivce, manj pa za zanesljivost članov. Levica pa se bolj zavzema za trajno pritegnitev članov. Letošnja konferenca angleških laburistov v Blackpoolu je vsekakor napoved perspektivnega in borbenejšega gibanja ter napredka, na drugi strani pa je vse to v znamenju programatičnega kompromisa, boja za enotnost, o katerem je davi govoril novinarjem tudi sam Bevan, da je nujno potreben. Bolj ali manj v tem razpoloženju bodo obravnavali tudi glavna vprašanja, ki pridejo šele jutri na dnevni red: zunanjo politiko, razorožitev in vojaško službo v Veliki Britaniji, to pride na vrsto jutri. V četrtek bodo obravnavali kolonialno vprašanje in avtomatizacijo, v petek, zadnji dan konference, pa šolsko vprašanje. Danes dopoldne so obravnavali program stanovanjske izgradnje, ki terja zgraditev vsaj dveh milijonov stanovanj v »čim krajšem roku«, s tem v zvezi pa tudi vprašanje rent in občinske politike. Popoldanska seja pa je bila posvečena nekaterim specifičnim notranjim zadevam stranke in je bila zato tajna. B. Lazič VREMENSKA NAPOVED za sredo, 3. oktobra Toplo z naraščajočo oblačnostjo od severozahoda In zmernim Jugozahodnim vetrom. Jutranje temperature med 22 ln 3« stopinj C. Stanje vremena: Atlantske frontalne motnje so dosegle zahodno obrobje Alp. vendar se v glavnem usmerjajo proti severovzhodu. V naše kraje je začel dotekati toplejši zrak. IZ ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC FLRJ Predlogi k sedanjim gospodarskim instrumentom V prihodnje naj bi investirali znatna sredstva v notranjo trgovino — O sedanjem občinskem davku na promet Beograd, 2. okt. (Tanjug). Komisija za finančna vprašanja Zveze trgovinskih zbornic je razpravljala o pripombah k sedanjim gospodarskim instrumentom in o predlogih za morebitne spremembe v prihodnjem letu. Ko je obravnavala sistem razdelitve celotnega dohodka, se je postavila na stališče, da še niso dozoreli pogoji za njegovo bistveno spremembo. Predlagala je, naj bi razpravljali o inačici, po kateri bi se plačni sklad ne formiral iz doseženega prometa, marveč bi se fiksne tarifne postavke zagotavljale iz celotnega dohodka pred formiranjem dobička. Predlagali so, naj bi s spre-, membo predpisov poenostavili postopek pri uporabi amortizacijskih skladov, ker je bila njegova zamotanost eden glavnih vzrokov, da amortizacijskih sredstev nismo dovolj uporabljali. IZ DEJAVNOSTI SINDIKATOV TEKSTILNE INDUSTRIJE TER INDUSTRIJE USNJA IN OBUTVE Analiza delovanja premijskega sistema S premijami je moč zajeti tudi delavce, ki delajo po normi Zagreb, 2. okt. (Tanjug). Centralna odbora sindikatov tekstilne industrije ter Industrije usnja in obutve sta analizirala delovanje premijskega sistema v teh gospodarskih panogah. Med drugim sta ugotovila, da se je z uveljavljanjem premij okrepil boj za ekonomično poslovanje podjetij in da so gospodarske organizacije z redkimi izjemali ugodno sprejele takšen sistem dela. Po mnenju sindikata sta zlasti dobra pravilnika o premira-nju, ki sta ju sestavila tovarna bombažne industrije v Dugi Resi ter kombinat obutve in gume v Borovu. V tovarni bombažne industrije v Dugi Resi zajema premijski sistem kakih 10 % zaposlenih delavcev in uslužbencev. Glavni elementi pravilnika, ki ureja pravico do premije, pa so kakovost ''zdelkov, prihranki na gradivu in pravočasna izpolnitev proizvodnih nalog. Premije so individualne in določene za vsako delovno mesto posebej. V kombinatu gume in obutve so določili premije tako, da spodbujajo predvsem kolektiv k znižanju materialnih stroškov in zboljšanju kakovosti. V nekaterih podjetjih pa so skušali s sistemom premij linearno zvišati plače vsem delavcem in uslužbencem. V sindikatu pa poudarjajo, da lahko premija doseže svoj namen samo, če so poprej ugotovljeni vsi potrebni elementi. V tovarni za bombažno industrijo, v kombinatu v Borovu da je v tem primeru manj premijskih elementov. Glavni kriterij za pridobitev pravice do premije bo v takšnih primerih prihranek v gradivu in zboljšanje kakovosti izdelkov. Ker so bili zbrani amortizacijski skladi šele po cenitvi vrednosti osnovnih sredstev, na pristojnem mestu menijo, da bi bilo treba amortizacijo iz prejšnjega obdobja nadoknaditi z izločitvijo dela dobička. V prihodnje naj bi investirali znatna sredstva v notranjo trgovino in zato komisija predlaga, naj bi .povečali sedanji odstotek sredstev, ki ostanejo trgovinskim gospodarskim organizacijam za samostojno razpolaganje. Iz povečanih sredstev za samostojno razpolaganje bi izločili 60 % za družbeni investicijski sklad. S predpisi bi bilo treba določiti, da bi ta sredstva, kakor tudi sredstva amortizacijskih skladov bolj uporabljali za zgraditev skladišč^ nakup vozil in podobno, manj pa za razkošno ureditev prodajaln. Komisija je med drugim razpravljala tudi o sedanjem občinskem davku na promet, za katerega je bila v izjemnih primerih določena najvišja meja 2 %. Mnogi ljudski odbori pa so to izjemo spremenili v pravilo. Tako so tudi cene posameznih proizvodov dokaj obremenjene s tem davkom, razen tega pa so nastale v raznih krajih zelo različne cene za iste proizvode. Zato komisija predlaga enotno stopnjo občinskega davka na promet. Predlaga tudi, naj bi povečali prispevek za rezervni sklad, ker.se je njegova uporaba razširila tudi na kritje zgub, nastalih z znižanjem cen. Delo odbora Zvezne ljudske skupščine Odbor za organizacijo oblasti in upravo Zvezne ljudske skupščine je začel včeraj popoldne proučevati osnutek zakona o upravAem postopku. Osnutek tega zakona, kot tudi osnutek zakona o pravdnem postopku, ki ga je odbor že sprejel, bodo obravnavali na prihodnji skupni seji obeh domov. Konferenca gorenjskih sezonskih gostinskih podjetij Pred svečano otvoritvijo VI. gostinsko-turističnega zbora Slovenije je bila včeraj na Bledu konferenca vseh sezonskih gostinskih podjetij Gorenjske zaradi določitve cen za sezono 1937. Sklenili so, da bodo pripravili cene za inozemstvo do 6. ŽIVAHNO DELO odborov Ljudske skupščine LR Slovenije Hkrati sta se sestala na skrpaj seji tudi oba odbora zai pr in razpravljala in sklepala« predlogu zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršit' Včeraj sta se sestala na skupni seji oba zakonodajna odbora Ljudjke skupščine LRS in pod predsedstvom predsednika zakonodajnega odbora Republiškega zbora Jožeta Petejana obravnavala predlog zakona o cestnem skladu, predlog zakona o spremembah iri dopolnitvah zakona o skladih za urejanje voda, nato pa še predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter predlog zakona o republiškem skladu za pospeševanje kmetijstva v Ljudski republiki Sloveniji. Po temeljiti razpravi in neka- sklepnega iav»™ - -- ci-veniie publiškega proračuna , .j za leto 1955. Tudi ta zak'o J ^ soglasno sprejet, nakar.i„nnla o odbora razpravljala in skl p _ predračunih dohodkov kov za leto 1956 sklada za pospe-šeVanje kmetijstva, skla a ,n janje voda, gozdnega sklada sklada za ceste. tnkor Vsi omenjeni zakoni, tudi predračuni _dohodko - -g, datkov za letošnje .letojOrn J^, skladov bodo predložen .....___________________ ... skupščini v potrdit štirje zakoni bili soglasno sprejeti, j bližnjem zasedanju. terih manjših spremembah so vsi skupščini v potrditev na njenem 1 L:i:______i____ • _a■ i • POSVETOVANJE TURISTIČNIH PREDSTAVNIKOV HRVATSKE IN SLOVENIJE Prihodnje leto cene bolj dostopne tudi domačim gostom, ker bodo penzionsko gostinskim podjetjem med drugim znižani tudi družbeni prispevki Zagreb, 2. okt. (Tanjug). Naša turistična politika v letu 1957 bo imela tri glavne naloge, so poudarili na posvetovanju turističnih predstavnikov Hrvatske in Slovenije ter predstavnikov Turistične zveze Jugoslavije: omogočiti večjemu številu domačih gostov, da prežive počitnice v naših letoviščih, konkurirati tujemu turizmu in organizirati skupno skrb turističnih podjetij in ljudskih odborov za razvijanje te gospodarske dejavnosti. Ko je govoril predstavpik Turistične zveze Jugoslavije in član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj o poteh k uresničenju teh ciljev, je rekel, da bo prihodnje leto izločenih iz zveznega proračuna 700 milijonov dinarjev, da bi spod ouj ali promet v sezonsko penzionskem gostin- S KONFERENCE ČLANOV ZKS V TOVARNI »SATURNUS« Ah naj zaposlene žene oprostimo političnega dela? Tovarna s Saturnus« v Ljubljani je od (asa, kar so uvedli delavsko samoupravljanje, dosegla pomemben razvoj, saj je njen delovni kolektiv v tem razdobju povečal proizvodnjo že za okrog 100 % ter znatno razširil izbiro izdelkov. Tudi glede povečanja storilnosti so dosegli precejšnje uspehe. K temu so močno pripomogle norme, ki jih sedaj uporabljajo že za okrog 80 % vseh del, medtem ko jih je bilo še leta 1952 normiranih šele okrog 40 %. Za dosego teh uspehov je bilo treba premagati številne težave. Seveda tudi se<|pj ne gre vse In v nekaterih drugih podjetjih ■^etos 3® na primer so pred prehodom na sistem pre- ^ hudo prizadejalo pomanj-mij uredili vprašanje faznega ™rovm iz uvoza, kar je v obračuna in normativov porabe Proizvodnji povzročilo od junija gradiva, organizacijo dela so po- septembra precejšen zastoj, stavili na industrijsko načelo, evi- ' Nemajhne težave imajo tudi za-denco pa organizirali tako, da radi prostorov, ki so mnogo prelahko delavci hitro zvedo, ali tesf g*1* M znatn° Povečanje ustrezajo na delovnem mestu ozi- f ^vodnje m asortimenta. O roma na kai naj posebno pazijo, i težavah v^ tovarni seveda mnogo da bi si pridobili pravico do pre- razpravljajo. Zato je bilo razum- ljivo prav temu problemu posvečenega največ časa tudi na konferenci, ki jo je v ponedeljek organizirala tamkajšnja organizacija Zveze komunistov. Konferenci je prisostovala tudi organizacijski sekretar CK ZKS Vida Tomšič, ki je živo sodelovala pri iskanju najboljše ureditve posameznih perečih vprašanj. OSNOVNA NALOGA: BOJ ZA POVEČANJE STORILNOSTI Osnovna naloga vsakega delovnega kolektiva je nedvomno mije. Analiza je tudi pokazala, da je moč s premijami zajeti tudi delavce, ki delajo po normi, samo Sovjetski zdravstveni delavci v naši državi V Beograd je prispela delegacija zdravstvenih delavcev ZSSR. S tem bodo sovjetski zdravstveni delavci vrnili obisk jugoslovanskim zdravstvenim delavcem, ki so bili letos v SZ. O PRESKRBI Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Drugi agregat šoštanjske elektrarne že poskusno obratuje Po nekaj deževnih dneh konec septembra, ki so prinesli kratkotrajno zboljšanje preskrbe z električno energijo in preklic nekaterih omejitev, se je položaj spet poslabšal. Drava je znova upadla, isto velja za Sočo in Savo. Pretok vode na Dravi, ki se je mi nuli teden dvignil na okrog 250 m3 na sekundo, Je spet nazadoval na 160 m\ Ob intenzivni proizvodnji termoelektrarn se zdaj dnevna proizvodnja električne energije v Sloveniji giblje na višini okrog 4,5 milijona kWh, kar pa ne zadošča za kritje naraslih potreb gospodarstva, čeprav elektro plavž v Štorah ne obratuje in mirujejo tudi karbidne peči v Rušah. ževje spet omogočilo napolniti Teliko V novi ioštanjski termoelektrarni je te dni po vključitvi drugega velikega kotla začel obratovati tudi drugi agregat za M).000 kilovatov, ki pa ga za KI pa ga ih sedaj Se preizkušajo, Jcakor je to običaj nac nisi ______________________ _ tovo prinesla precejšnje izboljšanje, ki iajo pri takih napravah. Podvojena zmogljivost šoštanjslce elektrarne nam bo go- ga bomo prav čutili šele, ko se bo hrvatsko elektrogospodarstvo spet lahko naslonilo na veliko vinodolsko hidroelektrarno, se ptavl, ko bo jesensko de- Nabiralna akcija za mednarodni otroški sklad Ob proslavi Dneva OZN 24. oktobra se bo začela v vseh republikah denarna nabiralna akcija za mednarodni otroški sklad (UNICEF). Dvajset odstotkov nabranih sredstev bodo poslali UNICEF, 80°/« pa bodo porabili za otroško zaščito v Jugoslaviji. V republiških glavnih mestih in v okrajih bodo ustanovili koordinacijske odbore, ki bodo na svoje.m področju vodili to akcijo. zagotoviti kar največjo delovno storilnost, saj je prav od nje v največji meri odvisen dvig naše življenjske ravni. Kot smo uvodoma povedali, v »Saturnusu« na tem področju dosegajo uspehe, razprava pa je pokazala, da še ni vse storjeno. Diskutanti so to pot posebno, skrb posvetili vprašanju, kako izboljšati življenjske pogoje delovnemu kolektivu, zlasti mladini in ženam, saj vemo, da urejenost oziroma neurejenost teh pogojev znatno vpliva na delovno storilnost vsakega delavca. Eno izmed najbolj težavnih vprašanj, ki pa ne tare samo delovni kolektiv »Saturnusa«, je pomanjkanje stanovanj. To povzroča nemale težave ženam — v »Saturnusu« so delavke v veliki večini — močno prizadeta pa je tudi mladina, zlasti dekleta z dežele, ki morajo ugodnost, da lahko stanujejo v mestu pri kaki družini, v prostem času odslužiti z opravljanjem vsakovrstnih hišnih del. V tovarni menijo, da bi potrebovali okrog 200 stanovanj, da bi uredili stanovanjsko vpra-r šanje vseh prizadetih, s sedaj razpoložljivimi sredstvi pa zmorejo gradnjo komaj 13 novih stanovanj. V sekretarjevem poročilu je sicer bilo izraženo mnenje organizacije, naj bi v novem stanovanjskem bloku uredili nekaj sob za samske delavke, vendar s tem še na bi bilo dosti pomaga-no. Treba bo poiskati še druge poti. Eno je nakazala tovarišica Tomšičeva. Predlagala je, naj organizacija ne čaka, da bi v Mostah zgradili potreben dom za delavsko mladino, ampak naj izposluje, da bo občinski ljudski odbor namenil že sedaj oziroma člmprej za delavsko mladino ka- stvu v prihodnjem letu in da bi bile cene njegovih storitev bolj dostopne. Spodbujali bomo zlasti turistični promet v mesecih pred glavno^ sezono in po njej. Pen-zionskogostinska podjetja bodo dobila zunaj glavne sezone 25 % prem,je, v glavni sezoni pa bodo znašale premije samb 10 %. Penzionsko-gostinskim podjetjem bodo znižani tudi družbeni prispevki, ki so doslej znatno večali stroške storitev v vseh podjetjih. Po instrumentih za prihodnje leto bodo plačevala pen-zionska podjetja največ 2 % obresti na osnovna sredstva ngjnesto 6 %, kakor v letošnjem letu, krajevni davki, ki jih plačujejo podjetja komunam na tem področju, pa ne bodo smeli znašati nad 5 %, medtem ko so znašali doslej 10 %. Omejena bo tudi višina letoviške takse, v manjših penzionskih podjetjih bo upostavljen pavšalni sistem dela itd. Ce bomo te ukrepe pravilno uveljavili, bodo cene gostinskih storitev v , penzionskih podjetjih za 15 do 20 % nižje kakor doslej. Glavna sezona v letoviščih na Jadranu bo trajala prihodnje leto od 15. junija do 15. septembra, v letoviščih v drugih krajih pa od 1. julija do 31. avgusta. Na posvetovanju so sprejeli vztrajno, naj bi ga uredili. Seve- sklep, po katerem bodo gostinska da pa jim je treba pomagati pri podjetja čimprej določila cene njihovem prizadevanju. , svojih storitev za prihodnjo se- (Nadaljevanje na 5. Strani) i zono, ker so že znani vsi najvaž- KAKO POMAGATI ZAPOSLENIM ŽENAM V razpravi glede sodelovanja delavk v političnem delu je bilo govora, da je zlasti materam tako delo zelo otežkočerfo, ker imajo po delu v tovarni še doma dela čez glavo. To seveda drži, tovarišica Tomšičeva pa je prikazala še drugo plat tega vprašanja. Ženam namreč z oprostitvijo od političnega dela delamo prav medvedjo uslugo, saj marsikako pereče vprašanje ostaja neurejeno prav zato, ker žene same ne zahtevajo dovolj odločno in nejši elementi za te kalku I ^ To je potrebno zato, da lahko tuje turistične agencije ^ turisti pravočasno seznam „ možnostmi bivanja v „a«v-Vsaka zakasnitev lahko nega no vpliva r.a promet tujih stov. Na posvetovanju so Pou a. e potrebo; da hoteli in turist^ organizacije navežejo nepo stike in sklepajo dogovore z