75. številka Ljubljana, v petek 3. aprila. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan aveeer, iiimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri jsko-ognr«ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedrn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum racu na se pa 10 kr. za meaec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frmikovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana K<»Unana hiši, „GleditliŠka stolba". U prav ii iš t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bismarckova sedemdesetletnica. —o.— Mož, ki triindvajset let vodi usodo Prusije, a petnajst let usodo Nemčije, dopolnil je v 1. dan t. m. sedemdeseto leto svojega življenja. Knez Bismarck stopil je v sivo starost in če bi bilo verjeti besedam psalmista, moral bi on sedaj z usehlimi močmi in onemogel sloneti v pokoji in misliti na smrt, na bližnjo svojo smrt! Toda kdo more imeti tacega kneza Bismarcka pred svojimi očmi? Bojevit, kakor z, nova izvolje poslanec, delo-ljubiv, kakor mož v najlepših letih, — tak je Bismarck še dandanes ob sedemdesetletnici svoji! Nikoli ni imel tolikšne moči in veljave, kakor baš tačas; solnce njegovega življenja se bliža svojemu zatonu, a slava njegova sije kakor opoludansko solnce po letu. Še najnovejše dni se kakor zmago valeč kaže znotraj in izven nemškega cesarstva in te dni izkazujejo se mu časti, ki jih ni imel še noben minister, ki so jih do sedaj imeli le kralji in cesarji! Kot Slovani in Avstrijci ne bomo v ljubezni govorili o knezu Bismarcku, tudi o sedemdesetletnici njegovi ne. Spoštovati in občudovati moramo svojega protivnika, politično ljubiti in proslavljati ga ne moremo in ne smemo. Knez Bismarck je Avstrijo globoko ponižal in še sedaj snuje, kako bi se zjedinilo, kar je ločil v času, ko bi Avstrija bila mogla prevladovati, kar pa bi poslej zvezano moglo pahniti širšo našo domovino v prepad dižavne ničnosti in z njo vred potopiti avstrijske Slovane v pangermanstvu. Mi ne premenjavamo patrijotizma, kakor se premenjava obleka, mi nočemo poljubljati palice, katera nas je udarila, ker tako delajo — psi! Ali naši avstrijski „pravi" Nemci so te dni kakor črni sužnji v Afriki, od Boga pozabljeni, v prahu se zvijajo pred najvišjim poveljnikom z belo poltjo in zaklinjajo ga, naj jih vzame pod svoja krila! Kaj je knez Bismarck Avstriji, da so celo naši oficijozi udarili ob bizantinsko struno, da se v duhu gnetejo po Berlinskih ulicah in da intonujejo „ho-sano" našemu avstrijskemu porazitelju? Kaj se hoče doseči s tem obožavajočim dobrikanjem, s tako hlapčevsko udanostjo? Ali noj so to oficijozna dokazila, da so štajerski in severno-česki Nemci Bismarckove rešitve v resnici potrebni? Ali naj se iz tega uči Avstrijo ljubiti Mariborska nemška mladina, katera je baš sedaj v »preiskavi", ker je pokazala, da ima za učitelje Nageleja et consortes? Vsaka kaplja avstrijski čutečega srca mora se upirati proti takemu ocenjevanju zgodovinskega državnika ob Sprevi, ker jasno je, koliko je avstrijski moči vere baš v Nemčiji, ako jeden del Avstrijcev taki samoprodalno koketuje z najvišim uradnikom sosedne države. Mi menimo, da je tu lahko zasluge protivnikove meriti in ceniti, ne da bi bilo ob jednem potreba izročati se njegovemu pokroviteljstvu. Kneza Bismarcka sedemdesetletnica je pač pomenita, dobila je svoj pomen vsled cele vrste sijajnih vspehov, ki se bodo pisali v svetovni zgodovini v slavo Bismarcku. Čestokrat se poudarja, da je ta državnik moral biti rojen pod srečno zvezdo. To je krivično, nespametno. Knez Bismarck dosegel je vse svojim umom, z delavnostjo svojo. Narodno zjedinjenje Nemčije je bilo sad dolgega dela, razvijalo se je vsled stvari tel ne moči, ki je vsako dobro trenotje znala doseči in porabiti. Vsak vspeh pa je pomnožil to moč, kolikor več vspehov, toliko več moža, a mislečega, natančno preudarjočega moža. Kadar je bilo treba stvar razsoditi na bojišči, tedaj je knez Bismarck imel že vse pripravljeno, kar je v človeški moči, da se dožene dober konec, da se nič ne more približati, kar bi utegnilo zmagi priti na pot. A knez Bismarck postal je tudi, da zlasti zategadelj državnik prvega reda, ker je spolnoval le voljo naroda nemškega. Zgodovinski pomniki ostanejo dela Bismarckova kakor je zjedinjenje Nemčije, sedanji evropski mir in pa kolonizačna politika, toda vsega tega ne bi bil dosegel, da ni to bila davna misel in volja narodova. Zato pa tudi vidimo, da Bismarckova moč, njegov vspeh tam odjenja, kjer ni prikladen narodovemu teženju. Kakšna je notranja politika Bismarckova? Kje je strankarski duh tako mogočen, kakor baš v zjedinjeni Nemčiji? A kdo drugi gaje razpihal v ogenj, v boj, kakor državni kancelar? Kjer je graditi in saditi hotel, tam je razgrajal in razsajal. „Kulturkampf, izinmi zakoni, politika vsak-sebnih interesov — to so plodovi Bismarckove nestanovitnosti. Diplomatizovanje se ne poda v notranji politiki. Sistem je pobijal sitem, hitro, brez organskega presledja; vse stranke za vrstjo je knez Bismarck parkrat uničil; kar je včeraj v ime narodne volje vzpostavil, to je v ime narodne volje drugi dan podrl. Notranjih nemških politikov si je osvojila resignacija; nihče ne ve niti kam niti kod. Ali je to za Nemčijo dobro, je