Srurjjsfc* KNJtS.N CA
v čaju
♦Zasavski tednik« Je glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov; Uredništvo in uprava »Zasavskega tednika«, Trbovlje, Trg revolucije 28 - Telelon 30-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena Izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO« v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
m
Ste'
v. r-i
TRBOVLJE, 18. maja 19«0
Cena 10 din — Leto XIII
ZA DAN MLADOSTI PO ZASAVJU
Bogati programi prireditev
IV vsem Zasavju že skoraj mesec maj organizirajo sterilna športna tekmovanja in *kuge prireditve v počastitev Jojetnega dne predsednika Tita V dneva mladosti. Letošnja ®lttenovanja so po vseh zasav-t*c‘h občinah še bolj bogata in *taimivejša kot prejšnja lete. v Trbovljah je program ^reditev zelo pisan. Trbovlj-pionirji so v tem času de-
®^tti posebne pozornosti. Zla-

SLOVESNOST V MAUTHAUSNU Mednarodni odbor bivših Dornikov zloglasnega naci-Jttinega koncentracijskega taborišča smrti v Mauthausnu (Avstrija) je proslavil 15. ma-* jubilamo 15-Ietnico osvoboditve. Slovesnosti so se udeleže delegacije iz Avstrije, ykncije, Jugoslavije, Poljske, ^SSR. Tudi iz Slovenije se je jj^eležila proslave delegacija bivših internirancev.
„ francosko-nemSko VOJAŠKO SODELOVANJE
V	Bonnu so nadaljevali razdore med Zahodno Nemčijo
..Francijo o skupni proizvod-; ameriških raket »Hswk«' reaktivnih letal. Med dru-"hi predvidevajo, da bodo ?emški letalci dobili potrebno hobrazbo v Franciji, sočasno j1® uodo skupno projektirali ®(alo z navpičnim zletenjem.
NAŠA RAZSTAVA V MOSKVI
V	Parku kulture Gorkega v V*°skvi bodo 25. maja odprli ju8oslovansko razstavo blaga
široko potrošnjo. To je pr-jugoslovanska razstava gospodarskega značaja v Sovjet-‘kl zvezi.
JU2NOTIROLSKO
Vprašanje pred ozn?
, Avstrija bo postavila vpra-*a*'ie Južne Tirolske na dnev-red septembrskega zasedala OZN, v kolikor si seveda . alija do roka konec junija, Poteče termin priglasitev k ravnemu redu zasedanja ne J® Premislila. Avstrijski tisk *ab‘eva plebiscit.
Amerika in evropsko tržišče
gospodarski krogi - ~~ ne ogrevajo za brea-r®*ojno podporo skupnega bV^Pskcga tržišča. Tudi vlad-krogi ZDA niso enotnih mi-Klede koristi, ki jih uteg-
nje bodo nekdanji partizani in borci NOV v razgovorih pripovedovali o zaključnih akcijah naše NOV pri osvoboditvi Jugoslavije. Razen tega so Pa v programu še tečaji za spoznavanje cestno-prometnifo predpisov, tekmovanja o znanju teh predpisov, tekmovanja s skiroji radijska oddaja o Trbovljah, poleg tega pa še razstava del prireditev zelo pisan. Trbovelj-kroekov in mladih . likovnih ustvarjalcev. Najboljši pionirj i bodo obiskali avtodrom V Ljubljani, pdoniiirji sedmih razredov bodo pa slovesno sprejeti v organizacijo Ljudske mladine.
Mladinski aktivi trboveljske občine so pričeti z akcijo za gradnjo dveh otroških igrišč, ki jih bo mladina zgradila s prostovoljnim delom, nadalje pa sodelovala pri skupni akcij: za ureditev Trbovelj in tovarniških objektov in obratov. Trboveljska mladinska delovna brigada bo prikazala v posebnem taboru enodnevno brigadirsko življenje.
V vsem tem času velja posebna skrb Občinskega komiteja LMS Trbovlje vključevanju mladih tako v organizacijo Ljudske mladine kot v Zvezo
komunistov in ustanovitvi novih mladinskih aktivov v Čečah. ,komunali in pleskarstvu.
V	programu trboveljske mla_ dine je poseben poudarek še delavskemu samoupravljanju, proslavi ob 10-detndci delavskih svetov, literarnemu večeru revirskih književnikov in številnim športnim tekmovanjem.
Vrh praznovanja dneva mladosti v Trbovljah bo pa združen z veličastno parado mladosti, ki bo ob samem rojstnem dnevu predsednika Tita. Tega dne se bo več kot tri tisoč mladih Trboveljčanov zvrstilo v slavnostnem sprevodu. Parada bo prikazala v sliki, grafikonih in sami udeležbi dejavnost trboveljske mladine v društvih, krožkih, raznih organizacijah, posebno pa v delavskem in družbenem upravljanju. Parada bo zaključena s slavnostnim zborovanjem na Trgu revolucije, kjer bo izveden tudi krajši kulturni program.
V	HRASTNIKU so v počastitev dneva mladosti prirediti že vrsto športnih tekmovanj, za prihodnje dni bo pa na sporedu vrsta drugih zanimivih prireditev, ki se bodo nadaljevale še junija. Tako so imeli do sedaj že nogometni turnir, lahkoat-
štafeta mladosti skozi revirje
DANES 18. MAJA
Letošnji tek mladosti je pred nami. Danes, 18. maja, bo tekla štafeta mladosti skozi revirje in povsod ji pripravljajo lep in slovesen sprejem. 15 let je letos Titove štafete ter je letošnji tek te štafete toliko bolj pomemben, ker praznujemo 15-letnico osvoboditve, vsi delovni kolektivi po državi pa 10-letnico delavskega samoupravljanja.
Kakor vsako leto, sprejmejo tekači tudi letos štafeto v Rimskih toplicah ob 8.20 zjutraj. od koder bo štafeta tekla naprej do Zidanega mosta, kjer se ji bodo priključile še stranske štafete iz Radeč.
V Zidani most prispe štafeta ob 8,45, v Hrastnik ob 9.20 ter teče naprej. V Trbovlje bo pritekla štafeta ob 11.20, kjer
bo imela postanek 10 minut, v Zagorje pa bo prispela ob 11.50. Od tu bo šla štafeta dalje proti Izlakam do Vač, kjer jo bodo sprejeli Litijani.
Po vseh večjih krajih, skozi katere bo tekla štafeta, kot v Zidanem mostu, Hrastniku. Trbovljah, Zagorju in Vačah bodo mitingi ob sprejemu letošnje štafete mladosti. Veliko število stranskih prog bo dalo temu prazniku še večji poudarek. Samo v Trbovljah bo 10 stranskih štafet, kjer bo tudi letos potekala stranska proga z Vrh na Čebine in od tu dalje v Trbovlje.
Udeležimo se sprejema štafete mladosti v največjem številu in pričakajmo nosilce, ki nosijo pozdrave iz vse Jugoslavije našemu dragemu maršalu Titu.
letsko tekmovanje, odbojkarska
srečanja, v programu je pa še namiznoteniški tazrnir z republiškimi tekmovalci, telovadne akademije TVD Partizana Hrastnik in Radeče, tekmovanje v atletiki med osnovnimi šolami h rastni ške občine ten: mmožičn. pohod pionirjev na Gore, kjer bodo slovesno sprejeti v organizacijo Ljudske mladine.
Člani brodarskega društva v Hrastniku bodo priredili na Sa_ vi slalom in baklado, taborniki taborniški mnogoboj, taborni ogenj, propagandni tabor na Dolu z izbirnim tekmovanjem tabornikov in podobno. Hnast-niški lutkarji bodo pa s svojimi lutkami obiskali pionirje po šolah in okoliških vaseh. Ob dnevu vajencev bo v Hrastniku proslava, hkrati pa odprta razstava del vajencev, kluba mladih proizvajalcev in krožkov Ljudske tehnike. Konec šolskega leta bo tudi razstava krožkov iz osnovnih šol. V programu so nadalje še razne kulturne prireditve, med njimi neka.i priljubljenih oddaj >Pokaži. kaj znaš«, koncert pevcev Svobode I in druge kulturne prire-ditve. ki jih pripravljajo posamezna kulturna društva.
29. maja bo Pa osrednja občinska slovesnost v Hrastniku, ko se bodo v paradi zvrstili vsi delovni kolektivi, množične In družbene organizacije ter mladina hraetnlške'^občine, ki bodo podobno kot v Trbovljah prikazati svojo dejavnost in aktivnost. Parada bo istočasno tudi prikaz uspehov hrastnišlfcih delovnih ljudi ob 15-letnici osvoboditve in 10-letnici delavskega samoupravljanja.
Tudi v RADEČAH imajo na sporedu razne športne in kulturne prireditve. Fapirničarji bodo imeli izbirno tekmovanje pred odhodom na športne igre papirniču.rjev Slovenije. Razen tega bodo v Radečah tudi vsa atletska tekmovanja. Za 25. maj pa imajo mladi Radečami v načrtu zborovanja radeške mladine, kjer bo krajevni komite Ljudske mladine razdelil priznanja najboljšim mladinskim aktivom iz nadešfcega področja.
Samo kratek vpogled v kopico prireditev nam da slutiti, da bo letošnje praznovanje dneva mladih resda bolj kvaliteta© In množično in le skrom-
na zahvala našemu Titu za njegovo delo za boljši jutrišnji dan jugoslovanskih narodov,
posebno Pa naše mladine.
Program prireditev
Ob otvoritvi Delavskega doma Zagorje
OD 22. MAJA DO 1. JUNIJA 1960 DANES, 18. MAJA
SLAVNOSTI ob otvoritvi doma
22.	maja, nedelja, ob 10. uri: zborovanje pred novim
domom ter nastop združenih pevskih zborov in godb na pihala iz Zasavja;
ob 20. uri: Ivan Cankar — »Pohujšanje v dolini šentfloi janski«. Izvaja domača družina oz. dramska sekcija DPD Svobode Zagorje;
23.	maja, ponedeljek, ob 20. uri: gostovanje Opere SNG
»Seviljski brivec- — Giacomo Rossini;
24.	maja, torek, ob 20. uri: gostovanje Drame SNG
»Zvezde so večne« — Matej Bor.
KULTURNO-ZABAVNA REVIJA
25.	maja, sreda, ob 20. uri: večer zabavnih melodij in
popevk;
26.	maja, četrtek,.ob 16. uri: lutkovne igrice;
ob 20. uri: lutkovne igrice;
27.	maja, petek, ob 16. uri: zabavno popoldne za naše
naj mlaj še;
28.	maja, ob 20. uri: večer družabnih plesov;
29.	maja, nedelja, ob 20. uri: večer narodnih plesov in
domačih napevov;
30.	maja, ponedeljek, ob 20. uri: balet, harmonikarski
orkestri, vokalni ansambli, godbe na pihala;
31.	maja, torek, dopoldne in popoldne: kultumo-zabavni
filmi (1 dop., 2 pop.)
1. junija, sreda, ob 20. uri: zaključni kulturno zabavni večer.
Nastopajo kultumo-zabavne skupine Svobod in prosvetnih društev ljubljanskega okraja.
Naš Delavski dom
Zadnjič, bilo je pozno zvečer, sem za hip pogledal za oder novega Delavskega doma. Igralska družina naše »Svobode« je imela prvo vajo na še neurejenem odru. Kar med udarci kladiv, brnenjem vrtalnih svedrov... Ta je sedel na tramu, drugi na deski, tretja na majavem stolu. Gori, na galerijah odra, so stali delavci in začudeno gledali navzdol. Nekoliko čudna se jim je zdela predstava spodaj, medtem ko so igralci, kot da so povsem sami, hiteli z vajami.
Nalahno sem zaprl za seboj vrata odra in na uho so mi udarili Cankarjevi dialogi »Pohujšanje v dolini Šentflorjanskih. Zdelo se mi je, da so se igralci na odru v hipu sprijaznili z novo hišo, novim okoljem: kot znanci z dobrim
Mnogi
se
Suir1
carinske pregrade
francoska letala
m,- IZZIVAJO NAD
Tunizijskim ozemljem
tr«V zadnjem času se je že v,, i(č pripetilo, da so morali f-j^^jcl z ognjem pregnati l^coska letala, ki preletavanji	ozemlje. Prejš-
%<,teden so Tunizijci spet z . ‘feljevanjem pregnali fran-
S$akietoeta,°'	,etc,°	niul
AMERIŠKI PILOT BUZU HAVANE j« - Poslednjih treh mesecih Lej,10 uničeno na Kubi že letalo. Iz Havane poro-J® bil maja ubit pilot Matthew Ed-statj k uke’ Je skušal pri-Ij^j, olizu Havane ter odpe-m ubežnikov, ki so ho-le ' R.ube zbežati zaradi svo-((revolucionarne dejav-
vreme
^ Od 19. do 29. maja.
NtMai
vreme s pogostimi k?iUnl ,n »lasti pozneje fcjjj^no vreme.
.nsultvc ne bodo trajale dni. Dr. V. M.
OBČANOM ZAGORJA
SREDI ZASAVSKIH REVIRJEV JE ZRASEL NOV KULTURNI DOM. NI DELOVNEGA ČLOVEKA, KI NE BI Z VESELJEM IN PONOSOM POZDRAVIL OTVORITEV SVOJEGA DOMA V ZAGORJU, SAJ POMENI URESNIČENJE NAPOROV IN ZELJA VSEGA NAPREDNEGA PREBIVALSTVA, KI S SVOJIM SPECIFIČNIM, TEŽKIM DELOM DOPRINASA VELIKE ŽRTVE ZA VSESTRANSKI NAPREDEK NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE. KAR SE NI ZGODILO POD TUJIMI IN DOMAČIMI KAPITALISTI V SKORAJ 20-LETNI BORBI ZA OSNOVNE ČLOVEŠKE PRAVICE, TO JE V KRATKEM ČASU URESNIČILA IN PODESETERILA NASA SOCIALISTIČNA DRUŽBA.
KULTURA JE EDEN OD NEPOGREŠLJIVIH TEMELJEV V ŽIVLJENJU NAPREDNEGA ČLOVEŠTVA, SAJ PLEMENITI NAJVECJO VREDNOTO: ČLOVEKA. ZLASTI JE VAZNO, DA CIM SlRSE IN GLOBLJE ZAZIVI KULTURNO ŽIVLJENJE V TAKIH KRAJIH, KOT JE NAS, KAJTI ŽIVLJENJE NAŠEGA DELAVCA JE TU POGOSTO ZVEZANO S TRDIMI IN ROBATIMI DELOVNIMI POGOJI. ZATO JE KULTURNI DOM ZA ZAGORJE SE POSEBNO VELIKA PRIDOBITEV. V NJEM BO DOBIVAL NAS DELOVNI ČLOVEK VSO POMOČ PRI SISTEMATIČNEM POGLABLJANJU POZNAVANJA SVOJE STROKE Z NAJNOVEJSlMI IZSLEDKI ZNANOSTI; SEZNANJAL SE BO Z USPEHI NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA, KAKOR TUDI Z DOSEŽKI DRUŽBENEGA RAZVOJA DRUGIH DEŽEL; VRATA NAŠEGA NOVEGA DOMA BODO NA ŠIROKO ODPRTA UMETNIŠKIM STVARITVAM NAPREDNEGA DUHA; OB PROSTEM ČASU BO NAS DELOVNI ČLOVEK UŽIVAL V NJEM PRIMERNO ZABAVO IN RAZVEDRILO; VSE TO PA NAJ TEMU NAŠEMU ČLOVEKU POMAGA PREGANJATI OSTANKE ZAOSTALOSTI, UTRJUJE NAJ GA V SOCIALISTIČNI ZAVESTI IN GA USMERJA V VEDRO IN ZDRAVO ŽIVLJENJE.
Z OTVORITVIJO DOMA SPREJEMA TUDI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO, POMEMBNO NALOGO: SKRB, DA SE BO V TEM DELAVSKEM DOMU RES RAZVIJALO NAPREDNO, RAZGIBANO KULTURNO ŽIVLJENJE IN NE NAZADNJE TUDI DOLŽNOST, DA BODO ZA TO KULTURNO DEJAVNOST ZAGOTOVLJENA ZADOSTNA SREDSTVA.
DELOVNO LJUDSTVO ZAGORJA! UPORABLJAJ IN ČUVAJ SVOJ KULTURNI DOM, SVOJE OSREDNJE SHAJALIŠČE IN TORIŠČE SVOJE KULTURNE DEJAVNOSTI, SVOJEGA LEPŠEGA ŽIVLJENJA!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE OB SAVI
znancem. Potem sem premišljeval: »Glej, prvič so prišli na nov oder, v nov dom, in že jim je domač, že jih vabi in snubi, češ: tu sem, vzemite me, na voljo sem vam in vsem drugim stoterim, ki boste v naslednjih dneh prihajali v mojo notranjost bodisi ustvarjat ali poslušat, gledat!
Vesel sem bil! Zares vesel! In misli so mi poletele v prihodnje dni: v duhu, pred očmi so mi vstale trume delovnih ljudi, ki bodo prihajale vr naš Delavski dom. In dom bo sprejemal vase staro in mlado, vabeč z radodarnimi rokami. Spomnil sem se razgovora z nekaterimi starimi Svobodarji, pred dnevi. Stali so pred novo hišo, in tedaj je nekdo dejal: »Se spomniš Pavle, nazaj pred desetletja, ko smo najeli salon v Toplicah! Tedaj je nekdo nas sanjavo vprašal: Le kdaj bomo imeli lasten hram? Odgovor je obtičal nekje v grlu. Pa danes poglej! Pokazal je na nov dom in se široko nasmejal...«
Nato so starejši odšli v bližnjo gostilno na kozarec vina in obujali spomine na tiste čase, mi mlajši pa si nismo mogli kaj, da ne bi za hip vstopili v foyer doma. Glejte, ljudje, odgovor na tedanje vprašanje starih Svobodarjev! Tisto, kar je bilo pred deset-
letji nemogoče, samo sanjava misel, je danes resnica, stvarnost. Treba je bilo nekaj desetletij, predvsem pa trdih bojev delavcev, ki so jim načelovali prekaljeni komunisti, da je danes odgovor tu, pred nami, pred našimi očmi.
Naš delavski dom stoji. Hudo napak bi bilo, da bi se samo oplajali z radostnim odgovorom, da dom stoji, da je tu pred nami. Zdaj nas čakajo prav tako odgovorne, a vendar lepe naloge in dolžnosti. Ali bomo kos tem zahtevnim dolžnostim? Bomo znali ceniti večdesetletne napore delavskih prvoborcev? Ali znamo dovolj, da bomo kos dajati ljudem tisto, kar od nas pričakujejo? Odgovor je lahko samo eden: morali bomo znati, nobenih naporov nam ne bo smelo biti žal in naša največja dolžnost bo snubiti ljudi za ustvarjalno delo, da bodo vedeli, da je dom nas vseh, vseh tistih, ki jim je napredek naše družbene skupnosti pri srcu. In teh je ogromno!
Ob radostnem trenutku, tedaj ko se bodo na stežaj odprla vrata našega Delavskega doma, pa si obljubimo: varovali ga bomo in skušali v njem uresničevati geslo: naj bo ta hiša drugi dom vseh Zagorjanov!
