Stenografiern zapisnik
osemnajste (večerne) seje
deželnega štora kranjskega
v Ljubljani
dne 33. ol<toT>r-n 1888.
Kfmngmpkislüer ümrftf
der achtzehnten (Abend-)Sitznng
des trrainisltsen Landtages
zu Kaibach
am 22. October 1888.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, baron Oton Apfaltrern, dr. Gustav Mauer, Viljelm Pfeifer, dr. Jurij Sterbenec, Franc Šuklje, baron Alfons Zois.
Dnevni red:
1.	Ustno poročilo finančnega odseka o reorganizaciji deželnih uradov (k prilogi 64.).
2.	Ustno poročilo upravnega odseka o rokopisu c. kr. davčnega nadzornika Luke Robič-a glede uravnave zemljiškega davka.
3.	Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, kateri prenareja § 2. zakona dne 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1 leta 1875.. o uredbi doneskov od zapuščin k normalno-šol-skemu zakladu (k prilogi 47.).
Ustno poročilo upravnega odseka o načrtih zakonov:
L o napravljanji in vzdržavanji javnih, neerarskih cest in polij in
H. o uvrstitvi deželnih cest (k prilogi 62.).
O- Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o povzdigi seje goveje živine (k prilogi 67.).
6' Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Jožefa Viktorja Witthalm, posestnika Kolizeja v Ljubljani, da bi se izbrisale dotične servitutne pravice, združene s tem posestvom.
Seja se začne ob 7. uri 15 minut zvečer.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder, mit Äusnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Otto Baron Apfaltrern, Dr. Gustav Mauer, Wilhelm Pfeifer, Dr. Georg Sterbenec, Franz Suklje, Alfons Baron Zois.
Tagesordnung:
1.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Reorganisirung der Landesämter (zur Beilage 64).
2.	Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses über das Manuscript des k. k. Steueroberinspectors Lukas Robič betreffend die Regulirung der Grundsteuer.
3.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Gesetzentwurf, womit der § 2 des Gesetzes vom 18. December 1874, L. G. B. Nr. 1 de 1875, betreffend die Regelung der Normalfchul-sondsbeiträge von Verlassenschaflen abgeändert wird (zur Beilage 47).
4.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Entwürfe zweier Gesetze:
I.	betreffend die Herstellung und Erhaltung der öffentlichen, nicht ärarischen Straßen und Wege und
II.	betreffend die Kategorisirung von Landesstraßen (zur Beilage 62).
5.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Entwurf eines Gesetzes betreffend die Hebung der Rindviehzucht (zur Beilage 67).
6.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Josef Victor Witthalm, Besitzers des Coliseums in Laibach, um Löschung der auf diesem Besitze haftenden Servitutsrechte.
Dkginn brr Zihung um 7 Uhr 15 Minuten abends.
290
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII. Sitzung am 22. October 1888.
Deželni glavar:
Pol rjujem sklepčnost slavne zbornice in otvarjam sejo. Gospoda zapisnikarja tajne seje prosim, da prečita sklepe, storjene v tajni seji:
1.	Ustno poročilo finančnega odseka o reorganizaciji deželnih uradov (k prilogi 64.).
1.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Reorganisirung der Laudesämter (zur Beilage 64).
2.	Ustno poročilo upravnega odseka o rokopisu c. kr. davčnega nadzornika Luke Robiča glede uravnave zemljiškega davka.
2.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über das Manuscript des k. k. Steueroberinspectors Lukas Robie betreffend die Regulirung der Grundsteuer.
Poslanec Višnikar
(bere — liest):
A.
1.	a) Pri deželnem tajništvu se ustanovi služba deželnega svetovalca z letno plačo 1600 gld. in z aktivi! etno doklado 240 gld.; glede petletnic in pokojnine veljajo določbe obstoječe za deželne uradnike.
b)	Deželni odbor se izrečno pooblastuje nastaviti sposobno osebo za to službo, katera je takoj običajno razpisati.
c)	Pogoj za to službo, od katerega se nikakor ne sme odstopiti, je ta, da se dotični izkaže, da ima izpit za konceptno službo pri državni upravi ali pa za sodnijo.
2.	) Služba enega deželnega tajnika se opusti; dotični uradnik ostane v službi extra statum.
3.	) Služba koncipista se aktivira šelej tedaj, kadar odpade tajnik extra statum.
4.	) Deželnemu odboru se naroča, da predloži prihodnjemu deželnemu zboru današnjim razmeram primerno prenarejeno službeno pragmatiko in službeno instrukcijo za deželne uradnike.
5.	) Predlogi pod št. I do VIII izkaza plač v prilogi 64. se potrdijo.
6.	) Novo sistemizovane službe in plače stopijo v veljavo s 1. januarjem 1889 ter od tega dne dalje prenehajo vse draginske priklade.
B.
Gospodu Luki Robiču da se iz deželnega zaklada 600 gld. za od njega sestavljeni primerjalnik vcenitve za uravnavo gruntnega davka z vcenitvijo po stalnem gruntnem katastru vojvodine Kranjske, ako ga brezpogojno prepusti deželi v last.