drugo vprašanje. Knez Bismarck pal je v roko slabosti, ki je že mnogega slavnega moža zavirala v dobrem, pravem delu. Samosvestni vsled doseženih činov menili so ti možje, da narod vedno tako misti in čuti in želi, kakor sami čutijo. Menili so, da za vse čase repre-zentujejo narodovo voljo. Tudi knez Bismarck stoji na vrhunci absolutne volje in proklinja pred Bogom in ljudmi vsako opozicijo, češ da je uporna narodnemu duhu. Parlament mu „ne imponuje", vse mora za njim. A pravo državno življenje, lepo je že Tacitus imenoval le tisto, kjer prijatelja vštric hodita: „principatus et libertas". Knez Bismarck dal je nemškemu narodu vnanjo slavo, vzel mu je notranji mir. Samo le-ta pa more dati stanovitno srečo in svobodo. Občudujemo torej Berlinskega slavljenca kot vnanjega politika, a želeti si njegove kuratele, — zato nemarno niti najmanjšega povoda! Politični razgled. Ilotf raii.jc dežele. V Ljubljani 3. aprila. Še sedaj ni določeno, ali bo državni zbor še kaj zboroval po Veliki noči, ali se pa bode takoj zaključil. Najbrž se še vlada ni odločila o tem. Dolgo pa gotovo zborovanje več ne bo trajalo. — Mini-sterstvo je že neki naročilo posamičnim deželnim vladam, da začno pripravljati za nove volitve. Vo-li'na agitacija se že tudi povsod začenja, zlasti pa v severnih kronovinah. Tako so se ustavoverni češki veleposestniki že bili zbrali v Pragi in posvetovali o tej stvari. Tega shoda se je udeležil tudi dr. Herbst. Upravno mmIInčc bode v kratkem imelo soditi o državnopravnom stanji verskega zaklada v Avstriji. Finančno ministerstvo je namreč obdačilo bukovinski grškokatoliški verski zaklad. Predpisalo mu jo pristojbinski ekvivalent, kateri bi se moral plačevati deset let. To sicer ni nič novega, zgodilo se je ravno to 1873 1. in še tudi poprej. Grškokatoliški verski zaklad se je tudi tedaj pritoževal LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal ltene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis innlii u i Trinajsto poglavje. Ca n v as s i ng. Dalje j Ne vem, od kod je gospod moj sin dobil to nekako malovredno zgovornost; a bila je vsekakor po godu nevedni množici: smijala se je, ploskala, ženske so mahale z robci, Henrik se je smehljaje priklonil; pridobil je bil za se ves zbor. Jaz ne mislim nič slabega govoriti o bankirjih, nadaljeval je moj šestnajstletni tribun. Bankirji so kot zdravniki za zobe; sovražnike si jih ne smemo narediti, kajti kdo ve, ali jih jutri ne bodemo trebo-vali? Ali pa zaradi lega moramo njim izročiti mestne zadeve? Spominjam se stare matere, kaj častitljive žene iz Connecticuta, unukinje naših pradedov, prvih naselnikov, Ta mi je pogostoma ponavljala, kar je bila od njih krepostnih prednikov slišala, da bankir je zaslomba državi, kot je vrvica zaslomba obešencu: uduši jo. Zakrulimo trikrat bankirjem! zakričal je bripav glas, najbrže glas kakega dolžnika, ki je bil mej poslušalce zašel. Glas je odmeval in dvorana se je potresla tega krulenja, ki pa je očetovskim mojim ušesom tako blago zvonilo kot najlepša sonata Beethovenova. Moja stara mati, nadaljeval je mladenič navdušen po živioklicih, dajala nam je uganke, da nas je zimske večere pri ognjišči kratkočasila. Ko bi, rekla je, bankirja, odvetnika in krojača spravili skup v isto vrečo ter jednega izmej njih na slepo srečo potegnili ven, kaj vsekakor pride iz vreče? Slepar, odgovorilo je dvajset poslušalcev radujoč se spomina svojih mladih tet. Henrik je stopil h kraju odra, položil prst na ustni ter rekel na pol tiho: To besedo je pač izrekla moja stara mati; a dandanes pravijo: srečen milijonar. Gotovo, pristavil je, ničesar nečem reči o bogatstvu ; jaz upam svojo pot prehoditi kot vsak drug. In daleč bodeš še prišel, mali velikan, vzkliknil i je debel glas mej poslušalci. Pokažite mi, nadaljeval je sin osrčen po onem j glasu, pokažite mi bogatstvo, častno in pošteno pri-dobljeno po ladijah, poslanih v Indijo, Novo Fundlan- 1 dijo, na Moluke; spoštoval je bodem kot spoštujem v Greenu dvajsetletno delo, pre vitino kupčijo in varčnost .... A ne govorite mi o tem naključnem bogatstvu, o teh milijonih, z igro v jednem dnevu dobljenih; to je tuje blago, katero je le spretneji spravil v svoj žep. Bogatstvo brez dela, bogatstvo brez časti! (Slišite! slišite!) In vrh tega, dragi someščani, ali hočete bogatstvo poplačati? Ali ne srčnosti in udanosti? Al ni Green plemeniti stotnik, ki dere v gorečo hišo, da bi morebiti rešil vašo ženo ali hčer? Ali ueste vsi pohčerili tleklice, katero je moj oče včeraj rešil iz ognja? In vi ženske, vi naša vest; vi zvezde naših duš, vi matere, žene, hčere, sestre, govorite: Za koga naj glasujemo? (Slišite, slišite!) Jaz ljubim srčne ljudi, ki se ne strašijo iti v ogenj, nadaljeval je moj mladi (iracehus, a nikakor mi neso po godu tisti, ki vedno v ognji žive. Nikakor se ne čudim, da so naši nasprotniki jednakih inislij z gentlemanom, katerega neso imenovali; j prav naravno je, da častivredni Fox svojega zasfcop-i nika voli iz mej svoje rodbine ali pa izmej svojih j prijateljev; a mi imamo manj visoke zaveze ter tre-i bujemo pred vsem poštenega moža na čelu našim ! skupnim zadevam. Našemu možu ne treba zakrivati pri finančnem ministerstvu, pi zastonj. Upravnega sodišča pa tedaj še ni