Ameriška Domovina
fiLcfii^za
AMCRICAN IN SPIRIT FOReiGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 244
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, DECEMBER 15, 1952
LETO LIH — VOL. Lm
Ob robu pripisane
★	OBEŠENJE NI NOVOST v Sojvetiji. — O usmrtitvi enajstih češkoslovaških komunističnih voditeljev, ki so bili obtoženi izdaje stalinizma in obešeni v Pragi, sta “Pravda” in “Izves-tija”, vodilna lista sovjetskega tiska, objavila z enim samim odstavkom na svojih četrtih straneh.
★	LEPA JOVANKA, najnovejša ženica maršala Tita, se ne bo mogla udeležiti s svojim možem, maršalom Titom, kronanja angleške kraljice v Londonu, kakor poroča “The New York Herald Tribune” v svoji številki z dne 9. decembra. Vzrok: Jovan-ka pričakuje obiska štorklje. . . Zaradi odsotnosti gospe maršal-ke je baje žalost velika na obeh dvorih: v Belem dvoru v Beogradu in na kraljevskem dvoru v Londonu.
★	NAJVEČJI ZAKLAD SVETA Ljubljanski radio je ob otvoritvi kongresa komun, stranke Jugoslavije povedal, da so se na tem kongresu zbrali “najboljši od najboljših prebivalcev naše domovine, ki pozdravljajo naj-večjega sina, ki ga je rodil naš narod, maršala Tita”. In kakor da bi to še ne bilo dovolj, je radio še povedal, da je kongres ot-voril maršal Tito, “ki je naj večji zaklad za ves svet.” Več o tem ogabnem prilizunstvu in malikovanju lahko čitate v drugem članku na jutrišnji prvi strani Ameriške Domovine.
★	“PRAVDA”, oficieLno glasi lo sovjetske komunistične partije, pravi, da je “splošno znano”, da “Jugoslavija pripravlja vojaški napad na svoje socialistične sosede.”
★	TO JE AMERIKA! — Mrs.
Margaret M. Pillow v Washing-tonu, D. C., je dobila kot nagrado v nekem natečaju ali kontes-tu $3,500 vreden avtomobil, pa je presenečena in razočarana jezno zavreščala, ker je bil avtomobil popleskan s sivo, ne z zeleno barvo, kakršna bi njej ugajala. . .	l
<
★	WASHINGTON. — Sovjetska ambasada je izdala vizo Rev. Ge-orgesu Bassonette-u, katoliškemu duhovniku, za vstop v Sovjetsko zvezo, kjer bo prevzel posle in dolžnosti edinega katoliškega duhovnika v Moskvi.
★	‘VLASOVI UPORNIKI”’ se imenuje knjiga, ki jo je napisal George Fischer, založila pa jo je Harvard University Press v mestu Cambridge, Mass. — Pisatelj pravi, da bodo morali sovjetski zgodovinarji druge svetovne vojne pojasniti, zakaj so se ruski vojaki, ki so morda najbolj žilavi in najbolj trmasti na vsem svetu, predajali Nemcem v sto-tisočih. In druga naloga zgodovinarjev bo, pojasniti, zakaj so sovjetski državljani ustanovili v Nemčiji veliko, 600,000 mož močno rusko armado, ki ji je poveljeval general Andrej Vlasov, junak bitke za Moskvo. — Vla-sovcem morda res ni bila kaj prida znana dialktiktična latovščina vseodrešujočega komunizma, dobro pa so poznali strahote prisilne kolektivizacije, strahovito lakoto leta 1932 in krvave množične čistke leta 1937, zato so smatrali za svojo pravico nastop proti svojim tlačiteljem. Dognano je, da je nad 600,000 Rusov obleklo nemško uniformo, na kateri je bil všit odznak s črkami “ROA” — Ruskaja Os-voboditelnaja Armija.” — Kdor smatra Vlasovce za kvizlinge jim dela veliko krivico.
Uslužbenci Lincoln (o., so dobili povprečno po $4,250 "bonusa"
Skupna vsota tega bonusa je znašala 5,131,810 dolarjev
CLEVELAND. — Delavci in uslužbenci Lincoln Electric Co. so prejeli vsak skoraj po $4,250 00 “bonusa” ali božičnega darila, čigar skupna vsota je znašala $5,131,810.
James F. Lincoln, predsednik te družbe, je izjavil, da je bila to najvišja vsota bonusa, ki jo je izplačala družba tekom svojega obstoja.
“Vsak ček, ki je bil podarjen delavcem, pomeni priznanje za njih prispevanje k družbinemu uspehu”, je izjavil James F. Lin čoln.
CLEVELAND. — The Aircraft Fitting Co., na 1400 E. 30. St., je razdelila v petek med svojih 274 delavcev $204,000 božičnega bonusa, poleg tega pa je dobil še vsak delavec poseben ček za 10 dolarjev za nakup gro-cerije.
Poleg teh dveh družb je še mnogo drugih industrij, tvrdk obdarovalo svoje delavce z božičnim bonusom.
Slovenska pisarna
5116 Glass A ve., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna). Nižja skupina prepiše na strani 10 (Naša beseda) berilo “Slovenija.” — Višja skupina predela bferilo “Jaslice” (Naša beseda 72) in poišče lep božični sestavek, ki ga prepiše v svoje dnevnike.