Deželni glavar:
Naznaniti imam dalje, da je došla med dopoldansko sejo predsedništvu prošnja občine Dol, katera prosi za podporo za notri imenovano okrajno cesto;
predlaga to prošnjo gospod poslanec Dev in se bode po včerajšnjem sklepu izročila deželnemu odboru.
3.	Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, kateri prenareja § 2. zakona dne 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1 leta 1875., o uredbi doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu (k prilogi 47.).
3.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses über den Gesetzentwurf, womit der § 2 des Gesetzes vom 18. Dezember 1874, L. G. B. Nr. 1 de 1875, betreffend die Regelung der Normalschulfonds-bciträge von Verlassenschafteu abgeändert wird (zur Beilage 47).
Poročevalec Hren:
Slavni zbor! Smoter, ki je vodil mene in vodil moje častite to var še, ko smo v VIII. seji lanskega zasedanja izročili slavnemu zboru predlog, da bi se zakon 18. decembra 1874 glede doneskov od zapuščin na korist normalno-šolskemu zakladu primerno prenaredil, — smoter tadajni naš je bil, da bi zadobili normalno-šolskemu zakladu za ogromne potrebščine, ki za javne ljudske šole leto za letom vedno naraščajo, novih virov, novih dohodkov, novih gmotnih pripomočkov. Tem nazorom se je pridružil tudi veleslavni zbor s tem, da je bil dne 21. januarja t. 1. s svojim sklepom dotični naš predlog izročil deželnemu odboru z nalogom, naj se natanko in pobližje ž njim peča, naj stvar iz gospodarskega in ravno tako iz finančnega stališča preišče ter o uspehu in dotičnem svojem mnenji do prihodnjega zasedanja slavnemu zboru poroča. To se je zgodilo s poročilom deželnega odbora pod prilogo št. 46 ^
Če častita gospoda primerjate dotični zakon, katerega prenarediti meri omenjeni predlog, namreč zakon 18. decembra 1874 z iniciativnim predlogom mojim, oziroma mojih tovaršev, razvidite, da meri dotični predlog na spremembe onega zakona v treh ozirih. Prvič, da bi se k plačevanju pristojbine ali doneska od podedovanega premoženja na korist normalno-šolskemu zakladu pritegnil tudi legatar ali volilojemnik. kar po sedanjem zakonu ni bilo in tudi dandanes ni; kajti, kakor je razvideti iz dotičnega zakona, se tam govori le o dedičih, nikjer pa ne tudi o volilojemnikih ali legatarjih, torej se volilojemniki k tem pristojbinam po sedanjem zakonu niso mogli pritegniti; sicer je pac res, da so nekatera sodišča dedičem odmerjala in nalagala pristojbino od cele zapuščine, ali plačali so te pristojbine le dediči, nikakor pa ne legatarji, kar se pač ne more odobravati, ker eden kot drugi zadobü je podedovano premoženje. —■ V nekem slučaji se je bila pravda vnela in šlo je do najvišega sodišča na Dunaji, naj bi spoznalo, da je tudi legatarju plačati na njegov legat pripadajočo pristojbino; ali najviše sodišče je spoznalo, da se po sedanjem zakonu, ki ne
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII. Sitzung am 22. Malier 1888.
291
govori niti z besedo o volilojemniku, legat ar ne more pritegniti k plačevanju normalno-šolske pristojbine.
Iz ene strani je torej neumestno in nepravično, da mora dedič od cele zapuščine plačevati pristojbino, legatar pa nič, posebno ker se mnogokrat primeri, da legatar več dobi zapustnikovega premoženja kakor dedič in bi moral dedič še za legatarja pristojbino plačati. Z druge strani pa bi se tudi moglo pripetiti, da bi se od kake zapuščine prav nič ne plačalo in bi normalno-šolski zaklad v očividno škodo prišel, ako se n. pr. vsa zapuščina razdeli v legatih. Vzemimo za primerljaj, da je kdo volil svojih 10.000 gld. peterim osebam, vsalcej po 2000 gld.; te osebe bile bi le legatarji in kot takim ne bilo bi jim treba prav nič plačati šolske pristojbine. Take posledice, katere je najviše sodišče spoznalo v zakonu utemeljene, uvaževal je tudi deželni odbor in se je postavil v svojem poročilu na stališče našega iniciativnega predloga, naj se ne samo dedič, ampak tudi legatar pritegne k plačilu pristojbine.
To načelo velja na podlagi dotičnih deželnih zakonov že sedaj po mnogih drugih deželah; tako na češkem, v Dalmaciji, na Koroškem, Štajerskem, Gornje Avstrijskem in Solnograškem. V vseh drugih deželah pa, in tako doslej tudi na Kranjskem, legatarji niso bili po zakonu k plačevanju normalno -šolskega zaklada dolžni. To je prva novost, na katero cika naš t edaj ni predlog, in katera se je zdela tudi deželnemu odboru tako pravična, da jo je v svoj predlog prevzel, in na istem stališči stoji tudi upravni odsek, ker predlaga slavnemu zboru, naj v tej točki spremembi starega zakona pritrdi.