bilo, da bi to vprašanje načelno odločilo. Otl tistega Časa se je pa osnovalo irpravno sodišče, in gTtfeo-katobSki znltrnri se hode Bedaj pritožil pri njem proti tej ministerskej naredbi, j Pritožba se bode naslanjala na to, da je ta zaklad | premoženje za javne namene, ker opravlja funke je, katere k»i sicer morala opravljati država, skrbi za : pouk in bogočastje grško-katoliškega prebivalstva v Bukovini, in je v državni upravi, in kot tacemu bi mu država ne smela nakladati davka. Finančno ini-nisterstvo se [»a sklicuje na to, da je grško-kato-liški verski zaklad samostojni zavod, ki sicer državi res mnogo koristi, pa zato ne prestane biti posebno j cerkveno premoženje, ki se mora obdačiti, kakor vsaka nejavna glavnica. Zanimivo bode pri obravnavi to, daje ta zaklad v upravi naučnoga inini-Bterstva, da bo tedaj upravno sodišče razsojevalo ; prav za prav o prepira dveh ministerstev. Kes bode sicer zastopal verski zaklad zasobni odvetnik, a ven-der bode treba rešiti vprašanje, ali se sme kak zaklad, ki je v državni upravi pritoževati proti na- , redbam finančnega ministerstva. Naslednikom kardinalu Nrlnvar/enlKTgii j imenovan bode neki Budejeviški škof grof Schon- i boru, brat m ravakega namestnika Želeti je, da I bi to bilo res, ker ie Schbuborn prijazen IVhom. l"olJi'nski tabor v Pirotu. Boji se namreč, ker je v tem kraji mnogo Bolgarov, da ne bi ti zahtevali tudi tabora, da se izjavijo proti srbskemu teženju. To bi poostrilo še bolj nasprotje mej srbskim in bolgarskim življem in dalo povod celo kakim izgredom. KiiNlta vlada neki misli odpraviti poljsko banko in njene podružnice in tam osnovati podružnice državne banke Ravnateljem Varšavske podružnice imenovala bi neki Palova V Rimu so republikanci poslednji čas energično rovali proti monarbiji. Razpošiljali so republikanske oklice na vse strani Italije, posebno so jih skušali razširiti mej vojsko. Ti mu je policija prišla na sled Zasledila je neko skrivno tiskarno in kontiskovala 2500 revolucionarnih oklieev. Nekaj osob je baje že dejanih v zapor. rraneoNk« ministerstvo še ni sestavljeno, vsaj do sedaj še ni nobenega poročila, da bi bilo. Frevcinetu stavijo se večje ovire, kakor jih je sam I pričakoval. Rad bi sestavil ministerstvo iz vseh re-puhlikanskih strank, a to nobenej stranki ni po volji ker bi vsaka rada imela vlado iz svoje srede. Tudi še ni določeno, kako postopati proti Kitajcem. Tisti zbornični poslanci, ki so vrgli vlado, sami neso bili na jasnem, kaj početi. Zmerni republikanci bi bili zato, da se vojna energično nadaljuie, radikale! i hi pa najrajši, da se kakor si bodi sklene mir s ! Kitajem. — Časopis „Pariš1' pa že objavlja, da je rak s Kitajem sklenen, ter da je Kitaj vsprejel { predloge Ferry-jeve. Ta vest se pa še ni potrdila. Neko drugo poročilo pa javlja, da je mir že bil skoro* sklenen, pa so dogodki pri Long-Sonu sedaj vse premenili. — 81. m. m. so Francozi zmagali | Kitajce pri Ribiških otok,h. Vzeli so te otoke. Kitajci so baje izgubili kakih šesto mož, Francozi pa samo «'} mrtve in 12 ranjenih. Danski državni zbor se je zaključil s kraljevim prestolnim govorom. Ker se obe zbornici nesta mogli sporazumeti o hudgetu, je kralj po odstavku 25 osnovnih zakonov objavil provizoričen budget. Nek poljski list ve povedati, da je Anglija poslala 8 agentov poljske narodnosti na Rusko-Poljsko, da tam narod podšuntajo k nemirom. Mi odgovornost za to novico prepuščamo dotičnemu listu, kajti nam se zdi jako neverjetna. — Upanje, da i se nasprotja rnej Anglijo in Rusijo mirnim potom poravnajo, se vek&a. Ruski odgovor je neki zadovoljil angleške državnike. Sicer vsa nevarnost še ni odstranjena, a vender je na obeh straneh zavladala neka miroljubnost. — Da bode pn Rusija pripravljena na vso slučaje, odposlala je zopet nekaj polkov v Azijo. Z bokharskini emirom, tastom emira Abdurrabinana se je pogodila, da pusti svobodni prehod ruskim četam skozi svojo deželo, ko bi prišlo do vojne. Dopisi. Ik Ljubljane 2. aprila. | Izv. dop. | Le red-kokrat se čuje sedaj po slovenskih časopisih glas o „Narodnem domu" v Ljubljani. Vstrajna agitacija, katera nam je vzbudila nadepolne misli o zbirališči naroda slovenskega v beli Ljubljani, potihnila je kmalu in le loterija na korist temu narodnemu podjetju je jedina zvezda na slovenskem obnebji Res je, da vspeh ni slab, kateri smo v par letih dosegli, odkar se je sprožila misel o „ Narodnem l domu", kajti 40.000 gld. je lepa vsota. Toda, kakor se kaže, ostali bomo na tem stališči še mnogo, l mnogo let, in morebiti bomo morali prepustiti slav-j nost otvorenja „Narodnega doma" še le našim po-j tomcem, če nas ne reši te — sit venia verbo — sramote, narodna vzajemnost, narodna vztrajnost. Res je, da slovenski naš narod ni preobdarjen, res je, da se naši premožni rodoljubi, bodi si vsled komoditete, preveč ne brigajo za taka narodna podjetja, katera nemajo ne le lokalnega, temveč tudi ! občni pomen. „Narodni dom" v središči bele Ljub-ljane, v središči Slovenije je nam dan danes tako : potreben ko vsakdanji kruh. Slehernemu se je že I sigurno pripetilo, da se mu je urinila misel, kako borno stoji jednonadstropna „Narodna Čitalnica" : v Ljubljani vs-a-vis ponosni kazini, katero vzdržava 5% našega prebivalstva V Ni li