likimi industrijskimi podjetl*. bi tako čim večjemu številu a bi taKO Cim večjemu ^ lovnih ljudi omogočili bivanje turističnih krajih po do*W“g cenah, hkrati pa zagotovil^ kovance iz cinka po 5, 2, * ^ pol dinarja, izdaje DFJ le „ci čim bpljše izkoriščanje zmogljivosti. .jj Posvetovanja se je u ^ tudi predsednik Izvršnega Sabora Hrvatske Jakov Blaže Stari kovanci bodo prenehali velja11 ■ Narodna banka bo do konca leta iz obtoka^ ^ 1945. t^o tem roku bbdo stari prenehali veljati kot za plačilno sredstvo. Naknadno Narodna banka zamenjava ^ nar vključno do 31. ma[ca.voiil1 Zamenjavala ga bo Prel5 * judi podružnic in ekspozitur K oa0ke prek vseh drugih bank. ^o-so dobile navodilo, da s . bobrom prenehajo izdajati vance, do konca leta P n;a. sprejemale ta denar v za j0 vo in kot plačilno sreds ?arne-31. marca 1957 pa samo v . g, njavo. Prebivalci oddaljen q^q, jev lahko kovance izrocij ,t.ori tako da jih bodo lahk° .izročili najbližji banki neje do 1. marca 1937. akumulacijsko jezero te elektrarne, ki j ko primemo razpoložljivo poslop- je zdaj prazno. Olajšavo bi moral konec leta prt- 1 je. Morda bi kazalo spremeniti nesti tudi drugi agregat termoelektrarne V tak zasilen dom kako sedanjo Konjičina v Hrvatskem Zagorju, ki pa gostilno, ki jih je V Mostah do-do tega roka ne bo pripravlien za volj ^ bi Uhko kakšno pogrešili. obratovanje, zaradi zakasnitve nekaterih ^ . «._____. ^ ® dobav iz inozemstva pa tudi domačih Poudarila je tudi, naj tovarna podjetij. Tako bo ta drugi agregat pri- ne čaka ureditve »od zgoraj«, am-pravUen za obratovanje šele spomladi ^ ^ ge sajTia vztrajno bori prihf>dnje leto ^ ... .. x , Pač pa je na dobri Doti gradnja za ureditev tega vprašanja »spo-daljnovoda Jaice—Zagreb, ki bo dovr- daj«, to je pri SVOji Občini. Taka kak$n« Id naj bi jo podprle tudi ne bo moč pravočasno postaviti velikih druge tovarne, ki se potegujejo jeklenih drogov za ta daljnovod, ie za zagotovitev primernih prosto- 1 bo dprn.u»na:nld;vr;?t odv?,d„p.i: «** d“i m^ni, bi i*«« od montaže samega daljnovoda, za ka- pomenila začetek tesnejšega SO- terega izdelujejo v »Impolu« potrebne delovanja v družbenem življenju aluminijaste vrvi z jeklenim jedrom. df*lnvnp£*a knlolrtiva i-zvpn rvlnrira Ko se bo zahodna Hrvatska po tem aeiovnegaiKOieKTiva izven OKVira daljnovodu lahko oskrbovala z energijo tovarne. To je Sedaj zelo važno, tudi iz Bosne in bo obratovala tudi saj izkušnje kažejo, da so se šte- bremen jena plovni kolektivi po uvedbi ni je, ki zdaj daje Hrvatski pretežni delavskega samoupravljanja V splošnem vse preveč zaprli v urejanje svojih ozko tovarniških problemov. KONFERENCA ZK GOZDNEGA GOSPODARSTVA BLED Plačni sistem — šibka točka Slaba povezava z občinskim komitejem ZK — Pre- mijski sistem za dvig pro^unejJli majhno upoštevanje oblik dela aktivov komunistov "r0^jtt1^a^1°j|E1^^jar^deiavci V ponedeljek je bila na Bledu konferenca komunistov j vrste nezaupanja do Pr^fj,ojij0 gozdnega gospodarstva Bled, ki sta se, je udeležila tudi člana | zen tega se na drugi^str^ ^ pfl' CK ZKS Tomo Brejc in Dušan Bole. Na konferenci so izvolili sekretariat aktiva komunistov gozdnega gospodarstva in delegate za republiško konferenco Zveze komunistov, ki bo obravnavala vprašanja proizvodnje in delavskega upravljanja presegati norme). Hkrati p e. udariaio težave Dri izdewv i tarif°£?a JUL. . . del potrebne energije. Omejitve pri potrošnji energije »edaj savefla enako izvajajo tako v Sloveniji kakor v Zahodni IlrvaUkl. S. Izmed perečih vprašanj iz gozdnega gospodarstva so na konferenci obravnavali le dva problema, in sicer problem plačnega sisteitia oziroma terenskih dodatkov ter vprašanja organizacije dela komunistov, ki doslej v okviru gozdnega gospodarstva niso bili povezani niti preko aktiva komunistov. Zaradi tega je tudi umesten sklep, da bo pred republiško konferenco še en sestanek aktiva komunistov, na katerem bo treba obravnavati še ostale probleme: vprašanje sezonskih delavcev, mladine, žena, sindikata, delavskega upravljanja, storilnosti, premijskega sistema itd. V tem pogledu je treba reči, da konferenca ni bila pripravljena in da je delovno predsedstvo premalo usmerjalo razpravo. V ostalem je treba poudariti, da je gozdno gospodarstvo Bled eno najboljših tovrstnih podjetij v Sloveniji, ki je glede zboljšanja materialnih pogojev delavcev in možnosti kulturnega izživljanja doseglo zelo dobre uspehe. Na konferenci bi torej lahko obširno govorili o vseh podobnih uspehih, vendar je bil namen konference osvetliti vsa vprašanja s kritične plati. Ce prva konferenca v tem pogledu torej ni docela izčrpala vseh zadevnih vprašanj, je pozitivna zlasti v tem, ker pomeni koristen uvod v njihovo široko obravnavanje. Po ureditvi problema kvalifikacij je vsekakor najbolj pereče udarjajo težave pri mijskih pravilnikov, Sloveniji ni dobrega . yc-pravilnika za gozdne delav ■ ,e, variš Brejc je poudaril, d* lava premijskega prav^n^sifl^ posebno aktualno po ukinitvi te renskih dodatkov gozdnim delav cem, s čimer so se znižali prejem- gozdarstvo v Sloveniji ne D* "^jio ki gozdnih delavcev za približno biti nerešljiv problem, ker 1 p3 dva tisoč dinarjev. Direktor gozd- že precej izkušenj. Dosti te:‘J u. nega gospodarstva Pavle Tolar je bo to vprašanje za druge opozoril na nemogoče anomalije blike. gozdnega gospodarstva v primerjavi z gradbenimi podjetji. Med , 7K Pomanjkljivost dela & potem ko le-ta podjetja dobivajo za u“a v. Premajhni rnecl®®• z 0b- svoje delavce terenske dodatke, ^eza.vl čl?nov 'n. P7 !!e ko®un i pa jih gradbeni delavci pri gozd- C!nskl1?/ komite.!. Zveze K nem gospodarstvu, čeprav delajo ?v.\ . ra7-Pra'-1. inskih 0^* v težjih pfgojih, ne dobivajo. Vsi vrteli okrog organizacijski^ pa so se strinjali, da ni treba a,ln. je Prece! osno^L iskati rešitve v ponovni odobritvi Pr^lialo o formiranju v tet» terenskih dodatkov, ampak v ure- or?an'7aci.l P° delo ' darjti, _ ditvi plačnega sistema gozdnih PPf. ,u. .* ja-jSli sk°' Krt „ občinski komite.11 niso °a^licev3' raj nobene pobude za SR nje aktivov komunistov. v.:sta temu, da je bila v podjetju ,j,f-perečih vprašanj, začenši s ^gt. nim sistemom, premijam* go-mami, niso v okviru gozdnes se, spodarstva imeli nobene* stanka aktiva komunistov. j Nobene skrbi niso P°qj ]e* sprejemanju novih člancv- ■« delavcev. Podjetje bo v sporazu- , . . . , »■ .otolno komisijo z, pl.e, ™ izdelalo nov tarifni pravilnik, v katerem bodo tarifne postavke v razponu, kar bo omogočilo prožnejše nagrajevanje delavcev, kot pa po dosedanjih fiksnih postavkah. Vsekakor pa je napačno mišljenje, da je storilnost odvisna od terenskih dodatkov, saj je le nadomestilo za težje in drugačne pogoje dela. Bistvo je v tem, da so bili terenski dodatki pri gozdnih delavcih že vključeni v njihov življenjski minimum in je bila ukinitev le-teh zaradi tega zelo boleča. Povprečne plače gozdnih delavcev se namreč za 12-urno delo gibljejo približno v __r ^ . ta 1952 so sprejeli le člana. To kaže, da se cija zaklepa v preozek ne upošteva napredka « je nih sil pri nas. Tej ok°ln, . altstienih°’ boSatej5e življenje na V' TESLIC J^log ter i?ro^a h' sPriCo novih 0111 okolKMn ° težavn>h in zamo-?"Hsti presenofPn slt kltaJski ko- *e«mih lptnf ® uspehe. V pičlih ?e|elo in "s°. .obnovili opustošeno Jtžavo, rSanizirali izredno močno ?02naniaklrtko,muillstl 80 Pr|š» a° in hi?ra„,Je mot «raditl 5c na-lh Je pomemil na teh temeljih, ki te10nam?^^bno okrepilo tudi revo-? 5» se "avdušenje “nožič. Od’o- pe Za natrla ; „„1,. . •_ Nizozemske zahteve nasproti Indoneziji New York, 2. okt. (Reuter). Nizozemski stalni delegat v OZN Karl Schurmann je izročil sinoči g'eneralnemu sekretarju OZN Dagu Hammarskjoldu noto, v kateri nizozemska vlada opozarja na sklep Indonezije, da Nizozemski ne bo več plačevala vseh svojih dolgov. Nota označuje ta sklep za enostranski, kakor je bil po mnenju nizozemske vlade tudi prejšnji izstop Indonezije iz nizozemsko - indonezijske zveze enostranska akcija. Nizozemska Mada za zdaj ne zahteva nobene akcije OZN, marveč se *amo omejuje na to, da opozarja OZN na ta položaj, ker pomeni po njenem mnenju kršitev sporazuma iz leta 1949, sklenjenega ob popolni podpori komisije OZN za Indonezijo, ki jo je bil imenoval Varnostni svet. JESENSKA OFENZIVA alžirske Narodne fronte osvoboditve Robert Lacoste mora nemudoma nazaj v fllžir — Tanki na alžirskih ulicah uporniških diverzantskih napadov niso zaustavili Pariz, 2. okt (Tanjug) Gene- »alžirske debate« v skupščini. I da so zaplenili večjo količino Odločno se je izrekel proti ob- j orožja in streliva, ki so ga našli radni rezident Robert Lacoste je danes sklenil, da se bo še ta teden vrnil na svoj položaj v Alžir, ker je »nov val« diverzantskih akcij zajel zdaj tudi glavno mesto. Časniki so polni poročil o zadnjih uporniških akcijah, varnostnih ukrepih in žrtvah. Generalni rezident Lacoste je prispel v Pariz pred dvema tednoma. Nameraval se je pogajati z vlado in vodstvi parlamentarnih skupin o organiziranju VOLILNI BOI V ZDA Prvi ostri spopadi med republikanci in demokrati Nem York, 2. okt (Asociated, rekel, da je Adlai Stevenson moč- je Eisenhoverjeva vlada »zmerom do«, ®e za norri 1 iv t'!U 1 tri c. uau inar^iaicu , icaci, ua aui g?‘pa s°° uveijavi?i'iZvrsto Pr^). - Predvolilna kampanja | nejši kandidat da pa je Pr'memh v arskih in družbenih v ZDA je čedalje srditejsa. Pred-j ker misli, da lahko sam< E?41,lstično inrt?,cH71izir,aU so vas’ ka' sednik Eisenhower ji v državni sektor.0"!”0 P* Mnem govoru v Cl( ^ 'i>t?em1e^hdružbene m gospodar- splošno napadel demokrate in jih ‘ opozoril £0«unk™lm,,)e. so prinesle kitajskim obdolžil, da so dopustili inflacijo tleh, ko naiven, samo špora- e v predvo- j zum s Sovjetsko zvezo uredi sve-evelandu na j tovne probleme. Stevensona je 1, da hodi po nevarnih pravi, da v ZDA obvezna vojaška služba ni več potrebna in da bi se ZDA morale sporazumeti s Sovjetsko zvezo _o prepovedi ^nistomT,'. Ponesle __________________ Oflsb.1 j,e anaiiziraSaIS..rfVe izkušl\je- in da uganjajo v kampanji zlo- wtl povsem*16’ do katerih7e moralo namerne politične nesmisle. Pekel Ji®*ljnjega “aravno, in začrtati pota je, da sedanja vlada nima tistih _ o . . bi,'le Privede^fll3, ItitaJske> ki b* -.gidih znakov minulosti«, kakor atomskega orožja. Po njegovem Srei‘j5°žica|n.še boij^pri'^rču. Kon- 50 favoriziranje, protekcija in i mnenju bi bil lahko izid predsed- l^a in .S}?!?.1,10 obravnaval ta vpra- premalo odločno upravljanje, kar niških volitev tako tesen, da bi m - »Nemi. d, ------------------------------... . •----------- utegnili samo ena ali dve fede- ralni državi zaokreniti vse v to ali ono smer. A^lai Stevenson je danes v govoru na tukajšnji univerzi pozval predsednika Eisenhowerja, naj začne akcijo za prepoved posku- V js* m Sklenil h vpra- preiiiaiu uuiutuu upiavijaui^ rvcu vsL Pozornosti S.ds«^ Posvečal je bilo po njegovem mnenju zna- vlado. deeentraiiza- Eisenhower je prvikrat neposred- cUi neka?rejel skleP o £?«» Je ^‘^..fOfPoda ''mo Zai* stajiudru m zzapirala oči, kadar je prišla do izraza želja, da bi zmanjšali prepad med Vzhodom in Zahod#m v vprašanjih medsebojne inšpekcije in omejitev oboroževanja«. Aretacije v Singapuru Singapur, 2. okt. (AP). Singapurske oblasti so danes aretirale še dva Kitajca, ki sita na čelu kitajskih levičarskih organizacij. To sta predsednik Zveze kitajskih srednješolcev Sun Lo Bun in sekretar sindikalne organizacije singapurskih tovarniških delavcev in prodajalcev Čejek Tjan. S tem se je .število voditeljev singapurskih levičarskih organi- Nikosia brez kruha spričo drakonskih policijskih okrepov Britancev enajstih *le- PaVmenlU k®ngrcsa) močno ip pa .''oje lice. število članov P°v2roi>ii naraslo 800 kratno, kar 110 v Partiji enake napake Nikosia, 2. okt. (AP). — Britanske oblasti so bile prisiljene za eno uro podaljšati svobodno gibanje prebivalcev v'Nikosiji, da so si lahko preskrbeli živila in vodo. ‘ \ •«. 1 ■ •• vi • 1 V mestu je že peti dan najstrože zdaj srditejši boj v volilni kam- prepovedan izhocj iz hiš podnevi panji, kakor pred predsedniškimi. J* ^noč; Poma'njkanje živil jn volitvami leta 19,2. Knowland je j skr£n(, strogi predpisi govoril na sestanku z novinarji in Rasni boj se nadaljuje JV, Ukrepi proti črncem na visokih šolah v južnih državah ZDA er° YoJk, 2. v Texasu je 1! ,^estiT R okt- (Reuter). — kakih Kn u^monu v Te «°6ilo v študentov onemo- bi rv>c?a-c,rn*ma študentoma, “Hiški predavanje na javila šoli. Policija je H nLTr}.^ črnce’ ki blli Jlai sveto, i6ni na Predavanje, in S*,0!’ da b,-a’c “ai se vrnejo do- a^ni na predavanje, in 1^ z& se °8nili neredom. ^entuej(yjr0s.ve*0 v Hendersonu bodo črnci poslušali predavanja na tej univerzi. Funkcionarji državne univerze ▼ Lousianni so razglasili nove predpise, ki v tej državi prepovedujejo črncem vpis na visoke šole. Vtem ko se rasna segregacija zlasti v južnih državah ZDA so onemogočili prebivalcem, da bi si v eni sami uri nabavili potrebna živila. Spričo tega je prišlo do pravega boja za hrano. Ljudje so po ulicah demonstrirali in zahtevali podaljšanje policijske uire. V mestu hrane primanjkuje in cena kruha se je zvišala včeraj za 100"/». Noben časnik v Nikosiji tudi danes ni izžel. Glavna nikosijska ulica, Le-dra, na kateri so ciprski nacionalisti nedavno ubili tri britanske vojake, je postala danes, ko so za dve uri preklicali policijsko uro, velik živilski trg. Nad 15.000 ljudi je hkrati navalilo nehoma 'širi, poročajo iz Wash-1 vanjo, da bi si priskrebo hra-ingtona, da so že marsikaj ukre- no. Mestni trg je bil zaprt, na-ili, da bi to preprečili. Med mesto tega pa so na desetih drugim organizira poseben pod-! krajih v tej ulici delili hrano, odboj* Bele hiše za vprašanja šol-1 Britanski policaji so s samokresi stva anketo o tem, koliko otrok1 v rokah nadzorovali domačine, in vnukov državnih funkcionar-. ki so stali v vrstah. Minuto pred avDem,, J naročil svojemu LSe *aw!aste,P”iku. naj prouči ua*efih hi ,°bl>ke, na podlagi S9*, kri . 0 Preganjali vsa- P°fii 0 r P1 nasprotoval ukre-Ntu. V lSm segregaciji v tem ^eXas ^ ^oust°nu v drža- ... akcii0 j u n’k Jackson spro- j Nixona, člane Kongresa in Sena-SteSQil dr?®, J teks,aš.ki univerzi j ta, člane predsednikovega kabi-*2plaprZavne sk'ade, iz kate-! neta, sodnike vrhovnega sodišča Ujejo profesorje, dokler I in druge funkcionarje. jev hodi v rasno mešane šole, Anketa bo zajela tudi predsednika Eisenhowerja, podpredsednika poldnevom so ljudje že stali na domačih pragih. Ni jim bilo dovoljeno, da bi šli na ulice. Točno ob 12. je britanski policaj, ki je stal na koncu ulice, izdal ukaz: »Pustite jih ven!