Druga novost iniciativnega omenjenega predloga je, da bi se tarifa ali cenilo, po kateri je pristojbino odmeriti, primerno zvišala. Predlagali smo, naj se zvišek pristojbine prične šele pri zapuščinah nad 30.000 gld.; do tega zneska pa naj ostane pristojbinska tarifa kakor je bila, toraj od vsakih 100 gld. po 20, 25, 30 krajcarjev itd., le pri zapuščinah, ki segajo nad 30.000 gld. naj šolska pristojbina poskoči, in sicer tako, da bi pri zapuščinah, ki znašajo nad 100.000 gld. se zvišala do 1 gld. 50 kr. Ker se je pa visoka vlada izrazila, da bi ne mogla dovoliti takega zviška ter dopušča k ve-eemu zvišek do enega odstotka in sicer le od zapuščin nad 100.000 gld., smatral je deželni odbor, da bi se bilo te meje držati, ker sicer bi ves naš dober namen splaval po vodi in bi vse ostalo pri starem. Da se torej vsaj nekoliko doseže, je deželni odbor predlagal drugo lestvico, ki pač nekoliko zvišuje pristojbino pri zapuščinah nad 30.000 gld., katera pristojbina bi pa sega!a samo do 1 gld. od 100 gld., in sicer v smislu vladinega stališča le pri zapuščinah, ki znašajo nad 100.000 gld. podedovanega premoženja. Ravno na tem stališči glede tarife je ostal tudi upravni odsek, v katerega imenu imam čast poročati, ki se torej glede lestvice zlaga s predlogom deželnega odbora.
Tretja novost iniciativnega predloga je bila ta, du bi se pristojbina vsem dedičem in legatarjem odkrila po cenilu, katero najdete v § 2., da bi se pa hstim dedičem ali volilojemnikom, ki niso z zapustnikom v nikaki ali v daljni rodbinski zvezi, kakor v četrtem kolenu, pristojbina podvojila. Tudi temu se
je slavna vlada upirala in zato je deželni odbor nasvetoval in ravno tako tudi upravni odsek predlaga, naj ostane v tem oziru pri starem.
Kar se tiče torej predloga upravnega odseka v prilogi 73., strinja se v bitnosti z nazori in načeli predloga deželnega odbora. Da ne tratim časa sedaj, ko smo že skorej na razhodu in ker je še mnogo posla za današnjo sejo nakopičenega, se mi ne zdi treba še dalje utemeljevati predloga upravnega odseka.
Upravni odsek torej predlaga:
1.	) Priloženi načrt zakona se potrdi;
2.	) deželnemu odboru se naroča, da temu načrtu izprosi Najvišje potrjenje.
1.	) Der beiliegende Gesetzentwurf wird genehmiget;
2.	) der Landesausschuss wird beauftragt, diesem Gesetzentwürfe die Allerhöchste Sanction zu erwirken.
Deželni glavar:
Želi kdo besede v splošni razpravi?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, preidemo v nadrobno razpravo.
Poročevalec Hren
(bere načrt zakona in predloga upravnega odseka iz priloge 73., ki obveljajo brez debate v drugem in tretjem branji — liest den Gesetzentwurf und die beiden Anträge des Verwaltungsansschusses aus der Beilage 73, welche ohne Debatte in zweiter und dritter Lesung genehmiget werden).	___________
4. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtih zakonov:
I. o napravljanji in vzdržavanji javnih, ne-erarskih cest in potij in II. o uvrstitvi deželnih cest (k prilogi 62.).
4. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsansschusses über die Entwürfe zweier Gesetze:
I. betreffend die Herstellung und Erhaltung der öffentlichen, nicht ärarischen Straßen und Wege,
und	. .
n. betreffend die Kategorisiruug von Landes,trayeu
(zur Beilage 62).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! V imenu upravnega odseka poročati mi je o načrtih zakonov: I. o napravljanji in vzdržavanji javnih, neerarskih cest in potij in II. o uvrstitvi deželnih cest.
Upravni odsek se je posvetoval o teh dveh zakonih in sklenil staviti spremembe, omenjene v prilogi 72.
O načelih, po katerih sta sestavljena ta načrta, govorilo se je že mnogo v tej visoki zbornici, in že vsak častiti gospod poslanec si je napravil sodbo o teh zakonih. Z njima nameravamo zboljšati javni pro-
48*
292
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII. Sitzung am 22. Dctober 1888.
met, kajti gotovo je, da se z zboljšanjem cest tudi promet zboljša. Dalje se namerava s tem bremena bolj pravično razdeliti, kakor so razdeljena sedaj. Osojam si trditi, da bi ravno najbolj oddaljeni kraji v deželi morali imeli najboljše ceste, ker so že radi daljave na slabšem, narobe pa imajo največ priklad plačevati in imajo kljub temu najslabše ceste. Da se boljša uprava pri ceslah doseže, ustanovili so se drugače cestni odbori. Dalje se je skušalo odpraviti kolikor mogoče cestno tlako, kajti skušnje so pokazale, da je to neumestno in da je veliko lože bremena bolj pravično razdeliti s prikladami, kakor s tlako. Mislim, gospoda, dajmo ljudstvu dobre ceste in hvaležno nam bode.
Po teh opazkah stavim v imenu upravnega odseka nasvet:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.	) V prilogi 62.-nahajajoča se načrta zakonov:
T. o napravljanji in vzdrževanji javnih, neerarskih
cest in polij in
II. o uvrstitvi deželnih cest, — se odobrujeta.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da tema načrtoma pridobi Najvišje potrjenje.
Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.) Den in der Beilage 62 enthaltenen Entwürfen der Gesetze, betreffend:
1.	die Herstellung und Erhaltung der nichtärarischen Straßen und Wege, und
II. die Kategorisirung von Landesstraßen, — wird die Genehmigung ertheilt.
2.	) Der Landesausschuss wird beauftragt, die Allerhöchste Genehmigung dieser Gesetzentwürfe zu erwirken.
Deželni glavar:
Otvarjam o teh dveh nasvetih upravnega odseka splošno razpravo in vprašam, ali želi kateri gospodov besede v splošni debati? (Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.) Ako nihče ne želi besede, prestopimo v nadrobno razpravo in predlagal bi, da po nepotrebnem ne tratimo časa, da gospod poročevalec le kliče dotični član, oziroma paragraf in naj se potem, ako kateri gospod želi besede, precej oglasi, sicer pa bodem, ako se nihče ne oglasi, izjavil, da je dotični paragraf sprejet, se ve s spremembami, ki so pojasnene v prilogi 72. Ali je zoper to kaj ugovora ? (Ni ugovora. — Wird kein Widerspruch erhoben.)
Ker ni ugovora, bomo tako postopali.
Poročevalec Višnikar
(bere naslove in številke posameznih paragrafov, potem naslov in uvod zakona iz priloge 62., ki obveljajo brez debate — liest die Titel und Ziffern der einzelnen Paragraphe, sowie Titel und Eingang des Gesetzes aus Beilage 62, welche ohne Debatte genehmiget werden).
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki prvemu načrtu zakona, kakor ga predlaga upravni odsek, pritrde v celoti, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prvi zakon je v celoti sprejet. Prestopimo k drugemu zakonu o uvrstitvi deželnih cest.
Poročevalec Višnikar:
V drugem zakonu je sklenil upravni odsek neko malo spremembo, ko je bilo že poročilo v tisku. To zadeva namreč 11. točko, katera se je vsled dotične peticije okrajnega cestnega odbora v Trebnem spremenila tako-le:
«11.) Cesta iz Radne čez Mokronog na Veliko Loko, katera se pri Teričji Vasi loči od Radeško-Krške nekdanje državne ceste ter drži ob Mirni čez Tržiše, Mokronog, Bistrico, Mirno. Veliko Loko do tje, kjer se blizo Koreni tke stika z Zagrebško državno cesto.
11.) Die Radna - Nassensuß - Großlacker Straße, bei Rnckenstein von der Ratschach-Gurkselder ehmaligen Reichsstraße abzweigend, längs der Neuring über Tersische, Nas-sensuß, Feistritz, Neudegg, Großlack bis zur Einmündung in die Agramer Reichsstraße bei Korenitka.»
Ta sklep se je storil, ker to okraju bolj ugaja. Cesta je tudi v dobrem stanu in dovelj široka, torej ni bilo v odseku ugovora proti temu, da se ta točka v tem smislu popravi.
Deželni glavar:
Želi kdo v splošni razpravi k načrtu druzega zakona besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, preidemo v nadrobno razpravo, ter bomo tako postopali, kakor pri prvem zakonu.
Poročevalec Višnikar
(bere §§ 1 — 4, naslov in uvod zakona o uvrstitvi deželnih cest iz priloge 62. s spremembo točke 11., § 1., ki obveljajo brez debate — liest §§ 1-—4, Titel und Eingang des Gesetzes betreffend die Kategorisirung von Landesstraßen aus der Beilage 62 mit der Aenderung des Punktes 11 im § 1, welche ohne Debatte genehmiget werden!
Deželni glavar:
Prosim gospode, kateri načrtu drugega zakona o uvrstitvi deželnih cest pritrde v celoti, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Načrt drugega zakona je tudi v celoti sprejet in s tem rešen prvi predlog upravnega odseka. Prosim iorej gospode, kateri pritrde drugemu predlogu odseko-vemu, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Višnikar:
Po teh sklepih ste rešeni tudi peticiji okrajnega cestnega odbora Trebanjskega, da se uvrsti cesta Radna-Mokronog-Mirna-Velika Loka med deželne ceste, potem prošnja trga Tržič, da se okrajna cesta iz Tržiča v Podnart uvrsti med deželne ceste.
293
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII. Sitzung am 22. Klober 1888.
5. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona o povzdigi reje goveje živine (k prilogi 67.).
5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den Entwurf eines Gesetzes betreffend die Hebung der Rindviehzucht (zur Beilage 67).
Poročevalec Detela:
Slavni zbori Upravnemu odseku je bil izročen zakon -o povzdigi reje goveje živine» — dne 19. t. m. Ta zakon obsega 21 paragrafov. Razumno je pač, da upravnemu odseku v teku dveh dni ni bilo mogoče zvršiti naloge, ta zakon pretresovati in o tem sklepati, tem menj, ker je imel še pretresovati cestni zakon. Kakor je iz poročila deželnega odbora razvidno, došel je ta načrt zakona tudi deželnemu odboru prekasno, da bi ga bil on mogel natanko pretresovati in meritorne nasvete o njem staviti, nasvetoval je torej le, da se izroči upravnemu odseku, akoravno je bil mnenja, da pač ne bode mogoče, rešiti ta nalog v sedanjem zasedanji. Poglavitni namen deželnega odbora pa je bil, da gospodje poslanci dobe ta načrt v roke, da bodo imeli priliko se seznaniti s tvarino tega zakona in posvetovati se v onih krogih na deželi, kateri se za ta zakon najbolje inter-esirajo.