to sramota za Ljubljano, ako si druga slovenska mesta, na pr. Novo mesto, Ptuj, ustanovljajo svoja narodna zbirališča in le slovenska Ljubljana zaostaje, ker ne more ali prav rečeno, ker neče spraviti skupaj potrebne vsote V Res je, da se dan danes plačuje obilo narodnega davka, toda ta mali narodni davek, katerega mislimo v naslednjem predlagati, je tako neznaten, da ga lahko sleherni prenaša. Kakor čujemo, ustanovila, oziroma probudila se je družba narodnjakov, katera misli po majhnih vsotah pobirati denar za zidanje „Narodnoga doma', z drugimi besedami, ustanovila se je krajcarska družba, to je družba, katera pobira od posamičnih druž-nikov po i krajcar na dan Optimistični so res računi, kateri se delajo glede denarja na prebivalstvo; toda doseže se lahko, ako se vstrajni narodnjaki poprimejo tega podjetja. Slovenija broji okolu 1,500.000 prebivalcev. Će vsak plača j eden krajcar na mesec, ker pa ni mogoče, da bi vsak plačeval, se računi, da vsak 50. prebivalec da 50 kr. na mesec, znese to v teku jednega leta 180.000 gld.; toda mi nesmo še taki optimisti, in recimo, da vsak '20 i. prebivalec daje po 50 kr. na mesec, dobimo gori omenjeno vsoto v teku štirih let, in s tem tudi „Narodni dom*. Kaj so s krajcarji dosegli Hrvatje, kaj so dosegli Rusini za narodne ideje, je slehernemu znano Zakaj bi tudi mi Slovenci ne delovali za svoj „Narodni dom" vztrajno, zakaj bi mi ne delovali za idejo, katera nema samo lokalnega pomena, nema pomena samo za Ljubljano, nego za vso slovensko zemljo, ker se s tem pokaže naroda zavest, narodna politična zrelost, ako složno deluje, kajti narodno zbirališče ne sme biti v kateri koli si bodi borni koči, narodno zbirališče mora biti monumentalno poslopje, na katero sme ves narod gledati s ponosom, da ga jo on zidal, da je on zanj žrtvoval. Toraj rojaci, posebno Ljubljanski, na noge, zdramite se, ter osnujte v svojih krogih k raj carske družbe; ne bojte se s tem delom združenih sitnostij; tem se ni moč ogniti. Dal bo gotovo marsikateri nekaj desetič na mesec, ako se ga opomni in kdo redno pobira denar, kateri se potem redno vsak mesec oddaje odboru za „Narodni domM da občinstvo razvidi, kako ta družba napreduje ter potem se mnogobrojno udeležava te ideje. Gaslo naj nam bode: „zrno k zrnu pogača, kamen k kamnu palača". V to pomozi Bog in narodna vstrajnost! svojega imena, ta je sin svojega dela, otrok našega mesta, ta mož se kliče Green! Živio Green I Živio Smith! kričala je množica vsa vneta po besedah. Zmaga je naša. Sredi tega kričanja iskale so me Henrike ve oči. Ravno se je hotel odtegniti mladi svoji slavi, kar ga je krepek lovec iz Kentuekva, jeden onih velikanov, ki se hvalijo, da so pol konj, pol pa krokodil, posadil na svoje rame ter ga po dvorani nosil. Množica je jela ploskati, da bi človek mislil, zidovi bodo popokali. Možje so čudovitemu mladeniču stiskali roke, ženske so ga pa objemale. Jaz sem hotel klicati: Moj je, jaz sem mu oče! A strah mi je drugi pot zadrgnil vrat in le vzdihnil sem prav tiho : Mili Bog ! zakaj nesem jaz gospod moj sin! Štirinajsto poglavje. Vani t as vanitatum. Ko se je bila množica razkropila, da bi slavo in ime bodočega \Vebstra daleč razširila, objel sem prav po volji govornika ter se napotil ž njim domov. Kolikor sem se tudi sramoval mutaste naloge, katero mi je bila smešna bojazljivost prisodila, vender nesem mogel ustavljati se veselju, dražiti mladega Cicerona. No, mladi glumač, rekel sem mu, kje si pa dobil to lenkoto gladko govoriti, to zaupnost, katere nič ne moti ? Z mesta besediti, lepo govoriti (deklamovati), besede spremljati s primernim kretanjem, to umetnost, izgubljeno sem od starega veka, kje si se vsega tega naučil? V šoli, odvrnil je sin. To pač veste vi, očka, ki ste me sami tolikrat pustili na pamet povedati mojega Enfielda.*) Ali sem dovolj povdarjal? Ali nesem rok nad glavo povzdigoval? Ali ste zadovoljni ? In znajo vsi tvoji tovariši tako govoriti kot ti V Nedvomno, očka. To bi bili pravi državljani, narod mutcev! Govoriti in s kretanjem povdarjati besede trebamo toli kot čitati in pisati. Ni nobenega mej nami, ki ne bi kaj postal v družbi, v občini, v državi. Članovi takega shoda ali družbe, vo-lilci, kandidati, uradniki, starešine, vsi ti bodemo morali večkrat javno govoriti; in temu se privadimo že v šoli. improvizovati govor tudi ni težavno ter '■j Knlield's speaker je zbirka najlepših govorov in pesen angleških. Amerikanci so jo uveli v šole, da se otroci iz nje uči: na pamet guvoriti ali temveč lepo in s povdar-kom govoriti. Ta zbirka ima predgovor, ki obravnava mimiko, vse primerno iu plemenito gibanje s telesom; pridete so podobe, ki kažejo postavo životu, držanje glavo iu rok, kako naj se vsak čut in vsako strast iz.razujo. je jako zabavno. Uro počitka je naše največe veselje uriti se v govorih; jaz sam sem že večkrat govoril k bodočim svojim volilcem. A moja moč je govorjenje s telesom. „Kretanje, pravi Demosthen, v mojem Enheldu, kretanje! kretanje! Poglejte me no, očka! In glejte ga klateža, kako gre pred menoj ter kaj lepo govori, sam ne vem kateri govor lorda Ohatama zoper vojsko z Ameriko. Stopa, obstane, ozira se kvišku, sklene, kaže pest, udari se z roko na srce ter na zadnje me objame glasno se