«, takoj nato je na ulici že nastala gneča. Bri- tanski policaji ter policijski častniki, obrnjeni k množici, so merili s samokresi na ljudi, ki so drveil k prodajalnim mizam — večidel praznim. Prodajalci so bili obkoljeni od Ciprčanov, ki so se pritoževali, da nimajo ne hrane ne denarja ter da so zaradi policijske ure ostali brez zaslužka. Zastopnik združenja trgovcev je izjavil, da ie v blokirani coni grškega dela mesta okrog 3000 delavcev, uslužbencev, med njimi tudi državnih, ki so ostali brez življenjskih sredstev, ker so policijsko uro uvedli tik pred prvim, ko bi morali prejeti plače. javi novega alžirskega statuta pred koncem sueške krize, češ da bi »vsako popuščanje« nasproti Egiptu pomenilo »udarec« po njegovi politiki »pomirjeva-nja« Alžira. Znaten del socialističnih poslancev pa sa še zmeraj zavzema za pogajanja in odklanja povezovanje alžirskega spora s sueško krizo. Zato je nameraval Lacoste ostati v Parizu do konca. meseca in iskati podporo za svoja gledišča med poslanci desnih skupin v parlamentu. Po današnjem sprejemu pri predsedniku republike pa je izjavil, da se »bo takoj vrnil v Alžir«. Jesenska »ofenziva« Narodne fronte osvoboditve se v Alžiru nadaljuje z vso srditostjo, vse pa kaže, da tudi z novo taktiko. Namesto velikih spopadov posegajo nacionalistične sile samo v, manjše boje s francoskimi četami. Znaten del njihove akcije je omejen na diverzije po mestih. Po sklepu Narodne fronte se je v mestu Alžiru tudi danes nadaljevala »stavka šolskih otrok«. Muslimansko prebivalstvo svojih, otrok ni poslalo v francoske šole. , Po francoskih poročilih iz Alžira je bilo v včerajšnjih bojih ubitih 10 upornikov, 8 pa ujetih. Razen teh so 46 ljudi aretirali, ker so baje sodelovali v akcijah proti francoskim četam. Pravijo, po skrivališčih v raznih krajih Alžira. Tudi na deželi je bilo več incidentov. Pri Nasbahu so vdrli v neko pekarno in ranili v njej 4 ljudi, enega pa ubili. V Oranu sta bila spričo eksplozije bombe ubita 2 človeka, več pa jih je bilo ranjenih. Napadli so tudi vlak na progi Oran—Udžda. V Udždi sami so aretirali več ljudi, med njimi tudi podpredsednika trgovinske zbornice in policijskega inšpektorja. Na področju Constantine je eksplodiralo več bomb. Pri izhodu iz mesta pa so napadli policijsko postajo ter huje raflili 4 policaje. Tudi v Satigu je eksplodirala botnba. Pri tem je bilo ranjenih 5 ljudi. Danes so po alžirskih ulicah patruljirali tanki in oklopna vd-zila. Do teh zaostrenih varnostnih ukrepov oblasti je prišlo po zadnji eksploziji bombe v mestnem središču, spričo katere je bilo ranjenih 65 ljudi. Na področju Orana je prišlo do nenadnega napada upornikov, pri čemer je bil ubit nek francoski vojak, 5 pa jih pogrešajo. Na progi Aras—Bone so uporniki napadli vlak in ubili nekega vojaka. Alžirski guverner Robert Lacoste je zdaj v Parizu, kjer se razgovarja z vlado o ukrepih, ki bi bili potrebni spričo zaostrenega boja alžirskih upornikov. KMir—fr Med bodečo žico sredi Nikosije Z VSEH STRANI SVETA ' EGIPT DOSLEJ NAJVECJI KONVOJ NA PREKOPU Port Said, 2. okt. (AFP). Po Sueškem prekopu je včerai plul konvoj 48 ladij. S tem je bil aosežen rekora v zgodovini Sueza. Egiptovska uprava prekopa ie sprejela se dva ameriška pilota, talto da se je število ameriških pilotov na prekopu povečalo na 12. Pričakujejo, da bo prišlo še 18 pilotov ia Amerike. TEHNIČNE IZPOPOLNITVE Port Said, 2. okt. (Reuter). Direktor nacionalne uprave prekopa dr. Baghat Badavi, ki je na poti v New Tork, se bo z ameriškimi podjetji raztovarjal o programu za tehnično izpopolnitev preko- pa, za katero bodo potrebne investicije | prav takšno zaščito in pogoje, kot jo v znesku 20 milijonov funtov. Dr. Ba- ; imajo na lastnih ladjah. Te predloge davi bo v ta namen izkoristil kot pre- bodo stavili na dnevni red šestega po- dujem tistim družbam,^ katerih ponudbe morskega zasedanja generalne konfe- bodo najbolj sprejemljive, 5,3 milijona renče Mednarodne organizacije dela, ki funtov, ki jih je Egipt nedavno dvignil bo leta 1958. iz mednarodnega monetarnega sklada. VELIKA BRITANIJA MEDNARODNA DELOVNA ZAŠČITA London, 2. okt. (Reuter). Na pomor- SIRIJA NAJUGODNEJŠA PONUDBA ZA ZGRADITEV RAFINERIJE Bejrut, 2. okt. (Reuter). Sirski mi- lz sesolu CIJE O POLITIČNEM POROČILU NA KONGRESU . KP KITAJSKE nalose kitajskih komunistov nekka”ngies KP Kitajske je °* Konkončal svoje *2*ao, pa; C ;;i °ngres je sprejel politično r 10Cilo u, prejel pon Liu u CK L h spre^ei je °snu* aterem i Petletnega plana, o Pobril J® Por°čal Cu En La j, in 2, kateremstatut KP Kitajske, Iz 36 poročal Teng Siao ‘tig. i, “ P°r°cal Teng Siao ^P^filu _e?°*uci3e o političnem Porodi i 'erno na podla- Nova Kitaj- naiv,* ?5nclJe Nova Kitaj ^tve. a2neJše naloge in ugoto firn hiwV6Ra tek°ča naloga je ^ostali ? pr®?'3razba Kitajske ^dno L ®^ dežele v na-?°droči,, u,s*r'jsko državo. Na bila , so$lalistične preobrazbe ?asProti=Se7ena odločilna zmaga. , rŽoa7i;„ med Proletariatom in ®lavnem jn? K>tajskem so v ?.ti5ni si.i anjena in sociali-Cia ern v Stavnem upostav-stalo na'n° ?a.sprotje, ki je še °vje m j Kitajskem, je proti-?-gradi zahtevo ljudstva, da stvarn^f^dno deželo na eni ter ’° zaostale kmetijske <»< ««.-iausncne mau-ClJe je treba urediti na- n o" j ‘“U3U11C Kmeu.isKe ui*esni > ® drugi strani. V procesu an3a socialistične indu- slednja vprašanja gospodarske oolitike: 1. ostati še nadalje pri vodilnih načelih glavnega poudarka na razvoju težke industrije, odločno delati za razširitev metalurške in strojne industrije, elektroener-gije, premogovne, petrolejske ter industrije kemijskih izdelkov in gradbenih potrebščin, upostaviti in razviti proizvodnjo najboljših vrst jekla, redkih kovin in težkih strojev; 2. hkrati cdločno razvijati lahko industrijo, če to dopuščajo surovine in fondi ter v skladu s potrebami trga; 3. prispevati še večje napore za razvoj kmetijstva, predvsem tako, da bi izkoristili prednosti zadružništva ter uveljavili vse možne metode za povečanje povprečnega donosa na hektar; 4. razviti promet in trgovino. Dopustiti prost trg, ki ne bi bil pod vodstvom države in ki bi po- I menil pomoč državnemu, sociali-1 stičnemu -trgu; 5. zboljšati kakovos,t industrijskih in obrtnih izdelkov, dvigniti tehnično raven, to se pravi biti kos naj novejšim znan- stvenim in tehničnim pridobitvam Sovjetske zveze, ljudskih demokracij in drugih dežel, osvojiti si neodvisno izdelane načrte in lastno proizvodnjo novih proizvodov; 6. pravilno urediti vprašanje centraliziranega in decentraliziranega upravljanja, pri tem pa dopustiti svobodno proizvodnjo nekaterih proizvodov pod vodstvom države; 7. na ustrezen način vskladiti potrebe prodne izgradnje in zboljšanje življenjskega standarda ljudstva ter upostaviti ustrezen odnos med njimi; 8. preprečevati in popravljati desničarske, konservativne ali »levičarske« avanturistične težnje. Za industrializacijo dežele je bistvenega pomena, da prispevamo velike napore za razvoj kulture in prosvete, zlasti znanosti ter višje in srednje izobrazbe. Za razcvet znanosti in umetnosti dopustiti, da »razcveta cvetje vseh letnih časov in da bodo različne šole mišljenja zadovoljene«. Glede krepitve ljudskodemo-kratične diktature opozarja resolucija na tole: Bistveno je, da si tudi v prihodnje prizadevamo, da bomo upostavili demokratično življenje v deželi, da nastopamo proti birokraciji, da krepimo kontrolo narodnih kongresov nad vlado, kritiko in kontrolo ljudskih mno- | žic ter nižjih vladnih organov, 1 zlasti pa da popravimo odnose med administrativnimi oblastmi ter funkcijami centralnih oblasti. Treba je krepiti enotno fronto, združevati, vzgajati in prevzga-jati intelektualce, poglabljati delo z narodno buržoazijo in jo postopoma prevzgajati tako, da bodo postali njeni člani pravi delavci, združiti vse rodoljube med vsemi narodnostmi v deželi in vsemi prekomorskimi Kitajci ter okrepiti sodelovanje z demokratičnimi strankami. Utrditi solidarnost med vsemi narodnostmi v deželi, ščititi enakopravnost vseh narodnosti in pravico do krajevne avtonomije na področjih, kjer žive narodne manjšine. Krepiti ljudskodemokratični pravni sistem. Tudi v prihodnje uveljavljati politiko potrpežljivosti nasproti kontrarevolucionar-jem. Krepiti narodno obrambo. Boriti se za miroljubno osvobodi-• tev Formoze, pripravljati pa se tudi na to, da bi uveljavili druge ukrepe, da bi dosegli ta cilj v primeru, če ga ne bo moč doseči po mirni poti. V mednarodnih zadevah mora politika Kitajske: 1. nadaljevati konsolidacijo in razvoj stalnega, nezlomljivega bratskega prijateljstva z veliko Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami; . nister za javna dqla Mažd el Din Džabri ski konferenci mednarodne organizacije je odpotoval v ( SR v zvezi s ponudbo, dela so sprejeli osnntek mednarodne da bi CSR zgradila v Siriji petrolejsko konvencije, ki določa, da bodo vsi po- rafinerijo z zmogljivostjo 1 milijona morščaki imeli posebne osebne^izkaz- ton. Izgradnja rafinerije bi stala okrog niče. Sprejeli so tudi priporočila, ki 6 milijonov funtov. Ponudbe so stavile se nanašajo na zaposlitev' pomorščakov Egiptu družbe iz osmih dežel. Vloda so-na ladjah drugih dežel. Ti naj bi imeli di, da je ponudba iz CSR najugodnejša. IZRAEL EKSTREMISTIČNI HUJSKAČI Tel Aviv, 2. okt. (AFP). Tu se je sinoči začel kongres ekstremne nacionalistične stranke Herut, ki ima za vladno stranko Mapaj največ mandatov v parlamentu. V poročilih na kongresu so kritizirali vlado in zahtevali, da se proti arabskim deželam začno večje operacije. Od vlade so tudi zahtevali, naj opusti nevtralno politiko v sueškem sporu. V dvorani, kjer je kongres, so razobesili zemljevid Izraela, ki obsega tudi del jordanskega ozemlja. ' CIPER BRITANSKA BILANCA Nikosia, 2. okt. (Reuter), po britanskih podatkih je v zadnjih t8 mesecih padlo na Cipru na britanski strani 205 ljudi, od tega 61 angleških vojakov. V britanskih akcijah pa je bilo ranjenih "99 ljudi. ZDA JAPONSKA ATOMSKA MISIJA V AMERIKI Wasbington, 2. okt. (AP). Japonska ija za industrijsko uporabo atom energije, ki se mudi v ZDA, se je vče- 2. upostaviti in razvijati prijateljske stike z deželami Azije in Afrike, kakor tudi s tistimi deželami na svetu, ki so za pet načel koeksistence; 3. upreti se kolonializmu in podpirati vse, ki se v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki bore proti njemu; • 4. podpreti gibanja delavskega razreda in drugih delovnih ljudi v vseh deželah za socisftizem in krepiti mednarodno solidarnost proletariata vseh dežel; 5. vzgajati kitajske delovne ljudi v duhu odkritosrčne enakopravnosti z drugimi in strogo nastopiti proti šovinizmu velikega naroda. Glede na delo partijskih organizacij je v resoluciji rečeno: Glavna napaka v dosedanjem delu je v tem, da se mnogi partijski kadri še niso otresli subjektivizma v mišljenju in' delu. Treba se je držati marksistično-leninističnega realističnega obravnavanja. Treba je razviti linijo partijskih množic, uveljavljati načelo kolektivnega vodstva in notranje partijske demokracije ter zatreti birokracijo in sektaštvo. Člani Partije morajo ohraniti enotnost in solidarnost. Kontrarevolucio-narje je treba izključiti iz Partije. Tovarišem, ki delajo v revolucionarnem boju napake, je treba pomagati, da jih bodo popravili. misija za industrijsko uporabo atomske energije, ki se mudi v ZDA, se je včeraj razgova/jala z ameriško komisijo za atomsko energijo. Na razgovoru je bil tndi predsednik komisije admiral Louis Štraus. V japonski misiji so vodilni japonski inaustrijci. Iz ZDA bodo odpo-tovali v Kanado, zatem pa še v nekatere evropske države. KP IN PREDSEDNIŠKE VOLITVE New Tork, 2. okt. (Reuter). KP ZDA je objavila, da ne bo postavila kandidata za predsedniške volitve, ki bodo v začetku prihodnjega meseca Namesto tega bo okrepila borbo za mir, državljanske pravice in svobodo ter za gospodarsko varnost. Prejšnja leta so imeli komunisti svojega predsedniškega kandidata ali pa so podpirali kandidata kake druge stranke. ZRNA IZ NAŠEGA KMETIJSTVA Jesenska setev se je začela umetna gnojila pa čaka/o v skladiščih Naši napredni kmetijski pro-| razpravljali na seji kmetijske izvajalci so že toliko preizkusili I sekcije za oskrbo kmetijstva pri umetna gnojila in se prepričali o Zvezi kmetijskih zbornic v Beo-njihovem velikem vplivu na hek- j gradu, pa tudi Glavna zadružna tarski donos, da tudi lansko leto: zveza Jugoslavije in Slovenije ter kljub znižanju regresa niso ome- j drugi forumi so o tem razprao-jili uporabe gnojil. Na splošno Ijali. Kljub širokim razpravam in vzeto pa je bilo lani zaradi zahtevam je problem še sedaj zmanjšanja regresa povpraševanje po umetnih gnojilih v Slove- neurejen. Mnenje zveznih organov je, naj bi vprašanje zalog PRAZNIK KMETIJSKE ŠOLE M GRMI) ni ji občutno manjše. To niti ni J žlindre uredila pač prizadeta re-bilo toliko presenetljivo, tembolj; publika Sldvenija. Zal ta repu- i sivi/t 1/1 7 n La _ 1 • _ ' 7____________ _ 7___ Y 1 čudnp je letos, ko se navzlic ponovnemu povečanju regresa promet z umetnimi gnojili ne odvija v pričakovanem in zaželenem obsegu. Mogoče je uredba o povečanju regresa na umetna gnojila, ki je izšla sredi avgusta, bila le nekoliko prepozna, zaradi česar ni bilo dovolj časa, da bi seznanili bliski problem še vedno čaka, edino jesenska setev je v polnem teku, k čemur je v naši republiki pripomogel nedavni dež. Setev poteka v glavnem brez Tomaževe žlindre, ki je vskladiščena v kmetijskih zadrugah, ki čakajo na takšno ali drugačno odločitev ... Vsekakor je treba ustvariti pogoje, da se bo prodaja žlindre kmetovalce o novih cenah gnojil j čimprej poživila in tudi za druga še pred jesensko setvijo. Dejstvo j gnojila naj bi sedanje cene držale namreč je, da je bilo do sedaj j vsaj nekaj let. Potem bosta tudi prodanih v Sloveniji za jesensko! trgovina in kmetijska pospeševal-setev komaj kakih 10.000 ton i na služba laže uspešno propagi-umetnih gnojil, medtem ko bi j rali uporabo umetnih gnojil. Trebilo normalno, da bi jih prodali j nutno ima ruška tovarna pri Ma-vsaj 60.000 do 70.000 ton. Prav riboru velike zaloge nitrofoskala, sedaj bi moral biti promet s Tomaževo žlindro na višku, a jo prodajajo v tako neznatnih količinah, kot da bi bila poper! Posledice bomo seveda občutili ob prihodnji žetvi. Vse kaže, da še vedno >strašh duh lanske poli- Tomaževe žlindre in kalijeve soli pa je kot rečeno precej po terenu. Po drugi strani smo lahko tudi upravičeno zaskrbljeni zaradi enostranske uporabe gnojil, to je dušičnth. Pa ne samo kasen izid uredbe tike cen umetnih gnojil, da so se o novih cenah in vprašanje r,az-trgovska podjetja zaradi raznih lik, tudi način regresiranja v izkušenj previdno potegnila nazaj, kmetovalci pa še niso dojeli novih letošnjih cen in se zato ne zanimajo dovolj za umetna gnojila. Tako je minimalno povpraševanje po kalkamonsalpetru (nitromonkalu), nitrofosfatu, apnenem dušiku, po kalijevi soli in kmetijskih zadrugah resno zavira prodajo gnojtl. Zadruge morajo kupovati umetna gnojila po polni ceni, kar je za večino zadrug, zlasti za manjše, preveliko finančno breme, ker razpolagajo z nizkimi obratnimi krediti. Tako mora zadruga na primer plačati Pred sedemdesetimi leti je bila na Slapu v Vipavski dolini ustanovljena »Vinorejska in sadjarska šola«. Zaostalo kmetijstvo v naših krajih pa je zahtevalo šolo širšega obsega in v takem kraju Slovenije, ki bi kot nekako središče bolj na široko zajelo v pouk mlade kmete, ki so že takrat težili po kmetijski izobrazbi. Tako so omenjeno šolo v Vipavski dolini preselili na nekdanjo graščino Grm pri Novem mestu. 