Milan Vidic
PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL TRBOVLJE
Za uveljavljanje žena
Petkov plenum občinskega odbora SZDL v Trbovljah je nadaljeval z obravnavo začrtanih nalog ob praznovanju mednarodnega praznika žena, 8. marca. Razpravljali so o nekaterih vprašanjih v zvezi z razbremenitvijo družine ter vključevanje in uveljavljanje žena v proizvodnji in družbenem življenju. Uvodni referat je imel predsednik občinskega odbora Socialistične zveze tov. Slavko Borštnar. Osnovna misel uvodnih besed je izhajala iz načel, poenostavljenih v Programu ZKJ v poglavju, ki govori o socialni politiki in o uveljavljanju žena v družbenem življenju. Uvodoma je bilo tudi poudarjeno, da komisija za delo med ženami do nedavnega ni obstajala oziroma ni delovala ter je pred nekaj meseci pričela z delom in analizirala nekatera vprašanja na področju teme razprave. Samo nekateri Dodatki govore o tem, da je bilo bore mašo napravljenega za uvelja-
vitev žena na odgovornih mestih v raznih organih v komuni. V SZDL ter volivk v komuni je 50 odstotkov žena, v občinskem odboru Socialistične zveze pa od 35 članov 4 žene, v zboru proizvajalcev je od 35 člano- dvoje žena, v svetih ObLO Trbovlje od 210 članov 43 žena, v komisijah občinskega ljudskega odbora pa od 51 članov 2 ženski.
Osnovni cilj, ki ga je treba imeti pred očmi, je ustvariti vse pogoje za -“konomsko osamosvojitev žene ter za »poredno razbremenitev dn^žine, v okviru stanovanjskih skupnosti ustanoviti servise, obrate družbene prehrane, otroške vrtce oz. otroške varstvene ustanove, ki naj bi pričele poslovati že v jeseni.
Predlagani zaključki bodo stalna naloga ne le Socialistične zveze, marveč tudi skrb sipdikalnil- organizacij ter organov družbenega in delavskega upravljanja v komu-
(Nadaljevanje na 2, strani)
S SEJE OBEH ZBOROV ObLO HRASTNIK
Koordinacija je potrebna 1 Za boljše sodelovanje
• - 1	{n nSIAffi načonr'1 liclo ilfi a trcok nrnklA  cl-inmron olm Cm Sa J—.I • _
Na četrtkovi seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Hrastnik so odbOrrtiki sprejeli več pomembnih odlokov in poslušali poročili sveta za industrijo in obrt in sveta za komunaine zadeve.
Svet za industrijo in obrt je na svojih sejah obravnava) predvsem razne tekoče probleme gospodarskih organizacij v občini, med njimi največ o Splošnem čevljarstvu, ki je zaradi nizke oroduktivnost: in malega števila zaposlenih zašlo v finančne težave in imelo v prvem polletju že 160.009 din izgube. Delo v tem podjetju je svet proučil s posebno komisijo. Skupno s svetom za komunalne zadeve )e svet za industrijo obravnaval ureditev komunalne službe n področju občifie. Komunalno gospodarstvo se je namreč razširilo in ni m ' - več poslovati v skladu z zakonitimi predpisi. Tudi obrtna dejavnost Komunalnega gospodarstva se je močno razmahnila in zato sta oba sveta predlagala, da se obrtna dejavnost loči od komunalne dejavnosti in ustanovi obrtno podjetje »Združene obrtne delavnice-ki je že začelo s poslovanjem. Svet je nadalje razpravljal tudi o vprašanju avtoprčvožrti-štva v Wrast!iiku in Radečah. Edino v hrastniški občini opravljajo prevozhiške usluge predvsem privatni avtbprevoz-ndki in zato je svet ža industrije in dbrt bil mnenja, nhi bi se to v tem letu ustanovilo novo Avtoprevozn i štvo. Glede tega je svet imel že nekaj sestankov s privatnimi avtoprevozniki.
Kot drugje, je šušmarstvo tudi v hrastniški občini še vedno nerešeno vprašanje. Svet je v tem pogledu že storil nekaj ukrepov, vendar bo moril v prihodnje, kakor tudi sam Občinski ljudski odbor, posvetiti temu vprašanju vso pozornost.
Svet za komunalne zadev*-ni imel za svOiA delo nekega določenega pčrspekti vnea-plana in zato njegovo delo rr potekalo po določenem r-\iu, temveč se je nanašalo na reševanje tekočih vprašanj i? komunalnega področja. Da b; še vsa razpoložljiva sredstva za stanovanjsko gradnjo uporabila nadvse smotrno, je svet predlagal obema zboroma r'hLO Hrastnik predlog odloka o usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš in o uporab’ družbenih sredstev za njihovo gradnjo. Oba odloka je občinski ljudski odbor sprejel in notrdil.
Delo obeh svetov je bilo glede na večkratno slabo udelež-
bo dokaj uspešno. Člani svetov so na seji poudarili, da je v prihodnje potrebna večja povezava med samimi sveti, gospodarskimi organizacijami in občinskim ljudskim odborom, kar sta doslej svet za industrijo in obrt in svet za komunalno dejavnost in stanovanjsko izgradnjo večkrat občutila pri svojem delu. Sveti so doslej bili ravno zaradi slabe povezave obravnavali izključno zadeve v zvezi z raznimi zakoni, predpisi in odloki, medtem ko zaradi slabe povezave niso mogli reševati vprašanj v gospodarskih organizacijah,- To je posebno občutil svet za industrijo, katerega gospodarske organizacije niso obveščale o poteku rekonstrukcij in investicij in je svet bil obveščen o tem ie posredno preko članov, ki so biii iz teh podjetij. Torei je v prihodnje nujna večja koordinacija. ki bo nedvomno vplivala na boljše in doslednejše dčlo svetov.
- pb -

Volitve delavskih svetov in nagrajevanje v ospredju
Na 1. seji plenuma ObSS Trbovlje so izvršili konstituiranje odbora, pri čemer »o izvdiili 11-člansko predsedstvo in 5-č lansko tajništvo občinskega sindikalnega sveta.
Da bi ObSS uspe! obvladati obširni naloge, ki stoje prčd njim v okviru komuni, ji bilč "stahovljeno tudi 9 stalnih kb mišij, in sicčr: za organizaclj-siko-politična, gospodarska in tarifna vprašanja, za delavsko
PROSLAVA V OKVIRU TEDNA JUGOSLOVANSKEGA RDEČEGA KRIZA
Priznanje natboljšim sodelavcem
V	Trbovljah je bila v soboto slavnostna akademija v okviru tedna Jugoslovanskega Rdečega križa, ki so jo skup* no organizirali občinski odbori Rdečega križa Trbovlje, Hrastnik in Zagorje.
Slavnostni govor je imela predsednica občinskega odbora RK Trbovlje dr. Vladimir* Južhičsva. ki je poudarila, da sovpada teden RK Jugoslavije s praznovanjem mednarodnega dneva Rdečega križa.
Navedla je tudi nekatere uspehe v dejavnosti naših posameznih občinskih odborov RK. Poseben poudarek je pa dala pomenu prostovoljne krvodajalske akcije, v kateri j« samo v občini Trbovlje 1. 1953 dalo kri 1.122 prostovoljcev. Fluorografska akcija je dosegla lepe uspehe tako 1. 1953 kot v l. 1959, ko se je odzvalo pregledu 98 odstotkov vseh poklicanih. V letu 1956 je bil v Trbovljah organiziran pregled vseh deklet in žena, starih nad 25 let, v zvezi s rakastimi obolenji, v prvem delu te akcije je bilo 17 predavanj, ki jih je poslušale 5.500 deklet in žena. Pregledano je pa bilo 5.343 deklet in žena V obdobju zadnjih let je bila vrsta tečajev za žensko vaško mladino, tečajev za nudenje prve pomoči po tovarnah in na vasi ter za podmladkarje osemletk. V letu 1959 je bilo 8 tečajev za nego bolnikov v družini ipd.
V	zahvalo in priznanje za aktivno sodelovanje so bila podeljena -Priznanja za zavzemanje v delu RK- aktivi-
stom RK vseh trOh zasavskih občin. V Trbovljah je bilo Odlikovanih s srebrno oz. bronasto značko JRK devet, med katerimi sta srebrno značko prejela dr. Virgil Krasnik, direktor Splošne bolnišnice v Trbovljah, ter dr. Irena Ivan-čičeva, upravnica Zdravstvenega doma v Trbovljah. — Zagorju je bilo podeljeno pet značk, med katerimi je dobil srebrno značko tovariš den-tišt Bren. — Za občino Hrastnik so bile podeljene 3 značke, za Radeče pa prav tako tri. Med obli kovanci je bil tudi dr. Karel Matko iz Radeč.
Med odlikovanci v vseh treh zasavskih občinah je kar 8 žena od 29 odlikovancev .
Razen tega so bila tudi podeljena priznanja posameznim ali skupinskim organizatorjem krvodajalskih akcij. Priznanje sta dobila občinska sindikalna sveta Trbovlje in Zagorje ter nekatere sindikalne podružnice gospodarskih organizacij: Strojno mizarstvo Trbovlje, SGP -Zasavje- Trbovlje, Strojna tovarna Trbovlje. Med posamezniki sta pa dva tovariša iz Zagorja, in sicer Oroslav Šifer ter pokojni Davorin Kovač — v občini Hrastnik pa kar 4 posamezniki.
Proslavo je poživil tudi nastop mladinskega pevskega zbora osnovne šole v Trbovljah II s 110 pevci, ki »o zapeli: -Kje je zdaj naš očka«, -Kralj Matjaž« in -Pesem bratstva in enotnosti« ter nastop recitacijskega zbora te šole.	t.
samoupnavljamje, za oddih, zs delavske športne igre, za obrt in komunalna vprašanja, za vprašanja zaposlene ženč, za pošolekn izobraževanje im kulturno udejstvovanje ter za vprašanja socialne politike in delovnih odnosov. V te komisije je vključeno 70 sindikalnih delavcev iz vrst plenuma Obss oziroma iz vrst sindikalnih podružnic.
Poseben poudarek to dali na plenumu nadaljnji izpopolnitvi sistema nagrajevanja, katerega vprašanju je bil dan poseben pomen že na samem občnem zboru. V zadevi je plenum imenoval 5-članeko komisijo, ki naj bi analizirala sistem nagrajevanja v občini ter to razčlembo posredovala razširjeni seji plenuma konec meseca maja ali v začetku junija.
Trenutno važna naloga So pa volitve novih delavskih svetov in upravnih odborov v gospo danskih organizacijah, ki so v teku in bodo končane konec meseca maja.
Smoter in naloga našega lista je, da o vseh problemih družbenega in političnega dogajanja v revirjih obvešča svoje bralce.
Na zadnji seji Izdajateljskega sveta -Zasavskega tednika«, ki je bila sklicana na pobudo Okrajnega odbora SZDL Ljubljana, so med drugim obravnavali tudi sodelovanje med posameznimi občinami in o pomoči naščmu listu z nasveti in konkretnim sodelovanjem. Na seji so sklenili, da se vsak mesec po enkrat člani uredništva, predsedniki občinskih odborov SZDL ter sekretarji občinskih komitejev ZK, nadalje predsednik obč»-ne, na katere področju bo sklican posvet.
Prvo tako posvetovanje je bilo v sredo. 11. maja. v Zagorju. Tovariš Rudi Bregar, sekretar občinskega komiteja ZK Zagorje, je ob tej priliki naniza] nekaj misli in nalog, med njimi trenutno najvažnejšo, namreč otvoritev novega Delavskega doma v Zagorju, ki bo ena izmed največjih manifestacij v revirjih ter povezana hkrati s praznovanjem 15. obletnice osvoboditve. Kulturno-zabavna revija, ki so jo pripravili za to slavnostno priliko, bo vse od 22. maja do 1. junija združila na novem odru Delavskega doma v Zagorju kulturne skupine in ansamble okraja Ljubilana. — Druga posebno važna naloga, n kateri naj bi bili naši delovn’ ljudie seznanjeni po tisku, ie nedvomno potreba realizacii-začrtanih družbeivb planov v zasavskih o^čmab Zelo važno b» nadalje več pisati o naših delovn!h kolektivih in o niihovih naporih za izvršitev planskih nalog. Na področju zagorske občine posvečajo vso skrb razvoju oodietia -VARNOST«, ki predstavlja ob Rudniku Zagorce najvažnejši objekt sa bodoči gospodarski razvoj »»enrske občine. Na razvoj« rosnoAarcko-a podjetja -Varnost- so zainteresirane števiip« gosnodaj^ke orga-nizacii- širom po naši domovini. Z osvojitvijo licenc belgijskih podjetij se bo podjetje -Varnost- v Zagorju SJrobo -aTPiahnilo ter razširilo svojo d»iavpost.
Predsednik občine Zagorje tov. Rado Taufer je med drugim opozoril na potrebo obogatitve vsebine »Zasavskega tednika« s tem, da odgovorni tovariši in organi iz nolitičnih. občinskih in gospodarskih vodstev sodelu-ičjo Pri listu ter n določenih problemih tudi sami pišejo. Nadalje je tovariš Taufar poudaril važnost rednega izvrševanja ter kontrolo izpolnjevanja naših družbenih planov. Tako bo v zagorski občini zbor proizvajalcev vsak mesec snroti ocenjeval izvajanje družbenega plana in onozarial na vsakokratne probleme v zvezi z izvrševanjem te naloge ter se ukvarjal z rešitvijo teh • prašant. Zelo važno nodročie dela b« tudi kar velja za vse zasavske občine, politika združevanja sredstev gospoda i-skih sredstev in zaposlitev delovnih sil.
ZASAVSKA CESTA SE ŽE GRADI
Predsednik SZDL Litiia. ki se je tudi udeležil tega Prvega posveta, je naglasil potrebo sodelovanja z litijsko občino. Vse štiri občine v Zasavju. Hrastnik. Trbovlje, Zagorje in Litija imajo mnogo skupnih interesov ter jih bo na drugi strani še bolj povezala gradnia in končna dograditev Zasavske ceste, o čemer ho moral -Zasavski tednik« več pisati nrav tako tudi o gradnji začrtanih hidroelektrarn na Savi, od Litije do Brežic. Trenutno je na področju občine Litijp nosebpo važno vprašanje šolstva ter gradnja osemletke v Šmartnem nri Litiji, kier so sedaj prisiljeni, da uvedejo še četrto i—'-no šolskega nouka V načrtu je gradnja osemletke v Šmartnem ter bodo k izvršitvi tega nujnega nrojekta pritegnili vse. Komunalna ureditev Litije, delovanje
stanovanjskih skupnosti in še vrsta drugih nalog je, o čemer bo treba pisati v -Zasavskem tedniku«, kj je na področju litijske občine precej razširjen.
POPIS KMETIJSKIH GOSPODARSTVEV
— Važna naloga, kateri smo v hrastniški občini posvetili vso pozornost, je popis kmetijskih gospodarstev - je dejal predsednik SZDL občine Hrastnik, tov. Franc Grešak. Razen te naloge, je imenovani poudaril, da s sklicanjem pokongresnih krajevnih konferenc seznanimo vse člane Socialistične zveze s sklepi V. kongresa SZDL Jugoslavije ter s statutoma in vsem ostalim. — Druga važna naloga je po mnenju tov. Grešaka, da naš list posveti več prostora proslavam Pravnika mladosti. Nadalje je ta tovariš dejal: — Izgradnja ceste skozi hrastniške dolino je za naš kraj naloga številka 1. Lotili smo se resno te naloge — je rekel tovariš Grešak — pisati o napredku te gradnje in težavah, ki se z nit pojavljajo, je tudi ena izmed nalog -Zasavskega tednika«.
ŠIRŠA POLITIČNA AKCIJA
— Nadvse važno je, da list -Zasavski tednik« zasleduje in spremlja vprašanje sistema nagrajevanja po kolektivih — je dejal sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje, tov. Janez Železnik. V Trbovljah bomo izvedli širšr politično akcijo o tem vprašanju — je poudaril tovariš Železnik — in to preko naših sindikalnih organizacij. Nadalje se pripravlja temeljita analiza dela orga-vanja po kolektivih po učinku dela. — V Trbovljah so v tem pogledu razni sistemi. Vse to bomo pregledali, je dejal tovariš Železnik, ter napravili ustrezne zaključke. ki jih bomo vskladili z zaključki V. kongresa SZDL Jugoslavije, tako da bomo za cele Trbovlje uredili enotno delitev dohodka naših gospodarskih organizacij. Nadalje se pripravlja temeljita analiza dela organov ljudske oblasti, dela zbora proizvajalcev, zborov volivcev, svetov pri občinskem ljudskem odboru ter tndi analiza dela v drugih organih družbenega upravljanja. Program za Praznik mladosti se bo razvijal pod geslom-
MLADINA V DELAVSKEM IN DRUŽBENEM UPRAVLJANJU.
Glede stanovanjskih skupnosti je dejal tovariš Železnik naslednje::
— Stanovanjskim skupnostim, ki sta v Trbovljah sedaj dve, se bo priključila še tretja. V kratkem bodo formirali v Trbovljah več servisov, tako na primer servis za mizarska dela, kleparska dela. zidarska dela, ključavničarska dela, električna dela, nadalje je predvideno izboljšanje servisa pralnice in kemične čistilnice. — Nadaljnja zelo važna naloga za bodoče je v Trbovljah po mnenju tovariša Železnika načrt o reorganizaciji otroških vrtcev ter bodo te ustanove v bodoče poslovale kot otroške varstvene ustanove. — Tudi razvoju turizma se posveča v Trbovljah velika pozornost, kjer se bo ustanovil Turistični biro, nadalje je predvidena prihodnje leto gradnja turističnega objekta na Kleku — druga takšna turistična točka naj bi bila na Podme ji.
Prvi posvet Izdajateljskega sveta našega lista je prinesel dobre zaključke za nadaljnje delo lokalnega časnika -Zasavski tednik«, na drugi strani je pa pokazal, da se naši politični in oblastveni forumi zavedajo važnosti izhajanja tega lista za naše Zasavje in da ni vseeno, kakšna je njegova vsebina. Obljubili so listu vso pomoč ter sodelovanje, ki se bo v večji meri razširilo tudi na litijsko občino. STANE ŠUŠTAR

Za uveljavljanje žena
Na kratko po domovini
(Nadaljevanje t strani)
ni in v samih gospodarskih organizacijah .
Tako se nalaga občinskemu odboru ter komisiji za delo med ženami, da izdelata konkreten program dela za to leto — s poredno pa naj bi se izdelal 5-letni perspektivni program, ki naj bi bil sestavni del družbenega perspektivnega plana občine.
ObSS ter sindikalnim po-
družnicam se pa nalaga skrb za strokovno in politično izobraževanje zaposlenih žena kakor tudi Delavski univerzi, ki naj to dejavnost razširi tudi na žene. Tudi stanovanjske skupnosti naj bi do septembra 1969 izdelale program dela na področju razbremenitve družine. Nadalje naj bi se uredila vsa družbeno-ekonomska vprašanja za razbremenitev žena. Svet za delo in odsek za delo
Kako planirati izobrazbo v podjetju
Delavska univerza v Trbovljah je pripravila za potrebe gospodarskih organizacij v komuni zelo pomemben seminar, k! bo obravnavala vprašanje, kako planirati in programirati izobrazbo v podjetju.