smijoč; jaz pa, oče njegov ne morem spregovoriti besedice, niti roke ganiti, ves /močen stojim pred tem nenaravnim prezgodnim dozorom, sadom nezdrave odgoje. In vender moj sin ni bil nobeden čudež, ampak le prespretno vzgojen in izurjen Yankee. Nesrečni otrok! rekel sem mu; ker pojdeš v Indijo, čemu ti bode ta gledišna umetnost? naj bi že bilo, ko bi bil ti odvetnik. To postanem še kdaj, očka, odvrnil je Henrik. Naj le tam zaslužim deset tisoč dolarjev; vrnivši se izučim se prava ter se združim s kakim spretnim odvetnikom. In potem? vprašal sem ves prestrašen po tej mladeniški častihlepnosti. (Dalje prih.) Iz Vipavo 2. aprila. | I/v. dop.] Tu pri nas pripetila se je jako smešna dogo Iba, in zraven prav primerna za prvi dan aprila. Nek star „urlavbar", prišedši iz Trsta, pripovedoval je ljudem, da ima na Opčini pri Trstu Žid štacuno in daje razno blago vsacemu, kdor se izkaže z domovinskim listom, zastonj, brez vsacega krajcarja. Naše ljudstvo seveda je ugibalo, kdo mora ta človek biti, ki daje blago brez denarja. Vražne ženske pripovedovale so, da to je gotovo antikrist, in da kdor od n;ega blago vzame, se h.....zapiše. Ali naši nkorajžniJ in babjeverni rokodelci še tega neso straši i, ampak hajd k gosp. županu po domovinski list in potem na Opčino po razno blago. A ko tja pridejo, zastonj povprašujejo, kje je oni Žid, ki blago zastonj daje, in tam so še le izvedeli vsi štirje, po kaj da so šli, namreč po aprila, in da so prišedši na Opčino, bili ravno na pol pota za domov. Sedaj so bili po 5 urnem bodu vsi šdrje trudui, (in morda je bilo še tudi kaj druzega) in premišljali so, kaj naj si izmislijo, ko domov pridejo brez blaga, ker vedeli so, da jih bode vsak vprašal, kje imajo blago, kajti odhodom pripovedovali so, da bodo blago pripeljali na vozu. Ali prišli so vsi Štirji prazni razun jed-nega, ki je prinesel svoji soprogi V* kilo kave v tolažilo. Zdaj pa mislite, dragi bralci, ali ni to jako smešno za prvi dan aprila, deset celih ur hoda so šli aprila iskat. Sedaj ga imajo pa doma, kajti vse se jim smije in jih draži. Domače stvari. — (Cesarjevič Rudolf in cesaričinja Štefanija) popeljeta se Velikonočni ponedeljek 6. t. m. zvečer po Fran Josipovej železnici v Prago, kamor dospeta v torek 7. t. m. ob 7. uri zjutraj. Prestolonaslednika se ne bosta nastanila v Praškem dvorci, marveč v hotelu „Pri črnem konji". Visoka gosta ostaneta v zlati Pragi le osem ur, obiskala bosta dopoludne „Rudolfinum' i ji druge Praške znamenitosti. Opoludne priredi cesarski namestnik fzm. baron Kraus na čast visokej gospodi svečani deje-neur, h kateremu bodo povabljeni tudi nekateri Praški odličnjaki. Ob treh popoludne ostavita visoka gosta Prago in se peljeta dalj«; brez prestanka v Bruselj, kamor dojdeta 8. t. m. popoludne in kjer ostaneta tri dni. 9. t. m. udeležila se bosta sveča-nostnega praznovanja 50 letnega rojstnega dne belgijskega kralja Lavoslava. — (Knezoškofa dra. Misije pastirski list) čital se bode v ponedeljek po vseh cerkvah. V tem pastirskem listu določeno je, da se ima odslej v šesti dan aprila praznovati sveti M e t o d i j. — (Mestni zbor L j u b Ij an s ki) imenoval je v zadnji tajni seji prvini magistratnim svetnikom g. druzega magistratnega svetnika Vončino; policijskim komisarjem g. Ivana Kavčnik-a, avskultanta pri mestni delegovani sodniji. — (Obiskovanje božjih grobov) po cerkvah Ljubljanskih je tudi letos, kakor druga leta, jako živahno. Božji grobi so po vseh cerkvah ukusno in bogato okrašenih s posebno z lepimi svežimi cvetlicami. Petje gg. bogoslovcev v stolni cerkvi je krasno in cerkev bila je polna pobožnih vernikov. Knezoškof dr. Misija umival je prvikrat noge 12 starčkom, katere je potem v veliki dvorani svoje palače v navzočnosti gg. kanonikov in mnogega občinstva pogostil. — (Spored procesij) na Veliko soboto je naslednji: Ob 3 uri popoludne pri nunah; ob Va 4. uri pri frančiškanih; ob 5. uri pri sv. Petru in v Trnovem; ob 6. uri pri sv. Jakobu in v bol-nišni cerkvi na Dunajski cesti. Ob 4. uri je tudi v cerkvi nemškega reda opravilo ustajenja. — (Marka Pohlina podobo) našel je g. Levstik v tukajšnji licealni knjižnici. Podoba je vezana v „Maleni besediši" in to v izvodu, ki ga je imel pater Marko sam v svoji knjižnici. Pozneje je napominana knjiga prišla v posest Kopitarjevo, iz njegove ostaline pa v knjižnico. — (Gosp. dr. Lavoslav Gregorec) podal se je v 31. dan m. m. na svoje novo mesto v Novo cerkev. V Cel j i na kolodvoru pričakovali so ga gg. deželni poslai.ee M. Vošnjak, župan iz Nove cerkve, dosedanji provizor in več drugih znancev. Župan pozdravil ga je v imenu županije, potem peljali so se v dolgi vrsti voz v Novo cerkev. — (Novomeški mestni zastop) sklenil je v zadnji seji po nasvetu g. župana, ustanoviti mestno hranilnico. V ta namen ukrenili so se že potrebni koraki. — („Slovensko pevsko d r u št v o" ) šteje že nekaj nad 2oO članov iz raznih stanov. Mej usta-novniki je najvovejši dr. Josip Sernec, odvetnik v Celji, ki je pristopil društvu s 25 gld. — (Za Narodni dom v Rudolfovem) darovali so tekom m. m. gg Fran Knific, trgovec na Planini na Štajerskem 3 gld. Hajko Knific, trgovski pomočnik v Ljubljani 3 gld., „šaljivec" 10 kr. — (Lepe žive postrvi) videli smo danes zjutraj pri