21. oktobra bo Kmetijska šola na Grmu praznovala sedemdesetletnico svojega obstoja. Marsikatero kmetijsko posestvo v Sloveniji, ki je vzorno urejevano in ki vedno znova kaže željo po napredku, se ima takemu stanju zahvaliti Kmetijski šoli na Grmu, ki je od svojega obstoja pa do danes izobrazila že nad 1500 mladih kmetovalcev. Tudi na številnih državnih posestvih in na zadružnih gospodarstvih so absolventi Kmetijske šole na Grmu s svojim delom povedali, da so se izobraževali v šoli s priznanimi in resnično sposobnimi strokovnjaki. Grmska dvoletna, enoletna in dvoletna zimska kmetijska šola je vzgojila tudi številne kmete iz bližnje in daljne novomeške okolice, ki sicer niso obiskovali pouk na šoli, so pa dobivali z nesebičnimi nasveti najetih sitrokovnja- Sodelovanje med živinorejci in mlekarno po fosfatnih gnojilih, ki jih je I za vagon dušika 555.000 dinarjev, ogromno na zalogi Nezanimanje za gnojila pri grosistih opravičujejo sicer s tem, da so na terenu v trgovski mreži še vedno precejšnje količine gnojil, med drugim kakih 10.000 ton Tomaževe žlindre, okrog 3000 ton kalijeve soli itd. Kako pa opravičiti te zaloge, ki seveda ne morejo zadostiti dejanskim potrebam po umetnih gnojilih, ko letos veljajo za posamezna gnojila občutno nižje cene kot lansko leto, je drugo vprašanje. Letos je volna, to je neregre-sirana cena Tomaževe žlindre za 4,25 din pri kg nižja od cene žlindre, uvožene lansko jesen, ki je žal v glavnem še vsa na zalogi. Letošnja polna cena žlindre je 15 dinarjev za kilogram (regresirana cena 8 din). Prodaja pa se nikamor ne premakne, ker še vedno ni znano, v čigavo breme bo šla razlika 4,25 din pri kilogramu Tomaževe žlindre. a regres (590.000 dinarjev!) dobi šele takrat, ko proda ves vagon. Prodaja tolike količine gnojil je za marsikatero zadrugo problem, zato raje ne tvega in ne nabavlja gnojil. Trenutno, ko so tovarne polne gnojil, ko je prodaja v zastoju in ko uvažamo desettisoče vagonov novih gnojil, je vprašanje, kdaj in komu jih bomo prodali? Kot kaže kasno in za letošnjo jesensko setev ter za gnojenje travnikov že prepozno, če bo prodaja tako počasna, kot je počasno urejanje razlik med lanskimi in letošnjimi cenami gnojil, ki so na zalogi. Kot so za odpravo zaostalosti našega kmetijstva in za višje hektarske donose neogibno potrebni veliki ukrepi, kakor melioracije, oprema s sodobnimi kmetijskimi stroji, izboljšanje semenske službe itd. itd., tako so nepogrešljiva tudi umetna gnojila, sicer bi za- O tem problemu, ki menda i nje ne trošili toliko dragocenih žuli predvsem našo republiko, so deviz. M. R. Živinorejski odbor pri Okrajni zadružni zvezi Maribor je napravil okvirni program za po-spešfevalije živinoreje v letu 1957. Ta program bo smernica živinorejskim odborom pri kmetijskih zadrugah za sestavo njihovih letnih načrtov, v katere bodo vnesli konkretne naloge, ki jih bodo lahko izvedli. Razen mnogih nalog za pospeševanje živinoreje, kot je selekcija, pridelovanje boljše krme, melioracije in drugo, predlaga okrajni živinorejski odbor večje sodelovanje med živinorejci in mlekarno. To sodelovanje naj bi določili s posebnimi pogodbami, da bi mlekarni zagotovili dovolj mleka tudi v zimskih mesecih, živinorejcem pa prodajo mleka ob vsakfem času. Zaradi neenakomernega krmljenja dajejo krave poleti mnogo več mleka kakor pozimi. Posledica je, da poleti “večkrat težko prodajo mleko tudi tisti, ki so ga pozimi dajali zbiralnicam mleka, pozimi pa je Maribor slabo preskrbljen z mlekom in ga mora mlekarna dovažati s sosednjih področij. Številke kažejo, da mariborska mlekarna ne dobi niti toliko mleka, kolikor ga dajejo rodovniške krave — a kje je mleko drugih krav, ki jih je nekajkrat več?l Ce bi rejci rodovniške živine sklenili pogodbe z mlekarno, jim le-ta zajamčila odkup vsega mleka tudi poleti — kjer ne bi bilo možno mleko sproti odvažati, bi bilo treba zbiralnico oskrbeti s posnemalni-kom. Ker je povečanje proizvodnje mleka tesno povezano s selekcijo živine, okrajni živinorejski odbor predlaga, da hi mlekarna dajala prednost rejcem rodovniške živine. Vzdrževanje molznih kon- trolorjev stane mnogo. Rejci rodovniške živine prispevajo za kontrolorje samo okoli 500 din letno za vsako kontrolirano kravo, kar je le majhen del vseh stroškov. Zato bi naj mlekarna prispevala po 1 din od vsakega litra, ki bi ga odkupila od pogodbenega dobavitelja mleka za molznega kontrolorja. Tako bi hkrati uredili tudi vzdrževanje molznih kontrolorjev. P. J. kov Izobrazbo za napredno kmetovanje. To se bolj ali manj izraža na tamkajšnjih kmetijah. Kmečki fantje, ki so se na Grmu spoznali s kmetijskimi stroji, naprednim vinarstvom, sadjarstvom in živinorejo in poljedelstvom, so v mnoge kraje naše ožje domovine prinesli toliko strokov-nega zrfanja in organizacijskih sposobnosti, da so prav zaradi svojih uspehov in praktičnega dela kmalu zasloveli kot najboljši gospodarji. Navedeno velja predvsem za čas pred drugo svetovno vojno. Po osvoboditvi je uspehe na šoli najbolj oviralo večkratno spreminjanje učnih načrtov in nestalnost vodilnega in učnega osebja. Letos, ob sedemdesetletnici šole, pa je Okrajni ljudski odbor v Novem mestu sklenil, da ji omogoči opravljati svoje poslanstvo tako, kot si želimo. 2e malo omajano zaupanje v šolo se vrača, o čemer priča letos tudi vpis petinštiridesetih kmečkih mladeničev v šolo. Sola je organizirala tudi dvoletno zimsko šolo, ki bo trajala v mesecih od novembra do marca. To bo prišlo prav predvsem tistim kmetijam, ki v letnem času težko pogrešajo na zemlji delovno salo. Tega smo lahko najbolj veseli, ko čestitamo Kmetijski šoli na Grmu k njenemu velikemu in pomembnemu prazniku. On TRI MILIJONE ZA ZDRAVILNA ZELIsCA Na področju z.^ prj. Beltinci se je preecj raznib delovanje zdravilnih ieu»< , okrog semen in paradižnika. Leto j^adil0 ion pridelovalcev ?aseJaA°t 10 ha njiv-s takimi rastlinami vef ^ je pridelek Razen solatnega semena je P i(lc. zadovoljiv in tudi S cenami t ^ n„. lovalci še zadovoljni, «P« kakor katere vrste *lek0®° »»llšča so &°' lani. Samo za zdravilna zelisca bili kake tri miliJo?fe„^ „ prideloval-vzlic velikemu Številu p majMn cev je pridelek *“r*?5ij;na. zato M in tudi kakovost je ^ kazalo organizirati Pri°e da m se ve 6 J ih površinah morda tak ,.l( vej sosedje dogovorili in drug0| i parcel, ki mejijo druga isto rastlino. nodroJ!" Pridelovanje semen na v ,etos Kmetijske zadruge Beitinci^^ nekoliko zavrl la"^‘dlneugodnega solatnem semenu. Zara l ^ „[{. vremena ga niso pridela 1 0šnji P*1: Iz enakih vzrokov Je_tud idelovalci delek zelo pl*el. Zato zPvarovanJe, predlagajo neke vrstf ih neigoA ki hi v primeru vremens ^ oplodl-— tudi deževja, ki vpil )(jeioy>l‘ tev in zorenje - povrnilo pnu cem dejanske stroške. V MOZIRJU SO USTANOVILI KMETIJSKO . PROIZVAJALNO POSLOVNO ZVEZO V Mozirja se K diI"lw kmetij^ vršil ustanovni obcn* rL Ustano'11 proizvajalne poslovne zve . občni zbor je bl«|(,dobrodOtaviil Zbora so se udeležili tnal P ..j pol*' OZ7. Celje, občine m obcins tičnih forumov. M„»|riu je “S!?I Poslovno zvezo v Mozirja J . ^j, novilo 13 kmetijskih zadrug s 1-mozirske občine. NEKAJ PROBLEMOV VINOGRADNIŠTVA ^ Od vsega pridelka ie 3% namiznega grozdja Dosedanja konjunktura pri prodaji vina je onemogočala večjo zainteresiranost kmetovalcev za pridelovanje namiznih sort — Poraba grozdja v svežem stanju doseže v goriškem okraju komaj 6 kg na prebivalca oziroma 6 odstotkov od celotne proizvodnje — Donos goriških vinogradov za tisoč kilogramov večji od jugoslovanskega povprečja. V goriškem okraju je vino- i nove na sedaj neizkoriščenih ter gradndštvo koncentrirano v naj- i za vinogradništvo najbolj ustrez-boij naseljenih območjih, to Je v nih, predvsem večjih površinah. Goriških Brdih, Vipavski ° (ju le-tega skoro povsod pri . po-zlasti v goriškem okraju) goji. trebni naravni in drugi ^ V vinogradništvu Ki okraja je še nekaj vPra fu ie zaslužijo javno obravnav • L c* u\x ci i j iiivTU 6aOiU/jiju javiiu vw 'InO 1' , trtami, kakovosti cepljenj in trs- ,na prvem mestu nepravu /jni nega izbora. Obnavljajo večidel fmerje med posameznimi s tr z ročnimi orodji na manjših raz- Poleg sedanjih sort: reb 'jva-tresenih parcelah, kar se prav kaja, laškega rizlinga m ^jdi gotovo ne splača in je združeno zije, bi bilo treba bolj S°■>. ^ je z velikim trudom in stroški. Za nekatere sorte črnih vin,, ^ l. vcimuu uuuuui in aw.uaiu. i-td HCiVclLCM.C MJ1. te kmetovalce bi bilo bolj smotrno to vino na trgu vedno b»U pai in koristno, če bi vinograde zdru- no. Na tovrstno j;- j- ževali v večje komplekse, jih bi se zlasti usmerili-vinož^jici' navijati, tiste na neprimernih | skupaj z združenimi močmi in v Goriških Brdih in ožji ^ p, zemljiščih opuščati ter rigolati I uporabo mehanizacije obnavljali i * j Izboljšave kmetijskih površin na Koprskem bodo odpile nove možnosti za razvoj kmetijstva Koprsko spada med najrodovitnejša področja severnega Jadrana. Zaradi ugodnih razmer rano zorijo zgodnji pri- j delki, zlasti vrtnine in sadje. Vse to navadno dobro vnovčujejo, ne le na domačem, ampak tudi na inozemskih tr- i žišCih. Kljub izredno ugodnim naravnim po- j go^ugodnih cenah Nemčijo, Anglijo, ►A itd. CENE' ZGODNJEGA SADJA SO DO 5-KRAT VIŠJE Izvoz svežega sadja in zelenjave ter konzerviranih izdelkov je bil že od nekdaj cilj gospodarske dejavnosti na Koprskem. To je razumljivo, kajti razvita blagovna proizvodnja se je skozi gojem je koprsko kmetijstvo danes r.j- *’ro.Wetf. trgovino. Velika prednost kmetijske pri vojne možnost, posameznih pa,.o* ie i2¥0,inj(. „„ Koprskem je v tem, da daje niso dovolj izkoriščene. Na najvifli rav- p0sr(rfen 'or,in,(.„t v časi. ko Se ni je na Koprskem vinogradništvo, ki ma|0 nast svetovnem trži- daJe prebivalstvu nad polovico vseh ifn- v rvi tretji'nj ali ( njegovih dohodkov. Kakovost zem je, lovici sezone soJ 2 d K , k‘ , podnebne razmere in možnosti namaka- viye IK, povprejet za kmetijstvo pri 01-® ih- prišla do zaključka, da je ^ 0t' sežne naloge pravilno, hitro 1» nimi sredstvi izvesti, če *e 1 ganizacija, kjer sodelujejo rp^irniii nrohivnlri. TflkŠnB nr. AnO~f°* kaže vsekakor na visoko naro . darsko donosnost. , meV°T»h0 Tehnična izvedba bodoči« in melioracij, ki se že izvaj J * ^ v naslednjem: mofj?' «10 Osušili bodo plitvine na ^crial* 0 so nastale zaradi usedanja ® r b<> ustjih rek in potokov. » pridobili znatne kmetijske -gčin.L Pri pridobitvi zemljišč na * »fioli.Jo bo treba računati, da ^°m\0 pred uporabo razsolili, kar 3 do 5 let. j«Mli f Nova zemljišča bodo skih plitvinah okrog zaMv rucijck0. področja Semedele, Strunjan®’ uodo ^ Sečovelj. Poglobili in razširiU ^ rita hudourniških rek in P° Kopra ter jih zavarovali Pr nxTei° {r zgradili potrebne- nasipe m . v * vnrlnlli lr n n D 1 a v I n p Enpl lAll V resirani prebivalci. Takšna 0ff skupnost, ki je Kopru. Vodna melioracijske objekte in n^pUv*jc' zašči za osušev ito pred hudourniki in v ® )suševanje zamočvirjenih P linah obrežnih vodnih *okc>v\ijrHJ» kanje območij, ki so izposta J §voj y našala povprečno visok kosmati dobiček za izsuševanje, itd., itd. rrknPoO*1 na ha glede na vrednost investicij, sledi poslovanju pa uživa Vodna ^.itL , iz tega, da bodo meliorirana zemljišča Kopru vso podporo ljudske v povprečju donašala 4,5 •/• obresti, kar I ne. Ker red' je vodna' skupnost, ki je '.'““Jo«* m' zirana v Kopru. Vodna skup nalogo izgraditi oz. iztle^ nxyr*se VELIKE RAZLIKE delovnimi uspehi podjetij Subjektivni faktorji igrajo pomembno vlogo izpolnjevanju proizvodnega plana in nri 183 Sohnt svet Pravliai „ „ ,e ?re<^ dnevi raz-iivodnii ^^^kljivostih v ^ro-^ ki do konca y^jiiti števn6 Z 82’8°/o> vendar z h storilnog* zaposlenih, saj •• Tako ^ nazadovala za ?®* oceni«rete^an^e Piana pa ni se iP j 01 usPeh. Mnogo V5rn& dejnii, eza^ kolektiv To-• fi^gel nnnT y Lendavi, ki je ! A storilnost P?an 831110 23 4,3% P3 je povečal za Jurski Srt>n*I^1-eer!esa Prahu v J°^etju za »Vo? imela v prvem >jo kot 1=,A- '° ,manjšo proiz-5raviSuie v istem času, kar v^6lta zaradi r>?anjž‘m dotokom S?e man^ "aje Skupne cene. y}j za -piafp Proizvodnji so pora-^n°®t , ker zaradi zastoja v gradbeništvu ne more prodati svojih izdelkov, in tovarna perila Mura v Murski Soboti, ki je v prvem polletju izpolnila komaj 31,4‘/o celoletnega plana, kar opravičuje s pomanjkanjem električne energije.Vprašanje zase • je gradbeniištvto, ki je v na.lvečji meri odvisno od investitorjev. Sindikalni svet meni, da bo pomanjkljivosti subjektivnega značaja moč odpraviti, če bodo vse sindikalne organizacije ' povezovale skrb za. pravice svojih članov tudi z njihovimi dolžnostmi do skupnosti P. J. Pomorski krst je takle: Na ladjo se vkrcajo »pirati« (starejši letniki šole) in »ujetniki« (novinci). Na jamboru razobesijo črno gusarsko zastavo z mrtvaško glavo, poveljuje pa ji pomorski bog Neptun s trianglom v roki. Običaj je v zvezi s preteklostjo, ko je bil Piran utrjeno mesto morskih roparjev-piratov. Po izkrcanju ima Neptun krajši nagovor, nato pa stopajo novinci pred njegov prestol in popijejo predpisano porcijo morske vode C1* litra). Pri tem morajo biti zelo pazljivi, kajti če jim uide curek mimo ust, morajo popiti še eno porcijo. Nadaljnja preizkušnja je metanje novincev v morje, kjer jih »pirati« krepko potun-kajo. Junak dneva je tisti, ki mu uspe brez tunkanja priplavati na suho. Ravnah, medtem ko so v nekaterih večjih naseljih (Škofije, Dekani) kljub lepim dvoranam neaktivni. Vzrok neaktivnosti je marsikje v tem, ker prosvetna društva nimajo v posesti in upravi kulturnih domov (na področju občine jih je 12). Razen tega bi morale zadruge, kjer so za to možnosti, nuditi večjo materialno pomoč ljudski prosveti. Pomanjkljivost ljudskoprosvet-nega dela na Koprskem je tudi v tem, da so nekatera društva preveč enostranska. To velja zlasti za koprsko Svobodo, ki ima dober pevski zbor, vso drugo, zlasti izobraževalno dejavnost pa so zanemarili. Na podeželju bo po- trebno nuditi tudi večjo pomoč učiteljstvu, na katerem marsikje leži velik del bremena s tega področja. Glede delitve finančnih sredstev pa so udeleženci posvetovanja predlagali, naj bi v prihodnje uporabljali denar kot nagrado za uspešno delo in ne kot dotacije. V razpravi je sodeloval tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Albert Jakopič-Kajtimir, ki je poudaril vlogo političnih in množičnih organizacij v kulturnopro-svetnem izobraževanju ljudstva. Dejal je, da je sicer stanje v koprski občini pomanjkljivo, drugod po okraju pa so dosegli nekaj lepih uspehov. To velja zlasti za postojnsko, sežansko in ilirsko-bjstriško področje. V sežanski ljudski knjižnici, ki ima 8000 knjig, so v treh mesecih dvakrat izmenjali knjige, med bralci pa je bilo 2000 mladincev in 550 delavcev. Med najbolj aktivnimi kraji so Postojna, Dutovlje,-Ilirska Bistrica, Orehek in Hrušica. Kot primer pravilnega odnosa zadruge do prosvetnega društva je navedel Planino, kjer je za- Vode bo vendarle več S KONFERENCE ČLANOV ZKS V TOVARNI »SATURNUS« Ukrepi za izboljšanje teološke in strokovne izobrazbe evOnje z 2. strani) I proizvodnji ter bi se izostajanje ...^soku ----- rrr,—v ui ac iz.us ičij č*iij c Najbrž biT °troke bi na primer i oc* .de^a zaradi bolezni v družini fazred v . mo|oče zagotoviti kak močno zmanjšalo. V »Saturnusu« ^ko 2hj ,Ji> kjer bi se otroci na Pnmer prav zaradi takih pri-; r1ali pred poukom in po mercv izostane od dela največji S,aašaniiedelu v tovarni. snt^i, č6 le* kam z mlajšimi h, :°sti ni ^ U materine od-nanie r?a nik°gar- ki bi da u konferenci so v ^ dobiti it ste morale čim- občini _rilski vrtec- saj s0 h? *aki Ust * o velike potrebe 1 St^la H?ovl> ki pa seveda ne M,.Precei predraga- 6o^l^iočitvTZ^re"Cii°V°- SKUPEN ŠTUDIJ NAMESTO INDIVIDUALNEGA Razen o teh in podobnih problemih so na konferenci razpravljali še o vrsti drugih vprašanj. V razpravi o idejnem izobraže- ampak naj bi analizirala razmere v tovarni, da bi pravočasno pripravili nove kadre za mesta, ki bodo v doglednem času izpraznjena zaradi upokojitve starejših tovarišev, skrbela naj bi za smotrno štipendiranje ipd. Na koncu konference so se komunisti pogovorili še o nekaterih premestitvah na odgovornejših mestih v tovarni pred tremi leti. Tedaj so te spremembe povzročile precej hude krvi, kot je pokazala razprava, pa med čla N 2avarm^LVl ^av°da za social-■ ?^eVati mora tovarna ls*Pevek ^stotni dodatni ®r*sPevpt ^ ife^a’ b0,^radi visokega od korali *' Menlf so, da bi 2a Qd nornf i6 izostajanje od .aradi ra7 malnega spregledati Sih Po^eroma težavnih de-zarn Jev ,v tovarni, ker je VaUdo P^-h P^cej delovnih visoki, ysem pa tudi za-t nsk. ^ak^a števila zaposlenih j^Pravi n,,' pa je v nadaljnji v? bi bilo n. rila Vida Tomšič, stn°kim odstntir’ Če bi tovarne z - 1 Plačevanj0”1’ °.bolen:> °Pro" av s •eč d izv so b . je treha'leznosti- Ta problem ort p°iskati agrabiti pri korenini fi^totka tv,i ?,ro e previsokega m Prej in , in jih skušati h„P.raviti tIi, največji meri 2af*-evanja k Prihaja do iz-ih dp,- bigiensko-tehnične 2 ipd. ’ ustanavljanja S®1 že 'Saturnus* med dru- ^sefno ^a3 Prispeva iz dobička iB°j° men?