Seminar bo nepreklicno 20. maja t. 1. Vsekakor je iniciativa Delavske uruverae pohvalna, kajti pravilno planiranje in programiranje izobrazbe v podjetju je velike važnoatl za nadaljnjo strokovno in družbe-rvo-ekonomsko rast proizvajal-ca-upravljavoa.
Seminar bo obsegal: perspektivno in vsebinsko Izobraževanje ter politilko podjetja' na tem
področju. Vsebinska plat bo pa tudi nakazala, kakšno znanje mora imeti delavec — splošno, druibeno-ekonomsko, strokov.
no-praktično in teoretično izobrazbo.
Sodeč po osnutku programa seminarja bo le-ta dal podjetju osnovne misli, kako planirati in programirati izobrazbo Vzporedno pa kaže, da se Delavska univerza v Trbovljah loteva organizacije seminarja v ta-kl obliki in vsebini, da bo uresničila težnje vodilnih tovarišev v komuni, da it čimveč izobraževanja kadrov v okviru same občine, manj pa da se lih pošilja venkaj.

PO SVETO
naj bi izdelala posebno analizo o zaposlovanju in skrbi za zaposleno ženo ter formirala komisijo, ki naj bi proučila vsa delovna mesta, na katerih je možno zaposliti žene, ne samo glede kvalifikacije, marveč glede na delovno mesto kot tako. Poskrbeti bo treba za uk mladih deklet. V podjetjih naj bi se formirali kadrovsko-socialni sektorji, ki naj bi še posebej skrbeli za probleme žena.
Tudi Gospodinjski center bo moral odigrati svojo vzgojno-izobraževalno vlogo, zaradi tega se postavlja v ospredje kadrovska okrepitev tega centra.
Vso problematiko, nakazano na plenumu, naj bi obravnavala oba zbora ObLO ter delavski sveti gospodarskih organizacij.
Navedene naloge torej zahtevajo vsestransko stalno akcijo, v katero naj se vključijo tudi najodgovornejši tovariši v komuni in podjetjih. Vendar mora postati glas žena bolj samozavesten, odločen, kajti le takrat bo mo«-> v polni meri uveljaviti zastavljene naloge za vsestransko afirmacijo žena v družbenem življenju.	t.

-Vrh« se je začel; toda ni še povsem jasno, ali že lahko rečemo, da so Rusi odgovorili na nesrečno ameriško letalo z vesoljsko ladjo, ki <o jo poslali v vsemirje. opremljeno, kot da bi bil v njej človek, ali pa, da bo incident z letalom odločilno pokvaril vzdušje na konferenci.
Na sam večer pred srečanjem šefov štirih vellkib držav se je barometer optimizma nekoliko dvignil: Hruščev, ki je prvi prišel v Pariz — ker da mu je francoska prestolnica strašansko všeč — je na letališču Orly prebral pozdravni govor, v katerem je imel zapisano, da bo sovjetska vlada storila vse za uspeh konference. Kot dobro znamenje Štejejo tudi to, da ni direktno omenil tistih, ki so odgovorni za incident c letalom, izpustil pa je tudi berlinsko vprašanje, s čimer seveda ni rečeno, da o njem ne bodo razpravljali. V«e to je povečalo optimizem pariških opazovalcev.
Tudi Eisenhower je vlil novih upov s svojo Izjavo: ameriška vlada, da bo storila vse, kar ji dovoljujeta varnost In čast ZDA, za to, da bi konferenca uspela. Združene države so pripravljene priti Sovjetski zvezi na pol poti v vsakem poštenem prizadevanju za utrditev miru. Razen tega je predsednik ZDA povedal, da se je po kratki odsotnosti pripravljen takoj vrniti v Pariz, s čimer je deloma, a ne popolnoma, popravil slab
VRH
vt(s, ki ga je naredila njegova poprejšnja izjava, da ima za Pariz samo en teden časa.
Tako se je začel sestanek, na katerega so se tako dolgo in potrpežljivo pripravljali, v nekoliko boljšem vzdušju, kot je bilo spričo incidenta pričakovati.
V Parizu je tudi dr. Adenauer s štabom svojih svetovalcev. Zahodni Nemci se seveda sestanka na -vrhu« ne bodo udeležili, toda njihova prisotnost neprijetno spominja na nekoga, ki bo skušal že tako ne preveč ljubeznivo ozračje med štirimi partnerji še bolj nasršiti.
Opozoriti je treba še na majhno spremembo v sovjetskem stališču: medtem ko je premier Hruščev v pismu britanskemu predsedniku Mac-millanu sporočil, da se ogreva za tajne razgovore, t. j., da bodo popolnoma odkriti, ker javnost za njih vsebino ne bo zvedela in torej ne bodo mogli biti izkoriščeni v propagandne svrhe, Je sovjetska delegacija, v kateri je tudi obrambni minister Malinovskl, mnenja, da mora biti javnost, če to smatra eden od udeležencev za potrebno in koristno, o razgovorih obveščena. T« seveda na
široko odpira možnosti za propagandno izkoriščanje razgovorov, ki bi morali biti v prvi vrsti delavni.
Kaj bo pravzaprav na dnevnem redu? Uradni dnevni red ostane tudi po incidentu z ameriškim letalom neizpremenjen: razorožitev, Nemčija, Berlin. Tudi nobena Izmed štirih strank, ki se razgovorov udeležujejo, po incidentu In po vsem, kar mu je sledilo, ni Izprerneplln svojih stališč: Rusi so le v precej bolj visokem tonu povedali tisto, kar je bilo glede teh vprašanj znano že poprej, svoje Izjave pa podkrepili s pohvalami na račun svoje raketne oborožitve.
Kaj je realistično pričakovati od sestanka na -vrhu«. Ze samo dejstvo, da so se šefi štirih velesil sestali. 1» s tem pokazali voljo, da se o spornih problemih pogovarjajo, je boljše kot ostre propagandne izjave v obeh smereh.
Zmotna je težnja (ki služi potem za Izgovor), da bi od vrhunskega sestanka dosegli vse ali pa nič. Vsakomur Je jasno, da vseh problemov, ki so na dnevnem redu, ni mogoče rešiti z enim sestankom; prav tako je razumljivo, da tudi nobenega od pro-
blemov, ki so na dnevnem redu, ni mogoče definitivno in do dna rešiti. Pariz ne more prinesti dokončne rešitve za razorožitev, t. J. nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi Hruščev po povratku v Moskvo lahko dejal: sprejeli so moj načrt za popolno razorožitev, pa četudi Je ta načrt še tako lep in idealen. Prav tako ni mogoče ml-litl, da bo v Parizu dokončno rešeno berlinsko vprašanje. In usodna zmota bi bila, če bi si katerikoli od udeležencev konference delal utvare, da je mogoče karkoli doseči s pozicij sile, tako, da bi nekdo -kapituliral« pred stališči drugega. Pri današnjem stanju v svetu — in sta-nje ter razmerje sil se kljub sput-nikom In vesoljski ladji ni odločilno spremenila — je možno samo sporazumevanje In medsebojno popuščanje.
Kajti nič na svetu se še ni zgodilo, kar bi spremenilo pred nekaj leti dognano ugotovitev: razen koeksistence in atomske vojne, ki pomeni uničenje vsega človeštva tretjega izhoda ni. Vsako iskanje tretjega izhoda, ki ga ni, bi pripeljalo do katastrofalnih teorij, kot so n. pr. kitajske, ki pravijo, »da bi na pogorišču atomske vojne vznikla tisočkrat boljša kultura kot je naša«. Ce bo -vrh« samo potrdil vsa tista spoznanja, do katerih so se dokopali državniki v zadnjih letih, bo to nedvomno uspeh, ki mu ne bo mogoče odrekati vrednosti.
KOCA POPOVIČ V SKUPŠČINSKEM ODBORU ZA ZUNANJE ZADEVE
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je pretekli petek poročal v skupščinskem odboru za zunanje zadeve o svoji nedavni poti po azijskih državah in ZAR. Poudaril je, da je usmeritev tudi na začetne in delne sporazume tisto, kar lahko realno pričakujemo. Poročal je o svojem obisku v Afganistanu, 'Pakistanu, Indiji in Združeni arabski republiki.
1
2
SKUPŠČINA STALNE KONFERENCE MEST
Letne skupščine konference mest ki je bil* prejšnji teden v Banjaluki, se je udeležilo 5»' delegatov iz 163 mest. Skupščini je nadalje prisostvovalo veliko odposlancev iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in Grčij6, kakor tudi podpredsednik ZIS Edvard Kardelj ter članica ZIS Lidija Sentjurčeva. Najbolj p®" reči problemi mestnih komun so zazidave mes* in servisi. O tem so govorili referati, prav tafcfl so pa obravnavali to vprašanje v razpravi.
V. JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE IGRE
k V Novem Sadu so se pričele v soboto, 14. ma-ja, pete jugoslovanske gledališke igre. Na letoš-njem Sterijinem pozorju nastopajo gledališča iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Trsta, Maribora m Novega Sada. Ta tradicionalni gledališki festival bo trajal 15 dni ter bodo gledališke družine prikazale 9 sodobnih domačih odrskih del.
3
4
-LADO- V JUŽNI AMERIKI
Hrvatski ansambel narodnih plesov in p« -Lado« bo konec tega meseca odpotoval na v mesečno turnejo v države Latinske Amer! Gostoval bo v Argentini, Braziliji, Urugvaju Čilu, kjer se bo vključil v program počasti 150-letnice osvoboditve dežele. Gostoval bo tudi v Venezueli in Kubi, kjer bodo ob gosto nju te skupine priredili teden Jugoslovan kulture.
SPREMENJENE CENE MESA
Zaradi vedno večjega pomanjkanja mesa oziroma goveje živine na tržiščih dogovorjene cene pri odkupu ne veljajo več ter je potrebno plačevati tudi višje cene. Pri tem pa zahajajo mesarska podjetja v vedno večje težave. Vse to je narekovalo spremembo do sedaj veljavnih ma-oprodajnih cen. Svet za tržišče pri OLO Ljub-ijana le o tem razpravljal prejšnji teden ter odobril nove cer\p za goveje in svinjsko meso. — Nove cene za govedino so: za zadnje delo 480 din.
aaiPxn?njC ^e*e ^ °*in- Za svinjsko meso so pa določili ceno: za karč 420 din, za stegno, pleče
8 flarnom 380 din ter za karč s slanino 300 din. - Te cene veljajo od 15. maja dalje. Mesno podjetje -Meso« v Trbovljah je pa sklenilo da ostanejo cene mesa do nadaljnjega enake kot doslej.
5
6
FESTIVAL DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V ČRNI GORI
,v Črni gori bo v dneh 25. in 26. maja pokroviteljstvom predsednika skupščine &. gore Blaža Jovanoviča v Titogradu prvi val družbenih organizacij Črne gore. Vsako * , bodo festival prirejali v počastitev dneva h1 dosti.
PRVI JUGOSLOVANSKI RADIOAKTIVNI IZOTOPI
Prn,T„ t!<tUtU Borisn Kidriča v Vinči pri Bco-gradu bodo prve dni meseca julija proizvedli Pve jugoslovanske radioaktivne Izotope. Izotopi oooo že letos začeli odplačevati sredstva, ki smo Jih več let vlagali v razvoj jederske energij«.
7
V NEDELJO OTVORITEV NOVEGA KULTURNEGA SREDIŠČA V ZAGORJU
ODPRLA SE BODO VRATA
Zagorskim rudarjem!
v dobi razvijajočega se kapitalizma so zagorski rudarji povezovali boj za osnem* gospodarske in politične pravice z bojem za kulturne vrednote. Neizprosen je bil ta boj. Skraino težki delovni pogoji, nečloveško Izmozgavanje In teror naj bi v delavcu nblll vesele in voljo ter mu vzeli čas za izobraževanje in plemenitenje duha. Kapitalistični oblastniki so vedeli, da se lahko le razgledan delovni človek zavestno in uspešno bori za osvoboditev dela in človeka. Toda tega se je še vse globlje zavedal delavski razred.
Z ustanovitvijo Komunistične partije Jugoslavije se je organiziran boj za kulturne dobrine vsebinsko poglobil in dobival vedno širši razmah. Ni naključje, da se je kulturna dejavnost tako razrastla prav v revirjih; Komunistična partija je bila tu močan vzvod vsemu življenju. V improviziranih barakah, v zasilno preurejenih hlevih ali kar na Prostem so se shajali delavci, žejni kulture. Vzgajali so se in izobraževali za zgodovinske naloge, ki so bile pred njimi. Nič ni moglo zavreti delavskih vrst na pohodu. Krogle In taborišča so redčila prve vrste, padali so borci, toda na njihova mesta so stopali vedno novi, nič manj požrtvovalni in vztrajni branilci svobodnega duha.
Narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija sta našega človeka le še utrdili v prepričanju. da je boj za kulturo sestavni del boja za osvoboditev delavskega razreda. Zmaga nad fašistično ln kapitalistično temo je to potrdila. V svobodi so se nesluteno sprostile kulturne sposobnosti zavestnih proizvajalcev.
Brž ko so bili dani osnovni pogoji, so zagorski rudarji sklenili postaviti kulturni hram, ki nai bo dostojen glasnik borbenih tradicij in zgodovinskega poslanstva delavskega razreda. Ob velikih potrebah in ob skromnih sredstvih našim rudarjem ni bilo žal ogromnih naporov, ki jih je terjala gradnja njihovega doma. Marsikaj nujnega je stalo Pred njimi kot žalostna ostalina kapitalističnega jarma, toda velik del sredstev, pridobljenih s težkim delom, so dajali za dograditev svojega doma. Rudniški organi delavske samouprave so vedno s polnim razumevanjem in z zavestjo odgovornosti reševali vprašanja pri uresničevanju tega velikega načrta.
Danes delavski dom v Zagorju stoji in bo še poznim rodovom pričal, da so svobodni Proizvajalci v svobodni domovini ostali zvesti borbenim tradicijam svojih prednikov, ki so v mnogo težjih pogojih postavljali temelje veliki stavbi kulture in napredka, na katerih danes gradimo socialistično družbo.
DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE OB SAVI
Gradnja delavskega doma
Delavski dom stoji. Njegova vrata so dprta na stežaj, odprta vsem tistim, ki so ripravljeni stopiti v soj odrskih reflektor-6v in posredovati vse oblike ljudsko-pro-vetne dejavnosti Zagorjanom ter okoli-anom. na stežaj so odprta vsem delovnim nnožicam, ki si žele po napornem ustvar-alnem dnevu oplemenititi in razvedriti Kiha, da se jutri še laže spoprimejo z no-imi nalogami. Odprta so vrata, in reflek-orji sipljejo bogate pramene luči; to pot e ti prameni ne prebijajo težavno skozi etno, razlivajo se v silnem potoku in prodajo v srce slehernega Zagorjana, ki mu e bil Dom že v stari Jugoslaviji revolucijama težnja, v novi Jugoslaviji pa nenehna skrb, ali bo zrasel, kdaj bo zrasel, kako x> povezan z ljudmi in ljudje z njim. Zdaj hogočno stoji na najlepšem prostoru v Zalarju, sredi zelenja, v upravnem, polltič-
pomanjkanje prostorov. V bivšem Prosvetnem domu je dobila prostore Glasbena šola, Sokolski dom je pa prevzel TVD Partizan; ta je imel v domu ves čaš predvsem telovadbo ter so vsa ostala društva v prostorih tega doma le gostovala. Seveda prosvetno življenje v takih, dokaj težavnih okoliščinah ni moglo nikoli prav zaživeti. Prostor za vaje v tem domu kaj prida ni bilo. Igralci so se večer za večerom zbirali v »drvarnici«, kakor so dejali garderobi za odrom; pozimi je bilo tu mrzlo, če so sii pa zakurili, je bilo tako zakajeno, da se skoraj delati ni dalo. Vleklo je pa skozi vse špranje, tako da so že same vaje zahtevale od sodelujočih veliko mero požrtvovalnosti in samozatajevanja. Vrh vsega so pa telovadci istočasno v dvorani tudi telovadili in je že škripanje odskočne deske povzročalo zares pravi izpit za živce in za
?:	■	* ■::: ii.L'' :'
$
•Oj
§ i
>	- tt > ■■	<	< ^	* ju-' "
~	~	^ ~V\I •>,.
7 \

m
*




m
...iv
-
yy-yj' 3gf|
mmmmmmumimmm
PRVA DELA PRI GRADNJI DELAVSKEGA DOMA
in gospodarskem središču, ki postaja
še kulturno središče. Stoji rodovom v tlokaz, kaj vse zmore delavska trdna volja, ^ stežaj stoji odprt in slavnostno vabi kot t**šoron svat z rdečim nageljčkom v jfcmbmicl. In če bi še »vel Ivan Cankar, zopet prišel’v Zagorje - kot v tistih vi-”amih dneh. Od sten Doma bi jasno odevala njegova beseda, ki bi tisočerim v korani, to pot v osvobojeni domovini, po-pojasnjevala vlogo in poslanstvo j^detarsklh množic. Tudi njegov pobratim prečko Kosovel bi prišel, kot Je prišel ta-pred več kot tridesetimi leti. Mehke, f^sniške besede z revolucionarno sržjo bi pot do vsakega srca v prenatrpani T^sni in oba, Cankar in Kosovel, bi se rjlfsenečena čudila; koliko se je spreme-nllo v Zagorju, odkar so na oblasti delovni Jbdje, odkar Je knapova in glažarjeva za-nt*va po oblasti postala resnica!
Seveda bi pa brez proletarske revolu-in brez delavske oblasti ne bilo De-jr^skegA doma. Gradnja Doma Ima svoje r°‘>tlčne in revolucionarne korenine že v ^aprilski Jugoslaviji, ko sta kultumo-osvetni društvi Vesna oziroma Svoboda vA*irJnli svoj vpliv in pritegovali v svoje yše večje množice delavcev, ki so j*0' Izobrazbe drzno stopali v vrste svo D®a delavskega društva. 7. društvenimi AT*jtori je pa bila vedno težava. Sokolsko iftvai 0	'm^'° SV°J dom, prav tako so
. svojo streho klerikalne organizacije; h a a alna’ 0,1 takratnega režima preganja-j. Jjplavska društva so pa delovala brez v*11 h prostorov, čeprav so izžarevala lem revolucionarno dejavnost in duhovno kovU^Vhla svoje Članstvo za veliki čas, je y ^*'av®ki razred prevzel oblast v svo-r°ke. jn mor<ja ^ delavska društva prav ur, • ker niso imela lastnih prostorov, in •tain'°V*la kljub vsemu preganjanju, po-»imbol trdne volje, da se da tudi iz Omikaj napraviti.
v obodi tv i je delavsko prosvetno
DELAVSKI DOM, SLIKAN Z DRUGE STRANI
človeško potrpežljivost. Do vaj na odru je
redkokdaj prišlo — le takrat, kadar je bila telovadnica prosta.