g. trgovci Regoršeku, ki je iste iz voda v Poljanski dolini, katere ima v zakupu, pripeljati dal, da je mej svoje prijatelje za veliki petek razdeli. — (Gorelo) jo včeraj ob 10. uri v tovarni g. Drelse-ja blizu starega strelišča. Unela so se v velikih kupih nakopičena drva. Domači delavci so z izredno pridnostjo ogenj pogasili. — (V hranilnico kranjsko) uložile so meseca marca 1903 stranke 526.11)5 gld., izplačalo pa se je 205«) strankam 340.226 gld. 81 kr V preteklem četrtletji posodilo se je na zemljišča na 37 prošenj 41.095 gld. — (Hranilno in posojilno društvo v Ptuj i) imelo je meseca marca 11208 gld. 92 kr. dohodkov in izdatkov 7923 gld. 18 kr., torej prometa 19132 gld. 10 kr. — (Slavjansko b1agotvor i te 1 jno občestvo v Peter bu rgu) poslalo nam je nekoliko izvodov tiskovin, izdanih po tem društvu povodom tisočnice Metodijeve smrti (6. aprila 1885). Te tiskovine: 1. Kratkoje skazanije o žizni i podvigah svjatih Kirilla i Metodija. 4°. (V-ega vkupe 8 str.) 2. Svjatie Kirill i Metodi j, apostoli slavjanskije. 4°. 48 stranij. 3. Žiznj i podvigi svjatih Kirilla i Metodija, prosvjetitelej Slavjan. 4° 31 str. 4. Slika obeh blagovestnikov. Ta slika Izdelana je po originalu umeteljnika M. M i košina v prelepem rusko-cerkve-nem slogu in je jako mičen spomin na slavlje tisočnice, kajti izdelana je jako lepo v živih hojah in v zlatu Oblika 4°. llrošure so, kolikor smo v naglici pregledali, prav temeljito in poučno pisane, spredaj okrašene z podobo, zadaj pa imajo dva na-peva, zložena ob tisočnici. Kdor bi želel te tiskovine, ogl si naj se blagovoljno pri nas, kajti tiskovine doposlane so nam „dlja be/platnoj raz-dači". Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 3. aprila. Pogajanja zaradi sestave kabineta brez vspelia. Berolin 3. aprila. Ročno pismo cesarjevo, s katerim je cesar Bismarcku poslal sliko proglašenja cesarstva v Versailles-u, izraža veliko radost na hvaležnem obožavanji Bismarcka od strani naroda. Slika naj tudi poznim potomcem predstavlja, kaj je Bismarck cesarju in njegovoj hiši Storil. Pismo je podpisano: „Vaš hvaležno in zvesto udani cesar in kralj". Madrid 3. aprila. Kraljeva obitelj zaradi dežja ni obiskala cerkva, kakor običajno. Listi pišejo, da so prišli zaroti proti kralju na sled, ki bi so imela zvršiti ob priliki obiskovanja cerkva. Osem osob zaprtih. Preiskava se nadaljuje. 11 azne vesti * (O Sedelmaverjevi zadevi) se 31. m. m. poroča iz Olomuca: Častniki 100. pešpoika, polkovnik Adolf Sedelmaver, major Dragotin Schvvarz in stotnik Julij Kreipner so odpuščeni iz vojaških služeb in odvzeli so jim vojaška dostojanstva, a dobili so potom izredne milosti normalno penzijo. Takoj po napadu Lopatvnskega na polkovnika Se-delmaverja pričela se je preiskava proti označenim trem častnikom, trajala nekaj mesecev ter osobito iziskavala to, če so ti častniki branili in obvarovali svojo čast. Kakor že znano, streljal je v Tešenu narednik Lopatvnski preteklo leto v polkovnej pisarni v prisotnosti majorja Schwarza in stotnika Kreipnerja na polkovnika Sedelmaverja. Namesto da bi se bili častniki branili in z orožjem odbijali napad, pobegnil je napadeni polkovnik, se skril in zavaroval v nekej kamri (nekateri menijo, v kuhinji), a tudi oba druga častnika sta urno odnesla svoje pete iz pisarne. Tako strahopetno ravnanje označilo je vojaško sodišče kot čin bojazljivosti ter vse tri spodilo iz službe, odvzemši jim dosedanja dostojanstva. Občno sožalujejo, da sta tudi major Schvvarz in stotnik Kreipner postala žrtvi te afere. Polkovnik Sedelsmaver pa, katerega so se zaradi strogosti vsi podložni strašno bali, ker je za vsako malenkostno nepravilnost in napako nalagal najhujše kazni, tudi v civilnih krogih ni bil priljubljen. Sa- momori mej moštvom tega polka bili so še navadna prikazen in ne kaj redki, a tudi častniki prosili so čestokrat radi Sedelmaverja za premešr-enje. Cesar je Lopatvnskega pomilostil in sodišče mu je baje prisodilo 201etni zapor. * („l'svhe".) Minister za uk in umetnosti v Parizu daroval je preteklo leto mestu Laval krasen kip rPsyhe' iz belega marmorja, katerega je naredil kipar Lavigne in katerega so v zadnjem „salonu" močno občudovali razni izvedenci. A nekatere meščane Lavalske pohujševala je preveč po prirodi posneta krasna podoba, katera je dičila mestno sprehajališče, kajti nekega dne zjutraj našli so ubogo boginjo „p8yheM ležečo na tleh, ohglavljeno, s potrtimi krili in z odsekanimi prsi. Minister gotovo ne bo tako brž zopet poklonil mestu Laval kakega umeteljnega kipa, bodisi da je od nog do glave oblečen in nerazrušljiv. Slovenskim pisateljem in prijateljem slovenskega pisatelj stva. Leta 1872. ustanovilo se je bilo „Slovensko pisateljsko društvo" z glavnim namenom, podpirati slovenske pisatelje in pospeševati slovstveno delovanje. Društvu je pristopilo 7 nstanovnikov in 95 društvenikov. Leta 1872. napravilo je društvo Pre-širnovo slavnost na Vrbi, kjer je dalo na rojstni hiši Preširnovi uzidati spomeniško ploščo. Potem pa je društvo ostavilo svoje delovanje, ker je tačasna politiško-narodna borba vsem rodoljubom toliko dela nakladala, da se je moralo odložiti marsikatero samo na sebi koristno in potrebno narodno podjetje. V poslednjih desetih letih pa se je začelo