TROJČKI (vesela igra Slovenskega odra na Ligini prireditvi 4. jan.). Vaja za 1. in 2. dejanje jutri (torek) zvečer ob pol 8. Prosim točno. — Pavle Intihar.
KOLEDAR Svobodne Slovenije 1953. Obširna in zanimiva knjiza z mnogimi slikami. Stane $3 (po pošti 25c več). — Mauser-jev “Jamnik” (povest) $1. — Kupi, da podpreš slovensko kulturo.
Novi grobovi
Pandelia Lipa
Včeraj popoldne je umrl v County Nursing Home Pandelia Lipa, star 62 Ičt. Doma je bil iz
Struge, odkoder je prišel leta 1907. Živel je v okolici Payne in 32. St., ter je bil zaposlen v nekem restavrantu. Zapušča nečaka Alexandra Filipovicha in bratranca Spero Hiohio. Pokopan bo v ponedeljek iz Grdinovega zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Save ob 1. popoldne in od tam na pokopališče.
Louis Medved
Po šestletni bolezni je umrl v petek na svojem domu, 6305 Glass Ave. Louis Medved, star 57 let. Rojen 'je bil v Bukovci, fara št. Vid na Dolenjskem, kjer zapušča brata Antona in Jožefa in odkoder je prišel leta 1912 v Ameriko. Zapušča ženo Jennie, roj. Volk, hčer Virginio Sadow-skv, vnuka, sestri Josephine Zajc in Mary Lube. Bil je član društva France Prešeren št. 17 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9. v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Truplo leži v Grdino-vem pogrebnem zavodu na E. 62. St.
že,«, Ohio ^.PREDSEDNIK je zopet
m.,.;	„ smrt« ^ SRjENJEGA
kazen
Pokop žrtev krvavih izgredov v Maroku
CASABLANCA, Maroko. — Arabci so pretekli teden pokopali svoje rojake, ki so padli te-tom krvavih izgredov v tem mestu. Vsa pot od mošeje do pokopališča, po kateri se je vil pogrebni sprevod, je bila zastražena po vojaštvu, ki je stalo pripravljeno ob svojih strojnicah.
V mošeji in okoli nje se je zbralo k molitvi stotine domačinov.
Spomenik MacArthurja v Manili
MANILA. — Predsednik filipinske vlade je odobril predlog, da se postavi v Manili spomenik generalu Mac Arthur ju.
SNOW
Carolina Skok
V petek zvečer je naglo umrla Carolina Skok, roj. Sylvester, žena Vinka Skok na 1697 Fulton
Rd. Stara je bila 48 let in doma Češkoslovaške. Pogreb bo v torek popoldne ob 1. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. cesti in na Highland park pokopališče.
David Paul Intihar
Po dolgi bolezni je preminul 5-letni David Paul Intihar, 5191 Stanley Ave., Maple Heights, O. Spadal je k društvu sv. Družine št. 207. KSKJ. Poleg žalujočih staršev Frank in Jennie Intihar, zapušča brata Raymonda in sestri, Joan in Carol. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda, v cerkev sv. Wenceslava v Maple Heights ob 9. uri, in od tam na pokopališče.
Helen Petkovšek
Po kratki in mučni bolezni je preminula v Mt. Sinai bolnišnici Helen Petkovšek, rojena Mušič, stara 70 let, stanujoča na 1119 Addison Rd. Bila je vdova. Soprog Matt je umrl leta 1924. Tukaj zapušča sestro Theresa Podboy v Waukegan, 111., vnukinje Josephine Kotnik, Helen Kremžar, Frances Leonard, Marjanca Kuhar, vnuka Franka in več sorodnikov. Rojena je bila v Bevkah pri Vrhniki, kjer zapušča popolbrata Johna in popol-sestro Frances. Bila je članica Sv. Mar je Magdalene št. 162 KSKJ. dr. sv. Ane št. 4 SDZ. Pod. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 7:30 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 8. uri in nato na Calvarijo.
------o-----—
Poroti je vzelo samo 45 minut, da je spoznala žensko za krivo umora.
BATAVIA, Ohio. — Mrs. Do-vie Blanche, 54 let stara žena oz. vdova farmarja, je bila pred tukajšnjo poroto spoznana za krivo, da je zastrupila svojega moža. Ker porota ni priporočili milosti, pomeni ta njen pravo-rek za ženo smrt na električnem stolu.
Če bo usmrčena na električnem stolu, ho ona druga ženska v državi Ohio, ki bo umrla take smrti. Edina ženska, ki je bila doslej usmrčena na električnem stolu v Ohio, je bila Mrs. Marie Hahn iz Cincinnati, ki je bila justificirana dne 7. dec. 1938.
Porota je razpravljala samo 45 minut, da je dosegla soglasen sklep v zadevi Mrs. Dean, ki je dajala svojemu 68-letnemu možu Hawkins Deanu v jedi primešanega podganjega strupa. — Morilka je vzela sodbo stoično naznanje in ni pokazala najmanjšega občutja kake nervoznosti.
Predsednik Truman nima o MacArthurjevem mirovnem načrtu in Eisenhowerjevem potovanju v Korejo ničesar, razen piker in omalovaževalen zasmeh. — S svojimi besedami je ustvaril skoraj v vseh krogih slabo voljo.