Seveda se je v takih razmerah nujno rodila mdsel na gradnjo doma, v katerem bi bilo toliko prostora, da bi vse sekcije delovale ločeno, nemoteno, ln da bi s svojim delom ne motile ali ovirale druga drugo.
Zamisel za gradnjo so sprožili že leta 1951 člani kultumoprosvetnega društva Vesna, saj so sami najresneje občutili, kaj se pravi biti brez lastne hiše, in kaj se pravi kultumoprosvetno delovati v takih pogojih. Najtežje vprašanje so bila pač finančna Sredstva, saj bi tako velika akcija veljala že po takratnih cenah precej milijonov dinarjev. Vendar so prostovoljci s svojim nesebičnim delom in delovni kolektivi širom po Sloveniji s svojimi prispevki to vprašanje precej omilili — toda o tem kasneje! Istočasno smo začeli pripravljati osnutke oziroma predloge. Kje naj dom stoji, kako velik naj pravzaprav bo, kakšne prostore naj ima, katere sekcije naj bi imele v njem svoje prostore, koliko sedežev naj bo v dvorani itd.
Z načrtnim delom za uresničenje mnenj in idej smo pa pr;čeli sredi leta 1952. Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi je dodelil iniciativnemu oziroma gradbenemu odboru parcelo zraven nove stavbe ObLO, last SLP. Na tem dominantnem prostoru v središču Zagorja naj bi v stari Jugoslaviji zgradili šolsko poslopje — sedaj naj pa zraste tu kulturno žarišče za mlado in staro!
Načrte za Dom je odbor naročil pri Mestnem projektivnem biroju V Ljubljani, projektanta sta pa bila inž .arh. E. Navin-šek in inž. S. Bubnov. Idejni osnutek je izdelal inž. arh. E. Navinšek in prva revizija tega je bila na gospodarskem svetu vlade LRS 18. decembra 19521
Po tretji reviziji je bil idejni projekt odobren, toda že v novembru 1952 smo pričeli s sondiranjem terena na parceli.'. Gojenci Industrijske rudarske šole Zagorje so 18. oktobra podrli fižolovke — vse dotlej so bile tu njive in vrtovi — ter tako začeli spreminjati lice parcele. Prostor so zakoličili, s kopanjem temeljev so pa nadaljevali prostovoljci: iz vseh zagorskih podjetij in ustanov je pri teh začetnih delih sodelovalo preko 500 prostovoljcev, ki so opravili več kot 7.000 delovnih ur.
V	novembru 1952 so pričeti rudniški nameščenci akcijo za les, sodelovali so pa tudi uslužbenci ostalih zagorskih podjetij. Sli so od kmeta do kmeta po vsej občini in nabirali priglasitve za prostovoljne prispevke lesa, potrebnega pri gradnji Doma. Kmetje so tem živim pozivom radi ustregli in so pozimi ter preko leta 1953 celo sami zvozili darovani les na rudniško žago.
Pozimi 1952—1953 so bile naročene pri Celjski tiskarni v Celju razglednice z maketo novega Delavskega doma. V februarju 1953 so bile razobešene po vseh rudniških obratih, na železniški postaji v Zagorju ih n* vseh glavnih prostorih tudi velike slike z maketo Doma. Uslužbenci in nameščenci vseh podjetij v Zagorju so pa darovali enodnevni zaslužek v korist gradnje.
V	soboto, 28. februarja 1953, smo doživeli radostni zgodovinski dan: izkopani so bili prvi kubični metri zemlje, začeto je bilo veličastno delo! Ob treh popoldne Je začel razgrebati na gradbišču buldožer, ki je v štirih dnevih in pol nasul velikanske kupe zemlje ob cesto pri Grčarjevem vrtu.
Dne 16. marca je začelo na gradbišču delati prvih 11 upokojencev; uredili so si tudi barake, motalo in položili tir. Dom je dobival vedno močnejše temelje. Do konca leta 1953 je bilo vanje zabetoniranega več sto kubičnih metrov betona in že-lezja. Gradbeni material so v veliki meri darovali kolektivi naših podjetij; tako je dal kolektiv Železarne Jesenice več vagonov betonskega železa, kolektivi več slovenskih opekarn pa 32 vagonov opeke in cementa. Z vsemi temi, s prej omenjenimi in z ostalimi različnimi prispevki se je pač
razpoložljiva sredstva. Ta enotna odločitev iz lastnega nagiba je dejanje, za katerega bodo zagorskim rudarjem hvaležni še rodovi, saj se bodo ob njegovi veličini v prihodnosti zgledovali in se v njem plemenitili.
Na gradbišču se je nato povečevalo število delavcev, gradbeni odbor so poživljali novi, dela voljni člani našega prosvetnega društva, in v letih 1955-1958 jč Dom zrasel do kraja. Leta 1958 je prevzelo gradbena dela ndvo zagorsko Splošno gradbeno podjetje; dela pri tehnični opremi odra, v dvorani in v ostalih prostorih so pa vodili in pri njih sodelovali priznani strokovnjaki z Ljudske prosvete in Projektivnega biroja iz Ljubljane ter drugi.
V	letih 1958-1959 je Mladinska delovna brigada Franca Fakina iz Zagorja pričela odvažati velikanske kupe zemlje, ki je vsa leta gradnje ležala pred gradbiščem. S to delovno akcijo je tudi mladina prispevala svoj delež h gradnji Doma, svojega doma, saj je namenjen predvsem njej: pod njegovo streho se bo vzgajala, učila, tudi zabavala ter tako nadaljevala bogate in svetle tradicije svojih prednikov.
V	letih 1959 in 1960 so bila izvršena zadnja olepševalna dela zunaj Doma, v notranjosti je pa bil urejen oder, ogrevalne in druge klimatske naprave, nameščene sanitarije, dokončana gledališka dvorana itd. Notranja dela in oprema do vseh nadrobnosti je zahtevala nasploh še zadnjih in ne najmanjših naporov, toda mlade moči v gradbenem od>>oru in okrog njega so bile kos tudi tej nalogi.
Dan otvoritve je tu. Delavci in strokovnjaki so pospešeno zaključevali dela. V Domu je bil živahen vrvež skoraj noč in dan. Dan obračuna skoraj osemletnega dela je tu. To je dan radosti in ponosa slehernega Zagorjana, svetli in včliki dan, ko bo Dom izročen svojemu namenu.
DELAVSKI DOM V ZAGORJU - NJIHOV PONOS
tudi pocenila gradnja Doma, predvsem se je pa tako manifestirala proletarska zavest delavcev slovenskih podletij, zavest, da po svojih močeh prispevajo k povezavi delavske kulture v Zagorju.
V začetku leta 1954 je prevzelo vsa dela pri gradnji Delavskega doma gradbeno podjetje »Beton«. Iž tal so začeli rasti prvi zidovi in njihovi obrisi so dali vedeti, da bo tu zrasel lep Dom, ki ima sledeče prostore: gledališko dvorano, ki bo istočasno tudi kino dvorana s 500 sedeži, dvorano za lutkovno gledališče oziroma za klubsko dejavnost s 120 sedeži, knjižnico s čitalnico; foyer pri glavnem vhodu bo pa uporabljiv za različne razstave; foyer pred gledliško dvorano je podaljšan v slavnostno dvorano za različna zborovanja ali seje; po potrebi služi ta foyer tudi za prirejanje zabav; seveda ima Dom vse gledališke prostore s statičnim odrom in sobo za pevske vaje; v njem je tudi stanovanje za hišnika.
Da bi gradnja Doma čim živahneje napredovala, je rudniški delavski svet tedaj sklenil, da iz svojih sredstev dogradi Dom. S tem je kolektiv premogovnika Zagorje dokazal svojo veliko zavest in pripravljenost pomagati ne samo razvijajočim se podjetjem v zagorski komuni, ampak s svojimi prihranki, s svojimi rokami tudi zgraditi naš delavski kulturni dom. To je velik doprinos, saj ima ta kolektiv tudi mnogo drugih potreb, kamor vlaga svoja
V*sr>a zopet zadihalo s polnimi JhA Zaživele so vse sekcije, najbolj še k! je imela največ tradicije. Pri kultumoprosvetni in ostali deje pa takoj prišlo zopet do izraza
Aarhska
£**ani
MESTO	STANOVANJSKIM BLOKOV, BO JB ZAGORJE, KI PRIČAKUJE ŠTEVILNE GOSTE OB OTVORITVI NOVEGA DELAV-
Delovni ljudje proletarskega Zagorja tega dne ne pričakujejo nepripravljeni. Vsa leta so bedeli nad rastjo Doma in ga sedaj sprejemajo v svojo sredo kot starega znanca, kot dobrega in nepogrešljivega tovariša, kot ljubljenega otroka. Sele sedaj vidijo, kaj bi jim pravzaprav manjkalo, če ga ne bi imeli.
Delavski dom stoji. Njegova vrata so odprta na stežaj. Na vseh straneh vihrajo zastave. Kakor prelita kri borcev se druži krvava barva zastav z zelenjem okolice in s sinjino neba .Brez svobode, brez delav-se oblasti bi Doma ne bilo. Zato nam je še ljubši in dražji, zato bo še bolj postal naš drugi dom, v katerem se bomo zbirali v prostem času ter se v njem krepili in oplajali.
Vsem tisočerim Zagorjanom in vsem ostalim, ki so pri njegovi gradnji sodelovali in ki nas bodo v teh dneh obiskali, lep delavski pozdrav: SREČNO!
France Kojnik
Kratke iz Zagor a
Volitve v delavske svete. — Kakor drugod se tudi v Zagorju pripravljajo na volitve v nove delavske svete v gospodarskih organizacijah. Pred kratkim smo sicer v našem listu poročali, da bodo v vseh gospodarskih podjetjih opravili volitve novih delavskih svetov že do 15. maja, razen pri Rudniku Zagorje. Zaradi objektivnih ovir bodo pa volitve nekaj pozneje. Do dneva, ko to pišemo, so nov delavski svet izvolili v ttgoskem podjetju »Potrošnja«, nato pa v Gradbenem podjetju Zagorje, v Keramični tovarni na Izlakah ln v Tovarni konfekcije ln perila -Sava«. V največji gospodarski organizaciji, na Rudniku Zagorje, bodo pa centralni delavski svet volili 25. maja.
Informacijska pisarna ob otvoritvi Delavskega doma v Zagorju. - V dneh ob otvoritvi novega Delavskega doma v Zagorju bo v poslopju družbenih organizacij (staro poslopje Ob LO Zagorje) na Cesti 6. avgusta od 19. maja do 2. junija poslovala INFORMACIJSKA PISARNA, ki bo Odprta cel dan. Telefonska številka informacijske pisarne bo 81-000. Kakor že rečeno, se lahko v dneh od 19. maja do 2. junija, v kolikor potrebujete informacije o otvoritvi Delavskega doma ln o kultumo-zabavnt reviji, ki jo prireja Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana v novem Delavskem domu v Zagorju, obračate neposredno na Informacijsko pisarno.
Tri pomembne pridobitve v Zagorju. - V dneh, ko to pišemo, gredo v zaključno fazo dela na adaptaciji turistično gostinskega centra Medijske'toplice ns Izlakah, hotela Kum v Zagorju in trgovskega lokala Križišče na Cesti Borisa Kidriča.
V turistično gostinskem centru Medijske toplice so ves dom preuredili, nakupili za dom precej nove oprave, uredili pa bodo tudi njegovo okolioo. Preurejen dom bo lahko že v nekaj dneh sprejel prve goste. Odslej bodo Medijske topilce poslovale kot samostojen turistično gostinski obrat. - Pri rekonstrukciji hotela Kum v Zagorju gredo h kraju dela v prvem nadstropju, kjer bodo restavracijski in hotelski prostori. Delavce je oviralo pri delu slabo vreme, vendar kaže, da bo rekonstrukcija 1. nadstropja v hotelu končana v nekaj dneh. — Na Cesti Borisa Kidriča pa preurejujejo bivšo špecerijsko trgovino v lokal za modno trgovino. Po zunanjem videzu sodeč bo trgovina moderno urejena. Tudi tu so dela v zaključni fazi ln je upati, da bo trgovina opremljena ln urejena že do otvoritve novega Delavskega doma, ki bo 22. t. m.
Sestanek Investitorjev in izvajalcev. - Zbor proizvajalcev Ob LO Zagorje je na svoji zadnji razširjeni seji sprejel med drugim tudi sklep, da se skliče skupen sestanek Investitorjev ln Izvajalcev, na katerem naj bi načelno obravnavali vsa vprašanja, ki so važna za člmhitrejšo realizacijo Investicijske Izgradnje, ki je predvidena v letošnjem družbenem planu zagorske občine. Sestanek je že bil 5. t. m. ter bomo o njen te poročali.
RAZGOVOR z AVTORJEM, VINKOM TR1NKAUSOM	f	A
»Pesmi o morju in zvezdah« | **aie[ piiefe
Zanima nas, zakaj ste se odločili za igro iz preteklosti. Pričakovali bi, da se boste lotili igre s socialno ali sodobno tematiko.
— To vprašanje so mi zastavili že tudi nekateri prijatelji. To, da bo v Trbovljah premiera -'Pesmi o morju in zvezdah«, kar pomeni, variacijo na ljudsko pesem o Lepi Vidi, je naključje. Z igralsko skupino Svobode Center smo bili dogovoreni, da bodo v tej sezoni uprizorili sodobno dramo iz rudarskega življenja »Z i usek na kopi D«. Osnova za to dramo je bil resničen dogodek, ki sem ga že leta 1952 obdelal v noveli, ki pa mc ni zadovoljila. Nisem je tudi nikjer objavil, čeprav sem jo le večkrat predelal. Kasneje se mi je zazdelo, da bi lahko iz tega nastala sodobna drama. Napisal sem jo, močno pod vtisom novele, kar pa se je izkazalo, da je za dramo po formalni strani neprimerno. Ker želim to dramo predelati m ker smo se s Trboveljčani že dogovorili za uprizoritev, sem jim v zameno, da bom pač držal besedo, ponudil »Pe-
sem o morju in zvezdah«, ki jo je nameravalo uprizoriti šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Tako bo trboveljsko občinstvo gledalo igro z zgodovinskim ozadjem, namesto sodobne drame.
Morda prvo vprašanje ni bilo dobro zastavljeno. Zakaj ste se lotili obdelave motiva, ki je na Slovenskem že doživel nekaj inačic?
— Motiv Lepe Vide me je sprva privlačeval kot snov za lutkovno igro, ker je v tem gledališču mogoče veliko efektneje obdelati razne pravljične scene. Ko sem Se tako oplajal z mislijo, da igrico napišem, sem nenadoma začutil, da Lipa Vida kot je obdelana v pesmi, ne nudi skoraj nobenih konkretnejših oprijema-lišč. da je to v bisavu samo motiv, ki nudi obilo možnih variacij. Zastavljal sem si vprašanja:	Ce je Lepa Vida
poročila starca, zakaj ga je? Ce je zbežala na Špansko, zakaj je zbežala? Ali se lepo dekle prostovoljno odloči za ženitev s starcem? Na vsa ta vprašanja ni bilo zapisanega
odgovora. V nadaljnjih razmišljanjih sem prihajal do novih idej in zaključkov, ki sem jih skušal obdelati v igri. Na Lepo Vido sem gledal iz svojega zornega kota. Lepa Vida je postala zame inačica vseh lepih, poštenih, značajnih in hrepenečih ljudi v preteklosti, ki so pošteno in dobro mislili. ki so imeli svoje ideale, a jih spričo takratnih razmer niso mogli uresničevati. Vida je zame nesrečno slovensko dekle, simbol vseh nesrečnih ljudi, ki so hoteli živeti drugače, po svoje, ki so imeli svoja moralna načela, a so nujno prišli navzkriž z moralo in pojmovanji svojega časa. Tudi socialne razmere jim niso dovoljevale, da bi si lahko ustvarjali svet in življenje, po kakršnem so hrepeneli. Kdor se ni podrejal splošno veljavnim načelom (kdo jih je krojil, nam je znano), tega so vsepovsod preganjali, ovirhili, dokler končno m popustil. Ce pa se je postavil po robu, če je bil dosleden svojim idealom, potem so ga tudi fizično pokončali.
Ob pisanju igre sem spoznal. da bi bila Vida nesreč-
na, če bi živela na španskem dvoru (takšna je bila moja prva varianta), da bi bila nesrečna v zakonu s starcem, ki ga v igri predstavlja sosed Luka, da je morala končno postati nesrečna tudi ob fantu, ki ga je ljubila, ker je bil preplitek, da bi razumel hotenja lepe Vide. Snov je res zgodovinska, simbolična, toda za dramatiko to ni bistveno. Važna je ideja, spoznanje, odrski prijem, kajti nihče doslej še ni uspel dokazati, da je vse, kar se je dogajalo v zgodovini zastarelo in nujno sodobno vse, kar se je dogaja v sedanjosti. Veliko važnejša se mi zdijo izhodišča. Ce pisec obdeluje zgodovinske snovi s sodobnim pogledom za sodobnega človeka, potem mu je snov zgolj ogrodje, da govori o problemih sedanjosti.
PROBLEM JE AKTUALEN
Pred kratkim je bil na pobudo šolskega odbora osnovne šole Mamol izveden zbor volivcev za področje Mamola, na katerem so razpravljali o problematiki svoje šole. Sola v tem kraju ima svoje prostore v zasebni hiši, last Antona Potiska, kar onemogoča normalen potek pouka. Razmere med učiteljstvom m lastnikom zgradbe se lz leta v leto slabšajo. Zato je občinski ljudski odbor v Litiji letos nameraval odkupiti to stavbo ter jo preurediti izključno v šolske prostore in stanovanje učiteljstva, vendar zaradi zavlačevanja lastnika še dosedaj ni prišlo do izvedbe tega sklepa. V kolikor se vprašanje v kratkem ne bo uredilo, grozi nevarnost, da šola v novem šolskem letu ne bo imela učiteljev, ker pod pogoji, kakršni so sedaj na šoli, ni mogoče poučevati. 2e v letošnjem letu je bilo nujno treba pretrgati pouk, m sicer pred spomladanskimi počitnicami zaradi fizičnega napada Antona Potiska na upravitelja šole.
Ne le svet za šolstvo, prosveto in kulturo Ob LO Litija, temveč tudi starši prizadetih otrok so sprevideli, da pod takimi pogoji delo na šoli ni uspešno. Zato so na zboru volivcev predlagali, *e — v kolikor ne bi prišlo do sporazuma s tovarišem Antonom Potiskom pri odkupu zgradbe — takoj začne z izgradnjo šolske stavbe ali pa da se postavi montažna hiša, ki bi bila primerna za šolo. Obenem so sklenili, da bodo s prostovolnjim delom, to Je z izkopi, dovozom gradbenega materiala itd. pomagali pri izgradnji šolskega poslopja. Svoj predlog oz sklep so predložili ObLO Litija, katerega naloga je, da takoj napravi ustrezne korake.
gradivo. Učenci, ki bodo ob koncu šolskega ri* uspešno opravili izpit za varnost prometa, bo# prejeli bronaste značke.