krepko razvijati naše slovstvo in število slovenskih pisateljev se je veselo množilo. A pisateljstvo donaša pri nas Slovencih le skromne dohodke in le tako dolgo, dokler ne opeša pero. Bolni in onemogli pisatelj ali revna rodbina umršega pisatelja pa nema nikogar, do katerega bi se obrnila v svoji sili. Podpirati je treba tudi mlade nadepolne pisatelje, da se nam ne izgubo najbolji talentje vsled gmotnega pomanjkanja. Na Gregorčičev večer 12. marca t. 1. v Ljubljani poudarjalo se je tedaj in sklenilo, da se naj zopet oživi „Slovensko pisateljsko društvo" in pristopilo je še tisti večer nad šestdeset društvenikov. Podpisanemu, kot denarničarju „Slovenskoga pisateljskega društva", pa se je naložilo, sklicati občni zbor, ker po odstopu prvega predsednika gospoda Davorina Trstenjaka 1. 1873 in po smrti podpredsednika gospoda dra. M. Razlaga ni bil izvoljen novi predsednik. Torej si usojain vabiti vse slovenske pisatelje in prijatelje slovenskega pisateljstva k izrednemu občnemu zboru »Slovenskega pisateljskega društva'1! kateri bode v sredo 8. aprila t. 1. ob 2. uri popoludne v dvorani Ljubljanske Cjlalnire. Na dnevnem redu bode: 1. Poročilo denarničarju; 2. Posvetovanje o spremembah pravil; 3. Volitev predsednika, njegovega namestnika, tajnika in denarničarja in pet drugih odbornikov. V Ljubljani, 2. aprila 1. 1885. Za bivši odbor »Slovenskega pisateljskega društva" : dr. J. Vošnjak. I.«>U v dober kup. Hnlujočim na želodci pri poročati so pristni „Moll-nvi So i «11 i 11 - p ra S k j", kateri imHjo poleg lUlke ceno najboljši lekarski uspeh. Skatljiea z navodom uporabe 1 gld. a. v. Vsak dan jih razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, e. kr. dvorni založnik, u a Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-OV preparat z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (11—2) Zahvala. Slav. ravnateljstvu hanko ,, Slavijo" v Pragi. Na visokodušnemu daru 100 gld. reci: sto gol d. av. v.dj., katere je blagovolilo slavno ravnateljstvo banke „Slavije" darovati Novomeškemu ^Narodnemu domu' kot dokaz domoljubja, izreku najtoplejšo zahvalo ter jej kliče „živela!" Odbor Novomeške čitalnice: Dr. Albiu i'oznik, m. p. predsednik. Lavosluv Koprivšek. m. p. tajnik. Javna zahvala. „Narodna lola" so v dobi svojega 13 letnega obstanka nikdar ni mogla ponašati s toliko simpatijami kakor lotoa. Najsijajnejši dokaz temu jc vspeh popularno-znanstvenih predavanj, katera bo osnovali v prid „Narodne Sole- velo-častiti gg. dr. Karol Dleivvois vit. Trsteniški, prof. Andrej Senekovie in dr. Janko liabuik. Čistega dohodka je 2.10 gld. K tej znamenitej podpori je največ pripomogla živahna iu dobrovoljna agitacija liturarnu-zabavnegu kluba, ki jc vrha tega Šo v svoji sredi nabral 27 gld. 60 kr. in prijazno do ■redova), da sta goipi Murnikova in Lahovi blagovolili prevzeti težavni nalog obilnejše razprodaje ustopnic k znanstvenim predavanjem. Hvaležno podpisanemu ni mogoče dostojno priznati velikih zaslug, ki so jih vzlasti gg. osnovatelji omenjenega kluba in velecenjeui dami pridobili si za gmotno boljše društveno stanje tega leta. Radost, pridnost in pospešeni napredek one šolske dece, ki bode deležna te podpore, na) namestuje odborovo malostno zahvalo. Istotako h\aleino naj omenimo, da je slavna narodna čitalnica za predavanje brezplačno prepustila svojo dvorano in slav. direkcija c. kr. višje realke fizikalno učilnico; a tudi slavno narodno občinstvo je po svoji obilni udeležbi kakor vselej pri humanitarnih podjetjih pokazalo svojo požrtvovalnost ter tako dobrodejno priznalo važnost in delovanje .Narodne šole", za katero se je slovensko časopisje vsikdar toplo zanimalo. Naj pri tej priložnosti ie objavimo nekatere druge darove, ki jih je „Narodna šola" dobila v tekočem šolskem letu; darovali so: Gospa M. Mi.1 is, nadućiteljica tukaj.......1 gld. — kr. Gdč. Ernestina Razlag, učiteljica v Brežicah . . . 1 ,, — „ Vesela družba učiteljev (po g. Žumru)......1 M — ,i G Anton Pavčič, učitelj v St. Kupertu.....2 — „ G. J. Sajovic, župnik v Sla- vini........1 „ — n G. Jakob Strupi, kaplan v Slavini.......1 „ — „ G. Franc Dekleva, trgovec v Slavini......1 „ — G. Anton Kržič, nunski ka- tehet v Ljubljani ... 1 „ 50 „ G. Jurij Konig, predsednik kr. šolv sveta v Vinici . 2 „ — „ G. Jos. Žirovuik, učitelj v Begunjah pri Cerkni ci o ,, „ Vkup . . . 15 gld. 50 kr. G. vitez dr. Fr. Močnik, n. deželni šolBki nadzornik v Gradci........70 „ — SI. deželni zbor kranjski......100 „ — „ SI. mestni zbor Ljubljanski...... 200 „ — „ Veselica na Vrhinki v prid „Nar. šole" . 50 „ 14 „ G. dr. Jos. Vošnjak, deželni in državni poslanec (ustanovnine).......10 „ — „ Ljudska šola na Vinici (ustanovnine) . . 20 „ — „ Ljudska šola v Krškem (z ustan. vred) . 42 „ 2 „ Znanstvena predavanja (zgoraj omenjeno) 230 „ — „ Literarno-zabavni klub „ „ 27 „ 60 ,, Nabiralnica v gostilulci pri g. Franceljnu na Bregn........... 8 „ — „ SI. obrt. podporna družba vsled prijazuega posredovanja velezaslužnega načelnika g. Jan. Nep. Horaka.......20 „ — „ Vsega skupaj . . . 788 gld. 26 kr. Za vse te milosrčne darove izr kam blagim dobrotnikom iu slav. korporacijam .stokrat Bog placi!" V Ljubljani dne 3. aprila 1885. Za odbor „Narodne šole" : Feliks Stegnar, načelnik. Darila za „Narodni Dom41. Prenesek . . . 