Izgon 12 komunistov iz Maroka
CASABLANCA, Francoski . Maroko. — Francoske oblasti so proglasile izven zakona maroško komunistično in nacionalistično stranko ter izgnale 12 komunist, voditeljev v Francijo.
Danes naletavanje snega, vetrovno in mrzlo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 15. dec. 1791 je kongres odobril Listino pravic.
Kolizija na morju
SAN DIEGO, Cal. — Tukaj sta kolidirali dve ladji, manjša pomožna ladja bojne mornarice in tovorni parnik, naložen s premogom. Večjih poškodb in nesreč pri koliziji ni bilo.
-----O'-----
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
Morilec Trockega je živel doslej v jetniškem razkošju
Jetniki imajo razkošna stanovanja in svoje lastne kuharje.
Mexico City, Mehika. —
Tukaj je bilo naznanjeno, da bo morilec Leona Trockega končno premeščen iz svojega luksuznega “apartmenta” v federalni jetnišnici v navadno celico, v kakršno spadajo kriminalci.
Frank Jacson ali Jacques Mor-nard, kakor se je nazival do leta 1940, ko je preklal Leonu Trockemu s sekiro glavo, bo e-den izmed osemdesetih jetnikov, ki bodo premeščeni iz svojih luksuznih stanovanj v tej jetnišnici v navadne celice. Poročilo dalje navaja, da bodo morali ti petični privilegirani jetniki poslej sprejemati svoje “prijateljice” v navadnih sobah, ki so za to odločene. Pa tudi brez turških kopelji bodo morali v bodoče izhajati in brez svojih posebnih kuharjev. “Hotel”, kakor nazivajo Mehikanci to jetnišni-co, skratka ne bo več to, kar je bil.
Gen. Florencio Anitua Loyo, novi ravnatelj jetnišnice, je rekel, da bo odslovil vse paznike, ki so dovoljevali sestanke jetnikov z njihovimi ljubicami in ki so prodajali jetnikom narkotične marijuana cigarete ter žganje. — Jetniki, ki so imeli denar, so v tej jetnišnici po knežje živeli. Najlepše in najudobnejše stanovanje med vsemi jetniki pa je imel Jacson, morilec Trockega, na čigar naslov prihajajo redno vsak mesec čeki z velikimi vsotami denarja. Odkod prihajajo, ni težko uganiti, če pomislimo, komu je storil Jacson naj večjo uslugo, ko je preklal Trockemu glavo.
WASHINGTON. — Nad o-pombami predsednika Trumana, ki jih je izrekel v zvezi z Mac-Arthurjevim načrtom za rešitev vprašanja korejske vojne, se ne zgražajo samo republikanci, — temveč tudi ostali državljani. Predsednikove opombe prispo-dabljajo lisičinem kislem grozdju in labodjemu spevu.
Predsednik je izjavil namreč časnikarjem, da dvomi, da bi i-mel MacArthur kaj novega povedati ali predlagati z ozirom na kdnčanje korejske vojne, če pa ima, naj bi o tem obvestil Belo hišo. Dalje je rekel, da ni dobil od MacArthurja, s katerim se je sestal leta 1950 na otoku Wake, skoraj nikakih informa-
! ponižal do izraza “demagoštvo”, ker je on sam, predsednik, “naj večji demagog, kar jih je bilo kdaj v tej deželi.”
Vprašan, kakšna netočna pojasnila je dobil od‘MacArthurja na otoku Wake, je predsednik odgovoril, da mu je-gen. MacArthur zagotovil, da se kitajski komunisti ne bodo vmešali v korejsko vojno; da se eno divizijo ameriške arjnade v Koreji lahko kmalu oprosti službe tam in pošlje v Nemčijo, in da je vojna v Koreji toliko kot že končana.
Ko je predsednik omenjal Eisenhower jev poset Koreje, je govoril v tako zasmehljivem in žaljivem tonu, da se je njegov tajnik sklonil k njemu ter mu
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Lepo uspel oratorij—
Oratorij “Slovenski Božič,” ki
cij, tisto malo, kar jih je dobil,' zašepetal nekaj na uho, nakar je
pa niso bile točne.
Nato je predsednik označil potovanje generala Eisenhower-ja v Korejo kot demagoško posledico njegove kampanje.
Republik, senatorja Dvorshak in Welker sta izjavila, da Trumanovo govorjenje ni vredno in dostojno predsednika Zdr. držav. Senator Welker je rekel, da, ni bil prav nič presenečen, ko je slišal, da se je predsednik
predsednik pripomnil, da ne bo nihče tako srečen kakor on (predsednik), če se bo Eisenho-werju res posrečilo kaj kmalu končati vojno — Toda s to izjavo ni izbrisal učinka zasmehlji-vih in pikrih besed, s katerimi je malo prej pojasnjeval časnikarjem svoje mnenje, niti ni ublažil slabe volje, ki je zavladala zaradi teh izjav med državljani v splošnem.