« ®00 dinarjev za , ’ na Velikem T.nžinin Visok; atVe ./-rav S prednisnm Ha. Bn 8 namrpf /‘™P1!om te da h?,Prizadet; dosezemo, da zač čb ne> kaknZ Ki6^0 vnemo iskati h^anju ob bi se izognili pla ^ lp i__,0tlVeZn0Sti. Ta nmhlon vanju članstva so ugotovili, da ni delovnega kolektiva še sedaj se individualni študij pri njih ni ni prave slike, kaj je bilo tedaj obnesel, ker večina članov v prav in kaj ne. Zato so na k»n-obilici drugega dela nekako ni ferenci izvolili posebno komisijo, našla časa za študij. Zanemarja- I ki naj dokončno razčisti to vpra-nje idejnega izobraževanja pa se \ šanje in vsem natoči čistega vije začelo kazati tudi v zmanjša- I na, kar bo prav gotovo prispe-nju zanimanja za strokovno izo- i Valo k nadaljnji utrditvi tovari-braževanje. povzročilo je, da ških odnosov v tej tovarni, mnogi člani ne poznajo dovolj naše politike na vasi itd. Zato so na konferenci sklenili uvesti obvezen skupen ideološki študij za vse člane, razen tega pa bodo organizirali strokovna predavanja, na katerih bodo posebno skrb posvetili obrazložitvi osnovnih principov socialističnega gospodarjenja. Nadalje bodo spet Prvi litri pitne vode bodo po enem Izmed treh odcepov že dograjenega sestavnega dela novega višinskega istrskega vodovoda pritekli v središčno območje Pirana in v bližnjo Fjeso sredi oktobra, po drugem in tretjem odcepu pa bodo pričeli napajati vodovodno omrežje piranskega obrobnega pasu nekako do konca letošnjega decembra. Hkrati bo po četrtem odcepu moč naposled zadovoljiveje oskrbovati s pitno vodo tudi ves gornji del Portoroža, medtem ko bo za zboljšanje vodnih razmer v Sečovljah in Luciji treba še mnogo kaj ukreniti v prihodnjem letu. Pirančani in Portorožani seveda tudi doslej niso bili brez vodovoda, pač pa so zaradi njegovega nižinskega značaja bili docela ali skorajda brez tekoče pitne vode prebivalci gornjih pasov obeh krajev in prav tako stanovalci y višjih nadstropjih mnogih zgradb ob morju. Zdaj pa bodo po novem odcepu glavnega cevovoda Rižtfna—Sečovlje črpali vodo v tlačni rezervoar pri Belem križu — torej vrh gričevja nad Portorožem Število kaznivih dejanj se je zvišalo Svet za notranje zadeve OLO Koper je na redni seji obravnaval stanje kaznivih dejanj in prekrškov na področju okraja. V treh mesecih letos je bilo 16.25 primerov, medtem ko je bilo lani v istem razdobju 1310 primerov. Narasle so predvsem prijave zaradi drznega vedenja, pretepov in neredov ter zaradi kršenja predpisov o prijavni službi in prometnih predpisov, znižalo pa se je število prekrškov v zvezi z ribolovom in zakonom o narodni obrambi. Na seji so tudi razpravljali o negativnih pojavih v zvezi z malim obmejnim prometom. Se vedno je namreč nekaj primeiov, da izkoriščajo ljudje onstran meje propustnice Videmskega sporazuma za širjenje raznih alarmantnih vesti, da pišejo fašistične parole ter da skušajo povzročati zmedo v zvezi z regrutacijo vojaških obveznikov iz obalnega pasu. To in ono iz Celja »Teden Cinkarne« Od 30. septembra do 7. oktobra proslavlja veliki metalurško-uvedli mesečne sestanke po vseh kemični kombinat v Celju »Cin-oddelkih, kjer bodo razpravljali karna« svoj »Teden«. Na sporedu o problemih proizvodnje v to- so razne prireditve od kegljaške- varni. Na teh sestankih bodo poročali člani delavskega sveta in upravnega odbora. S temi in nekaterimi drugimi ukrepi — vsi delavci morajo med drugim opraviti ustrezne strokovne izpite — bodo, kakor računajo, med drugim dosegli, da bodo na sejah delavskega sveta posegali v bodoče v razpravo tudi tisti člani, ki sedaj stojijo še ob strani, ker ne poznajo dovolj obravnavanih problemov. Nadalje so sklenili, da bodo izposlovali osnovanje posebne kadrovske komisije pri delavskem svetu. Ta komisija naj bi ne imela naloge predlagati, kdo naj zasede posamezna delovna mesta, Iz Novega mesta . Teden tehnike se je zaključil j! ^redila* j’ na velikem Lošinju ! v soboto popoldne s prvimi spret-h i ozi °m’ da si lahko de- I nostnimi vožnjami novomeških I* ^ju delavke utrjujejo h? drupi ?V;|e .1*;d-’ možni pa J bi]0 ® ok epi. Med drugim likati slujb 0 čimprej organi-i^otrok z ” Za negovanje oboleti , 0 Podn^S}en,k mater, kar bi ,%oPS t“di Zavod za so-J^ada Za r°vanje iz svojega da ,Pr®ventivno varstvo. W°vili nvi takim otrokom za- ^ bi ne- mogočih neovirano delo v motoristov na Glavnem trgu, kjer je precej ljudi prisostvovalo hitrostnim, spretnostnim in višinskim vožnjam članov AMD. Razstave v Sindikalnem domu si je ogledalo skoraj 3000 ljudi, posvetovanja, ki jih je sklical prejšnji teden okrajni odbor Ljudske tehnike, pa so dala precej novih pobud za poglobitev in razširitev dela organizacij LT po okraju. Tg. ga turnirja, kolesarskih tekem, šahovskega turnirja, strelskega tekmovanja, tekmovanja v odbojki pa do koncertov, razstav in gledališke predstave. Organizacijskemu odboru Cinkarne je uspelo pridobiti sodelovanje vseh večjih kolektivov celjskega okrožja, tako da sodeluje okrog 700 ljudi. V nedeljo so odprli v Domu OF razstavo, ki prikazuje v sliki in besedi ter z izdelki samimi razvoj tovarne vse od njene ustanovitve 1873. leta. Razstava daje tudi prikaz življenja delavcev, njihove izobrazbe .nezgod in podobno. Istega dne zvečer je bila v Narodnem domu slavnostna prireditev, ki je obsegala nastope godalnega orkestra, pevskega društva DPD »Svoboda« iz Celja in recitacije. Prireditev je bila lepo obiskana. Ob zaključku »Tedna Cinkarne« v soboto popoldan bodo razdelili nagrade najboljšim tekmovalcem, zvečer pa bo v Mestnem gledališču slavnostna predstava Potrčevega »Zločipa«. dh. Plini uničujejo pridelek Pri pobiranju davkov so naleteli organi finančne službe v celjski občiiji’ na poseben problem. Kmetje v bližini Cinkarne se upirajo plačevati davke, ker iim žvepleni plini uničijo v6ako leto ponekod tudi do 50, 60 odstotkov pridel- ka. To so predvsem kmetje v Čretu, pa tudi v Teharjih in celo do Kresnika in štor zanese veter dim iz dimnikov. Zdaj so v teku razgovori med prizadetimi kmeti in tovarno. Cinkarna je namreč pripravljena plačati odškodnino za škodo. Posebna komisija pi in ocenjuje Škodo, vendar — kakor vse in Piranom — in pritisk ▼ razdelilnem vodovodnem omrežju se bo znatno zvišal predvsem v prid leta in leta prikrajšanih ljudi v viSje ležečih hišah. podrVoljuapllPrk“job.č/n\PnlnL"ov,em ! sebne instrukcije. Zveza se bo še „ j Ji« 1- V« n»ian n a H ril 1Q to nrolnrol druga obilno pomagala razvoju prosvete in telesne vzgojena vasi. Marsikje res ni možnosti za kultumo-umetniško delo — je dejal Albert Jakopič, prav gotovo pa so povsod možnosti za izobraževalno delo. V prihodnje bo potrebno bolj skrbeti za ustanavljanje odborov za ljudsko univerzo, ■učitelje, ki se navdušujejb za ljudsko-prosvetno delo, pa nameščati v vasi, kjer je ta dejavnost slabo razvita. Svobode pa bodo morale posvetiti večjo skrb izobrazbi delavstva. Ob zaključku je poudaril, da bo potrebno prej ali slej misliti na gradnjo primerne dvorane v Kopru. Ustanovna skupščina ZVVI v Kopru Nad 90 delegatov občinskih in osnovnih organizacij Zveze vojaških vojnih invalidov je te dni ustanovilo v Kopru svojo okrajno zvezo. V imenu iniciativnega odbora je poročal Mirko Glavino, da so v letu dni ustanovili 7 občinskih in 47 krajevnih odborov Zveze. Organizacije so uredile evidenco, posebno skrb pa so posvečale otrokom padlih borcev, zlasti glede letovanj. Na ustanovni skupščini so sklenili, da si bodo organizacije prizadevale doseči v občinskih proračunih večje postavke za otroke padlih borcev, skrbele pa bodo tudi za njih učni napredek in za slabše dijake organizirale po- odpadlo, niti ko bo dokončno urejen zgoraj omenjeni sestavni del novega višinskega istrskega vodovoda. Gre namreč za čedalje večjo industrijsko in gospodinjsko potrošnjo vode, ki ii bo glay-ni rižanski vodovod v prihodnjih letih kos le ob boljšem zajetju rečice Riža-ne ob njenem izviru pod črnim kalom ali pa ob še ugodnejši rešitvi. nadalje prizadevala za prekvalifikacije invalidov in za povečanje rodbinskih invalidnin. Zveza ima 3514 članov, od teh prejema invalidnine 3400 upravičencev. Na klimatskem zdravljenju je bilo letos 87 članov. Proslavili bodo tretii OBČINSKI PRAZNIK V soboto 8. oktobra bodo na sedežu lenarške občine proslavili tretji občinski praznik, ki bo mnogo svečanejši od minulih dveh. Praznovanje se je pravzaprav že začelo. Za uvod je bilo v torek 2. oktobra predavanje, danes bo nastop kultumoprosvet-nih društev in društva »Partizan« v Domu prosvete v Lenartu, v četrtek bo predvajanje jugoslovanskega filma »Osumljen«, v kaže — se bo stvar zavlekla in občina bo s silo izterjala davke .. . Zaradi pomanjkanja ustreznih naprav za lovljenje uhajajočih žveplenih plinov nastaja dvojna škoda: na okoliških^ poljih in v tovarni. Pline, ki zdaj uhajajo, bi koristno lahko porabili za Ob prehitevanju V nedeljo dopoldne je vozil lz smeri Bohove proti Mariboru po glavni cesti s konjsko vprego voznik Franc Lasič. Nekako nekaj sto metrov pred mestom ga Je dohitel z osebnim avtomobilom Vinko Ajlec. Voznik vprege Je vozil ob skrajnem desnem robu ceste ln hodil ob levi strani voza. Ko je zaslišal zvočni znak za njim vozečega osebnega avtomobila, Je takoj stopil h konju, da bi ga prijel za uzdo. V trenutku, ko Je pripeljal voznik Ajlec s hitrostjo okrog 70 km na uro, Je konj voznika Lasiča nekoliko odrinil proti levi strani ceste. Ker pa je bil voznik avtomobila še premalo previden in je prehiteval preveč po desni strani, čeprav Je Imel na levi strani vozišča še dovolj prostora za varno prehitevanje, je zadel z zadnjim delom avtomobila voznika Lasiča in ga podrl. Pri nezgodi je dobil ponesrečeni voznik vprege hude telesne poškodbe In so ga takoj odpeljali v bolnišnico. Karambol na križišču V nedeljo dopoldne Je vozil z motornim kolesom s Trga republike po glavnem mostu v smeri Glavnega trga v Mariboru motorist Edmund Pečnik. Vozil je pravilno po svoji desni strani vozišča In z zmerno hitrostjo. Ko Je med vožnjo zavijal z motornim kolesom okrog varnostnega otoka v smeri Koroške ceste, Je sopotnica nakazala pravilno z levo roko lzpremembo smeri: V tem mu Je pa pripeljal po Koroški cesti s tovornjakom poklicni voznik Martin Hrastnik. Praviloma bi moral voznik tovornjaka pred križiščem počakati, ker je pripeljal po neprednostni cesti. Vendar pa Je vožnjo nadaljeval ln tako v križišču zadel motorno kolo. Pri nezgodi sta bila - » P' proizvodnjo umetnih gnojil. Tako bi se | motorist ln sopotnica huje telesno dvignila skoraj proizvodnja Cinkanne za četrtino dosedanje. poškodovana. Na motornem kolesu je pa bilo za okrog 10.000 din škode, s- ... JsSrS »i petek pa Partizanski večer. V soboto 6. oktobra bo zjutraj budnica, nato napad na Lenart Pri napadu bodo sodelovali pripadniki predvojaške vzgoje in rezervni oficirji, kasneje bo slavnostna povorka. Pri tem bodo sodelovali pripadniki predvojaške vzgoje, rezervni oficirji, gasilci, telovadno društvo in kolektivi Na to bo sprejem partizanskih patrulj, po njem pa veliko zborovanje v parku. Temu bo sledila otvoritev sadjarske in živinorejske razstave in razširjenje Veterinarske ambulante Lenart. Popoldan bodo gasilske vaje in razne športne prireditve. Oh, ti kolesarji V Mariboru se skoraj dan za dnem vrstijo prometne nesreče. Podatki za mesec september n. pr. kažejo, da je bilo na območju mesta 17 težjih prometnih nezgod, pri katerih je morala posredovati Reševalna postaja. Gre v večini primerov za zlomljene ude, notranje poškodbe in pretres možganov. V tem času je našel smrt en kolesar, ki ga je zaradi neprevidne vožnje podrl avtobus. Zanimivo je, da so povzročitelji prometnih nezgod v pretežni večini kolesarji. V minulem mesecu ni bilo v mestu prometne nesreče, ki bi jo povzročili avtomobilisti. Od 17—tih primerov odpadeta dva na motoriste. En motorist si je zlomil nogo, drugi pa je svojo spremljevalko vinjen zavozil ste na njivo in do' '* C 'je - zlomljenimi udi ln notranjimi poškod- glavne ceste na njivo in dobil notrajiie poškodbe. Ostalih 15 primerov odpade na kolesarje, ki so obležali na cesti z bami, ali so take poškodbe prizadejali pešcem. Zaradi nepredne vožnje in v vinjenem stanju je padlo s kolesa 5 vozačev, 5 se jih je zaletelo v avtomobile, 4 so trčili drug v drugega, 1 pa je prečkal cesto z leve strani na desno tik pred avtobusom in našel smrt pod kolesi. Od petih vozačev, ki so padli s kolesa, sta dva podrla dve starki, ki sta si zlomili noge. Statistika in razčlenitev prometnih nezgod za mesec september se mnogo ne razlikuie od drugih mesecev. Dejstvo je, aa imajo pri Ne samo previdnost pri vožnji, tudi kadar avto ustavimo, moramo preveriti zavore. Takole je končal tale avto nad Dravo, ki se je po strmi ulici sam' odpeljal. Sreča, da ni nikogar podrl, škoda pa je kljub temu precejšnja fflavno besedo prometnih nezgodah Kolesarii. Povprečni podatki kažejo, da išče letno v bolnišnici pomoč zaradi zlomljenih udov, notranjin poškodb in pretresov možganov okrog 250 kolesarjev. Ti podatki se nanašajo samo na Maribor in niso upoštevani mnogi primeri nezgod, ki jih povzroče kolesarji na podeželju, kier imajo prav tako prvenstvo. Avtomobilisti v mestu ae povzročijo mnogo nezgod, ker ^e kontrola prometnih organov ostrejša, zato pa je več kršitev prometnih predpisov in nesreč na podeželskih cestah. Če bi razvrstili število nezgod po vrstah vozil, so na prvem mestu kolesarji, na drugem motoristi in šele na tretjem avtomobilisti. To .brez dvoma kaže, da vozači, ki morajo opraviti izpite, resneje jemljejo prometne predpise in soudeležbo v javnem prometu. Kolesarjem nasprotno ni potrebna preizkušnja, čeprav ne bi škodilo tudi njim nekaj osnovnega znanja o prometu. Res je, da voziti kolo ni težavno, vendar pa so kolesarji na enak način udeleženi v javnem prometu kot vsa ostala vozila. Nezgode se jim pripetijo največ zaradi tega, ker ne poznajo prometnih predpisov in varnostnih signalov motornih vozil. Zato ne bi bilo napak, ko bi tudi nje pritegnili k študiiu in preizkušnji znanja o prometu, ali našli kako drugo možnost, da se z njim temeljito seznanijo. Okrog 30 prometnih nesreč, ki jih povzročijo kolesarji v Mariboru ▼ tridesetih, dnen, je že kar zaskrbljiva številka. Če jo f)ovečamo Se z nezgodami s podeželja n imamo pred očmi vso Slovenijo, potem lahko na podlagi povprečnih podatkov ugotovimo okrog 200 prometnih nesreč mesečno. Se pravi 200 zlomljenih udov, notranjih poškodb in smrtnih žrtev. Treba bo nekaj ukreniti. -vd 6 C ŠPORT IN TELESNA VZGOJA > SREDA, 3. OKTOBRA lg OLIMPIADA IN »BOJ ŽIVCEV« Jugoslovanski olimpijski komite je naposled določil Število naših predstavnikov na XVI. olimpijskih igrah v Melbournu. Pri tem pa je naredil nekaj napak, ki so imele za posledico žolčne komentarje ne samo v tisku in med Športniki, ampak sploh v naši javnosti. V nekaterih športih je bilo določeno samo število tekmovalcev (nogomet, waterpolo), v drugih pa se še vedno vodi boj in to tisti najtežji — boj živcev •— ki ima lahko za posledico neuspel plasma teh športnikov, ki še niso dokončno dobili potnih listov: gre za individualne športe. Pri strelcih je svoj sedež v letalu za Avstralijo dobil samd Zlatko Mašek, medtem ko še ni jasno, kdo bo naš drugi predstavnik. Strokovna komisija Strelske zveze Jugoslavije je dosledno opravila izbor najboljših strelcev. Izmed mnogih kandidatov je bilo število zmanjšano najprej na 