Upravni odsek ne more druzega, nego nasvetovati:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Načrt zakona o povzdigi reje goveje živine se vrne deželnemu odboru z naročilom, naj ga pretresa ter predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.
(Obvelja. — Angenommen.)
6> Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Jožefa Viktorja Witthalma, posestnika Ko-lizeja v Ljubljani, da bi se izbrisale dotične servitutne pravice, združene s tem posestvom.
6. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschuffes über die Petition des Josef Victor Witthalm, Besitzers des Coliseums in Laibach, um Löschung der ans diesem Besitze haftenden Servitntsrechte.
Poročevalec dr. Papež:
Slavni zbor! V imenu upravnega odseka imam Cast, poročati o prošnji gospoda Jožefa Witthalma, Posestnika Kolizeja v Ljubljani, da bi se izbrisale ser-v'tutne pravice, združene s tem posestvom. Zahteva le prošnje se glasi takč-le (bere — siest):
,. "Der hohe Landtag wolle in die Auflassung der für "te hohen Herren Stände in Krain auf Grund des Kauf-wto Verkaufsvertrages ddto. 15. Juli 1845 auf meiner Realität sub Einl.-Nr. 224 der Catastralgemeinde Unter»
schischka haftenden Servitntsrechte, wonach die Stadtgemeinde Laibach verpflichtet wurde, auf dem von den hohen Stünden in Krain erkauften, zum ständischen Gute Unterthurm gehörigen Terrain eine Transenalkaserne und eine Winterreitschule aufzubauen und im fortwährenden Bestände zu erhalten, einwilligen und mir Namens der hohen Herren Stünde in Krain die diesbezügliche Löschungsurkunde ansstellen.»
Enako prošnjo vložil je, kakor je znano, gospod prosilec tudi na mestni zastop Ljubljanski. Dot.ična vknjižba v zemljiški knjigi se glasi od besede do besede tako-le (bere — liest):
«Die hohen Herren Stände in Krain mit dem Verkaufs- und Kaufcontracte ddto. 15. Juli 1845 zur Sicherstellung der von der Stadtgemeinde Laibach in dem dritten Artikel dieses Contractes übernommenen Verpflichtung, dass das erkaufte Terrain zum Aufbaue einer großen Transenalkaserne und einer Winterreitschitle in derselben werde verwendet und diese letztere fortwährend werde erhalten werden, intabulirt».
Iz vknjižbe se razvidi, da ima dežela Kranjska še danes pravico, spolnjenje te dolžnosti terjati, ako bi ne bila spolnjena ali pa kolikor morda še ni spolnjena ali v kolikor ne zadostuje več nekdanje spolnje-vanje sedanjim razmeram. Gospod prosilec tudi to dobro ve, kajti v prošnji, katero tukaj predlaga, pravi on, da je v drugi prošnji, katero je bil vložil pri mestnem magistratu, ponujal primerni svet za zgradbo nove tovorne ceste med kolizejsko cesto in državno cesto Celovško. Znano je, da je mestni zastop njegovo prošnjo dilatorično odbil, in torej je tudi njegova ponudba brez pravnega nasledka v tem pomenu, da ni več vezan na to ponudbo. Želeti bi pa vender bilo, da, ko bi se moglo njegovi prošnji ustreči, bi se pogajali s prosilcem, naj on tudi svojo ponudbo ponovi, oziroma morda še kaj več doda in zato je sklenil upravni odsek, predlagati sledeči predlog:
Slavni zbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, naj se on pogaja z gosp. Witthalmom o njegovej predležečej prošnji in v prihodnjem zasedanji poroča o uspehu in stavi primerne predloge.
Poslanec dr. Mosche:
Meni se ta stvar pač premalenkostna zdi, da bi se ž njo še enkrat deželni zbor bavil. Za prosilca pa je stvar velikega pomena, ker on je sedaj spraznil Kolizej, vojaki so se preselili v novo vojašnico, in on namerava tam, kjer je doslej imel vojake, napraviti stanovanja. S predlogom upravnega odseka bi se ta stvar odložila za celo leto. Mislim, da bi popolnoma zadostovalo in bilo tudi koristno za deželo, ako bi deželni odbor smel sam v tej stvari razsoditi. J orej si usojam staviti namesto zadnjega predloga upravnega odseka sledeči stavek: «in se pooblašča, da reši prošnjo ugodno, ako bode imelo pogajanje povoljni uspeh za deželo».
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
294	XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. -
Poročevalec dr. Papež:
Predlog, katerega je slavil častiti gospod predgovornik, se prav za prav ne protivi načelu upravnega odseka. Upravnemu odseku se je le nekako kočljivo zdelo, že sedaj in v zadnjem času, v katerem je došla peticija, sklepati o morebiti važnem deželnem premoženji, kajti tudi ta pravica spada v deželno premoženje, sicer pa, ako se deželni odbor pooblašča, to storiti, kar bi se morebiti tudi bržkone drugo leto njemu gotovo naložilo, mislim, da meni ni naloga, direktno protiviti se temu predlogu, akoravno nimam pooblaščenja od upravnega odseka, pritrjevati mu.