Ameriška revija "Foreign Affairs” o položaju
v Jugoslaviji
“FOREIGN AFFAIRS”, ameriška revija, razlaga položaj v Jugoslaviji takole
Tisti, ki na hitro roko pogledajo v Jugoslavijo, večkrat delajo napake. Skušajo ugotoviti razmere med notranjimi spremembami v Jugoslaviji in stopnjo, do katere naj bi se bili jugoslovanski komunisti že naklonili ali premaknili k zapadnim teorijam in praksi. Prevara, ki tako nastane, je težka, strašna. Dogodki so namreč pokazali v zadnjih treh in pol letih, da so vse spremembe, 'ki so nastale v notranjem življenju Jugoslavije ostale skrbno v okviru sovjetskega vzorq, ki so ga jugoslovanski komunisti sprejeli za svojega. Z drugim besedami moramo vprašanje postaviti takole: V koliki meri so se jugoslovanski komunisti oddaljili od sovjetskega vzora? Napačno- bi bilo, če bi kdo smatral, da tako vprašanje že tudi zadeva v drugo polje in izziva odgovor na to, v koliki meri so se jugoslov. voditelji že nagnili, na zapad. Niti
dajejo ljudje v navzočnosti re-žimovcev. Režim zelo dobro ve, s kom tujci govore. Prav nm : težko ugotoviti, kakšno informacijo je kdo dal.
Policist ustrelil moža tekom atomskega alarma
NEW YORK. — Dne 13. dec. so priredili tu poizkusni alarm za slučaj atomskega napada, pri čemer je bil neki mož ubit; ustrelil ga je neki policist.
Ko so se ob alarmu vsi ljudje zatekli v zaklone, ni hotel tega storiti Caesar Flores, ki je na poziv policista, naj stopi v zaklon, potegnil nož ter ž njim napadel policista Ludwig Scil-linga. Policist je potegnil revolver ter divjaka ustrelil.
PAJKI, ŠČURKI IN PODGANE
PRAGA. — Rude Pravo, ofici-elni list češke komun, partije, pravi, da obešeni komunisti nimajo pravice do naziva ljudje. Oni spominjajo na pajke, ščur-
sledu kakega izkaza ni' da bi bi- kc in PadSane’ ,s kakršnimi voli oni to storili ali, da bi kaj ta- dijo Amenkanci v Koreji vojno kega nameravali v bodočnosti. Pro^ miroljubnemu korejske-V sedanjem razvojnem stanju,mu^u st:vu' odklanjajo jugoslov. komun, vo-j	~	0----
ditelji z enako i n obe NAJK0VEJŠE VESTI
možni zamisli političnega ali gospodarskega reda, ki sta doma -NEW YORK. — General Eisen-
na zapadu: socialno-demokratič-no in kapitalistično.
Jugoslov. ljudstvo prav dobro pozna mišljenje svojih gospodarjev in je zato razumljivo, da je vsak oprezen v izražanju kritike režima. Mnogi obiskovalci radi neznanja jezika sploh ne pride-
Samomor vedeževalca
PARIZ. — Charles Fosset, 51 jo v neposredno zvezo z Ijudst-
let star, ki je vedeževal ljudem bodočnost, je izvršil samomor, ker ni mogel nič več prenašati izgledov za svojo lastno bodočnost.
vom. Največ poročil je takih, kakršna je mogoče sestaviti na osnovi informacij, ki jih dajejo vladni zastopniki ali vsaj podporniki režima ali takih, ki jih
bower se je včeraj vrnil v New York s svojega 16-dnevnega, 21,000 milj dolgega potovanja po korejskih bojiščih, poln zaupanja, da bo mogoče pospešiti mir.
TOKIO. — Komunistična Kitajska je oficielno odklonila indijski načrt za končanje vojne v Koreji.
DUNAJ. — Tukaj zaseda po komunistih sponzorirani “mirovni kongres,” kjer se vrši ko-munistična propaganda v znamenju prizadevanja za mir.
ga je pel snoči v cerkvi Marije Vnebovzete cerkveni pevski zbor “Ilirija” pod vodstvom svojega pevovodje Mr. Martina Rakarja, je prav lepo uspel. Solisti so bili izvrstni, petje zbora ubrano, spremljanje orgel izborno. Pesniški molitvi so bili prisrčni, melodije pristno narodne. Bil je to oratorij, kakor ga je označil v svojem govoru domači župnik Rev. Matthew Jager: “Ni to slovita onatorična skladba, izvajana v veliki muzikalni dvorani ob spremljevanju slovitega orkestra, je pa tem prisrčnejša in tem globlje v dušo segajoča.” Pevovodja kakor tudi pevci in pevke zaslužijo vso pohvalo za to lepo slovensko glasbeno delo, ki so ga izvajali Bogu v čast in vsem navzočim v velik užitek.
80-letnica—
Naš stari naročnik Mr. Frank Penko (po domače Vrtnar) iz 14115 Darley Ave., je v petek 12. decembra t. 1. obhajal svoj osemdeseti rojstni dan. — Prijatelji in znanci širom Amerike mu žele še dolgo vrsto let zdravega življenja. — Čestitamo! Prva obletnica—
Jutri, v torek, ob 7. uri zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete maša-zadušnica za pokojno Tončko Penko ob prvi obletnici njene smrti.
K molitvi—
Članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. molit za pokojno Helen Petkovšek, jutri zjutraj naj se pa po možnosti udeleže njenega pogreba.
18. obletnica—
V torek ob 7:45 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Laurich v spomin 18. obletnice njegove smrti.
K moltivi—
Članice društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pridejo nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod na 6502 St. Clair Ave. molit za pokojno Heleno Petkovšek, jutri ob osmih pa naj se udeleže pogrebne maše. Zadnje slovo—
Članice podr. št. 25 SŽZ so prošene, da pridejo nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. molit za pokojno sestro Heleno Petkovšek.