15, nato na S in sedaj na 3, izmed katerih je Mašek že določen, za drugega predstavnika pa se še vedno borita Jež in Prauhardt. Vprašanje je, če je ta »živčni boj« za Ježa in Prauhardta karisten pred tako velikim tekmovanjem kot so olimpijske igre. »Boj živcev-r je treba prekiniti, ker je škodljiv. Ce se želijo selektorji odločiti za mladost in perspektivnost, potem je to brez dvoma Ljubljančan Bogdan Jež. če pa mislijo na izkušenost, potem naj bi potoval Stevo Prauhardt. Najboljša rešitev pa bi seveda bila, da bi odvotovala vsa trojica, s tem da bi dolžnost sekundanta prevzel Prauhardt, ki bi razen tega tudi tekmoval. Treba bi se torej bilo čimprej odločiti, da bi se naši predstavniki posvetili pripravam za Melbourne. Zanimiv je položaj tudi pri atletih. Šest imen je že vpisanih v potne liste, medtem ko Useni-kova (met krogle) in Bezjak (met kladiva), še sedaj ne vesta, pri čem sta. Čakati morata namreč nastopa plavalcev Njeguša in Je-ričevičeve v Splitu ter Dubrovniku. Šele po nastopu teh dveh bosta Vsenikova in Bezjak zvedela, kaj je z njunim potovanjem. Vprašanje je sedaj, zakaj je olimpijski komite postavljal določene norme. Le-te sta namreč Usenikova in Bezjak ne samo izpolnila, ampak tudi presegla. Tako sedaj trpijo živci plavalcev in atletov, namesto da bi eni in drugi do odhoda. v Avstralijo vso svojo pozornost posvetili pripravam in dosegli polno formo. Lahko bi še naštevali imena atletov, ki so izpolnili normo ali dosegli pred kratkim odlične rezultate (Kaluševičeva, Radojevič). Le-ti bodo ostali doma, čeprav bi imeli na olimpiadi precej upov za dobro uvrstitev. Vse to kaže, da naš olimpijski komite v letošnjih pripravah za olimpijske igre ni izbral ravno najboljše poti. Vsekakor bi bilo bolje, da bi poslali na olimpiado 18 tekmovalcev, ki bi se borili za 18 medalij, kot pa 18 tekmoval- KOLO SREČE SE JE OBRNILO V LJUBLJANO DOSLEJ NAJVEČJI USPEH atletinj Odreda — Predstavljamo vam nove državne prvakinje Zenska atletska vrsta ljub- šele 22 let in da ima zares možnosti, ljanskega Odreda je v nedeljo premočno osvojila klubsko držav-si ga postavile že pred leti. Lani čanke naposled dosegle cilj, ki so no prvenstvo. S tem so Ljubljsji-so bile pred finalom zvezne atletske lige prav tako najresnejši favorit za prvo mesto. Nepričakovan spor z Atletsko zvezo Jugoslavije pa je povzročil, da so finalne boje zasledovale s tribun maksimirskega stadiona v Zagrebu. Tudi pred letošnjim finalom položaj ni bil rožnat. Resda sta bili Usenikova in Kotluškova v življenjski formi, zato pa je bilo ostalih članic mnogo poškodovanih. Ves čas ni bilo jasno, kako bo sestavljena ekipa. Trener prof. Sturm je imel na razpolago več variant. V nedeljo pa je le bilo vse v redu. Klub je* nastopil v popolni zasedbi in prav vse tekmovalke so dale vse od sebe. Niti ena ni zatajila. Vse so se zelo približale svojim najboljšim letošnjim storitvam in tako ni nič čudnega. če so dosegle doslej največje število točk v zgodovini jugoslovanske atletike. Sedaj so državne prvakinje. Naslov Je časten, postavlja pa pred klub tudi vrsto obvez. Predvsem je treba čez leto dni braniti ekipno prvenstvo države. To ne bo lahka naloga, saj ženska atletika tudi v drugih jugoslovanskih klubih, posebno v Celju in Beogradu, lepo napreduje. Treba bo torej še naprej resno trenirati, vzgajati naraščaj in tudi v bodoče zagotoviti v ekipi tisto tovarištvo, ki je sedaj zanjo značilno. NOVE DRŽAVNE PRVAKINJE Doslej smo govorili le o Odredu kot celoti. Namenili smo se pa tudi predstaviti našim bralcem posamezne tekmovalke. To je prava revija najboljših jugoslovanskih atletinj. Nada Kotlušek je sedaj jugoslovanska atletinja številka 1. Z atletiko se ukvarja od leta 19&0 in je že prvo leto svojega nastopanja bila državna reprezentantka na evropskem prven- da še popravi svoje rezultate. Milena Usenik, stara, prav tako 22 let, je največje odkritje jugoslovanske atletike. Kot začetnica je lani postavila v metu krogle državni rekord s 14,34, disk pa je vrgla 31,33. Letos je svoje rezultate bistveno popravila. Njeni novi znamki sta: 14,62 (krogla) in 38,74 (disk). Prekaljena državna reprezentantka je tudi Draga Stamejčič. Lanski rezultati so jo uvrščali med olimpijske kandidate. Letos pa je njen razvoj zaradi poškodbe doživel nepričakovano prekinitev. Sele ob koncu sezone je spet začela z rednim treningom in prav v nedeljo dosegla svoj prvi letošnji rekordni rezultat. Njeni rezultati: 1955: 11,6 (ovire), 12,4 (100 m), 25,3 (200 m), 568 cm (daljina), 1956: 11,5 (ovire — rekord), 12,7 (100 m), 26,3 (200 m), 544 (daljina). Zanimiv je primer Marije Knezove. V Mariboru je nastopala kot sprinterka in se je kmalu uvrstila ,v državno reprezentanco. Njena rezultata 12,4 (100 m) in 25,9 (200 m) sta bila včasih slovenska rekorda. Letos je pri Odredu »presedlala« na 800 m in postala edina enakovredna tekmica državni rekorderki Slamnikovi. Z 2:14,7 je nekaj časa držala tudi državni rekord v tej disciplini. Letos je zastopala Jugoslavijo na 800 m in zelo verjetno tudi v tej disciplini še ni rekla svoje zadnje besede. Tudi Marjana Bajželj je letos trpela zaradi poškodbi in tako ni napredovala v nobeni od svojih disciplin. To kaže tudi primerjava njenih lanskih in letošnjih rezultatov: 1955: 11,9 (ovire), l'2,6 (100 m), 528 (daljina), 1956: 12,3 (ovire), 12,9 (100 m), 524 (daljina). Šesta državna reprezentantka v ekipi je najstarejša atletinja Odreda Sonja Sima: Tudi ona letos ni napredovala saj je njen najboljši rezultat v tej sezoni 144 cm, medtem ko je lani skočila 152 cm, njen najboljši rezultat sploh pa je 153 cm. Kljub temu, da sedaj ne trenira več tako redno kot nekdaj, je vedno pripravljena pomagati svojemu klubu na velikih tekmovanjih. je to težavno progo pretekla v 2:29,3, v nedeljo pa je dosegla svoj osebni rekord s časojn 5:25,6. Z rednim treningom bo svoje rezultate gotovo še izboljšala. Skakalka v višino Kosirnikova lani ni nastopala. Letos se je s 143 cm že povsem približala Simi. Mladinka Breščakova je nedvomno velik atletski talent. V prvem letu svojega nastopanja je pretekla 80 m z ovirami v zelo dobrem času 13,4, v nedeljo pa je morala startati na 200 m, ker je pač prav na tej progi manjkala tekmovalka. Svojo nalogo je »TEK SVOBODE« V Kočevje, 2» oktobra. — S pomočjo bra .1943.Na ^^tnih* uficaE, J* irtizana« je Svet za telesno vzgojo ki je Pot®fala., P „ ljubljanskega 0or >Partizana« je Svet za telesno vzgojo ki je poteKaia p jjubijanSkegft ObLO Kočevje priredil I. »Tek Svobode< nastopilo -2 atle . mj;a jn v počastitev občinskega praznika in v reda, garnizije i ,. p0dpeči. K1**" spomin kočevskega zbora odposlancev »Partizan« i* .(-rn slovenskega naroda, bi je bil 3. okto- ŽENSKA ZVEZNA LIGA V MALEM ROKOMETU Surova igra Beograjčank v Mariboru Maribor, 2. oktobra. — V prvenstveni tekmi ženske zvezne lige v malem rokometu je Branik premagal Crveno zvezdo s 5:2 (3:1). Pred okrog 400 gledalci je sodil Vidic iz Ljubljane. Tekma je potekala v znamenju nešportnih gest beograjskih igralk. Čeprav Mariborčanke niso igrale kot sih v polni formi, so bile vseeno moči in tehnično ter taktično Igralke Crvene zvezde so skušale pomanjkanje tehnike nadomestiti s surovostjo. Le-ta se je stopnjevala, ko je Branik zvišal rezultat na 4:1. Takrat je moral sodnik izključiti igralke Crvene I zvezde, kmalu nato pa je morala v garderobo tudi Murnikovo, ki je izgubila živce in oklofutala svojo nasprotnico. Zmaga Branika je zaslužena, igra sama pa je bila slaba propaganda za ženski .rokomet. V predtekmi je Branik premagal »Maribor« s 13:4 (9:0). Danes akademija »Partizana« Slovenije »Partizan« Slovenije — Zveze za telesno vzgojo priredi danes ob 15. urj na »Partizan nice in Kočevja. j p Rezultati: Tratmk 5.18,t>...J-^ 5:40,8, Svetina 5:42 6, Staro J Bu Itt "nik W,2, Aljanc* (oba Odred) 5:48,4. . -redseJ- Osmim prvopasiranim) Je|jj t „ik ObLO Kočevje tov. Grm P™ trajno last pokale. -i^Brzoiavke^ • FOREST HILLS, 2. °**oš'fega Od Brega' V medconskem polfinalu so ZDA Ta Davisov p fplc* Amerikanca Greena s " ’remag;l medtem ko je Giemalva P v med-Italijana Sirolo z 12.10, ?:3’zdA pome* conskem finalu se t>° ,jslce skupin8, rile z zmagovalcem azlJsK # BUENOS AIRES. 2- °kje skle- Olimpijski komite niki ^ nil, da bodo argentinski špor. y ^ delovali na dimpijsklb1^ deceln. bournu od 22. P°vem*™,ea52 SP°rtl£ bra. Reprezentanca šteje ^ ve kov. V kolikor bo ™edl? BuspenZS, slaška federacija Poklical® se. bo v Melbourne odpotovalo dem argentinskih veslačev. ^ • BEOGRAD, 2. olimP«; oktobra bo imel sekretar« žara« še en sestane* .. Najnevarnejše tekmice ljubljanskih atletinj: Smiljka Kaluševič (Crvena zvezda) je v Ljubljani postavila nov državni rekord v metu kopja z 48,81 m. skega komiteja še en ses«»~ , letnem telovadišču v Tivoliju nastop za j dokončne Ostanku b° pripadnike ljubljanske Garnizije JLA. Prezen*an£ * ta sia na olimpiado P -j Nastopili bodo najboljši slovenski \e- I e|no te ^ poljubnih pro- valca o+leta. PraV j namesto njiju ^a atleta^ ^ stvu v Bruslju. Od tedaj je zastopala | Tretja odlična metalka Odreda je Jugoslavijo na mnogih mednarodnih j Alenka Hudobivnikova. Letos je ne-tekmovanjih, med drugim tudi na 1 koliko napredovala v metu diska (od olimpijskih igrah 1952 v Helsinkih, j 40,5« na 41,78), nekoliko pa Je naza-Letos bo že drugič nastopila na olim- dovala v metu krogle (z 12,47 na 12,17). piadi. Njen napredek od lani je iz- ' Mladinska državna reprezentantka reden. Lani je zabeležila tele rezul- j Je Irena Skrjančeva, ki meče kopje in tate: 13,54 (krogla), 40,51 (disk) in 40,72 I skače v daljino. V obeh disciplinah je (kopje). V vseh treh disciplinah se j letos napredovala. V kopju je v tej je letos izredno popravila in v dveh sezoni zabeležila znamko 35,43 (lani cev, s številnimi funkcionarji, ki I (krogli in disku) postala državna re- 34,64), v skoku v daljino pa 508 (lani korderka. Njeni letošnji rezultati: 504). ooao ali pa ne boao prinesli iz 14 (.5 (icrogia)i 47,86 (disk), 42,76 (kop- Druga tekačica Odreda na 800 m Melbourna medalje. D. P. J je). Naj omenimo še, da je Nada stara Mira Kovačeva stalno napreduje. Lani Najnevarnejše tekmice ljubljanskih atletinj: inž. Grubičeva sodi v elito jugoslovanskih skakalk v daljino opravila brezhibno In je * 29,0 dosegla svoj osebni rekord. Ko smo tako pregledali rezultate posameznih atletinj, lahko ugotovimo, da so poškodbe letos precej prizadele ekipo. Zato je tembolj pomembno dejstvo, da so v nedeljo res vse tekmovalke nastopile v dobri formi in tako priborile klubu doslej največji uspeh. Nastopili bodo najboljši slovenski te-j ceno, ce "'“jiričevičeva —4 JJ lovadci in telovadke J poljnbnih pro- valca Njeguš in Jence^ praV tafc° stih vajah in vajah na orodju, člani ! namesto nj Ju dva atie ■»Partizana« in JLA se bodo pomerili j bodo določili splošno tudi v štafetnih tekih, odbojki in ma- ---------- lem rokometu. Vljudno vabljeni; vstop prost. Drevi Olimpija — »Maribor« Drevi bosta na igrišču pod Cekino- g NOVI SAU, V1V‘" , dih ten*’ vim gradom dve košarkarski tekmi. republiškem tekmovanju je pri Najprej se bosta pomerila Odred in ' sačev za »mladinski -pokal« J moštvo Olimpije, ki ga bodo sestavljali miacjinkah zmagala Srbija, P1 mlajši igralci ligaškega moštva. V glav- Fincih Da Hrvatska. ■ , ni tekmi bosta igrala »Maribor«, ki se v finalu pripravlja na kvalifikacijske tekme za 9 NOVI SAD, 2. oK. . a vstop v zvezno ligo, in prva petorka ženskega klubskega prv Dremaž Olimpije. Začetek predtekme ob 18. uri, slavije je ZTK lz Zagr gv0jil D*' glavne pa ob 19.50. Vstopnina enotna — »Vojvodino« z 2:1 in taxo reprezentance. ^ O ZAGREB, 2. okt. - v moWr-bodo v Zagrebu med"al2*^eura*^ ne dirke, ki bodo v bistvu dJrltaie» troboj najboljših sPe®dY-viie. Avstrije, CSR in Jugoslavije. ^ 9 NOVI SAD, 2. okt. ^ 50 dinarjev. > slov državnega prvaka. Šport po svetu Ameriški atleti proti olimpijski prisegi Organizacijski komite olimpijskih iger je razširil olimpijsko prisego, ki jo podpisujejo udeleženci olimpiade in dopolnil staro formulo: tekmovalci prisežejo ne samo, da so amaterji, ampak da bodo. obdržali ta stafns vse življenje — da nikdar ne bodo postali profesionalci. Mnogi športniki sodijo, da je ta dopolnitev popolnoma odveč, zato so jo sprejeli s precejšnjim nezadovoljstvom. Bob Morow, eden izmed najboljših ameriških sprinterjev, je izjavil, da 50 njegovih tovarišev it ameriške olimpijske reprezentance, ki so bili anketirani, ne bi podpisali take prisege, če to ne bi bil pogoj za sodelovanje na olimpijskih igrah v Melbournu . .. Vsakih petnajst dni je Strampel prejel majhen paket, ki mu ga je poslai Hewson. To je bil magnetofonski trak, prek katerega je Hewson obveščal o svojem treningu in rezultatih ter izčrpno poročal vse potrebne podatke. S'rarupel pa je spet s pomočjo mag »fon-skega traku, ki ga je vračal emu učencu, dajal svoje pripombe ii. .iova navodila. Hewson je izjavil, da mu je tak način dela omogočil že kmalu doseči odlične rezultate in upa, da bodo le-ti še boljši. Hemingway — prijatelj boksa Dobitnik Nobelove nagrade knjige »Starec in morje« Ernest Hemin- stovanje za' gway je na poti v Evropo na francoski ladji lle de France pogosto oblekel Brian Hewson, britanski up !><>k5»r?ke rokavice, da bi pokazal svo- a sri • Jlm Pr,Ja^e«Jem da se ni za staro saro. »če so moje pesti šibkejše kot nekdaj, so oslabele na tujih zobeh,« je govoril tistim, ki so zmajevali nad njegovim početjem. Sloveči pisatelj je zares velik prijatelj »plemenite veščine« in je na vprašanje, kdo bo novi svetovni prvak v težki kategoriji, potem ko je odstopil Rockv Marciano, brez omahovanja odgovoril: »Zakaj ne stari Archie to^i Moore? Patterson je dober boksef^ bj njegove pesti so preveč a^a.« držale krono svetovnega P Ameriški košarkarji v Evropi e Jb Ameriško košarkarsko “'“gveril0 ’ na gostovanju po Evropi p Varšavi s poljsko reprezent ričani zaradi hudega mraza s® zali vseh svojih si^sobnost , . j kljub temu zmagali še M koša^A*! rezultat tekme 56:44. Doma i . jabJ ski strokovnjaki so na tej . evfOPv videli, kakšen prepad je m . s0 dr in ameriško košarko. Mnenkanci $ jali, da jim hladno vreme ne gr pisec da pričakujejo v Italiji, *J , . ključili, toplejše d"1- na 1500 m, trenira s pomočjo — magnetofona! Angleški atletski strokovnjaki po- terstvo Na sestanku mednarodnega » mei ca komiteja v Lausann* , itvab , _ Boj za amater— lagajo velike upe v mladega londonskega krojača Briana Hewsona za olimpijski tek na 1500 m. To je atlet, ki ▼ pravem trenutku pride v polno formo. Letos je tekel 800 m v času 1:47,5, 1500 metrov pa 5:42.8 minute. Najzanimiveje je, kako Hewšon trenira. Pred dvema letoma je namreč postal učenec znanega atletskega profesionalnega trenerja Franza Stranipela. po poreklu Avstralca. Z njim j^ treniral v Londonu 9 mesecev, nato pa je Strampel odšel v Avstralijo. Odhod pa ni prekinil njunega sodelovanja. KOT RUMENA REKA je širok razmah kitajske telesnovzgojne dejavnosti Dežela, ki 1o poznamo le lz knjig, ki živi le v podobah naše domišljije, dostikrat povsem preseneti popotnika — slučajnega obiskovalca. Kdor si je predstavljal Kitajsko kot deželo nekje daleč na vzhodu z ženskami v kimonih in moškimi z lasmi, povezanimi v čope, starinskimi pagodami, je presenečen, ko stopi iz letala, ki ga Je pripeljalo iz Moskve v Peking. Namesto vsega, kar je zgradila njegova domišljija, bo zagledal igrišče za košarko In Igralce ali igralke v športnih oblekah. To ni slučaj. Niti nekaj nenavadnega. Telesna vzgoja in šport sta se v letih nove ureditve razmahnila prek vseh meja. Država Je postavila na prvo mesto telesno vzgojo mladine in skrb za zdravje vsakega državljana. Čeprav ie ni zakonov in ni enotnih športnih zvez, pa se šport neverjetno hitro širi od severa proti jugu, od vzhoda do zahoda. Edini osrednji organ Je državni. komite za telesno vzgojo in šport, medtem ko opravlja naloge olimpijskega komiteja kar atletska zveza, ki je za sedaj najmočnejša. Sestava tega odbora nazorno kaže, kakšno pozornost so mu posvetili. V njem so predstavniki ljud- ske skupščine, armade, sindikatov, skrbstva za ljudsko zdravje, univerzitetni profesorji in drugi. POLJEDELSTVO IN STADIONI Železničarska športna zveza šteje 1427 društev, ki so v minulem letu nastopila na 1980 tekmovanjih s četrt milijona tekmovalcev na 138 atletskih stadionih in 4418 igriščih za košarko, nogomet in odbojko ter 6 plavalnih bazenih. V okrožju Cungšan province Kvantung imajo 1026 košarkarskih društev s 13.000 igralci. Od teh jih odpade čez deset tisoč na podeželske klube, ki razpolagajo s 780 igrišči. Ne smemo pozabiti, da so to okrožja, ki so tako velika kot naša država in da je šport tu še novorojenček. V načrtu za razvoj poljedelstva)!) za leta od 1956 do 1967 stoji: »V prihodnjih sedmih letih mora vsak kanton zgraditi svoj stadion.