DELO ZBOROV ObLO LITIJA
V četrtek, dne 12. t. m. je bila 17. redna sej*
KULTURNI STIKI MED TRBOVLJAMI IN GORENJSKO RODE VEDNO LEPŠE
SADOVE
Gostovanje dramske družine
DPD SVOBODA »FRANCE MENCINGER« JAVORNIK - KOROŠKA BELA
V bližnji preteklosti navezujeta obe kulturnoprosvetni društvi v Trbovljah Svoboda-Center in Svoboda Trbovlje II čedalje tesnejši stik z gorenjskimi Svobodami, pa naj si bo to s Kranjem, Jesenicami ali pa sedaj z Javornikom. Kakor so doslej odhajale na gostovanje po Gorenjskem pevske kulturne skupine iz Trbovelj, je pa tokrat prišla z Javornika dramska družina, ki je priredila 7. maja v dvorani doma Svobode Trbovlje II igri »Babilonski stolp« in Marinče-vo »Muzo na mansardi«.
Goste so Trbovlje simpatično sprejele in prisostvovale njihovim prireditvam v skoraj
polni dvorani. Trboveljska dramska publika ni varčevala s priznanji, ki so jih izvajalci zaslužili in jim je spontano priznala, da se močno bližajo vrhuncu delovanja amaterskih gledališč v Sloveniji, ki bo dobilo v nekaj dneh izraz v letošnjem amaterskem tekmovanju slovenskih dramskih družin, sprva v domačih krajih, nato pa v Kopru.
Priznati je treba, da so bile ženske vloge odigrane zelo dobro v »Muzi na mansardi« izstopala je delno le Marijana (Marička Kalan), manj sta se pa vživela Mirko Tratar (Marijan Lužnik) in Ivan, slikar
(Stanko Lužnik), dasi nista
bistveno motila poteka igre.
Se posebne pripombe? Veseli smo, da nas obiščejo kulturniki z naše severno-zahodne meje in navezujejo kulturne stike med železničarji in rudarji, dvema različnima, pa vendar po kulturni dejavnosti tako sorodnima deloma naše ožje domovine. Veseli smo, da se utrjujejo nesebične kulturne vezi med nami in njimi, saj je kultura tista vez, ki zbližuje kraje, dežele in države med seboj v nenehnem prizadevanju, da se ohrani mir in sožitje med narodi v svetu.
In* še: veseli bomo, kadar boste spet prišli med nas!
Poleg teh vidikov pa sem poskušal napisati igro, ki ima večino tako imenovanih značilnosti »ljudske igre«, a se po vsebinski strani od nje razlikuje. Predvsem ni samo zvesta zgodbi, ampak poskuša zgodbo postaviti v zgodovinsko socialno okolje, hkrati pa skrbi za odrsko učinkovite prijeme. To se pravi, da poskuša na odrsko ne preveč zahteven način posredovati nekaj spoznanj o času in ljudeh, kajti razmere so bile tisti g avni vzvod, ki je bistvena vplival na dramska vozi šča. Igro bi lahko smatrali kot poizkus, eksperiment, če je mogoče socialne in ljudski motive združiti v solidno odrsko podobo. Močno sem radoveden, kako jo bo sprejelo trboveljskg občinstvo.
KROŽKI ZA VARNOST PROMETA NA ŠOLAH
Na pobudo občinske komisije za varnost prometa so biii po vseh osnovnih šolah litijske občine ustanovljeni krožki za varnost prometa. Krožke, ki jih obiskuje 1.200 učencev, vodijo po posameznih šolah učitelji, ki so dobili potrebno
občinskega zbora in zbora proizvajalcev ObLO Litija. Dnevni red je bil obsežen. Pred odborni* ke so bili postavljeni v reševanje problemi, W so zahtevali razpravo in preudarno sklepanje. Na seji je bilo podano poročilo o delu sveta z* kmetijstvo in gozdarstvo, poročilo komisije za ugotovitev gospodarskega stanja na kmetijskem posestvu Ponoviče - Grmače. Nadalje sta zbora sprejela odlok o kategorizaciji cest IV. reda, odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence ObLO Litija, odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o uvedbi občinske doklade od samostojnih poklicev, te posebna razprava je bila posvečena ob sprejemanju odloka o obveznem fluorografiranju prebivalcev občine Litija, ki bo izvedeno v tem letu.
Nadalje so razpravljali o personalnih zadevah; razrešitvi članov v posameznih komisijah in imenovanju novih. Oba zbora sta sprejela sklep o ustanovitvi ženskega krojaštva v Litiji ter
imenovala upravnika_______ Prav tako sta dal*
soglasje k ustanovitvi kino podjetja v Šmartnem pri Litiji, za katerega ustanovitev je dal pobude delavski svet Tovarne usnja v Šmartnem ter prispeval 3 milijone dinarjev za osnovna sredstva tega podjetja. Ta poteza delavskega svet* omenjene tovarne zasluži vso pohvalo. 2eleno bi bUo, da bi ostala podjetja v Litiji.----Oba zbo-
ra sta sprejela še sklepe, da se da garancijska izjava Kmetijskemu posestvu Ponoviče - Grma-ča za dograditev hlevov in izgradnjo stanovanjskega četvorčka, Splošni mizarski delavnici Gabrovka za nakup skobelnega stroja ter odkup zgradbe, v kateri ima delavnica svoje prostore, ter Splošnemu obrtnemu podjetju v Litiji z* obratna sredstva.
IZ TRBOVELJ
V MAUTHAUSNU
Kot je znano, je bila v nedeljo 15. maja v znanem nacističnem taborišču posebna slovesnost številnih internirancev, ki so preživeli dne-se	taborišfu smrti. Slovesnosti
men	S tu~* veeja ^Pina Zasavčanov,
med njimi nekaj Trboveljčanov.
omenjeno šolo. Uvodoma je ravnatelj šole prof« Tine Lah orisal pomen in namen Višje komercialne šole, nakar so nekateri predavatelji seznanili prisotne s kratkim pregledom učne snovi posameznih predmetov. Na VKS v Mariboru študira več izrednih slušateljev iz Trbovelj.
O REKONSTRUKCIJI
Cementarni** seji delavskeSa sveta v trboveljski ementami &o člani tega organa razDravliali
j^h kfTo °nnrtrphnstrukciji tovarne in investici-jah, ki so potrebne za nadaljnjo rekonstrukcijo.
VIŠJA KOMERCIALNA SOLA
V predavalnici delavskega doma je bil pretekli teden sestanek predavateljev Višje komer--i«-	”	' interesenti za vpis na
dalne šole iz Maribora
SE ENKRAT GAUDEAMUS .. .
Potem, ko smo v začetku maja videli na trboveljskih ulicah maturante iz Ekonomske srednje šole, smo v soboto ponovno videli trboveljske maturante, tokrat iz gimnazije. V svojem tradicionalnem pohodu, ki mu je botrovalo tudi lepo vreme, so se veseli poslovili od Trbovelj in gimnazijcev, posebno pa od tretješoleev. Maturanti iz gimnazije bodo do konca meseca ravno tako kot ekonome! delali doma diplomska dela in jih v juniju zagovarjali pred izpitno komisijo.
IZ HRASTNIKA
Ali mislite še pisati igre * zgodovinsko snovjo? Ali imate morda druge načrte?
— Eno igro z zgodovinskim ozadjem imam še v mislih, toda nisem napisal še niti vrstice. Kot sem že omen i, bom v nusledni sezoni skušai predelati -Zrušek na kop D«, medtem ko trenutno dokončujem dramo, h kateri se povra-čam že pet let.
VEČER NARODNIH PLESOV V Hrastniku je pred kratkim gostovala folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane, ki je prikazala tukajšnjemu občinstvu v prijetnem programu številne plese jugoslovanskih narodov. Hrastničani so goste iz Ljubljane toplo sprejeli uspel nastop™ S prisrčnlm »Plavzom za njihov O VARNOSTI NA CESTI
V okviru akcije »Na cesti nisi sam«, so imeli
v Hrastniku pretekli teden film o varnosti na cesti. Filmsko predstavo je organizirala posebna Komisija pri TNZ Ljubljana, ki vodi omenjeno akcijo. Film so predvajali za šolsko mladino, posebej pa tudi za odrasle.
štev v občini. Glede tega je bilo več posvetovanj s samimi popisovalci, ki so se na njih seznanili z načinom in pomembnostjo popisa. Razen tega je SZDL pripravila nekaj sestankov z samimi kmetovalci, kjer so jim pojasnili namen te akcije.
POKONGRESNA KONFERENCA
V Hrastniku se pripravljajo na pokongresno kofemeco članov SZDL, ki bo v začetku prihodnjega meseca. Na tej konfernci bodo spregovorili o samem V. kongresu SZDL Jugoslavije in to o bližnjih nalogah socialistične zveze.
POPIS KMETIJSTVA
V Hrastniku so v teh dneh v okviru splošne akcije pričeli s popisom kmetijskih gospodar-
DAN VAJENCEV
Tudi hrastniški vajenci bodo v letošnjem letu lepo proslavili 21. maj kot dan vajencev. Tega dne bodo imeli slovesno proslavo, hkrati pa odprli razstavo svojih del. Vajenci-športniki se pa bodo udeležili športnih tekmovanj v Trbovljah, kjer se bodo pomerili za prehodni pokal.
RUDNIŠKA KONFERENCA ZK V ZAGORJU
Ali
veste
nam lahko kaj več po-• tem deta?
Komunisti so odgovorni za vse v podjetju
Prejšnji petek je bila v domu SD »Proletarec« v Zagorju rudniška konferenca ZK, ki ji je prisostvovalo nad 130 članov ZK iz tega podjetja. Vsa konferenca — poročilo in razprava — je bila usmerjena v oceno dosedanjega in bodočega delovanja komunistov v tej največji gospodarski organizaciji v Zagorju, izhajajoč iz problemov komune kot celote. Prav. ta usmerjenost se je pa izkazala za zelo pozitivno, saj komunisti niso izhajali samo s stališča svojega podjetja, marveč iz skupnosti — komune.
Organizacija ZK na Rudniku kot celota je v zadnjem obdobju storila precejšen korak naprej, zlasti v reševanju. gospodarsko-političnih vprašanj in pri organizacijski utrditvi. Osnovne organizacije, ki jih je zdaj štirinajst, postajajo vse bolj >dločujoča sila razvoja podjetja. Vendar se posamezne osnovne organizacije rte zavedajo dovolj, da morajo zagotoviti nadaljnjo rast s skrbnim vzgajanjem svojih kadrov in vključevanjem novih ljudi v članstvo ZK. Razprava je pa opozorila še na drug problem: osnovne organiaacije ZK bodo morale v večji meri skrbeti za stalno izobraževanje svojih članov in predvsem komuniste oborože-vati z idejno-političnim in drugim znanjem, da bodo kos svojemu zahtevnemu delu med kolektivom. Popolnoma točna je ugotovitev, da se delo komunista ne začne in neha v osnovni organizaciji, pač pa da je osnovna organizacija tista celica, ki komunistom nalaga opravila, dolžnosti za delo med ljudmi oziroma v našem družbenem mehanizmu. Kajpak so dolžni komunisti v svojih osnovnih organizacijah odgovarjati za svoje delo, in osnovna organizacija ima dolžnost, da opozarja komuniste na redno izvrševanje njihovih opravil in nalog.
V tej smeri so pa rudniški komunisti v zadnjem obdobju bili še premalo delavni. Včasih komunisti niso bili v ospredju dogajanja in so pustili, da so drugi namesto njih, teveda po svoje, tolmačili najrazličnejše ukrepe, bodisi or-»«a delavskega samouprav-»>anja ali ostalih političnih rij. Tako nič čudne-
ga, če so nekateri posamezniki, ki jim interesi kolektiva niso kdo ve kako pri srcu, marveč prvenstveno njihove osebne koristi, hoteli vnašati razdor ali nezaupanje v kolektiv. Vsakršno popuščanje pred takimi neodgovornimi elementi pa lahko silno škoduje razvoju in ugledu podjetja, tudi dobrim medsebojnim odnosom.
Razumljivo je, da je konferenca mnogo govorila o dosedanjem in bodočem načinu stimulativnejšega nagrajevanja. Zato je prvenstvene važnosti, da so komunisti vedno na tekočem, da vedo zagovarjati odločitve in sklepe delavskega sveta in da so pobudniki takega nagrajevanja, ki nudi vso osebno stimulacijo in s tem neposredno viša uspeh podjetja. Ko je podjetje lani uvedlo doslednejše nagrajevanje po učinku, je bilo to zelo napredno, danes je pa ta način že nekoliko zastarel in bo treba uvajati še bolj dosledne principe nagrajevanja. Velike važnosti je pa seveda, kako in na kakšen način je kolektiv obveščen o pripravljenih osnutkih za uvajanje takega nagrajevanja. Praksa kaže, da je kolektiv venomer soglašal z vsemi odločitvami in sklepi organa delavskega samoupravljanja, samo pravilno mu je treba vse tolmačiti. To pa lahko najbolje store komunisti, ki so, oziroma morajo biti v celoti seznanjeni z vso problematiko podjetja. To bo še bolj važno v prihodnjem obdobju, ko bo uvedlo podjetje nagrajevanje po ekonomskih enotah. Ce je imel dosedanji način nagrajevanja nekatere pomanjkljivosti in ni bil dovolj izpodbuden za kolektiv, potem mora biti bodoči način še bolj stimulativen. Predvsem je pa treba povedati, da bo ta način nagrajevanja nudil možnosti, da bo vsak posameznik soroti udeležen na višku dohodka, ki bo temeljil na večjem prizadevanju in večjih prizadevanjih članov kolektiva. S tem dejansko enkrat za vselej preneha tako imenovano razdeljevanje dobička v posameznih obdobjih, pač pa bo kolektiv vsak mesec čutil ugodnosti, dosežene v boljšim In prizadevnejšim delom.
Razprava je nakazala že številne naloge, ki stoje pred ko-
munisti v prihodnjem obdobju. Zlasti je bila poudarjen a potreba po izboljšanju medsebojnih odnosov, za kar si morajo člani ZK na vsakem koraku in vedno prizadevati. Ni dvoma, da je eden izmed pogojev dobrih in pristnih medsebojnih odnosov, dobra obveščenost kolektiva o vseh vprašanjih, ki so v podjetju. Zato je treba obveščanje kolektiva izpopolniti in doseči, da bo dejansko vsak delavec vedel, kaj se snuje v podjetju, kakš-
— To je zeJo težko, kajti drama zlaživi šele na odru. Opasati jo je nemogo e. Dogaja se med obema \oj, ama med delavci in ob avnava zaključek tridesete n.h prizadevanj skladatelja samouka, da bi v glasbi izrazil lepoto nesrečne, izgubljene ljubezni. Trideset let se trudi zaman, nihče ga ne razume, dokler ga nekdo z lažnim pismom ne zavede v prepričanje, da so njegove skladbe le priznali. V enem samem popoldnevu napiše koncert, kajti dobil je krila, potrebno samozaupanje, ko pa spozna prevaro, strt omahne v temo.
Kako ste zadovoljni s
p ra vami v Trbovljah?
Dri-
ni so uspehi, kje so morebit-
ne pomanjkljivosti, da jih bo lahko pomagal odstranjevati.
— Bil sem na dveh vajah in videl, da se režiser in igralci zelo trudijo. Najboljši kritik dela in predstave pa bo itak občinstvo, ki bo na predstavi izreklo naj bolj pravično sodbo.
R«vlja mladinskih pevskih zborov. — Dne 8. maja je bila revija mladinskih pevskih zborov v Brežicah, na kateri so sodelovali zbori iz Brežic I, BrežicII, Krškega, Senovega, Rake, Sevnice in Boštanja.
Ko smo se zbrali vsi pevci, smo se uvrstili v sprevod po mestu. Po njem se je začela revija v dvorani v Brežicah.
Za strokovno komisijo so bili določeni: Rado Simoniti, Avgust Šuligoj, Blaž Arnič, dr. Kunej, iz Celja ter dr. Zlatič iz Hrvatske. Pevci bi zelo radi slišali nekaj besed iz ust Rada Simonitija kakor tudi drugih. Pričakovali smo, da bomo slišali ter hkrati spoznali člane komisije, kakor smo slišali in spoznali tovariša Šuligoja, ki se je oglasil na raznih šolah, poslušal petje zborov in povedal strokovno mnenje o njih.
Za Celie so določili dekliški pevski zbor osnovne šole Videm-Krško. Lahko pa rečemo, da tudi drugi zbori niso zaostajali. Komisija ni določila vrstnega reda pri oceni, ker so bili vsi zbori enakovredni. Vsak pevovodja je bil neutruden delavec pri svojem zboru.
Med neutrudne delavce pri pevskih zborih lahko prištevamo tudi pevovodkinjo Marijo Mikeln. Ves prosti čas posveča petju, še posebno na pevskemu zboru na šoli. Zato ji želimo, pevci kakor tudi drugi obilo uspeha z dijaškim zborom na šoli. da bi ga še vnaprej tako vestno vodila kot doslej.
Na koncu revije so prejeli pevovodje za dokaz zaslužnostl in vztrajnosti diplome in šopke, ki so jim jih izročili pionirji-
Občni zbor društva upokojencev. — Istega dne Je bil občni zbor društva upokojencev na Senovem. Hazpravllali so osvojili problemih In lih mnoge tudj rešili. Izvolili so tudi nov odbor. Največ so govorili o potrebi izenačenja nizkih pokojnin starih upokojencev.
IZ SENOVŠKEGA BAZENA
Šahovska simultanka. - Pred nedavnim je igral ha Senovem prvokategornik tov. Radanovič iz Novega mesta simultanko. Udeležilo se je je mnogo članov šahistov, mladincev in pionirjev. Končni rezultat je bil 4:18 v korist tov. Rada-noviča. — Borba je bila trda, v kateri so senov-ski pionirji in mladinci pokazali veliko spretnosti. Senovska ljudska oblast je zelo naklonjena pionirjem — šahistom, ki se bodo lahko razvili v šahovske prvake.
Zasedanje DS Senovo. — Na zasedanju delavskega sveta senovgkega rudnika so razpravljali o nalogah ter o gradnji stanovanj. Med sklepi, ki so jih sprejeli na zasedanju, Je bil tudi sklep o volitvah v novi delavski svet. Te volitve so bile 10. maja. Novoizvoljeni delavski svet se je že sešel.
Sestanek članov Zveze komunistov. — Na sestanku ZK so razpravljali o udeležbi mladincev članov, mladincev in pionirjev na prireditvi v Novem mestu. S Senovega se bo udeležilo prireditve v Novem mestu 600 članov, mladincev in pionirjev. Nadalje so razpravljali na sestanku o praznovanju praznika 22. julija. - Senovsk* mladina bo ta teden sprejela Titovo štafeto.
Praznovanja dneva mladosti. - senovskl mladinci In mladinke se pripravljajo, da bi čiro lepše praznovali dan mladosti. Mladinci se ukva-W,1 nogometom, mladinke se pa urijo v prostih vajah. S prostimi vajami bodo mladinke nastopile tudi v Novem mestu, v,-!.-* razstava. - Mladinci in mladinke bodo 20. maja obiskali poklicno razstavo v Novem mestu. Ta razstava Je prva po vojni ČILJ13®.'*. Udeležul se je bodo tudi dijaki iz koprivniške osemletke. — Ta razstava Je zelo y*“La fa, tls,e8a' ki *e ne ve, kam bo šel po končani šoli. Zato Je prav, da si razstavo ogledajo dijaki osmega razreda.