Zastonj—
Dobroohranjeno žimnico dobi revna družina zastonj. Pokličite V 1-7771 med 9. in 12. uro.
Nov odbor—
Our Lady of Fatima Society No. 255 KSKJ ima za prihodnje eto sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. Vic Tomc; predsednik Emil F. Trunk; podpreds: Bill E. Kern; tajn. Josephine Trunk; zapisnikar Bemie Kotorac; nadzorniki: Theresa Buckley, Jennie Omersa, Antonette Celesnik; — odbornika za atletiko in sport — Bill Janša (za moške), Mary Finley (za ženske in otroke). — Seje se vrše vsako drugo sredo ob 7:30 v šoli sv. Vida. Vsi slovenski zdravniki.
Slon za Eisenhowerja
WASHINGTON. — Slon Burma, ki ga lastuje Mills Bros. cirkus, bo korakal v paradi ustoličenja gen. Eisenhowerja za ameriškega pr^senika d- 20. ia-nuarja.
Ameriška Domovina
'V a/i ■	>aofv*i
«amsaR.
ti!7 St. Cia1! Are.	HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office •t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.	______________
No. 244
Mon., Dec. 15, 1952
Eisenhower in Taft
Ko je pred štirinajstimi dnevi Eisenhowerjev glavni stan naznanil imenovanje Martina P. Burkina iz Chicaga, 111. za bodočega delavskega tajnika in je naslednji dan senator R. Taft v Cincinnati, O. dejal, da je to imenovanje neverjetno, so časnikarji naglo zavpili, da je konec sloge v republikanski stranki. Te kosti so se lotili razni komentatorji in jo glodali in glodali. Nekateri nasprotniki zmagovite stranke so si že začeli škodoželjno meti roke.
Kaj naj trezen in resen opazovalec sodi o tem? Pa naj ho že republikanec ali demokrat.
Senator Robert Taft je svoje stališče jasno in naravnost povedal. Ni se brigal dosti za to, kaj bodo rekli razni opazovalci in komentatorji, ko bodo videli, da ni sporazuma in pravega sodelovanja med njim in novoizvoljenim predsednikom ZDA.
Po volitvah je gen. Eisenhower povabil senatorja, naj mu stavi svoje predloge glede sestave bodoče vlade in drugih važnih imenovanj. Taft je to storil neposredno in posredno. Pri tem je bil neprijetno iznenaden, ko je videl, da je Herbert Brownell, glavni sodelavec Thomas E. Deweya, vse kandidate pred imenovanjem temeljito “pretresel” in si jih ogledal od vseh strani, da ne bi bilo kakih iznenadenj. Imenovanja so sledila eno za drugim. John Foster Dulles je postal državni tajnik, s tem se je Taft strinjal, zadovoljen je bil tudi z imenovanjem svojega daljnega bratranca Ezra Taft Bensona za poljedelskega tajnika. Prizadetega se je pa čutil senator, ko je bil Clevelandčan George Humphrey imenovan za finančnega tajnika, pa njega o tem niso preje nič obvestili, kot je sicer ob takih priložnostih navada. Taft glede teh imenovanj ni napravil nobene neprijazne javne opombe. Imenovanje Burkina je ta molk nenadno pretrgalo. Durkin je eden izmed voditeljev A. F. L., pri tem vpisan demokrat, ki se je javno zavzemal za izvolitev A. Stevenso-na. Delavski tajnik v vladi sami nima posebno pomembne vloge, kar zadeva splošna vprašanja, je pa na vsak način važen kot zastopnik delavstva. Niti Roosevelt niti Truman nista imenovala na to mesto kakega člana delavskih unij, Eisenhower je to storil, storil največ iz razloga, da bi odstranil sum organiziranega delavstva do bodoče vlade. Poteza je bila odlična in je našla primeren odmev med voditelji ene kot druge velike delavske organizacije. To je bila v resnici državniška poteza.
R. Taft je zvedel za imenovanje iz časopisov. Ko je videl, kakšen mož je novi delavski tajnik, je zavzel svoje stališče. Da je bilo to odklonilno, ni nič čudnega. Taft je tisti politik, proti kateremu je organizirano delavstvo najvstraj-nejše in najodločnejše nastopalo, nastopalo kot proti tvorcu sebi sovražnega Taft-Hartley zakona. Med temi, ki so nastopali proti temu zakonu, je tudi bodoči delavski tajnik. To Taftu ni bilo všeč. On je ponovno nastopil proti takozva-nim delavskim bossom, sedaj naj bo pa nenadoma eden teh v vladi in to v republikanski. To je bilo zanj malo preveč. Taft ni človek kompromisov, on se drži svojega, pa naj že bo, kar hoče. Po našem mnenju je bil ta senatorjev nastop v popolnem soglasju z značajem njegovega dosedanjega političnega dela.
Prenekateri politični ljudje so mnenja, da Taft ni naredil pametno in da mu bo ta nastop škodoval, škodoval na vsak način daleko bolj kot bodočemu predsedniku.