« Le-teh nekaj številk s nas lahko prepriča, da se Kitajska razvija v eno športnih velesil, katere vrednost bomo lahko spoznali na prihodnjih olimpijskih igrah, še posebej pa na XVII. olimpiadi v Rimu. OD MLADIH NOS Napravimo obisk po številnih pekinških kopališčih v nedeljo popol- dne. Trije časomerilci, nekaj sodnikov i NEIZČRPEN REZERVOAR in napovedovalec so dovolj za izvrst- | Dasiravno se s športom zabavajo no organizacijo plavalnega tekmova- sloji vseh vrst od starlh ln mladih, nja. Plavalci — tu je najbolj priljub- pa je mladina največji pobornik špor-ljeno prsno plavanje in metuljček — ta na Kitajskem. Ce računamo, da je niso svetovni prvaki, zato pa vzor letni prirastek 10 milijonov ljudi, lah-borbenosti in športnega duha. Gledalci ko spoznamo, kakšne so možnosti raz-tiho in mirno spremljajo vsako tek- voja telesne vzgoje v tej deželi, o ka-mo, nato pa glasno in vzpodbujajoče teri tako malo vemo. Ce je pri 600 pozdravijo zmagovalca ne oziraje se milijonih Kitajcev 2 odstotka višjih na čas, ki ga dosežejo. Med posamez- od 190, je očitno, da lahko najdejo tu nimi disciplinami so vmesne točke. prav toliko ali več odličnih košarkar-Deček, ki se je v eni izmed teh jev kot v Ameriki, kjer doseže to mejo spustil v vodo, ni niti po letih' niti p6 g odstotkov pri 150 milijonih prebival-znanju izkušen tekmovalec. Komaj, cev. Rezervoar športnikov je ne-komaj zmaguje 25 metrov dolgo pro- izčrpen. go. Ko pa vendarle premaga to raz- Posebna telesna gradnja daje Ki- daljo in se dotakne cilja, ga pozdravi tajcem prednost v nekaterih športnih pozdrav gledalcev, ki ni nič manjši panogah. Teža telesa ponavadi odgo-kot v drugih točkah. varja višini. Zato imajo več uspeha »Ali so mu sodniki Izmerili čas?« vpraša začudeni slučajni obiskovalec. »Seveda. Zakaj?« »Pri nas ga ne bi spustili v vodo.« »Zakaj?« In začudeni pogled spravi tujca v zadrego, kot otrok z nepregledno vrsto »zakaj«. Vse to z okoljem, okrašenim z zastavicami vseh barv, napravi vtis nečesa nenavadnega in novega, pa vendar polnega življenja in ljubezni do športa. Moderen zaprt atletski stadion v Pekingu v tekih na srednje proge, skokih, igrah, veslanju, sabljanju in tenisu, kot pa tam, kjer sta potrebna teža in moč. Ni nenavadno, da imajo v težkoatletskih športnih panogah Kitajci le enega svetovnega rekorderja — Cen Cing Kaja v dviganju uteži. SKRB ZA NAPRAVE IN KADRE Oosnova vsakega razvoja telesne vzgoje so vzgojni kadri in naprave. Obema posvečajo tako v Pekingu kot Šanghaju ali Kantonu enako pozornost. Številne Športne šole z več tisoč gojenci in naposled Institut za telesno vzgojo skrbe za sposobne trenerje in Športne voditelje. Sedaj grade štiri enake inštitute in so že skoraj pripravljeni na otvoritev. Da si ni moč misliti šole brez športnih naprav, po vsem tem menda ni več treba posebej poudarjati. Gigantskih športnih naprav ni na Kitajskem. Niti v velikih mestih. Zato pa gradijo čudovito hitro in odločno vrsto manjših, preprostih, a koristnih športnih igrišč. Športno palačo v Pekingu so začeli graditi oktobra 1954 in končali septembra 1955. V enajstih mesecih -so pripravili športnikom nogometno igrišče z zmogljivostjo 30.000 gledalcev, atletsko stezo, 4 igrišča za košarko, 4 za tenis, dvorano s 6000 sedeži, telovadnico 80 X 55 metrov, bazen 50 X 20 m z osmimi stezami, dvorano za ples, dvorano za razstave, 8 »-•p«®- pojasnilih« olimpijskega nr^aln Predsednik komiteja Avery ^or«* je pred sestankom izjavil- j^abU braniti olimpiiske i#re Pre :e njein. Krtizirali so nas. vat športnikom služila olimpiada 0fes£ skočna deska za prestm) 111 ycS nalec. Tako je bil spodkopa pijski športni sistem.« Tudi nemški vaterpol»stl ostanejo doma Nemška plavalna zveza j® posjjj* da svojih vaterpolistov ne -ulta‘®,’ na olimpiado zaradi slabih 0®*2jLj ki so jih dosegli y min ic Prl.-k Hkrati s to odločitvijo BC iimpijs f skupni trening plavalcev hazei*® ‘kandidatov v 50-metrskem Wissbadenu. Točenje alkohola z*1 ^ v Melbournu V državi Vidrin (Avstr^i^e,j' teri se nahaja tCJi mesto Me ti v veljavi zakon o preP?ve7ar8d« {JL alkoholnih pijač po 18. uri. jimpijejo cev, ki bodo prisostovali o pr®“ 1» igram, bodo v hotelih doyol «. alkohola do 22. ure. Po tej u jfllj mogli niti osvajalci zlatih kozarcu proslaviti zmage. ŽREBANJE m esperemtske loteči® oK Telovadba je obvezen predmet v kitajskih šolah prostorov za namizni tenis, 1 igrišči za odbojko, dvoranami za dviganje uteži ln rokoborbo itd. KOŠARKA — NARODNI ŠPORT Ljudski šport je na Kitajskem košarka. najbolj odgovarja okusa mladine, ki v tej igri lahko pokaže svoje sposobnosti: spretnost, gibčnost, hitrost, pregled in razsodnost. Razen tega pa so spoznali tudi velike koristi, ki jih imajo od tega športa. Kajti tu so koristi vedno pred užitkom. Zato vam bodo odgovorili na vprašanje, če dijaki morda zaradi uživanja in izostanka iz šole tako ljubijo šport in tekmovanja, saj potujejo na tekme tudi za nekaj dni, s pregovorom (tu govore vse s pregovori): »Ceniti je treba to, v kar veruješ — in ne kaj delaš .. Tako prihaja telesna vzgo.'a v vsakdanje navade prebivalcev teh krajev in brez dvoma bodo uspehi kmalu tu. -n- bo v petek, dne 5- - ^ v Ljubljani na Trgu lucije! Še je čas, da ^ te srečko. Stane sarn°g^)i0 dinarjev! Pomnite: esperontske lcterile 0 Vsem prebivalcem občifle KOČEVJE čestita za občinski Prazn 3. oktober kolektiv trgovskega podjeti® »PROMET« Kočeve za nakup h z53sranj® odpadkov dnevne novice . Omstvu LL stenografski tečaji S v ^Ubljani °|raKf0^ ln strojepis- .^01 teden T»?, y taJništvu društva, £>• Informar??Je Administrativne \os'bno dh s Pr°spektom doto .Ek°nomsW slovu ’n tudl h ’ ^Poldne nh il 4’ Prešerno-!jPoSlJete rnamv 0—12’ a11 pismeno, arJev za tiskovino23 odgovor in 30 LRS' Tehniška st81,3 cesta n Č‘^' obvešča, da je S ^*--t)iva’č« 309 na odseku *„? »M dali. 0d vkliufno 4. ok- a c.Pron'et. Promet, zaPrta za ijenoJeč ». „“et bo preusmerjen A10 m. reda n. v cestl na okrajno f4? le.u Preko Vrelščlce do kri- o 11 tal j e sk^(bUške c^ste «• reda DoIn1e Ležeie ta, » na obstr>w’ ^er se zopet pri-a St- 309 v smJt? istrsko cesto II. Vp smeri Proti Kopru. feVfe £.£,*',*? ?L0 Ce»e sp°- r,,f flo Gomilsk.111-1745 °d Bras-l 2aprta za ves pro- Po °bno3f 1956 do preklica Huna°lstl it nnS Obvozna smer upert, Ul-174 o Braslovče—&t. ^“‘eres^nte^a8^? LJubljana vabi * 0W v01collce tn ,adn-la ogleda !jub-[„ iftobra ob 14 in i? v soboto, dne btj^a ‘er v n(.H^ev Škofja Loka Crosup^ J?’ e 14- okto- 8ora, Polževi Jka tema), Viš- Urau _.lzeVO Z nrihnrlnr** .. J..*_ 5illfrarpilie^bor}ka"yama),"viš-iMnJirah- Oba *odhodom v Jutra-saSfma<:1ie in n?H vodi prof- Sumi. Vahn 0(1 «etr?ka iaVe, v društveni pl-"Ueni! ka' <• oktobra dalje. — 2tn?n■ stojfef ln galerlJ' F^rrar]^ oktobra1 ob 19.30: Wolf-Podejoima za ‘elon st- 32-860. v Pisali ave °‘° 1956-57 te že raz-lo!?‘ gledamčoPretemate dnevno Ofti Sr.12 !n od il,-v Mestnem domu 3- oktl Eedeži rt:18' starlm abonen-Co & ra- Abon^ervlrani do srede, i0nu‘na St §2 ||o Iahk0 naro« KONCERTI Pianist Nikita Magalov bo koncertiral v ponedeljek, 8. oktobra za modri abonma. Spored obsega samo Chopinova dela. Nekaj vstopnic bo naprodaj na dan koncerta. Koncertna direkcija sprejema samo še danes abonente za beli in modri abonma. Prosimo interesente, ki imajo rezervirane sedeže, da prevzamejo abonentske izkaznice danes dopoldne. Vpisovanje lanskih abonentov Slovenske filharmonije je še danes in Jutri; v dneh 5. in 6. oktobra za nove abonente, ki se bodo abonirali na vse tri abonmaje (rumeni, rdeči, zeleni), v dneh 8. in 9. oktobra pa za ostale, vedno od 10—13 in od 17—18.30. predavanja Dodatno k zelo uspešnim predavanjem g. dr. R. Wecka, profesorja s Cambridgea, o notranjih napetostih pri zvarjenih konstrukcijah, ki so vzbudila široko zanimanje, bo imel prof. dr. R. Weck v četrtek, 4. oktobra ob 18 še eno predavanje o organizaciji raziskovanja na področju tehnike in uporabnih znanosti v Veliki Britaniji. Predavanje, ki bo v nemščini, bo v veliki predavalnici Oddelka za rudarstvo in metalurgijo, Aškerčeva ulica št. 32. Prof. dr. R. Weck je član in svetovalec neštetih institucij v Angliji ter kot tak dodobra pozna vse gornje probleme. Predavanje ne bo zanimivo samo za tehnike, temveč tudi za organe in funkcionarje vseh ostalih znanstvenih strok. Vabljeni vsi! — Tehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. VESTI IZ KRANJA KINO »STOR2IC«: Nemški film: »Lažni Adam«. Predstave ob 16, 18 in 20. — Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«: — Primskovo: Jugoslovanski film: »Ne obračaj se sin«. Predstava ob 19.30. »SVOBODA«: Nemški film: »Lažni Adam«. Predstava ob 19. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravniško dežurno službo na Jesenicah ima dr. Avgust Tancar, Gosposvetska 23, telefon 278. KINO »RADIO«: Premiera francosko- nemškega barvnga filma: »Cigan Baron«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Georges Guetary ln Paul HBr-blger.- Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. »PLAVŽ«: Ameriški film: »Upor na ladji Baunti«. Predstava ob 18. V glavni vlogi Clark Gable. Samo danes. DROBNI OGLASJ IZURJENO KROJILJO pletenin in pomožnega delavca sprejme tovarna »Angora«, Ljubljana, Emonska cesta 2. 3760 MOŠKE IN ZENSKE sprejmemo za . sprevodniško službo. Pogoj: naj- manj 6 razredov osnovne šole, stanovanje v Ljubljani, moški vojaščine prosti. — Sprejmemo tudi šoferje C in D kategorije, visokokvalificirane mehanike in delavce za delavnice. Plača po tarifnem pravilniku. Zglasiti se v upravi ECZ, remiza. 3758 USLUŽBENEC administrativne stro-' ke, vešč vseh pisarniških poslov, išče primerno Zaposlitev — tudi Izven Ljubljane. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 1922 370 STOLOV proda Mestno gledališče Ljubljana. Interesenti naj se zglasijo v soboto ob 8.30 v Mestnem gledališču. Prednost pri nakupu imajo interesenti, ki bi vzeli vse stole. . »766 POSESTVO 2,5 ha, z vinogradom in gozdom, v okolici Celja, 20 minut od železniške postaje, zaradi selitve ugodno prodam. Informacije pri Pregelj, Celje, Miško Kranjčeva št. 1-1 C 239 MOŠKI ZIMSKI PLASC, dobro ohranjen, naprodaj. Ogled v trafiki »Sarajevo«, Kolodvorska ulica. ZASEBNO HlSO v Šempetru pri Gorici zamenjam za dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novefn Sadu ali na Reki. Hiša Je v prodaji. Bogo-Jevič, Šempeter št. 250. 3759 DEKLICA IZ LJUBLJANE, ki se je Igrala v celjskem parku z malim Petrčkom, prosim, da Javi svoj naslov na podružnico LP Celje pod »Nepozabljeno«. C 240 VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE n.«: Ameriški film: »Povest o črnem zlatu«. V glavni vlogi Gary Cooper, Barbara Stanwick, Anthony Quinn in Ruth Roman. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Žrtvovani«. V glavni vlogi John Wayne, Robert Montgomery in Donna Reed. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški barvni film: »Južno od Sahare«. Predstava ob 19. IZ ŽALCA KINO Zaprto. Z BLEDA KINO Ameriški barvni film: »Veselo Izkrcavanje«. Predstavi ob 18 in 20.30. V glavni vlogi Mickey Ronney. KINO »SLOGA« Ameriški barvni film »Izogibaj se liiabla« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Audle Murphy. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. Film je na sporedu do 8. oktobra. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sreda, dne 3. oktobra: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. Četrtek, dne 4. oktobra: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film:. »Pesem zlatega zapada«. UDARNIK: Angleški film: »Razdvojeno srce«. Umetnostna galerija. — Razstava risb, akvarelov in plastike Gabrijela Kolbiča. Razstava je odprta dnevno od 9—17 do 14. oktobra. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 3. oktobra ob 16: Sofoklej: »Antigona«. II. srednješolski abonma. Četrtek, 4. oktobra ob 19.30: Sofoklej: »Antigona«. Gostovanje v Vojniku. Sobota, 6. oktobra ob 20: Potrč-Grtln: »Zločin«. Zaključena predstava za Cinkarno. Nedelja, 7. oktobra ob 14: A. P. Cehov: »Stare ruske šale«. Gostovanje v Topolšici. KINO »UNION«: Nemški film: »Lažni Adam«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Amer. film: »Lju-J bežen s tujcem«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Jean Simonns in Vic-tor Mature. K I N 0 »V I Č« Angleški film »Jaz in gospod minister« Tednik: »Ivan Cankar«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 in od 14 dalje. — Film je na sporedu do 10. oktobra. KINO »UNION«: Premiera Jugosl. filma: »Osumljen«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Mirko Voj kovic. KINO »KOMUNA«; Amer. barvni film: »Dva tedna ljubezni«. Tednik: "Filmske novosti št. 38. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Film je na sporedu do 7. oktobra. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«: Amer. barvni film: »Poslednji Apač«. Predstavi ob 18 ln 20. Danes zadnjikrat. V glavni vlogi Burt Lancaster. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. kino »LITOSTROJ«: Francoski film: »Stopnice za služinčad«. Tednik: Filmske novosti 33. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Ameriški film »Greh ene noči« V glavni vlogi Spencer Tracy In Ka-therine Hepburn. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalj5. Danes zadnjikrat. — Jutri ameriški barvni film: »Rapsodija«. I N 0 »ŠIŠKA- Ameriški film Avstralski Robin Hood V glavni vlogi Brian Aherne in Vic-tor Mc Laglen. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. Umetniški zavod za litografijo LJUBLJANA • IGRIŠKA 6 razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: dovršeni srednji tehnikum, ali večletna praksa na tem področju. — Nastop službe s 15. oktobrom 1956 — Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe z življenjepisom je poslati na Upravni odbor podjetja do 10. oktobra 1956. 3767 . Na osnovi uredbe, o materialnem in finančnem poslovanju v JNA (Uradni list FLRJ, št. 20 od 9. maja 1956) razpisuj e VOJNA POSTA 9685-12 LJUBLJANA PRVO PISMENO JAVNO LICITACIJO za dobavo in montažo tovornega dvigala v Ljubljani Predračunska vrednost dvigala je predvidena na 2,800.000 dinarjev. Rok dobave dvigala je 31. januar 1957. Licitacija bo dne 2. novembra 1956 ob 11. uri v prostorih Vojne pošte 9685-12, Ljubljana, Metelkova 2. Ponudbe se sprejemajo do dneva licitacije. Elaborat s podatki dobijo interesenti med uradnimi urami v pisarni Vojne pošte 9685-12, Ljubljana. — Ponudbo je poslati v zapečateni kuverti po pošti ali neposredno na naslov Vojne pošte 9685-12, Ljubljana. Na kuverti je napisati »Licitacija za tovorno dvigalo«. — Poleg proračuna je priložiti: a) izjavo da so podjetju poznani licitacijski pogoji in da pristane nanje; b) garancijsko pismo banke v višini 2 % od proračunske vsote, oziroma zasebna podjetja 4%; c) dokaz o registraciji podjetja. 