H. »*•
HRASTNIK V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI
Ob prvomajskih praznikih so muzeji na Slovenskem priredili razstave pod geslom: SPOZNAVAJMO DOMAČI KRAJ. Za to priliko so pripravili tako razstavo tudi v Hrastniku. Domačini si vsepovsod radi ogledujejo predmete, ki jih seznanjajo s preteklostjo, zato so morali trajanje hrastniške razstave podaljšati. Do tistega dne, ko se nas je srečalo tam več znancev iz zasavske doline, pa tudi iz Laškega, Celja in drugih krajev, se je vpisalo v spominsko knjigo okrog 2.000 ljudi. Sveti za prosveto pri naših občinah bi napravili mladini in učiteljem veliko uslugo, če bi si učenci obvezno ogledali to in podobne razstave, ki so najbolj zgovorna priča razvoja in napredka domače doline.
Hrastnik je poznan zaradi svoje gospodarske, pa tudi kulturne in organizacijske dejavnosti še iz preteklosti. Osnovni pečat mu dajejo tri velika podjetja: rudnik, steklarna in kemična tovarna. Vse tri industrije se zdaj najlepše razvijajo. Rudnik si odpira nov jamski obrat v sosednem Dolu, steklarna in kemična tovarna, ki bosta letos slavili 100- letnico svoje ustanovitve, se pa modernizirata, širita in večata svojo proizvodnjo.
V dokaz razgibanosti Hrastnika je tudi to, da imajo fotoamaterji v kraju svoj lastni foto dom, imenovan po ustanovitelju fotografije, Slovencu Puharju. Tu imajo svoje temnice in druge tehnične prostore, pa tudi dvorano za razstavo. Ker stoji Puharjev dom sredi hrastniške doline, je kakor nalašč primeren za obiskovalce iz spodnjega in zgornjega
Puharjev dom stoji na odcepu ceste proti Dolu, kjer so podjetni domačini premestili strugo potoka Bobna. Pred vhodom v razstavišče stoji partizanski spomenik, na katerem so zapisana imena 300 padlih borcev in žrtev fašizma. Dovolj zgovorna številka, ki dokazuje delež Hrastnika za našo svobodo.
V Hrastniku pripravljajo poseben tiskan album s prikazom zgodovinskega razvoja in sedanjega napredka. Izšel bo za stoletni jubilej Steklarne Hrastnik. Prav v ta namen zbirajo tudi zgodovinske predmete, s katerimi bodo napolnili bodoči muzej. Žal zdaj še nimajo zanj strehe. Spričo znane hrastniške podjetnosti bodo gotovo našli tudi za muzej stalen prostor.
Razstavo je v glavnem pripravil hrastniški domačin, upokojeni ravnatelj gimnazije Lojze Hofbauer, ki je živa kronika kraja in neutruden vodnik po razstavi in zgodovini te revirske doline.
Razstava je bila razdeljena v več preglednih odsekov. Najprej nas je vodila v najstarejšo dobo, med Ilire, Kelte in Rimljane. V Hrastniku je stal tedaj tempelj zaščitnice savskih ladjarjev, rimske boginje Adsallute. Tak votivni kamen so našli v bližini današnjega steklarskega upravnega poslopja. Kamnite spomenike vodnim božanstvom, ki so jih izkopali v hrastniški okolici, hranijo tudi v ljubljanskem muzeju.
Lojze Hofbauer si Je dal narisati prizor, ki kaže nekdanje »vlačugar-je« iz leta 1790. Tedaj ao prevažati
vdihih ladjah. Za pripre go so priskočili na pomoč volarji s svojimi vladinimi vofi - na nekaterih ožjih mestih, tako pri današnjem hrastni-škem železniškem tunelu, nadalje v soteski pod Renkami in še drugod so pa vlekli ladje kaznjenci, imenovani »vlačugarji«. Motiv je prepričevalno narisal poštni uradnik Franc Kranjc.
Reka Sava je služila za prometno žilo že starim Ilirom in kasneje Rimljanom. Promet se je pa močno poživil, ko so dobili sosedno Hrvaško v roke avstrijski Habsburžani leta 1526. Za časa Marije Terezije so izvedli večje regulacije, ki so jih začeli že pod njenim očetom leta 1726.
Za časa francoske Ilirije — v letih 1809 do 1813 - je potekala v bližini Hrastnika meja med avstrijskim cesarstvom in Napoleonovo Ilirijo. Na nasprotni strani sedanjega hrastni-škega železniškega tunela je bila tedaj carinarnica, ki je carinila tovor ob prehodu obeh mejnih vladarstev. Ruševine te nekdanje ilirske carinarnice so vidne še celo iz vlaka. Le škoda, da malokdo ve za te nekdanje zanamivostl.
Pisano je bila na razstavi prikazana gospodarska dejavnost hrastniške komune in njen zgodovinski razvoj. Med prvimi podjetji v kraju je bil rudnik. Ta je pred 150 leti doživel krizo, ker je Lahko prodajal le premog kosovcc, medtem ko je drobir ostajal doma neprodan. Prav to je dovedlo do ustanovitve še dveh drugih industrij — steklarne !n kemične tovarne.
K« j* *
leta pri-
sopihal v našo zasavsko dolino prvi vlak, so imeli hrastniški rudarji že lastno godbo na pihala. V njej j« nastopalo šest mož, ki so igrali v po* zdrav železnemu vozilu - »lukama-tlji«, ki je popolnoma spremenil* gospodarsko podobo naše doline-Hrastniški godbeniki so nadalje sodelovali pri velikem narodnem taboru v Žalcu leta 1868. Rudarji 9° bili narodno zavedni, zato je pa takratna rudniška uprava godbenike kaznovala po 5 goldinarjev kazni; kar je bil enotedenski rudarski zaslužek. V Hrastniku imajo še sliko tega vrlega godbeniškega kolektiva-Prav tako so ustanovili v Hrastniku prvi mladinski pevsk' zbor n* slovenskem ozemlju. Vodil ga )e hrastniški učitelj Tone Hohnjec, ki je služboval tu od leta 190' do 191®-Potem je odšel v Maribor, kjer )e postal učitelj v kaznilnici, poznej® pa, ko je postal Maribor slovenski; celo unravnik kaznilnice. Tega moi» se spominja tudi naš maršal Tito, ki je bil nekaj časa v mariborskih zaporih. Ta stari učitelj živi še zdaj-Na razstavi smo videli še milo«0 zanimivosti o domačinih, ki so ** uveljavili doma ali drugod, o hrast' niškem šolstvu, prosveti, pevcih, lovadcih. Nadvse so zanimivi pre«' meti in podatki iz časov prvih lavskih stavk. Hrastniški rudarji bili Usti, ki so prvi v Sloveniji
pili že leta 1883 v štrajk. Za vse
številne eksponate in tolmačenja s n* bili hvaležni zaslužnemu krajcvflf” mu zgodovinarju in organizatorji* Lojzetu Hofbauerju.
taše 2otMitčič,
.
Se več takih seminarjev
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Triglav (Kranj): Rudar 7:4 (6:2)
Trtd okrog 1500 gledalci je Rudar Klanju prikazal zelo nezanesljivo ;5ro v obrambi, zato ni nič čudnega* so dobro razpoloženi domači napadalci v prvem polčasu dosegli kar Kolov. Rudarjev napad je še neka-zadovoljil v obeh polčasih, med-ko je obramba v drugem delu *ai?rala malo bolje, toda bilo je Pfftpožno. Sodnik Skalar je nekaj-*raJ dokaj <čudno< odločil. Tako je
ob priliki, ko jo vratar Kalšek uspešno posredoval, pri tem pa obležal nezavesten, dosodil sodniško žogo in domači so dosegli pol. Rudar je najavil protest.
Rudar je nastopil v naslednji postavi: Kalšek (Krtez), Pristov. Lenič, Lamovšek, K ra vogel, šorel, Perc. Breznikar, Knavs, Mrežar, Opresnik. Gol« sta dosegla Opresnik 2 ra Knavs 1 ter avtogol.	*
REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA
RUDAR : KOVINAR (Maribor) 27:11 (14:8)
Zniaga Rudarja je popolnoma ra* *!u2ena, kljub temu. da se je po-ponovno napaka, ki je do “eke mer.e tudi. Odredu nedavno pokapala do-nepričakovane zmage. Zgo-0,0 .***. takole: po začetnih oti-P®vajočih potezah je Rudar pričel J Premišljenimi akcijami, kjer «o J*Pa<Ulii.,.uprizorili nekaj zelo du-novjtih in prisebnih kombinacij. Se-»fd* pa jc še najbolj razveseljivo da so bili streli napadalcev moč-ln .ločni, in tako ^o domači žc v £• minuti vodili z 11:3. Katastrofa-j>oraz Kovinarja je bil skoro ?el*bežen, toda . . . No. zgodilo ae J* nasprotno. Domači so popolnoma ^Pustili in gostje so brez posebne-& truda znižali razliko na 11:8. ^Jihovo iniciativo je proti koncu pr-**?« polčasa ustavil Radej, ki je Pripomogel, da so Rudarjevci tako v nPrambi kot v napadu zaigrali bolj **nesIjivo. V drugem delu igre so rj^nači ponovno pokazali boljšo igro, J*** vratar Besič je večkrat odlič-posredoval in povrhu vsega tega 9* je - še spremljala sreča, eaj se je ^a kar 8-krat odbila od vratniee.
Skoda, da so v obrambi domači zaigrali z napakami, kar so gostje lepo izkoristili in tako se razlika v korist Rudarja ni mogla povečati za več kot 10. golov.
Sodil je Žugelj, ki je sicer dobro opravil svojo nalogo, lahko bi pa malo več pozornosti posvetil igralcu Kovinarja Naraglavu, ki s svojo grobo igro gotovo ne sodi na rokometna igrišča.
Gole so dosegli: Salecl 2, Urlep I. 4. Urlep II. 4. Popovič 4, Opresnik 2, Medved 1. Za Rudarja pa Ačkuu P. Klančišar 7, Burja 1, Žagar 4, Je-koš 1. 'm Radej 3.
RUDAR 11: »PARTIZAN« ŠENTVID (LJUBLJANA) 8:10 (5:4)
V prvenstveni tekmi je Rudar zamudil nešteto priložnosti in tako prepustil zmago vodečemu na lestvici okrajne lige. Največ golov za goste je dosegel Čamernik (4), za domače pa Kozinc (4).
REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA
MARIBOR : RUDAR 32:27 (17:15)
.Košarkarji Rudarja so imeli tudi pdt smolo, kajti njihovo prven-,tv6no srečanje je oviral dež. tako ■ * je bilo igrišče pokrito z lužami j? splozka žog® težka za igro. Zaradi1 tega igralci niso mogli razviti P**ve igre, kar je vplivalo tudi na *^nčni rezultat. Gostje so bili fizič-močnejši, višji in so se bolje ®^ašli na mokrem, predvsem jim je J"4. Prineslo zmago to. da so uspevali J*ri metih ‘>d dal<‘č. kar jim je od-P**® pot do obeh razpoložljivih Za goste so n a« topili:	Vferš-
Bl* (9). Kralj (13). Berčič (2),
ZVEZNA MLADINSKA ATLETSKA LIGA
Prvi nastop — lep uspeh
.Mladinci atletske sekcije Rudarja Trbovelj letos prvič ^nastopijo v
u —m.renči ** Vs* države, že samo to, da smo j 1aaši dolini končno tudi v tej veji 1 i republiški povpreček, je raz-j^ljivo'. Ce ’ pa upoštevamo še dej-tTh so mladinci v nedeljo me-i>'1 moči z ekipami, ki se lahko po-. 'tlijo že z veliko atletsko tradicijo 14 so pri tem dosegli nekaj lepih ^ultatov, po točkah pa celo drugo 5?®sto, je to nedvomno res lep uspeh.
je pa plod požrtvovalnosti in ne Utrudi»<*{m dela mladih ljudi in trr-Jjf.ia, ki jasno kaže, da ima v naši Pelini atletika še lepšo bodočnost.
.^f*d štirimi ekipami, ki ‘■o našlo-JjJf v Ljubljani, je bilo doseženih 5ft*aj perspektivnih rezultatov. Ru-^4rievci «o v iv »'"Cznih discipli-Y dosegli naslednje:
m zapreke: t irar 18, Godec
ostalih mladinskih ekip
LTUFITANSKA NOGOMETNA PODZVEZA BRATSTVO : SLOVAN (LJUBLJANA) 2:2
ŠPORT V ZAGORJU
r«kra«ca za prvo mesto »t* se v rafijo srečala na inriSfu Bratstva.
“rastniku in izvojevala neodločen r*»ultat 2:2.
RUDAR-HRASTN1K : 0LYMPIJA (LJUBLJANA) 3:2
i.^raetniški Rudar je _igral v Ljub-, ,ni proti OIympiji in jo prema * 3:2» Zmaga Rudarja je bHn #A*luž4n* in tudi pomembna, ker je •52®*pia pred kratkim premagala °‘<*ana.
MLADINCI
RUDAR : UUBUANA
5:0 (2:0)
» ,'ladinci so prepričljivo premagali v ,ubljano< ki jc btfa doslej na pr-Uti!*	na lestvici. Mladi nogo-
. •»•ii »o pokazali lepo in učinkovi-I lCro- Nastopili pa so: Krajšek, Deželak, Kisovec. BeširOrič, irjpr. Pišek. Irt. Draksler ŽfbrCt, (*>ic so dosegli: Žibret 3. Pi-Irt po enega.
Mladinci rudar u :
ODRED 11 5:0
PLANINSKA POT KUMROVEC - KUM
Prvega maja je bila odprta zasavska planinska pot Kumrovec—Kum. Pot vodi po lepih in zgodovinskih krajih Zasavja Potoka, od rojstnega kraja maršala Tita, se vije čez Bohor, Lisco, Veliko Kozje, Rimske Toplice, Kopitnik, Gore. Kal, Mrzlico, Partizanski vrh, Cemšeniško planino, na Zasavsko goro, Janče ter nazadnje na Kum.
Za udeležence, ozirom* za vse tiste, ki bodo prehodili to
pot, je koordinacijski odbor poti Kumrovec—Kum pripravil lep znak. Legitimacijo, ki je potrebna, dobijo reflektanti v Zasavju pri svojih planinskih društvih, ostali pa jo naj naročijo pri planinskem društvu v Trbovljah.
Nedavno je občinski komite Ljudske mladine v Hrastniku priredil dvodnevni seminar za vse predsednike in sekretarje aktivov pri občinskem komiteju LMS, ki nenehno delajo med mlačhho in ss uvajajo v ostala področja družbenega upravljanja. Ti mladi ljudje tudi povsem zaslužijo takšna mesta. Danes je mladinska organizacija, lahko rečemo, ena izmed najvažnejših organizacij. Ravno iz teh mladinskih organizacij, v katerih se usposabljajo po načelih statuta LMJ in ne odstopajo od linije, prihajajo mladi ljudje, ki s svojim požrtvovalnim delom dokazujejo, da jih mladinska vodstva pravilno usmerjajo.
Predavatelji so se zvrstili, znanje poslušalcev se je večalo, postavljali so vprašanja, na katera so predavatelji odgovarjali.
Sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik tov. Marijan Orožen je dejal naslednje: — Ljudska mladina je sestav-
\Undt (6), Fric (2), za domače pa Virt (8). Pintar (1). Otepal (8), ščurk (4), Velkavrh (6). Pred okrog 400 gledalci je dobro vodil tekmo zvezni sodnitk Adi Klojčnik.
V	sredo. 18. maja, bo ob 17.30 na stadionu Rudarja zaostala tekma z Branikom.
ŽENSKE: RUDAR : PROLETAREC 18:14 (11:10)
V	prvenstveni tekmi v Zagorju so zasluženo zmagale košarkarice Rudarja. Lavrini jeva jc dosegla 11 točk, Majdičeva 4, Štrumpljeva 2 in Breznikarjev^ 1. Pri Proletarcu je bila najboljša Valenčičeva s 7 .točkami.
PRAZEN GOL, ŽOGA NI NAŠLA POTI V MREŽO - PRED GOLOM PROLETARCA NA TEKMI Z RUDARJEM IZ HRASTNIKA
100 m: Vajdič 12,0, Plajhner 12,2; 1300 m: Soba 4:36,4. Frol 4:32,0; krogla: Lavrič 12.33, Vajdič 12,10: 400 m: Kojnik 39,8, Cirar 59,9;
3000 m:	Pavšek 9:36,0, Kreže J.
10:48.0;
1500 m (zapreke): Riško 5:06,4, Dimi« 5:13,6;
*kok v višino: Deželak 160, Kos 160;
skok s palico: Godec 270, Cirar 250;
4	X 100 in: Plajhner, Kolnik. Vajdič. Godec 49,1;
disk: Vajdič 41,40, Lavrič. 38,16: kladivo: Pečnik 39,61, Lavrič 36.,19: kopje: Vajdič 56.58, Kreže R. 4S,40: daljina: Matrik 572; Kreže R. 525
5	temi rezultati fč Rudar <V*vo• i' 15.043 točk. za Ljubljano 18.909, pred Svobodo 14.581 in Olvmpio 13.860.
ODKUPUJEMO STARO SREBRO
(KOVANCE) PO CENI OD 8—10 DIN ZA GRAM — CENA JE ODVISNA OD ČISTOČE SREBRA.
ZLATARSTVO TRBOVLJE
............*	VABIMO	*
POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE
ki še niso poslali zaključnega poročila o številu čl-anov in naročnikov na doplačilne knjige ter barvne reprodukcije umetniških slok, da to takoj store. Od tega je odvisna določitev naklade in pravočasen izid zbirk. Z zaključnim poročilom pošljite tudi nerazdeljene srečke, ker bo
žrebanje nepreklicno 3. junija ob 16. uri
v prostorih upratve v Ljubljani. Kdor do žrebanja srečk rte bo vrnil, borno smatrali, da je pridobil toliko članov, kolikor je prejel srečk.
Zbiranje na*ročni<kov na vse naše izdaje ali samo na knjižno zbirko žepnih romanov »Ljudska knjiga« in revijo »ObzOrnik* pa traja seveda dalje. Novi naročniki lahko še d6be vse le>tošnjč številke revije Obzornik in romane Ljudske knjige.
i	Tajništva
Ker je Proletarec iz Zagorja tekmo tega kola že odigral 30. aprila proti »Litiji« in jo izgubil s 3:1, jč nilo nje»govo prvo moštvo to nedeljo p ros to.
Mladinci Proletarca «o pa iigrali v Ljubljeni proti Graničarju in te»kmo zgubili * 1:5.
Mladi moštvi Proletarca in Rudarja Hrastnik sta se razšli z rezultatom 10:0 v koriM Proletarca.
Svoboda iz Kisovca je igrala proti Proletarcu 11 in zmagala s 3:0, pionirji Rudarja Hrastnik so pa premagali pionirje Proletarca z 2:0.
KOŠARKA
fESENICE : PROLETAREC 39:42 (20:24)
Zmaga Proletarca je bila zaslužena. igra je pa bila hitra in živa. vendar teren slab in tfcžaven za igro zaradi dežja.