Republikanska stranka ima konservativno krilo, ki ga vodi Taft in liberalno, ki ga vodi Dewey. Obe krili imata različne poglede ne samo v notranji, ampak prav tako tudi v zunanji politiki. Eisenhower je bil imenovan za republikanskega predsedniškega kandidata na prizadevanje liberalnega krila, spoznal pa je kmalu, da mora stranko trdno povezati, če hoče doseči uspeh. Tega je dosegel, zato pa so ga nasprotniki razupili kot političnega začetnika, neizku-šenca in meŠetarja, ki je popolnoma podlegel Taftu. Trezni opazovalci so lahko videli, da na teh trditvah ni bilo veliko resnice, videli so pa lahko tudi, da jim je precejšen del javnega mnenja doma in v svetu kljub temu verjel. Znani švicarski časopis “Die Weltwoche” je zapisal, da moremo bolj govoriti o Taft-Eisenhowerjevem predsedništvu kot o Eisen-howerjevem. Tako mnenje bi bodoči vladi utegnilo hudo škodovati. Verjetn'o se je Eisenhower prav zaradi tega odločil, da že od vsega začetka jasno pokaže, da je on in samo on tisti, ki bo imel v vseh vprašanjih zadnjo in odločilno besedo.
Z imenovanjem svojih bodočih sodelavcev je to pokazal, Taftova izjava.mu je v tem oziru bila naravnost koristna.
Vse to je vzdignilo nekaj prahu, ki se bo pa hitro polegel. Taft je s svojim nastopom podčrtal svojo pravico kritike, brez katere ni pravega napredka in nobene demokratične vlade, Eisenhower si je pa utrdil položaj kot mož, ki je ■mu svoj gospodar. S tega vidika gledano, je bila stvar koristna za obe strani. Senator Taft je gotovo razgledan mož in pošten politik, ki bo pripravljen svojo strankarsko korist podrediti splošni narodni koristi, ki bo pa na drugi strani verjetno bi"’	da bodo očuvani oni temelji, na katerih je
Anr	, kar danes je.
Amerika in ves svet stoji pred pretežkimi odločitvami, da bi se katerikoli poštenjak mogel v bistvenih vprašanjih odločati pod vidikom strankarske koristi. Svet rabi danes državnikov in to velikih državnikov kot sta bila Jefferson in Lincoln. Upajmo, da naš čas ni brez njih.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
LaSalle, 111. — Ljudje po vsem krščanskem svetu govorijo te dni o vplivu Božiča na javnost in na nas ljudi. Res je, lahko vzameš pojmovanje Božiča, kakor že hočeš, ampak njegovemu velikemu vplivu se pa ne izogneš in se ga ne iznebiš. Stopiš ven na ulico, na glavno ulico mesta, kaj vidiš? Vsak drog ob hodnikih je tako ali tako okrašen z božičnimi okraski. Na njih so pritii-jeni slike Miklavža, ali kak drug znak, ki te opozarja, da je božični čas tukaj.
Porečeš, seveda, to1 je trgovska reklama, trgovci in drugi s tem delajo reklamo za svoje trgovine. Predati hočejo nekaj, pa te s tem opozarjajo. Yes, priznam, ameriški trgovci uporabijo vse, samo da dvignejo zanimanje za trgovino. V tem so1 težko dosegljivi mojstri.
A kljub temu, da vidijo nekristjani v oglašenju božične dobe samo nekak business, resnica je in ostane, da v vsem tem ostane le neki zelo mogočen vpliv, ki ga ni moč izbrisati ne prikriti, da Božič prinese vsako leto mogočen utis, ki dvigne človeštvo iz posvetnosti in mu pogled obrne proti nebu, proti Bogu.
Nobena druga letna doba ne napraviti takega utiša na človeštvo.
Odkod to? Ali kar tako le samo od sebe?
Ne, ni kar samo od sebe ne!
To prijetno toploto, ki ogreva in osvaja ljudi o Božiču diha iz sebe nebo. žal je le seveda, da te božje toplote brezverni svet ne razume, zato pripisuje njen pojav drugim virom, kakor pa tistim, iz katerih resnično izvira.
Božjo dobroto, božjo ljubezen in božja pota je navadnemu zemljanu res težko umeti. Jo mora ie udano sprejeti z neoma-jano vero v božjo modrost.
Prav zadnjo nedeljo sem vasoval pri mojemu sosedu Jožetu in sva baš o tem dosti govorila.
V nekaterih zadevah je bil Jože dvomljiv, nazadnje mi je pa le priznal, da je bil Bog velik demokrat, 'ko je poslal svojega Sina Kristusa na svet v tako pri-prosten kraju in na tak priprost način. Ni ga poslal na svet v kakem gradu, palači, ampak v bornem hlevčku. Tudi Kristus kot Sin Božji je priprost vse skozi.
Judje so imeli postavo, da pred tridesetim letom nihče ni smel učit. Počakal je te starosti, potem pa učil tri »leta. Za svoje učence in bodoče voditelje Njegove cerkve na zemlji ni zbral kakih visokih modroslovcev, du-šeslovcev, profesorjev in učenjakov. Zbral je dvanajst ubogih priprostih ribičev, prav naj navadne j še ljudi. Nekateri so bili prav švoh značaja. Sam Peter pr., tri leta je iposlušal Kristusa m hodil z njim, pa ko ga
“Morda so nekatere vraže prazne, pa vse pa niso,” odvrne Jože.
Gledal sem ga, odkod ima mož take zaključke. Pa mi začne praviti, kako je hodil v starem kraju pred kakimi 42 leti v ris.