3761 IZ PISARNE V. P. 9685-12, LJUBLJANA Oglašujte v »Ljudski pravici!« Inštitut za elektrozveze Ljubljana, Linhartova 35 razpisuje delovna mesta za: več finančnih knjigovodij za delo v finančnem in obratovnem knjigovodstvu, finančni in organizacijski kontrolni službi. (Za kontrolno službo pridejo v poštev tudi upokojenci, predvsem revizorji) več materialnih knjigovodij za delo v materialnih in mezdnih knjigovodstvih več skladiščnikov za samostojno delo in vodstvo skladišč materiala elek-tro in kemične stroke orodjarja — mojstra z večletno prakso na tem mestu več kvalificiranih kleparjev več kalkulantov v proizvodnji * več konstruktorjev s področja šibkega.toka in konstruktorjev strojnikov več tehničnih kontrolorjev Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje prakse pošljite na personalni oddelek Inštituta za elektrozveze, Ljubljana, Linhartova 35. 3672 HANS FALLADA &daj, FANT se obrnil na peti in že ga ni bilo več, ves oddelek konfekc Al bi Ah, 0vCka je cijo pa je vriskal od veselja. se n. “ JC dobro razumela Fantovo slabo voljo. V podjetju nega. 3ra ne zlezel prodajne mrzlice, če bi ne bilo tistega -6 s&ravij ]n0ral se ^ odpovedati. Tako težka je postala. Ko se ^°rala 3 V posteljO' je morala svoj trebuh posebej položiti spat. ^s^ati. 16 s*cr'3no položiti, sicer ni bilo v redu in ni mogla Fant *Mnje . 6 u ^vajen nanjo. Opazila je, kako je postajal nemiren, ^Vi, ^ Su. fodalte Pogosteje. Kolikokrat se je že vdajala skuš-s&raviia • rekla, naj si poišče kako dekle, vendar tega ni ^vi, ^edalte pogosteje. Kolikokrat se je že vdajala skuš- .SelDe' koliko zaradi tega, ker bi ga ne privoščila ^ bilo n ^ mislila samo nanj, marveč predvsem zato, ker po nar^a' ta ljubi denar! In navsezadnje bi prav tako ^TVeč hi^la^al0! je, da ne živi več samo za svojega Fanta, *alHeVe vrati tudi že za onega drugega, nerojenega, ki ima velike je p0c;]S^ Prav: kadar ji je Fant pripovedoval o svojih skrbeh, ^ ^ vso ^ ala in tolažila in bila pri njem, zraven pa je čutila, Vli ^ ° nikakor ne gre popolnoma do srca, zakaj živela je Ij0 se3. '0l'žka in tega bi nič na svetu ne smelo vznemirjati. ^vJka je sPravljala v posteljo, je Fant po navadi še kaj brkljal. PoJSelej 'egla Prva’ ker jo je bolel križ.' Ko je tako ležala, jg6^0'^ ^r°k° ^ajco navzgor in se gledala po životu. * Vldela’ kako se je na enem mestu nekaj premaknilo, se je in sapo ji je zaprlo. »Oj, Fant,« je zaklicala, »zdaj me je Storžek spet brcnil, kar predrzen je že postal ta fantin.« Da, živahen je bil Storžek zadnje čase. »Poglej, Fant! Zdaj lahko kaj vidiš.« > »Zares?« je zategnil in se obotavljaje približal postelji. Potem sta skupaj čakala in Ovčka je zaklicala: »Glej! Tu, glej!« Ovčka pa je opazila, da Fant sploh ni gledal tja, marveč njene grudi. Ustrašila se je, ker se je zavedela, da ga je nehote spet mučila. Pokrila se je s srajco in zamrmrala' »Oprosti, Fant moj!« »Ah, daj no! Saj sem tudi jaz že bedast kot opica!« In si je dal v mraku nekaj opraviti. Tako se je ponavljalo. Čeprav je bilo Ovčko sram, si ni. mogla kaj, da bi ne gledala, kako se Storžek premika in kako včasih divja. Najraje bi bila v takih trenutkih sama, pa kaj, ko sta imela samo ti dve sobi s podboji brez vrat vmes in sta tako natanko vedela drug o drugem, kaj kdo misli. Samo enkrat je prišel Heilbutt na obisk. Ovčka ni več skrivala, da pričakuje otroka, iz razgovora s Heilbuttom pa je spoznala, da mu Fant ni nikoli pripovedoval o tem. Ovčka se je čudila, Heilbutt pa se je znašel in ga je zanimalo, kako je z vsem tem. Samski je bil, zato so segale njegove skrbi samo tako daleč, da je prijateljica vselej v redu... Doslej je bilo s tem še vselej v redu. Heilbutta je torej zanimalo vse v zvezi z naraščajem, zato je dvignil čašo s čajem: »Na Storžkovo zdravje!« Potem ko se je spet udobno usedel, je spregovoril: »Pogum pa imata!« Ponoči, ko sta Ovčka in Fant ležala v zakonski postelji in je Fant že utrnil luč, je spregovoril: »Si slišala, kako je Heilbutt rekel, da imava pogum?« — »Sem,« je odgovorila Ovčka, potem pa sta oba molčala. Ovčka je še dolgo razmišljala, ali imata zares pogum. Ugotovila je: česa neki bi se veselila v življenju, v tem pasjem življenju, če ne bi pričakovala Storžka? Sklenila je, da se bosta s Fantom čez čas pogovorila o tem. Mi XV. Pinneberg je v soboto opoldne prosil vodjo konfekcijskega oddelka, naj mu da prosto. Ves nemiren je že bil. »Kar pojdite,« je rekel Kropelin, *pa vso srečo!« »Lepa hvala,« je odgovoril Pinneberg. »Ne vem, ali je zdaj že tako daleč, le tako nemiren sem.« »Pojdite, pojdite, Pinneberg,« je rekel Kropelin. Tisto leto se je zgodaj napovedala pomlad. Čeprav je bilo šele sredi marca, je grmičevje že zelenelo, zrak pa je bil ves vlažen in mehak. Upam, da bo Ovčka kmalu prestala, si je mislil Pinneberg, potem pa bova večkrat hodila na sprehod. .To čakanje je že obupno. Naj pohiti, naj že vendar pride ta gospod Storžel*! Zlagoma je stopal po Calvinovi cesti, veter se je rahlo poigraval z odpetim plaščem. »Pri lepem vremenu gre vse bolje. Ko bi le že bilo tako daleč!« Na poti mu je nekdo ponudil šopek zvončkov, pa jih ni vzel, ker tega nista imela v proračunu. Prišel je na dvorišče, stopil skozi odprta vrata v garažo in tam našel mizarja, ki je nekaj brkljal po pohištvu. »No, mladi mož,« se je oglasil mizar in Fantu pomežiknil z rdeče obrobljenimi očmi, »ali ste že oče?« »Ne še,« je rekel Pinneberg, »kmalu pa bo, upam.« »To traja,« je rekel Puttbreese, ki je zaudarjal po žganju. »Ce človek takole premisli, je vse skupaj figa. Preneumno! Pomislite, mladi mož, kaj je pravzaprav to! Nič ni, samo trenutek je, ah kaj, niti trenutek ni, samo sem in tja in... ln potem? Potem imate vse življenje klado na vratu.« »Tako je,« je rekel Pinneberg, »zdaj pa moram na kosilo. Dober tek!« »Lepo je pa le bilo, kaj, mladi mož?« je še dodal mizar. »Saj nočem reči, da je bilo pri vas samo enkrat in potem nič več. Enkrat? Ah, kaj, vsi smo enaki!« Pri tem se je potrkal po prsih, Pinneberg pa se je že izgubil po lestvi na mračno podstrešje. ^ikaVazoril^9 £as°Plsn°-založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/III, telefon 20-507 - Kulturna ulica 10/11, telefon 21-887 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 - Telefon za naročnino in oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 80-KB-6-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo * VIKTOR E: GRAD DRAGO-E:ROTVIK Na poti v južnoevropske dežele — v Italijo in Francijo *— se je znani ameriški pisatelj Ernest Hemingway ustavil za nekaj dni v Parizu, kjer je povedal na tiskovni konferenci, da se bosta kasneje odpravila z ženo na lov v Afriko Lanska ZNANSTVENA ODKRITJA V letu 1955 so ugotovili, da ima največja zvezda v vsemir-ju Alfa Herkulls premer, ki je 200.000-krat večji od sončnega premera. Mimo tega so dognali astronomi z najrazličnejšimi merjenji, da ima atmosfera na Mesecu le ■ en trilijonti del gostote zemeljskega ozračja. Ognjeniki na Marsu delujejo prav tako pogosto kakor ognjeniki na zemlji, v tej zvezi pa domnevajo, da so prav ognjeniški izbruhi vzrok čudnih sivih oblakov, ki jih je pogosto opaziti na površini Marsa. Z velikimi radioteleskopi so odkrili, da 1936 nebesnih teles oddaja radijske valove, za 500 teles je znan natančni položaj. Med modrimi zvezdami v Velikem Magellanovem oblaku je več zvezd, ki so 200.000-krat bolj svetle kakor Sonce. Lani so opa- PRIČE NAGLEGA NAPREDKA ZA PRAVICO DO LOČITVE Zaradi divjih, zakonov čedalje več kriminala v Braziliji • j, • »Z vsemi silami si bom priza-1 Čeprav v Braziliji ni ločitve 1 se hoče ločiti, mora potovati iz-deval, da bo končno vendarle zakonov, se zakonci vendarle j ven dežele. Pred leti so se kan-ukinjena »nesmiselna prepoved«, lahko ločijo od mize in postelje, j didati za prekinitev zakonske zaradi katere je nastalo že mnogo če se sporazumejo, kdo bo.skrbel zveze vozili na primer v Fran- zla,« je izjavil brazilski poslanec j za otroke. »pesquitadosom« Sergio Magalaes v svojem pozivu brazilski javnosti. »Nesmiselna prepoved« se nanaša na zakon, ki v Braziliji ne dovoljuje razveze. V Braziliji se je začela pred tremi tedni močna kampanja za ukinitev te prepovedi. Tisk, številne ustanove in posamezni znani javni delavci so odločno nastopili proti predpisom, po katerih se zakonci ne morejo ločiti. Prvič so poskusili prodreti s tem predlogom že lani, pa poslanec C«r-dos ni uspel. Letošnji najmočnejši zagovornik ukinitve te prepovedi je poslanec Magalaes, ki predlaga postopno uvedbo pravice do ločitve zakonskih zvez. Najprej bi uveljavili to pravico v glavnem in v drugih večjih mestih dežele s 60 milijoni prebivalcev, šele čez čas pa po vsej Braziliji, ker bi se preprosto prebivalstvo v notranjosti sedaj zelo verjetno še upiralo tej odločitvi. »Prepričan sem, da bi s tem uredili veliko socialno vrašanje v Braziliji,« je rekel Magalaes. tako se imenujejo ločenci cijo, zadnje čase pa tudi v Mehiko in Urugvaj. Zdaj jim niti dovoljena ponovna poroka, zato j to ni več potrebno, ker je v Riu živijo v tako imenovanih »divjih zakonih«. Rešitev je sicer mogoča: kdor Kampanja proti kajenju v Franciji Na mnogih francoskih cestnih križiščih so te dni postavili prometne znake z napisi: »Konec nikotina!« Zraven stoje v policiste preoblečeni borci proti nikotinu Drobne ZANIMIVOSTI 500 ASTRONOMOV AMATERJEV Približno 500 astronomov amaterjev se je v Združenih državah prijavilo, da bi sodelovali pri opazovanjih umetnih satelitov, ki jih bodo izstrelili v geofizikalnem letu 1957/58. Za organizacijo in pravilno zaposlitev teh ljubiteljev skrbi astronomski inštitut univerze v Harwardu, ki je pozval tudi amaterske astronome z drugih krajev sveta, naj se prijavijo k temu delu. 50.000 RAČUNSKIH OPERACIJ V MINUTI V Fhiladelphiji so razstavili >elektronske možgane«, ki opravljajo računske operacije s svetlobno hitrostjo. Tako more ta računski stroj v eni sami miputi izpeljati 50.000 matematičnih operacij. 66,752.000 ZAPOSLENIH V AMERIKI f _ »je zaposlenih 66,752.' doslej rekordno število. Statistični urad meni, da je vzrok za ta porast čedalje večja zaposlenost študentov, ki si iščejo v fizičnem delu sredstva za študij. MILIJON MANJ OSEBNIH AVTOMOBILOV V avgustu je bilo v Ameriki ............... 000 ljudi. To je in ljudi še posebej opozarjajo, naj opustijo kajenje. To kampanjo je sprožilo francosko ministrstvo za zdravstvo, ker je baje Francija največji potrošnik tobaka in ker zili devet kometov. Eden med njimi je bil redek primer razcepljenega kometa, ki je imel videz dvojne zvezde. Dva kometa je bilo mogoče videti tudi s prostim očesom. BIOLOGIJA Leto 1956 se bliža koncu, pa so šele zdaj izdelali sis ^ pregled znanstvenih odkritij, ki so bila dosežena lani. lo na. ne pomeni, da o teh odkritjih še niso pisali, saj ne os ^ beno odkritje nezabeleženo. Sleherno leto zaznamujejo v stvena področja dolgo vrsto manjših in večjih dosežkov, Ki P o naglem razvoju in nenehnem napredku znanosti. vlaken. Papir iz steklenih vlak® bodo uporabljali namest ^ retnega. Iznašli so evle- jekleni deli avtomobll?Js čejo s tanko plastjo ?lul5 ■ ’[e l čimer preprečujejo rjo.i ' J ^ Merjenje hitrosti ultra zvokov, majhno število tehmc»v>. u-air™- vi;,,v. „„i.„ j_ tako »V j) ■ se žarometi bodo zunanji strani montirati še poseb- kakor je zdaj nylon. Kljub neka- morali seveda prav tako je zelo naraslo število nikotinskih , ostali ves čas prižgani, ker moti no dvigalo, tako da zdaj ysa tri terim pomanjkljivostim — med meniti v potapljače da so zastrupitev ntice haie samo atalna svpflnha nrpnplipinna :__x _____i. , ,. mP m01 I ptice baje samo stalna svetloba, prepeljejo na vrh 2000 ljudi dnevno njimi povzročata največ pregla- na dnu zaliva proučiti jvil1 mest® jj, —f5S med s t aliva proučiti ^ sq ga po legendi ustanovi* ^ sovi sinovi. Potopljeno rn^neišil, bilo nekoč eno najpomemc] trgovskih središč, med . ®,etjil> škimi premiki v prvih st qq0 našega časa pa ga je zali-10 morje. Atomska kontrolt1 vremena Ameriški učenjak J° man, ki je po poreklu ® ejjer član Komisije za atomsko ^je, gijo in znan matematik, za L 1 da bo čez nekaj let atomsko energijo ebJe‘ vreme in menjajoče se P° .1 i1 Dr. Neumari prani: >7,nan'' naglo približuje trenutku, mogoče poseči v atmosfer tlim »/«!•/> «n« f"'n r)C »Velika trojica* ameriške avtomobilske industrUe — General Motors, Ford in Crysler — je izdelala v prvih osmih mesecih letošnjega leta skoraj 4 milijone osebnih avtomobilov, medtem ko je lani dosegla ta proizvodnja številko 5 milijonov. V »General Motors« so izdelali 1 2,205.972. pri Fordu t,102.097, pri Cryslerju pa 600.462 avtomobilov. INTELIGENCA IN ATOMSKE EKSPLOZIJE Ugleden angleški psihiater je pregledal 2000 otrok, starih po dvanajst let, da bi ugotovil, kako vplivajo na njihovo inteligenco eksplozije atomskih in vodikovih bomb. Njegovi zaključki so zanimivi: ugotovil je, da postajajo otroci inteligentnejši. Po mnenju tega strokovnjaka se je inteligentnost povečate zaradi radioaktivnega stroncija, ki nastane po atomski eksploziji in je zdaj že zelo ra2širjen po atmosferi. Britansko ministrstvo za prosveto je takoj organiziralo Široko anketo in pritegnilo tudi druge strokovnjake, da bi tako preverili psihiatrove ugotovitve. Doktor Plavnlk je skrajšal vrv in jo lz-nova pritrdil. »Biserka« je bila rešena. Zdaj mora skočiti nazaj v vodo in plavati do brega. Bilo mu je, kot da se bo spustil naravnost v objem ogabne hobotnice, ko se je spet zavihtel čez rob čolna. Pregnal je zoprni občutek in se spustil v kipeče valove. Nič se ni zgodilo. Hobotnica je najbrž imela z njim že dovolj slabih izkušenj in je šla iskat drug plen. Srečno se je zravnal na plitvini in zlezel iz vode. Nevihta je ponehala prav tako nenadoma, kot je bila izbruhnila. Ko so zjutraj vstali, je bilo nebo spet jasno in kot umito. Tedaj so se lotili dela. Med obema palicama, ki so ju zasidrali ponoči, so potegnili dolgo vrvico in izmerili razdaljo. Potem so ugotovili še kote in računali. Rezultat je bil presenetljiv. »Deset milj severozahodno od tod,« je vzkliknil Danilo. »To je natančno v smeri, v katero se razteza podvodni greben.« »Menda ne bo ležalo tvoje mesto na vrhu grebena?« je na pol v šali menil Maks. »Nekje mora biti grebena konec,« je odgovoril Danilo In razgrnil zemljevid. Ko so našli izračunano mesto, je bila tam res označena enakomerna globina vode, brez običajnih križcev, ki pomenijo grebene. Globina pa je bila precejšnja: petdeset do osemdeset metrov. Sklenili so, da bodo odrinili po kosilu. Zaradi nočnega viharja je bila dopoldne voda še precej motna in vidljivost slaba. isi cz/ie m luenjajuce sc / - j ^ Dr. Neuman pravi: y7\naTlb0 b° rs« ‘1 )0m°, v— ------------re■ Uf'. ; " 0pi>' določeni pokrajini skusS" . „o-oati na vreme, se bo to ^ lju v znalo na vremenu in P°“nCmeifl' drugih pokrajinah. Te *P'e„/lSle be lahko imajo fantastične P .ji dice. Razne države bodo ' ^jšlO tesno sodelovati, da ne b° " do katastrofalnih nesreč Nova žrtev atomske bombe I v Sredi septembra je ur!/jD)i<> Hirošimi 25-lctni mizar N Mukoda kot žrtev atomske jptj. be, vržene na mesto prprf Zdravniki so ugotovili |e?c pomanjkanje belili krvnili < ,, kot posledico radioaktivne?*? ;z, čenja, ki mu je bil Mukod je postavljen leta 1945. S tem število žrtev atomske bomb® mo letos povzpelo na 14 °se L. J O D S K £ PRAVICA S SREDA 3. OKTOBRA 1956