Deželni glavar:
Glasovali bodemo torej v prvi vrsti o spreminjalnem predlogu, katerega je stavil gospod poslanec dr. Mosche, in potem o odsekovem predlogu, če prvi ne bi dobil večine. Prosim torej gospode, ki pritrde spreminjalnemu predlogu gospoda dr. Mosche-ta, ki meri na to, da se nalaga deželnemu odboru, kakor predlaga upravni odsek, končno pa on pooblašča, da za slučaj, da dobi povoljen uspeh, stvar končno reši, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet, in s tem odpade glasovanje o predlogu upravnega odseka.
S tem je rešena tudi zadnja točka dnevnega reda in zadnja točka onih predmetov, katere je imel rešiti slavni zbor.
Gospoda moja! dovolite mi, da se sedaj pri sklepu našega letošnjega zasedanja, s katerim sklepamo tudi šestletno dobo našega zborovanja, nekoliko ozrem nazaj na delovanje slavnega zbora.
(Poslanci ustanejo. —- Die Abgeordneten erheben sich.)
Kako je denarno gospodarstvo slavnega zbora, to je pač pokazala jasno razprava, katero smo imeli pred kratkem, pred malo dnevi, razprava pri proračunu deželnega zaklada. Ni mi treba naglašati z novega, da je v tej dobi narasla potrebščina pri deželnem zakladu zelo zdatno, da so se pa tudi dohodki tako ugodno povekšali, da je bilo mogoče priklade za deželne potrebščine na neposredne davke zdatno znižati. Prizadeval si je slavni zbor v tej dobi pomagati v prvi vrsti kmetijstvu in obrtniji, in ni se štedilo pri onih troskih, kateri se investirajo za plodonosne naprave, za zboljšanje zemljišč, za zboljšanje naših cest. Ne bodem torej nadrobno razpravljal gospodarskih uspehov. Omeniti hočem le nekoliko najvažnejših zakonov, katere je sprejel slavni zbor in kateri so dobili tudi Najvišje potrjenje, tako, da so stopili v veljavo.
Omenjati mi je izmed političnih zakonov prena-redbe deželnega volilnega reda, s katero je slavni zbor stopil v eno vrsto z načeli, katerim je pritrdil državni zbor, tako da se je volilna pravica zdatno razširila. Omenjati mi je enako, da se je za glavno mesto naše dežele v nekem smislu občinski red preustrojil z zakonom 1. 1887., kateri je zadobil tudi Najvišje potrjenje.
Glede gospodarskih zakonov omenjati mi je kot najvažnejšega zakona o doneskih, katere plačujejo požarne zavarovalnice, s katerimi je mogoče deželnemu odboru
XVIII. Sitzung am 22. Dctober 1888.
podpirati naprave požarnih straž v deželi, tako da se ta dobrodelna naprava bolj in bolj širi in število teh društev množi. Govorilo se je že itak o razširjenji šolnine na Ljubljansko mesto pri deželnem proračunu in dokazalo se je takrat, da je to bila zdatna podpora našemu denarnemu gospodarstvu, katera je omogočila po svoje, da je bilo možno znižati naklado na neposredne davke. Sklenila se je postava za pogozdovanje Krasa in z vrše vati se je pričela, ter se imamo nadejati, da bode ta zakon posebno koristil notranjskim krajem, da bodemo videli mesto pustega skalovja lepo zaraščene hribe, in bode zginila zanimivost pri potujočih, ki vedo pripovedovati, da od Postojne do Trsta je naj-grji svet, katerega je videti na poti. Enako je bil sklenjen zakon o povzdigi živinoreje in o spuščanji zasebnih žrebcev, od katerega je tudi pričakovati za živinorejo ugodnega uspeha. Pričelo se je z zagradbo hudournikov, prvič na Gorenjski strani, v drugi vrsti z zakonom, ki sicer do danes še ni potrjen, česar se je pa nadejati tudi na Dolenjski strani. Omenjati mi je pri tem tudi del, pričetih v Račenski dolini, v Planinskih dolinah, in lahko naglašam, da je s tem pričeto delo, iz katerega bode dobivala dežela obilo sadu. V eni vrsti s tem omenjati mi je po volj ne prenaredbe zakona za osuševanje Ljubljanskega močvirja, se ve da mi je pač nepovoljna dolžnost opomniti, da osuševalna dela, akoravno bi bilo po mojem prepričanji že mogoče pričeti jih, se do danes še niso pričela, v veliko škodo posestnikov močvirskega ozemlja, ker letos že smo imeli bridko skušnjo, da je dvakrat bilo preplavljeno vse močvirsko ozemlje. Nadejam se, da bode dosedanje počasno postopanje v prihodnjem letu postalo urneje, da pridemo do dejanskih osuševalnih del, po katerih posestniki na močvirji že davno hrepene.