“Ni mogoče Jože, Ti, da si hodil v ris, kaj te je pa napotilo v to?”
“Le poslušaj, pa boš zvedel kaj.”
In začel je praviti tako-le:
“Tam gori blizu Kuma je bilo. Pri nas so imeli navado, da so vsako leto šli oče na sveti večer s kadilom, in kropilom okrog hiše. Jaz tisto leto nisem šel z njim, ker sem imel drug načrt, namreč, da bom šel o polnoči v ris na križpotju. Kdor hoče iti v ris in videti vse, kar se bo zgodilo prihodnje leto v fari, ne sme vohati kadila. Šel sem od polnočne do ene ure v ris. Kako se mi je godilo in kaj sem videl ne bom nikoli pozabil,” je brumno pristavil Jože.
“O polnoči sem šel na križpot-je in naredil z blagoslovljeno les-kovko okrog sebe krog in čakal. Nisem stal dolgo ko vidim, da sta prišla dva možaka in začela z vso naglico podirati Zadnikarjev kozolec. Vedel sem takoj, da bo v prihodnjem letu vihar podrl ta kozolec.
Kmalu za tem sem videl, kako so prihajali ljudje iz Pehar-.čkoVe niše in nesli mrliča v črni krsti. Takoj sem vedel, da bo prihodnje leto mrlič v tisti hiši, le to mi je ostalo prikrito, ali bo umrl gospodar, ali gospodinja.
Komaj mi je izginil izpred oči mrtvaški sprevod, sem že zagledal drugega iz Oračave hiše, tretjega iz Primožkove, a zatem četrtega iz Vrhovškove hiše.
Nič kaj prijetno mi ni bilo, ko sem videl toliko mrtvaških sprevodov, za tako malo vas je bilo malo preveč mrličev v enem letu. Bog zna, ali bo morda razsajala kolera ali kaj, sem si mislil.
Nato sem videl tudi fajmoštra, ko je šel s sv. obhajilom najprej k nam, nato pa k Oračevim in Vrbovškom.
Videl sem tudi dve svatbi.
Ko sem opazoval vse te prikazni, je udarila v farnem zvoniku ura tri četrt na eno.
“No,” sem si mislil, “še četrt yre pa odiderp domov.”
Ko to premišljujem se je posvetilo, kakor v jutru, ko začne sonce vzhajati in kaj vidim. Na naši strehi puhne na obeh plateh iz slamnate strehe ogenj. Takoj je bilo vse v ognju, a ljudje so začeli letati okrog in kričati vse križem.
To me je čisto zmedlo. Kar so me nesle noge, jo uberem proti domu.
Ko tako dirjam domov, sta se
je na dvoru dekla srečala in po-' podili za menoj dve ogromni pošasti, druga grša od druge. Pa kako ste leteli, pod nogami jima je kar bobnelo, da se je kar zemlja tresla. Sam nisem vedel ke-
kazala nanj, da je tudi on eden izmed Kristusovih učencev, ga je ta zatajil z izjavo, da Kristusa ne pozna. Toda bil pa je meh-
kega srca, ko ga je Gospod le!daj in kako sem pridrjal domov.
pogledal, se mu je oglasila vest, zjokal se je in kesal in odpuščeno mu je bilo. In baš pri Petru je Kristus pokazal, kako se mora odpuščati in pozabljati, če kdo kako krivico komu naredi. Petru pozneje izroči ključe nebeškega kraljestva.
“Vidiš, to je pa demokratično, to je ljubezen do bližnjega in odpuščanje, kakoršnega svet ni poznal pred Kristusom in ga v naj-večjih slučajih še zdaj ne pozna,” je zaključil o tem Jože.
Le pritrdil sem mu, da ima prav.
Govorila sva še o marsičem, nazadnje sva prišla pa še na strahove, vraže in še druge reči.
“Tega pa imajo vsi narodi nekaj — to je vraže,” sem dejal jaz.
Šele takrat sem , spoznal prevaro, da ni v resnici gorela naša hiša. Še sedaj se čudim, kje sem vzel tako moč: zaletel sem se kar v zaprta vežna vrata in že sem bil v veži. V strahu in trepetu sfem čakal v hiši domačih, ki so odšli k fari k polnočnici. Tisti dve pošasti, ki sta drveli za menoj, sta še tulili zunaj do ene ure?
Od tistega časa nisem šel nikdar več v ris na sveti večer. Toda prikazni, ki sem jih videl, so se tisto leto' v„se uresničile. Zadnikarjev kozolec je podrl vihar okrog sv. Jakoba, ko je bilo polno žita v njem. Razsajale so tudi koze, umrl je za njimi stari Peharček, pri Oraču pa starejši sin, pri Primožku pa kar trije otroci. Vrbovška pa je oplazila v gozdu smev’ka, ki so jo seka-
li in je kmalu nato izdihnil. Hudo je bilo tisto leto. Vidiš, to sem doživel jaz, zato tudi vstra-jam pri trditvi, da nekatere vraže imajo pomen.”
Tako Jože. že sem odpiral usta, da mu začnem spodbijati njegovo zaupanje v vraže, pa je med tem prišla v sobo prijateljica Jožetove žene in pogovor je krenil drugam. Pozneje pa nisem hotel načenjati razgovora o vražah, Jožetu se pa še danes čudim in mu kar ne morem verjeti, da je kaj takega vse doživel. Kaj če se mu ni v kakem posebnem razpoloženju vse to sanjalo, ali pa je morda imel kake privide, pa je prepričan, da je vse kar je navedel, videl v resnično pravem stanju. O priliki bova še govorila o tem.