13788 gld. 73 kr. Dr. G. Bukell, profesor v Inomostu . . 3 „ — „ Vine. Dvofaček v Kostelci..... 2 „ — „ Miroslav Prelec, zastopnik banke . Slavije v Komnu......... — „ 92 „ Miha Kuncev, zastopnik banke „Slavije" v Sežani........... — ,, 35 „ Na dr ,ii četrtek zbrana vesela družba v Zalogu pri Ljuldjaui...... 1 ,, 50 „ Za mesec februvarij in marcij so kot mesečne doneske darovali: Dr. .Mm (l,i. odvetnik; J. Duffe, I. mestni inženir; R. Arce, c. kr. poštni oficijal; Z. Hohrmun, posestnik; J. Vavru, e. kr. profesor; M, Pletersnik, c. kr. profesor; po 1 gld. na mesec. — Bo štnik; dr. Svetina in dr. Požar, c. kr. profesorji; Al. Poljanec, oskrbnik posilnu delavnice, iu gospa Marija Poljanec; po 50 kr. na uusec — vsega vkup . 17 ,, — Iz pušiee v prodajalnici g. SI. kola v Podiiadu.......... — „ 72 „ Gospa Marija Pfi fel v Podgradu. . . 4 ,, 20 „ Franjo Kogej, zastopnik banke „Slavije v Postojim.......... 1 „ 63 „ Wiatroslaw Rybicki v WierzchortawLe. 1 — St. Valden v Vrbovci....... 2 „ — „ Vacl. Soreya, farsi na Libavi .... 1 „ — Pečenka Josip, furaf v Dolni Ujezdo . 2 ,, — „ Rad. Ilrdlička, korp. V Huline .... 1 „ — Fr. Klas v Malesov........ 1 „ — j, Jos. Hejna .......... 1 ,, — „ Ivan Ziiblatnik v St. Bju...... 2 „ — „ Frant. Umlatif v Clirudimi , . . . . 1 „ — „ Neradovoljno darilo dne 12. marca . . 5 „ — G J. Popiel vvKoscielci...... 3 „ — ,, Posojilnica v Soitauji....... 5 „ — „ VVodvnski Bolest. 8. Nozdrzac .... 2 t) — „ Fran. Siaromevvicz w Nowosielcach . . ^ — „ Nabrano o razstav ljenji S Gregorčičevega častnega daru pri g. V. Petričiču . . 1 „ 80 „ Raj ko Sinek v Toiuinu...... 1 „ — „ Gorkievvicz Josip v Muharczi .... 2 „ — „ Ilija llruuilovič, b'skup Križevački . . 20 „ — „ Bernard Patek, faraf Ochozskv. ... 1 „ — „ P. 0yrill Nohuvvlczka v Brnu .... 5 „ — „ Odbor notranjske slavnosti v Postojini . 21 „ — „ Ivan Toinbor, župnik v Piškorovcih . . 6 „ — „ Mateo Baudek na Dunaji...... 5 „ — „ Sv. A.............. 1 „ - „ Ostanek........... — ,, 72 Vkupe . . . iaiJ12 gld. 57 kr. Mefeorologično poročilo. 9 p Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v j mm. 2. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73068 mm. 729-84 mm. 731-4 9 mm. 4-8° C 12 4° C 6-2° C orezv. al. j z. ■J, vzh. ohl. obl. d. jas. 00-Omn. XD-u.zia,3slca- "borza. dne 3. aprila t. 1. (Izvirno telegrafićuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 65 Srebrna renta.......... 83 . — Zlata renta........... 107 „ 75 5*/« marčna renta......... 98 w 40 Akcije narodne banke ....... 862 . — Kreditne akcije......... 293 „ 60 London.......... 124 . 30 Srebro............. — » — Napol......... 9 , 81 C kr cekini......... 6 . 81 Nemške marke . . . . 60 „ 70 državne srečke iz 1 18..4 '250 gld 128 „ 50 Državne srečke iz 1 186i 100 gld 171 , 50 4g/0 avstr zlata renta, davka presta 107 m 75 Ogrska zlata renta 6°/, ^8 „ 15 , papirna renta 5°/, 92 . 50 5*1, štajerske zemljišč odvez oblig 104 m — Dunava reg srečke 5#/, 100 gld I1A . — Zemij obč avstr 4'/,°/, zlati zast listi 123 , 60 Prior oblig Elizabctine zapad železnice 113 „ 9<) Pnor oblig Ferdinaudove ser železnice 105 , 75 Kreditne srečke 100 gld 177 . 75 V „NARODNI TISKARNI" v JLJiil>lJn.iai so izile in se dobivajo sledeče knjige: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. S\ 609 stran ij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlorrh. — Ml. 8» 32 pol. Cena 70 kr., po poiti 80 kr. Pate des Gnomes du dr. Thomson. Sredstvo, da brada hitro in uspešno raste; gotovo jedino srodstvo, katero se je res za dobra »kazalo. Zadosnrr že štiri tedne rabiti Pate, da se dobi lepo in polno brado. Cena lončku 4 gld. Pate des Creoles du dr. Thomion. Sredstvo da se odpravijo lasje v malo minutah na mestih, k jer j ih ne maramo, n. pr. pri ženskih na zgornjih ustnih, rokah in bratcem h obrv i h. Pate nema slabega upliva na kožo. < Vin* lonckn 2 gld. Zaloga v I.Juhljtuil pri Edvardu Itlahr-a, parfumerji. Srednja temperatura 7-8°, jednaka noruialu. Za (bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in naj glasovit ejša firma za sukno MORICA BUMA v I Iniu -ustanovIj na leta 1*VS2 pristno Brnsko volneno blago. Jato lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do jrld. 6 meter. Bogata izher sukua zu §uku|e (Streieh und KMUimgarnrockstoffe' od gld. 3 do gld. 7 in sukiin t.n ta'adc, najnovejši uzorci, od gld. I do -Id 6 meter. Cm. 1'erutteiiH la nuknje in T«»h-UIiih ia hlače od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika z doga vsakovrstnega sokna aav rivllne in voiaŠke obleke, livreje, cerkve, kil^arde in vozov** Nukita «» |»o*arne strni«*, veteruusku in Ntrelakia dnisitit iu ilruge korporMclJe. — NoruiMluegn volnntega blagta za ztrornjo obleko, kakor iioi iiialnilt ponteliuili in poputuih o majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in podajalci. (90-8) <1 »—i cd cm p p p o D* rt ISl h- o CD t3 f < o« H to k *a - o f 3> 11 SS i 3=- za 3 C. kr. avstr. ogrsk. pri v. motraci i lesenimi mm nadomestilo za slamjače in žične ustavke, &isti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, I., Maximilianstrasse 1. Izd a tel j in odgovorni urednik: Ivaa Železnikar. Lastuiua in tisk „Narodno Tiskarne" •