RAZPIS
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE, Komisija za štipendije, razpisuje za šolsko leto 1960-61 štipendije za nazive zdravstvene službe za potrebe nove otroške bolnišnice v Trbovljah:
—	1 ZDRAVNIKE,
—	2 ZOBNA TERAPEVTA,
-- 5 MEDICINSKIH SESTER,
.... j — RENTGENSKEGA TEHNIKA.
—	3 LABORANTE,
—	8 OTROŠKIH NEGOVALK,
,	— 5 BOLNIČARK,
—	2 BABICI,
—	2 ZOBNA ASISTENTA,
— SOC. DELAVEC.
Interesenti morajo imeti predpisano šolsko izobrazbo. Prošnjo za štipendijo je vložiti do 30. maja 1960 Komiziji za štipendije Občinskega ljudskega odbora Trbovlje.
KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE OBČINSKEGA LO TRBOVLJE
ni del SZDL in naloge, ki jih izvaja Socialistična zveza, so istočasno naloge Ljudske mladine. Poudaril je, da mora imeti mladina večji vpliv v organizaciji SZDL, kljub temu, da je v tej množični organizaciji še precej starejših ljudi, ki so še navajeni dela po organizacijah OF, katere so imele popolnoma druge naloge, kot jo pa ima sedaj SZDL. Ne smemo jim pa tega očitati, je dejal tovariš Orožen, kajti oni so se borili za zmago socializma. Danes je pa naša naloga ta, da bo vsak človek, predvsem pa mlad, imel pred seboj jasno in zdravo sliko političnega in gospodarskega razvoja naše države, da bo znal pravilno gospodariti, da bo imel skrb za vse tisto, kar mu družba danes nudii.
Predsednik občine tov. Stane Brečko nam je pa objasnil petletni gospodarski plan. Poudaril je, da kraj Hrastnik rte bi mogel doseči kdo ve kak-
KIN0
PREKLIC
Sprejmemo v službo z nastopom takoj ali po dogovoru
3 MIZARJE
polkvalificiranega DELAVCA in nekvalificiranega DELAVCA
za lesno stroko
LESNO PREDELOVALNO PODJETJE ZAGORJE
šnih gospodarskih uspehov, ker so tovarniške naprave v kraju zastarele in izrabljene. Večje produkte bo mogoče do-sečdk ko bosta Steklarna in Kemična tovarna v Hrastniku rekonstruirani in ko bo tudi novi jamski obrat Dol rudnika Trbovlje-Hrastnik začel normalno obratovati in pridobivati začrtano množino premoga.
Tovariš Strigi je pa govoril o problemih in socialističnih oblikah na vasi. Razložil nam je zgodovino in razvoj gospodarstva v stari agrarni Jugoslaviji ter razvoj in napredek industrijskega in agrarnega gospodarstva v
novi Jugoslaviji. — Po ,	___
vanjih so aktivisti pčetavljtU razna vprašanja ter so skupno razčlenjevali razne probleme političnega in gospodarskega značaja.
Občinski komit^ mladine naj v bodoče poskrbi, da bodo podobni seminarji še večkrat. Dokazano je. da je v mladinskih vodstvih in v občinskem komiteju LMS močan in zdrav vodilni kader. Občinski komite skrbi za svoje terenske in vaške aktive, da si pridobe čim širše znanje, da jim ne bo otežkočeno delo z mladine po aktivih.
N. 8.
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 18, in 19. maja: amer. bairv. cinem. film »Deževje prihaja«; 20. do 23. maja: amer. barv. cinem. film »Savonara«; 24 do 26. maja: ital. film »Odmor in ljubezen«.
Kino »Svoboda« Trbovlje II: 18. maja: franc. barv. cinem. film »Pevec iz Mehike«; 20. do 23. maja: franc. barv. cinem. film »Taboren«; 24. maja: »Pisani spored v cinemascopu« — amer. barv. cinemascope; 25. irt 26. maja: amer. barv. film »Jahali so na Zahod«.
Kino »Zasavje« v Trbovljah:
21.	do 23. maja: mehiški film: »Mini«) 28. do 30. maja: amer. bairv. film »Na ovinku reke«. Predstave: sobota in nedelja ob 17 in 19.15 uri, ponedeljek samo ob 17. uri za mladino v nedolgo ob 15. uri.
Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 18. in 19. maja: amer. barv. film »Napadalci«; 21. maja: nemški film »Zadnji bo prvi«;
22.	maja: amer. barv. risanka
(matineja ob 10. uri) »Paja in P*t»k«; 22. in 23. maja: amer. barv. cinem. film: »Prekinjena melodija«; 24. maja:	amer.
barv. cinem. film: »Nepoznani je prišel«; 25. in 26. maja: franc, vistavision film: »Ljubezen je vprašanje«.
MALI OGLASI
V lekarni Trbovlje je bila najdena zapestna ura. Dobi še prav tam.
■ir
Ugodno PRODAM dobro Ohranjeno kuhinjsko opravo in Židan namizni itedilnik rta Izlakah št. 31.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem dr. Olgi Skerbic, dr. Južrtičrtvi in zdravnikom intrtme bolnišnice v Trbovljah za hitrrt irt uspešno zdravljenje moje sestre Pepce Kozenburger iz Avstrije. — France Šmit.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00,
17.00	ln 19.30 v nacMijskem dnevniku ter ob 22.00. Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 1S.16. Oddajo »Naši poelušaJd čestitajo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljen pa ob 18.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spopred) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, IZ. maja *
8.06 Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 10.40 Dunajski valčki; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Kmečka godba; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja;
12.46	Poje JeLka cvetežar; 13.30 Zborovske skladbe in zabavna glaeba; 14.36 Potpuri za zabavo;
17.30	Veliki orkestri — znane me. lodije; 18.46 Domače aktualnosti;
20.00	Trio Oscar Peterson z godali.
ČETRTEK, 10. maja 8.3« Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja; 9.25 Od melodije do melodije; 10.10 Danilo Bučar:	Belokranjske pisanice;
111.00	S popevkami čez kontinente;
12.00	Makedonske narodne pesmi;
13.30	Ansambel srečka Dražila; 14.20 Šport in Športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.30 S popevkami po svetu; 17.16 »Pa se sliš .. .« — Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Silkoška; 17.35 Plesni zvoki velikih mest; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 26. maja
8.06 Odprimo glasbeni atlas; 9.20 Zrvani pevci — priljubljene popevke; 10.36 Panorama zabavnih melodij; lil.30 Družina in dom;
11.46	Komorni zbor RTV Ljublja-
na p. v. Milka Skobemeta; 12.00 Zvoki s Havajev; 12.26 Narodne ob spremljavi harmonike:	13.45
Dvajset minut z orkestrom Nor-rie Paramor; 05.40 Iz svetovne književnosti — Kurt Tucholsky: Spomini na nekem kraju: 17.10 Razgovor z volivci; 17.40 Poje putriboski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.15 Popevke se vrstijo; 20.00 Majski festival otroških pčsmi 19*0; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 21. maja
8.05 Ali vam ugaja?; 10.10 Meib» dije za razvredrilo; 11.60 Štiri narodne pesmi za dobro voljo; 12.28 D omeči napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Trio Dorica ftkober-neta; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Na platnu sme videli; 16.30 Od tu in tam; 1T.19 lis-mer jan je v visokošolske poklice:
18.00	Jezikovni pogovori; 30.60 Spoznavaj'™) svet in domovino!; 21.15 Za prijeten konec ledna.
NEDELJA, 22. maja
7.35 Popevke za jutranjo uro; 8.69 M ladinska radijska igra — Rosanda Sajko: Palček - Piščalček; Š.57 Z glasbo v novi teden: 10.10 še pdm-jute, tovariši .	- Mile Pan)*»:
Letalci na poti v Afriko; 10.30 R»-do Simonitti* Kolednica mladirtskili brigad: 11.00 Godala za razvedril«*; 11.30 Nedeljska reportaža; 18.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri ras <in» ma; 16.00 Humoreska tega tedna — Jerome K. Jerome: Očarljiva želja; 16.35 Vesele in poskočne za urita 1>ete; 17.00 Šestdeset minut športa in glasbe; 20.05 Izberite melodij* tedna!
PONEDELJEK, 28. maja
8.03 Zabavni orkester Victor Touuf; 8.40 Umetne pesmi poje Zenski vokalni kvartet: 10.10 Majhni zabarAi ansambli; 11.00 Od fx>pevke (ki popevke; 11.30 Oddaja za otroke; 12.66 Pihalne godbo v koračnem ritittu; 12.25 Oj Marjan«* (pozirat is Dalmacije); 12.45 /nani napevi z orkestrom Harrv Hermann:	13.55 S
popevkami po Evropi; 14.20 Zattitti-vosti i* znanosti in rehnike; 1546 Naši popotniki na tujem: 18.06 Radijska univerza — Mesta IV.; 18.36 Športni tednik; 20.00 Zabavne i* plesne melodije iz Nemške demofera* tične republike.
TOREK, 24. maja
8.05 Radijska šola za srednjo 11 je — Matej Mihelič: Živali opazujejo Človeka: 10.10 l/berite melodijo tedna; 11.30 Radi bi vas zabavali;
12.00	Logarski fantje r gosteh: 12.35 Pet pevcev — pet popevk^ 12.46 Partizanske pesmi po narodnih melodijah; 14.05 Radijska šol« z* višjo
stopnjo — Vlado Žlajpah: Olimpia-de; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.16 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika <pominot — Roža Bašin-Kostič: Aretacije; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Pred praznikom mladosti.
Preklicujem žaljivke, Id sem jih izrekla proti Ani Vr-tovšek iz Retja 2. — Alojzija Frajle, Ketje 10, Trbovlje.
PIONIRSKI KOTIČEK
Izid nagradne slikanice iz naše prvomajske številke
Itld nrtgradrte naloge, zadane našim pionirjem v naši prve majski številki s priobčeno slikanico, bomo prinesli ▼ prihodnj UšTilkl. Objavili brtnto imena 2 nagrajencev ter imena oetalt I najboljših risarjev oz. slikarjev.
UREDNIŠTVO
Nov nagradni magični kvadrat za pionirje
BESEDE (vodoravno in navpično): L bojno vozilo (tndl velika posoda za benein); 2. prednik Ofrov; S. up; 4. sladkovodna riba.
ČRKE: AAAAAA, D, KK, NN, P.
RK, T, V.
Za rešitev magičnega kvadrata imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado, |1 jo bomo podelili po odločitvi žreba.
Rešitve uganke nam dopnšljite čimprej na uredništvo lista. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka te razred tole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!
UREDNIŠTVO
OBČINSKI KROS
•k«np 315 '• ,n- bo t Uvedbi občin-»Vi L,vei* telesno vzgojo ohjin-„{ •»?«*, na Valercm bodo nastopili l,vJekačt. ki se bodo na izbirnih ITIr>\<anjih rx>*atnrznih društev in „ najl»o|j izkazali. Start in cilj bo tfsL *,TnnnzijNkcm igrišču, pričetek ^uiovnnja bo p« ob 9. uri clopol-
SRH V TRBOVLJAH
»tSr*otuml'ri* v šahu 7.a prveo-biat,,posamezniki v mesecu v J1 Je v Trbovljah udelebllo l|r.,0,T1b Sn Rudarim samo n ko e’®''. Tokrnt le zmaga) Mir-Jo j bar- Izgubil Je sarmo partl-rtobn ^PfeanUocsm, vse o*ti»4e pa Rov-) Drugi jo bil dosednn)! imi-v,ch letošnjih brzotur-2r»v”( Miru,o jrahec ml., ki Je . Poraza s S- barjem remi-bo*, ** S Kovačem in Oprrsnl-Mo' rrwl(' mesto ata sl razdelil« ht mladinec Drag« ^lč L s'a'bše sta zaigrala Zupmn-
, Horz ®lMan K<>v»t-'Urn]-,, ' vrstni red v tem brzo-Jo š-iV1 J- bil naslednji- 1. Mlr-“ec n»j 10 ločk. - 2. Hinko Jaz-* H! bi -j,® u»Čk. — 3—4 Alko T*tt-J-Pdbvifci0 PsJk po 7 točk. - 5. Jv"1. JJ. ®P res n.k 6.5 točke. -JJČ n- .rrri '"'■■'ta In Ivo 7.ttibnn-fc? pivL*** - «.-9. V II Kušar ^	preda) brez bodb«) in
'"Se 2?? PO 4 točke, ketertm
T**-	(n)
<
se
H
S-
<
N
<
S
c
h
U
z
G
1
29. — Na pol skrivnostno jc dejal tetki: -AH se ne bi šel lahko zdaj igrat, tetka?- Tetka Poiiy je bila začudena: -Kaj, že zdaj? Koliko si pa naredil?« — Vse Je že narejeno!« — -Tom, nikar mi ne laži! Tega ne prenesem, saj tl to dobro veš!« — -Saj ne lažem,« je dejal zadovoljno Tom, -zares je vse narejeno...« — Tetka Polly se Je pa le malo zanesla na take Tomove dokaze.
30. — Sla sta ven, da se sama prepriča. Bila bi namreč zadovoljna, če bi ugotovila, da je vsaj dvajset odstotkov resnice v Tomovi trditvi. Ko je pa videla vso ograjo prepleskano in ne le prepleskano, marveč tudi lakirano, ter ko je opazila, da je celo spodaj narejena črta, je bilo njeno presenečenje nepopisno. Dejala si je sama pri sebi: -Kdo bi sl mislil! Ampak kar je res, je res. Ce Toša hoče, zna tudi delati.«
31. — Bila je tako prevzeta od svojega vzgojnega uspeha, da je peljala Toma v shrambo in mu dala najlepše jabolko. Dala mu ga je z velikim zadovoljstvom, ki ga nudi človeku veselje, če Je pridobljeno brez greha ln s prizadevanjem. Medtem ko se je zmagoslavno obrnila, ji je pa Tom brž ukradel iz shrambe še potico. Potem je odskakljal in zagledal brata Sida, ki je stopil pravkar na zunanje stopnice, ki so držale v drugo nadstropje.
32. — Is potice je brž naredil krrti in ozračje jih je bilo naenkrat poli Divjale so po Sidu in okoli njega 1 toča. Preden je tetka Polly lahko zbrs svoje moči in priskočila Sidu na por je bil Sid že šestkrat ali sedemkrat det. Tom pa, ne bodi len, je že sk če* plot in izginil. Čeprav so bila vrata, je imel običajno premalo č da bi se jih posluževal. — Maščevi nad Sidom je pa bilo le sladko...
DVEH ITALIJANSKIH ZNANSTVENIKOV V LIBUSKl PUŠČAVI
Pleme Tebu v oazi Kufza
ostanek saharske »rdeče« rase?
LJUDJE PLEMENA TEBU IMAJO EVROPSKI IZRAZ, SO ZELO VISOKI IN MOČNI TER SKROMNI —
DVOJNOST NJIHOVIH OBIČAJEV
Pred dnevi se je zaključila ekspedicija italijanskih etnologov Stefana Natonecca in Gi-orgia Mazelle v Libijsko puščavo, kjer sta s pomočoj libijske vlade na obalnem področju med Bengasijem in Sirto v globino do 1200 km proučevala posebnosti plemena Tebu, ki pripada po klasifikaciji etnologa Biasuttija starim saharskim »-rdečim« rasam.
Znanstvenika sta delovala v treh smereh: v etnografski, arheološki in speleološki.
Speleološka raziskovanja, ki so imela sicer obrobni značaj, so trajala ves mesec december. Med obalo in notranjostjo sta raziskala jame v globino od 50 do 100 metrov brez človeških najdb. Zelo važno je bilo tudi njuno odkritje vodnih žil v globini puščavskega področja.
Etnološka in arheološka dela, ki so trajala tri mesece, so povedla raziskovalca nad 1200 km v puščavsko zaledje oaz Kufra, Rebedana in Tazerbo, južno od Bengasija.
Oaza Kufra se razprostira na površini okrog 100 kv. km, na kateri živi trenutno okrog 7000 ljudi treh različnih ras: sudanske, arabske in Tebu. Tebu, ki so popolnoma drugačni od črncev, imajo evropski, naravnost nordijski izraz. Visoki so od 1.80 do 1.90 m, redko tudi čez 2 metra. Imajo močna pleča ter dolge in zelo suhe roke in noge. Njihov obraz je ozek, ustnice tesne, čelo podaljšano, lasje pa kodrasti. To ljudstvo živi že nekaj generacij stalno v Kufri, t. j. na skrajni točki njihovega preseljevanja proti severu, ki se je začelo v Tibestiji, Tebu iz Kufra se politično ločijo od onih v Tibestiji, čeprav so duhovno združeni. Kufra pripada namreč Libiji, Tibesti je pa francoski.
PLEME TEBU
Po naravi nomadi, živijo okrog 2 km vstran od ostalih skupnosti v oazi. Organizirani so v 12 »-kabil«, ukvarjajo se pa s poljedelstvom in s pastirstvom ter z gojenjem koz in kamel. So muslimani od leta 1870, ko je prišel v Kufro Mah-di el Senussi, da bi pomiril Tebujevce in Arabce, ki so bili že desetletja v krvavih sporih. Vendar so pa ohranili še nekaj običajev od svoje osnovne vere.
Iz svoje borbene tradicije so podedovali spretnost v metanju kopja. Se danes so oboroženi s tremi kopji, od katerih se nikoli ne ločijo. Dve jim služita za streljanje, eno pa za borbo ob telo. Ostrino prvih dveh predstavlja ošiljeno železo, ostrino tretjega pa dvojno rezilo. Osebni arzenal borcev plemena Tebu dopolnjuje majhen nožek, obešen na levi roki. Svoje orožje hranijo zavito v kameljo kožo. Za rezanje palm jim služi star kovinski in obrambni nož, imenovan »nus-dri«. Tudi žene nosijo nože, ki pa se razlikujejo od moških po tem, da je njihovo rezilo široko in topo. Oborožene so tudi z rogovi antilop, ki jih zabadajo v zemljo, kar naj bi bila
dobra znamenja za rojstvo njihovih otrok.
Moški se oblačijo preprosto. Nosijo dolgo belo srajco, hlače na turški način, velik turban in sandale iz kamelje kože z zelo širokimi podplati zaradi lažje hoje po pesku. Žene se ovijajo z zelo barvitim blagom, ki jim često pokriva tudi glavo, ne pa rok. Za razliko od Arabk imajo obraz odkrit, oči si pa mažejo z antimonskim prahom', ki ga hranijo v posebnih rastlinskih cevkah.
S ČIM SE HRANUO
Ljudje plemena Tebu so zelo skromni. Jedo samo enkrat na dan in sicer pest »abre« (vrsta bučnega semena) pomešano s suhimi dateljni, proseno polento in žitom, zakuhanim na vodi ali mleku kar je pač odvisno od bogastva družine. Zelo redko uživajo meso. Pijejo vino iz palm, ki ga hranijo v izpraznjenih in posušenih bučah, katere obešajo v notranjosti svojih bivališč.