Sklenil se je dalje zakon, s katerim je bila dovoljena hranilnica Ljubljanskega mesta, katere delovanje se pričakuje v kratkem času. Posebne važnosti zna postati za našo deželo deželni zakon, s katerim se dopolnuje državno zakonodajstvo glede razdelitve skupnih zemljišč.
S tem bi bilo omenjeno najvažneje iz prejšne dobe enako gospodarskega, kakor političnega zakonodajstva. katero je slavni zbor zvršil.
Iz letošnje dobe mi pač ni treba ponavljati, ker je gospodom v spominu poglavitno, kar se je sklenilo. Vender pa moram omeniti, da tudi letos sklenjena sprememba deželnega volilnega reda v § 15. ni brez pomena. Enako omenjam, da so dobile letos hiralske ustanove, ki so se lanskega leta sklenile v proslavljanj e štiridesetletnega vladanja presvetlega cesarja, svoj statut; izdaja brezplačnih lovskih kart se je z letošnjim zakonodajstvom omejila. Enako se je privolila za zgradbo novih ljudskih šol zdatna svota 6500 gld. Slavni zbor je pritrdil predlogu deželnega odbora, po katerem se namesti v prisilni delalnici poseben duhovnik, ki bode imel izključno duševno oskrbovanje tam spravljenih prisiljencev in nadejati se je, da se s tem popolnoma ustreže željam, katere imajo glede duševne odgoje naše sosedne dežele. Enako se smemo nadejati, da bode ona sprememba, katero je slavni zbor sprejel glede pobiranja deželne naklade na žganje,
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII. Sitzung am 22. Dctobrr 1888.
295
povoljno uplivala, da bode mogoče našim vinorejcem prenašali težko breme, naloženo njim vsled državnega zakona na izdelovanje žganja. Končno pozdravljam s posebnim zadostenjem, da se je v lem zasedanji prvi odločni korak storil, da je ona cesta, o kateri se posvetujemo, odkar sem v tem slavnem zboru, t. j. čez 20 let, cesta čez Bogenšperk stopila v trenutek djanske zvršitve, da bodo prenehale opravičene pritožbe in bode zveza z Dolenjsko ložja. Enako z veseljem pozdravljam korak slavnega zbora glede zgradbe dolenjske železnice s tem, daje privolil naprej 500.000 gld. v delnicah, pokazal je dobro voljo, koristiti temu gospodarsko zelo zanemarjenemu delu naše dežele, in nadejam se, da bode država tudi vedla storiti svojo dolžnost, da gospodarsko zanemarjenemu okraju pripomore, da se la železnična proga z vrši. Enako sem zadovoljen in pozdravljam z veseljem, da je slavni zbor privolil za Kamniško železnico daljno svolo 20.000 gld. Nadejam se, da bode omogočila ta daljna podpora, da se po tolikem zavlekanji železnica enkrat izdela, akoravno ne morem zamolčati obžalenja, da je ravno ta za državo tako važna, posebno za vojno upravo tako važna železnica tako malo podpore našla izrekoma v onih krogih, katerim ima največ koristiti. Olajšala bode la železnica cestni erar in pomagala vojnemu upravništvu, in od teh dveh strani ni našlo podjetje za zgradbo le železnice nikakoršne podpore.
Končno še predmeti, katere smo rešili v današnji seji. Gospoda, glediško vprašanje je tako, zarad katerega so se mnogokrat vnele živahne razprave, in nasprotja strank te slavne zbornice se včasi zelo poojstrila pri tem vprašanji. Letos, ko smo se enkrat zjedinili o tem, da se prvič ima gledišče na novo zgraditi, kar pred mogoče, in smo prišli do sklepa, da naj dežela skrbi za zgradbo, smo z velikim veseljem pozdravljali, da, akoravno je en gospod ugovarjal temu predlogu, so Kili vender končno predlogi finančnega odseka skorej soglasno sprejeti, in se nadejam, da bode ta sklep Prinesel večje soglasje med prebivalstvo Ljubljanskega mesta ter spravil še večje soglasje v slavni zbor, kateremu je bil večkrat v spodtiko. Želim torej, da bi se gledišče čim preje zgradilo v čast deželi in v čast Ljubljanskemu mestu. (Živahni klici na levi: — Lebhafte Rufe links: Dobro! dobro!)
Enako želim, da cestni zakon, katerega smo ravno sprejeli, koristi vsej deželi in se s tem ona vez, ki Veže prebivalstvo vse dežele; — naj biva v mestih, v trgih ali na deželi, — tembolj utrdila, da bode čutilo, da so vsi eni, da so vsi deželani iste dežele in da pasprotja med njimi ne sme biti. (Klici na levi: — atufe links: Dobro! dobro!)
Ravno tako želim, da bode uredba uradov, ka-soršno smo sklenili danes tukaj, na korist naši deželi te>' olajšala upravo, glede katere čujemo vsako leto tožbe.
Da smo mogli toliko uspehov doseči, to pa iz-'ira od tod, da so častili gospodje držali se onega, kar se priporoča povsod, in kar sem tudi jaz kot svojo že]jo izrekel, ko sem prvič stopil na to mesto. Gospoda nioja, akoravno politično stoječi na različnem stališči, smo pri vseh teli vprašanjih delovali soglasno, vsak
gospod je svoje pomisleke izrekel, očitno, brez ovinkov in zlato jedro pravega se je naposled pokazalo.