Koče, v katerih živijo, so četverokotne. Dolge so 10, široke 4 metre in visoke 2 metra ter imajo eno samo odprtino. Njihovo ogrodje sestavlja ožilje palmovih listov, pokritih z rastlinskimi preprogami, ki propuščajo luč in zrak. Te koče so obdane z ograjo, na njih stene so pa prislonjene manjše zgradbe, med katerimi je ognjišče. Pohištva ne uporabljajo razen zaboja, v katerem je nevestina bala. Spijo na rastlinskih preprograh na tleh.
Nekoč so Tebujevci živeli v zgradbah, zgrajenih iz zemeljskih in solnatih blokov. Sestavljene so bile iz osrednjega obrambnega prostora, katerega so obdajale manjše zgradbe. Ostanke teh bivališč so našli v bližini Kufre, kjer sp jih porušili arabski vdori med 1. 1700 in 1800.
POROČNI OBREDI
Zelo značilen je njihov ženi tovanjški običaj, ki se razvija najprej po muslimanskem
obredu, nato pa po starem obredu Tebu.
Ženin gre v sprevodu na kameli k bodoči hiši, ki je v bližini »kabile« neveste, katero so zgradile samo ženske iz njene družine. Moški nosi pred seboj 7 do 8-letnega otroka zato, da bi odvrnil od njihove družine nesreče, spremlja ga pa sprevod praznično opravljenih oseb, ki mečejo proti njemu prižgana polena, da bi ga očistili. Potem ko pustijo ženina samega pred njegovo hišo, se sprevod usmeri proti hiši neveste, kjer se prične simbolična bitka med moškimi in ženskami. Prvi se skušajo polastiti neveste, drugi jim pa to preprečujejo. Ko se končno neveste polastijo, se sprevod zopet uredi in sedemkrat obkroži kočo.
Tudi za pogrebe imajo dvojne običaje: najprej muslimanskega, nato tradicionalnega. Medtem ko moški spremljajo pokojnika na pokopališče, ženske doma jočejo. Po pogrebu se tudi moški vrnejo v koče, kjer objokujejo, toda ločeno od žensk, pokojnika.
S pravico upravlja poglavar skupnosti. Za vsak prekršek je predvidena materialna odškod-
nina. Za umor je določena kazen na 100 kamel. Sele po plačilu kazni se morilec lahko vrne v skupnost. Če ga pa ulovijo, preden odplača kazen, ga ubijejo.
GRAFIKI IZ REBBIANE
Iz Kufre se je ekspedicija podala v oazo Rebbiane, kakih 200 km proti zapadu. Na tem področju so bile odkrite zanimive arheološke najdbe, in sicer vrsta grafitov na peščenem skalovju, ki predstavljajo valove in kamele. Ti, do 60 cm dolgi grafiti, so v treh različnih slogih. Eni predstavljajo bolj stilizirane, drugi pa bolj naturalistične figure. Znanstvenika sedaj proučujeta, kateremu obdobju pripadajo ti grafiti.
V bližini grafitov sta odkrila pokopališče z okrog 50 predislamskimi grobovi. Trupla so bila pokopana v sključeni legi. V enem izmed grobov je bilo okostje verjetno okrog 14-Ietnega otroka, katerega telo ni bilo mumificirano, pač pa zavito v kože, ki jih sedaj raziskujejo v inštitutu za človeško antropologijo in paleontologijo na univerzi v Piši.
Zadnja etapa ekspedicije jt bila oaza Taserbo, 300 km severno od Kufre. V njej živijo sedaj samo Arabci, toda v preteklosti je bila sultanat plemena Tebu, kar potrjujejo najdbe predislamskega pokopališča ter ostankov tipičnih bivališč plemena Tebu.
PRIZOR IZ »TABAREN-, FRANCOSKEGA REVIJSKEGA FILMA, KI BO NA SPOREDU TE DNI V KINU SVOBODA TRBOVLJE B
Poleg živega vohuna nad Sovjetsko zvezo še
vohun-satelit »Samos«
JESENI BODO IZSTRELILI PRVI POSKUSNI AMERIŠKI VOHUNSKI SATELIT, LETA 1963 BO PA ZG0T0VUENA POPOLNA MREŽA TAKIH SATELITOV, KI BODO FOTOGRAFIRALI »SLEHERNI CENTIMETER SOVJETSKEGA OZEMLJA«
Jeseni bodo izstrelili prvi poskusni ameriški vohunski satelit, 1.1693 bo pa zgotovljena popolna mreža takih satelitov, ki bodo fotografirali »sleherni centimeter sovjetskega ozemlja«
»New York Times« piše, da bodo v ZDA poskusili izstreliti — toda šel« na jesen — svoj prvi satelit za fotografiranje sovjetskega ozemlja.
Z malim vprašajem po velikem svetu
Ko sem bil v Parizu, sem vprašal upravitelja nove palače UNESCO, kaj pravzaprav predstavljajo velikanske Picassove freske (80 x 80 m) na steni velike dvorane. — »Tega nihče ne ve in tudi jaz ne. A ravno zaradi neznanega pomena so te freske tako privlačne, saj je največja skrivnost dostikrat povezana z največjo mikavnostjo.«
V Lurdu sem vprašal, koliko stane rožni venec, izdelan iz sladkorja in opremljen z napisom: »Če kupite ta rožni venec, zadostite hkrati svojemu pobožnemu srcu in svojemu sladkosnednemu želodcu.« — Odgovor: »Kljub dvojni upo-
rabi enotna cena 100 frankov.«
V	Marseilleu sem vprašal natakarja, ki se je ob desetih zvečer dolgočasil pred prazno kavarniško teraso na svetovno znani eveniji Canebiere:
»Kako, da je mesto tako mrtvo? Zakaj potem pravijo, da je Marseille ,evropski Chicago— »Saj tudi je, gospod! Meščani izginejo zvečer s ceste' ker se boje gangsterjev, gangsterji se poskrijejo, ker se boje policajev, policaji pa tudi ne silijo brez potrebe na cesto, ker se boje gangsterjev.«
V	Rimu sem se zapletel v pogovor s krčmarjem, ki je v slavnem, a siromašnem okraju Trastevere prodajal zraven pi-
v .» .“V
IpjjKlm*
SPLIT PRIČAKUJE UDELEŽENCE FILMSKEGA SEJMA
jače tudi razne drobnarije. Vprašal sem ga: »Komaj nekaj trenutkov sem tule, pa je prišlo že pet ali šest otročajev kupit k vam žvečilni gumi. Ali jim tako ugaja?«
»Veste, v našem okraju so otroci večkrat lačni kot siti. No, žvečilni gumi je poceni in jih vsaj zamoti. Za silo jim zaposli brezdelne čeljusti...«
V	Benetkah sem vprašal hotelskega portirja, zakaj se italijanska moška mladina tako vneto suče okrog tujih turistk, posebno okrog nemških tt» skandinavskih gospodičen.«
»Zato, ker je treba naše domače gospodične poročiti ali pa pustiti pri miru. Tujkam pa ni za poroko, še manj pa za mir, ker se drugače ne bi potepale po svetu.«
V	Trstu sem pa opazil ob morju vinjenega starčka, ki se je drl na vse grlo: »Živel Franc Jožef! Slava Francu Jožefu!«
Vprašam bližnjega čolnarja, zakaj se starčku toži po avstrijskem cesarju zloglasnega imena.
Odgovor: »Tale možakar je bil v mladih letih fakin (nosač v pristanišču). Takrat je bilo pristanišče na višku prometa in za fakine toliko zaslužka, da so se ob nedeljah vozili s kočijo in plačevali ceho s cekini...«	I. C.
MED PRIJATELJICAMI
— Ah — se navdušuje prva prijateljica — Pavel mi vedno zatrjuje, da sem njegova prva misel!
— Potlej sem ga pa včeraj videla z njegovo drugo mislijo! — odvrne druga.
List poudarja, da gre za prvi poskus v okviru »fotografskega vohunstva«, ki nosi oznako »Poskus Samos«. Svoj namen so v ZDA povsem iskreno obrazložili in poudarili, da bodo fotografirali »sleherni centimeter komunističnega ozemlja« ter na ta način »izpopolnili pomanjkljivosti svojih informacij, ki tako zelo ovirajo ameriške obrambne napore.
Pri tem list še prav posebej omenja, ds gre dejansko za isto nalogo, ki jo je imelo pred kratkim sestreljeno letalo »U-2« z razliko, da bo satelit vohunil javno, medtem ko je omenjeno letalo vohunilo tajno.
»New York Times« piše dalje, da bo — kot se pričakuje — popolna mreža satelitov »Samos« »končana najpozne-
je leta 1963, ko bo sposobna tudi za »redne operacije«, Američani so mnenja, da bodo s temi sateliti lahko dosegli »popolne fotografije ruskih raketnih oporišč«. Seveda vsa zadeva precej stane in je ameriško letalstvo sklenilo pogodbo za 160 milijonov dolarjev s sekcijo »Izstrelki in prostor« velike ameriške letalske družbe »Lockheed«.
Ameriško letalstvo sicer ni sporočilo natančnega datuma, kdaj bo »načrt Samos« uresničen, toda »New York Times« poudarja, da so »satelitski fotografi« že v »precej dozoreli fazi realizacije«. Razen tega načrta obstaja še načrt »Mi-das«, ki predvideva uporabo satelitov z napravam . ki delujejo z infrardečimi žarki, s katerimi je mogoče ugotoviti vir toplote, ki jo povzroči leteči izstrelek.
IZedettbka (imenika
V	tednu zadnjem
je počival gledališki hram osamljen, čisto sam.
Le za spuščeno zaveso se pripravlja premiera za predstavo krstno.
Ob delu in skrbeh vsakdanjih smo ta teden preživeli.
Za zabavo so nam filme raznovrstne zavrteli:
Mozart — jok in vzdihovanje,
Ivo Jima — in naš Sam sta vojskovanje
v dveh nam variantah pokazala.
V	prvem moč in hvala
s poanto, da bo bolj napeto, naša pa je izvenela — doživeto.
Moby Dick nas evangelij je učil, da je tu in tam gledalec kak zakinkal mnogok’teri pa se je jezil.
Na gimnaziji so praznovali.
Osmošolcev serijo so za gotovo dali.
Res v solidnem so sprevodu
se od šole poslovili,
ne da bi se za slovo napili.
Se na kratko o športaših,
ki so igrali na igriščih tujih in domačih.
Košarkarji na domačem so terenu
Mariborčanom klonili,
tudi žogobrci so v Kranju izgubili.
Baje po zaslugi mladega vratarja,
ki se še premalo časa s poslom tem ukvarja.
Le rokometaši so solidno zaigrali, z zmago nad Kovinarjem so našo športno čast oprali.
Pit
HUM \N V N ADAUEVANJIU
Skrivnost
dveh bratov
34.
Beseda je bila izrečena. Leslie je stala naslonjena na bratov stol in •e ni premaknila.
»Nimam torej niti beliča,« je zamrmrala še enkrat.
Arthur Gine sl je moral osliniti ustnice, preden je lahko spregovoril.
»Že dolgo sem razmišljal, od kod naj vzamem pogum za to izpoved. Da, strahopetec in ničvrednež sem...! Ostane tl še nekaj funtov, do katerih nisem mogel priti. Vse drugo, več kot četrt milijona funtov, sem pognal za igralno mizo in na konjskih dirkah.
Snel si je obvezo z oči. Njegov obraz je bil bled kot stena. »Dobro, da sem se ti končno izpovedal!«	■
Ko je spet pogledal sestro, ni na njenem obrazu opazil zaničevanja. Me zaničevanja ne pobitosti. Njene rdeče ustnice so se zapotegnile v rahel nasmešek, iz njenih oči je p« sijala dobrota in usmiljenje.
»Hvala bogu!« je zašepetala tako tiho, da je Arthur ni niti razumel.
»Chelford Je bo vzel tudi brez premoženja.«
Ona pa je zmajala z glavo.
»Harryju sem že pisala, da najino zaroko razdiram,« mu je odgovorila. Potem ga je pa prijela za roko in mu rekla: »Pojdiva k zajtrku!«
Njeno pismo je prejel Harry Alford, grof chelfordski, zraven dveh ali treh poslovnih pisem. Njegova korespondenca je v glavnem obstajala T izmenjavi dopisov z raznimi londonskimi knjigarnami, od katerih je Odkupoval stare tlake ln pergamente. Ko je spoznal njeno pisavo na pi-nmokemu ovitku, ga je nekaj trenutkov obračal sem in tja, kot da ne rig kaj naj napravi. Potem je ovitek odprl.
DRAGI HARRY!
Že nekaj časa je od tega, odkar je v meni dozorelo prepričanje, da je med nama tako malo skupnega, da zakon ne bi prinesel sreče ne tebi ne meni. Pravilno bi bilo zame, da Ti vmeša zaročni prstan, toda na srečo ali nesrečo si pozabil, da bi mi ga kot simbol najine zarote podaril. Žetim Tl vse dobro in upam, da bova ostala prijatelja še vnaprej.
Harry je prebiral njene vrstice in si osuplo drgnil čelo. Potem je pa planil izza svoje pisalne mize in zdrvel v sobo svojega brata.
»Ha, preberi to pismo! Kaj praviš k njemu?«
»Prav žal mi je, da se je to zgodilo,« je rekel mlajši brat, ko je preletel vsebino pasma.
»Žal...?« je vzrojil IIarry. »To je sramota! Ljudje me bodo držali za bedaka... In ta opazka glede zaročnega prstana je sploh neokusna! Zakaj naj bi se tudi jaz držal smešne, bedaste tradicije, da ji podarjam prstan, še tembolj, ker ima sama zelo lep prstan. Saj si ga že sam videl
—	prstan z velikim briljantom, ki ga skoro vedno nosi!«
Kljub razburjenju in jezi je Dick zaslutil v glasu svojega brata nekakšno olajšanje. Toda ranjeno je bilo njegovo samoljubje! To je pa tista občutljiva točka celo pri moških še večjega kalibra kot pri lordu Chelfordu.
»In vse to brez kakšnega predhodnega namiga! Se včeraj je bila tu in ni črhnila besedice.«
»Za to ni Imela najbrž niti priložnosti,« je odgovoril Dick, »saj se zanjo skoraj nisi niti brigal. Bodi pravičen, Harry!«
Harry je strmel skozi svoja debela rožena očala v brata in px>tem rekel precej krotko:
»To bo mogoče res! ifoorda nisem niti sposoben za zakonsko življenje
—	moje knjige in izpolnitev moje naloge mi zadostujejo popolnoma. Toda ljudje se mi bodo rogali, Dick!« In razjezil se je na novo. »Cela grofija ve za najino zaroko in bo sedaj radovedno stikala in vohala, zakaj je prišlo do razdora zaroke. Že vidim tiste proklete reporterje, ki bodo začeli prihajati in poizvedovati!«
»»Pošlji jih kar k meni, bom že jaz opravil z njimi, da bo prav.«
Dickov brat še vedno ni bil pomirjen.
»Kaj naj sedaj storim?« je vprašal lord Chelford, ko je slabe volje gledal Lesliejino pismo.
»Piši ji nekaj ljubeznivih vrstic, da se strinjaš z njo.«
»Povej mi, Dick, če Leslie ne misli na koga drugega?« se je spot trdovratno povrnil na svoje prejšnje vprašanje.
»Najbrž jih ima cel ducat!« je odgovoril Dick precej grobo. »Napravi, Harry, kot sem ti svetoval!«
Lord Chelford se je mrmraje vrnil v knjižnico.
Tako se je torej Leslie osvobodila. Dick Alford ni vedel, če naj bo na to ponosen. Pred tednom dni bi bil najsrečnejši človek v Angliji. Danes p>a ... Skomignil je s svojimi širokimi rameni, potegnil pipo iz žepa in jo zučel divje basati s tobakom. To bo pomenilo p>relom med Harryjem in Ginejem — vsaj za sedaj. In če bi Harry prenesel upravo svojega premoženja na kakšnega drugega notarja? S tem bi bil Arthurjev polom zapečaten! Dick je zmogel fulsiflkacije Lesliejinega brata zakriti in y nekaj mesecih bi vse sledove lahko zabrisal Jn primanjkljaj pokril, ne da bi posestvu škodil. Ce bi p» Harry v sedanjem trenutku vztrajal na tem,
»Njegova visokost želi z vami govoriti,« ga je zmotil služabnik v nje* govem premišljevanju.
Harry je sedel z razmršenimi lasmi za svojo pisalno mizo in grd* guba na njegovem bledem obrazu ga je kazila.
»Dick! Želim pretrgati vse poslovne zveze z Ginejem,- je začel, -in te prosim, da poveriš upravo mojih premoženjskih stvari drugemu n®-tarju. Vsaka posamezna denarna postavka naj se pregleda natanko! Pre* moženje moje pokojne matere mora znušati kakšnih petdeset tisoč funtov in 8<>rje mu, če manjka kak p>enny! Osmešil me je v grofiji in če n» bo dal priliko, mu bom povrnil milo za drago!«
Na Dickovo srce je leglo pretežko breme ...
»Katerega notarja pa želiš v zameno?«
»Firmo Samson & Howard. Je na dobrem glasu in ni s Arthurje1*1 Ginejem v posebno dobrih odnošajih. Boš poskrbel za to stvar, Dick’''
Dick je molče prikimal. Brž ko je bil spet sam, je vzel svoj avt0 iz garaže in sc odpeljal v hišo Willow. Arthur je hodil pc 'rali sem in tj»-Z njegovega obraza je Dick povzel, du se Je moralo zgooiti nekaj nen*' vadnega.
»Gine, želel bi z vami govoriti.«
Odvetnik se je ob zvoku zdrznil in sc hlastno obrnil.
»Oh — vi ste! Alj Harry že ve?«
Dick je potrdil.
-Je zelo jezen?«
-Divja! Zato sem tudi prišel semkaj. Kje je Leslie?«
»V hiši.«
»Potem se bova od hiše nekoliko odmaknila,« je predlagal Alf Ko sta bilu tako daleč, du ju ni bilo mogoče slišati, kaj govorita, je Dic^ nadaljeval: »Harry se je odločil, da vam odvzame upravo svojega P1^, moženja ... Kako je s petdeset tisoči funti, ki jih je zapustila lady Ch* ford? Ali je premoženje še nedotaknjeno?«
Arthur je molčal.	^
»Vprašam vas, če je ta denar še nedotaknjen?« je ponovil D,c z ostrejšim naglasom.
»Ne,« je priznal odvetnik s hripavim glasom. »Nobenega denarja ni’
»Kaj...? Vso je izgubljeno?«
»Da. Dal sem se pregovoriti, da sem denar vtaknil v ameriške lejske akcije. In delnice so danes vredne dva centa na tisoč doUGeV'
Dick Je zastokal.	^
»Oh, vi Idiot! Vi prokleti tep>ec! Ali veste, kaj to px>meni? Tu vat morem ščititi, riti ne zaradi Leslie. Vi norec...«
Arthur Gine se je s trudno roko ptogludil preko oči.	_,v
-Kaj pjomaga, če divjate proti meni?« je rekel z bolestnim »Vedel sem, da bo ta dan prišel ln sem pripravljen, da pjožrem to Kt(mr~ kupo.«	p
In Leslie?« je vprašal Alford oetro. Ali naj tudi ona piofloHJ* kupo?«	(Dalje prihodnji*