Meine Herren! Ich danke Ihnen, dass Sie mit Objectivitüt und Ruhe an allen unseren Verhandlungen und an den Berathungen der wichtigsten wirtschaftlichen Fragen theilgenommen haben und dass Sie auch in politischen Fragen, insoferne solche zur Verhandlung gelangt sind, die möglichste Objectivität bewahrt haben.
■ Ko se zahvaljujem slavnemu zkoru, je pa vender prva dolžnost, zahvaliti se vsem gospodom, kateri so, bodisi kot načelniki posameznih odsekov, bodisi kot poročevalci, prevzeli večje breme od vseh drugih gospodov. Zahvaljujem se pri tej priliki posebno našemu častitemu gospodu deželnemu predsedniku. Zelo me je veselilo, da je načelnik manjine tega zbora pri neki priliki zadnje dni izrekel, da je večina slavnega zbopa posebno zarad tega v gospodarskih vprašanjih dosegla večje uspehe, ker ji je bila naklonjena sedanja vlada.
Gospoda! prepričan sem, da, ako smo dosegli uspehe, je k temu v prvi vrsti pripomogel naš neposredni zastopnik vlade v naši sredini. Zarad tega sem prepričan, da v smislu Vas vseh govorim, ako se prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku zahvaljujem za gorko zastopanje interesov naše dežele in neumorno sodelovanje pri vsem delovanji v našem zboru. (Živahni klici: — Lebhafte Rufe: Dobro, dobro!)
Da pa. gospoda moja, zakonodajstvo in naši sklepi postanejo tudi koristni in plodonosni za našo deželo, se nam je zahvaljevali Najvišjemu našemu gospodu.
Gospoda moja! to dobo našega zasedanja pričeli smo leta 1883. s tem, da je osrečil p res vi tli cesar našo deželo s svojo navzočnostjo, ko smo praznovali BOOletnico združenja vojvodine Kranjske s Habsburžko monarhijo. Letos sklepamo to dobo in sklepamo jo o priliki še lepšega praznika vse države, o priliki 401etnice presvetlega našega cesarja. Prepričan sem, da iz globočine srca Vam vsem govorim, ako Vas naprosim, kot zadnjo besedo v tem zasedanji in kot zadnjo besedo v naši šestletni dobi, da sklenemo z iskreno željo: «Bog živi in ohrani dobrega in milost-livega našega vladarja Fran Josipa I., slava! Hoch!»
(Vsa zbornica vsklikne trikrat živahno: Slava! Hoch! — Das ganze Haus bringt dreimal lebhafte Slava-nnd Hoch-Rufe aus.)
C. k. deželni predsednik baron Winkler:
Naj mi bode dovoljeno h koncu sedanje šestletne dobe spregovoriti še enkrat, da se namreč najprej srčno zahvalim častitemu gospodu deželnemu glavarju za njegove dobrohotne besede, namenjene moji osebi.
Drugič se moram zahvaliti visokemu zboru za prijaznost, katero je skazovat cesarski vladi, ki jo imam čast zastopati, glede njenih predlog, in to ne samo v tej sesiji, ampak v vseh sesijah sedanje parlamentarne dobe. Hvaležno pa moram tudi jaz, kakor že častiti gospod deželni glavar, priznavati in poudarjati, da so vsi poslanci dežele Kranjske tukaj skupno in složno sodelovali, deželi Kranjski v korist. Večkrat sem imel sicer priliko, opazovati v njih razpravah različno mnenje, a strasti nikoli ne.
296
XVIII. seja dne 22. oktobra 1888. — XVIII Sitzung am 22. Bctober 1888.
Und so möchte ich am Schlüsse der sechsjährigen Wahlperiode sämmtlichen Herren Abgeordneten zum Abschiede ein freundliches «Lebewohl» zurufen, mit dem sehnlichsten Wunsche, dass der Geist der Eintracht, der in der jetzigen Wahlperiode hier gewaltet hat, auch im künftigen Landtage walten möge.
(Živahno odobravanje. — Lehhafter Beifall.)
Poslanec vitez dr. Bleiweis-Trsteniski:
Gradiva je bilo v poslednjem zasedanji mnogo in storili smo celo vrsto imenitnih sklepov. Da so vse obravnave naše v deželnem zboru tekle tako hitro in gladko ter so tudi na vse strani zadovoljevale, zahvaliti
se imamo našemu gospodu deželnemu glavarju, kateri» dasi mlad na tem mestu, vodil je s skušeno roko vse obravnave. Želim le, da tudi zanaprej ostane na tem častnem mestu (klici na levi: — Rufe links: Dobro! dobro!) in mislim, da izražam mišljenje vseh navzočih gospodov deželnih poslancev, ako se mu zahvaljujem za spretno vodstvo deželnozborskih obravnav.
Deželni glavar:
Hvala lepa gospodom, in ker smo sedaj vse posle našega delovanja končali, sklepam sejo in zborovanje deželnega zbora vojvodine Kranjske.
Konec seje ob 8. uri 45. minut zvečer. — Schluss der Sitzung um 8 Uhr 45 Minuten abends.

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.