— Da pa dragi čitatelji ne boste mislili, da midva z Jožetom samo o kakih sanjah ali vražah razpravljala, naj vam povem, da sva tudi govorila o gospodarstvu v naši deželi. Do tega predmeta sva pa prišld, ko sva videla črno na belem tiskano poročilo, da je tukajšnja Marquette Cement družba izplačala te dni 80 centov dividend na vsako svojo delnico. To pomeni, da v cemen-tovkah se ne dela samo za “pi-nace,” ampak za pravi bakšiš. Pri teh novici sem pa jaz dejal Jožetu: “Vidiš, pa so pred volitvami vpili, da so demokrati vso deželo in ves business izpufali?”
“Ja,” je dejal Jože v svojem šentjanžkem ali leskovškem narečju; “to je pa takest “mein lie-ber freund”! Kadar siliš h koritu, moraš vpit, da so ga drugi vsega izpraznili in da so zraven še korito pohrustali. Potem, ko prideš k polnem koritu in ako si kaj not našel in ga nato lahko ti izprazniš, ne da bi te zato kdo krivil ali pa kako odgovornost na puklo obešal. ‘Mein lieber freund’ to se mora znat!
“Glej ga eksperta,” sem odgovoril,” ti pa še Einsteina bitaš. To si pa pogruntal prav po notah.”
“Kaj še, to lahko vsak vidi in razume, če ima le kaj soli v glavi,” mi je hudomušno odgovoril Jože.
Vidite čitatelji, tudi na taka polja posegava z Jožetom. Nisva kar tako.
— Razpravljala sva tudi, kam so evropski viharji odnesli razne evropske kralje in cesarje in druge take “male” glave? In tudi to mi je Jože pojasnil, dasi sem o njem večkrat krivično sodil, da moz še svojih kokotk in kokotov dobro ne pozna in da jih ne zna šeštet, koliko jih ima. Jože je porinil svojo lovsko kapo nazaj na vrat, pa je dejal: “Pred nekaj dnevi sem bral poročilo objavljeno po Associated Pressu, da se vse kraljevske in cesarske glave, ki jim je Stalin podkuril pod nogami s svojim komunizmom, nahajajo v nezaželjenem penzi-jonu na Portugalskem. Tam pravijo, da je lepo. Mirno žive in portugalski kmetje imajo pregovor, ki se glasi: “kdor ima novae, ta lahko pri vsa'kem kosilu dvakrat je.” Naštel mi je nekaj teh glav in sicer, da tam vedri zadnji italijanski kralj Umberto II., romunski kralj Karol z svojo ljubimko Lopescu, s katero je po koruzno poročen, tam je tudi Juan Bourbonski iz Španije, potem Franc Jožef, izginoli zadnji prestolonaslednik avstrijski in admiral Horthy iz Madžarske.”
Ali mi ni Jože povedal dobro zanimivo novico?
— Imamo' pa tudi nekaj naših domačih novic. Meglenovega Riharda z “Ajnzerja” (Jones-ville) vsi poznamo. Predno se je v zadnji vojni vpisal v vojaško službo, je bil zaposljen v urarski tovarni v Peru. Pri vojakih je bil skoro 4 leta in se pevspel do sarženta. Zdaj pa je šel v častniško službo in dovršil predpisane študije in je te dni postal podporočnik v Fort Ben-ning, Ga. Nadarjenemu Rihardu iskrene čestitke pri napredovanju! Naj nadaljuje, dokler ne pride do generalske sarže! To mu prav iskreno želim.
Družino Mr. in Mrs. George
Barlič na Jonesville, je zadela nesreča, da sta jim obolele dve hčerke za polio. To sta Evelyn in Marjorie. Ena baje že .malo hodi. Evelyn pa je paralizirana na obeh nogah, želimo, da bi naj čimpreje okrevale. George Barlič je sin pokojnega Antona Barliča, znanega premogarja, ki
je umrl pred več leti.
Pa še drugič kaj. Pozabiti pa seveda ne smem vsem našim dobrim Slovencem in Slovenkam v LaSalle, kakor tudi vsem Slovencem širom Amerike in po svetu voščiti prav vesele, srečne in zadovoljne božične praznike! Bog živi vse in vsakega!
Silen napad na clevelandskega študenta
Pod naslovom “Takih prijateljev ne rabimo” je objavil Slovenski poročevalec 27. novembra 1952 članek, ki ga prinašamo v neizpremenjeni obliki:
“Ugoden razvoj mednarodnih odnosov med našo državo, in ostalim svobodoljubnim, naprednim svetom se odraža tudi v povečani mednarodni aktivnosti študentov. Ena od mnogoštevilnih oblik sodelovanja, je štipendiranje, katerega so deležni naši in inozemski študentje, ki prihajajo k nam na študij ali prakso. Razumljivo je, da so po vsem svetu deležni štipendij potrebni in dobri dijaki, nesmiselno pa bi bilo podpirati take, ki se lahko vzdržujejo sami, ter imajo za to ustrezna sredstva.
Mislimo, da je tak primer s študentom filozofije, gospodom Močilnikarjem Florijanom iz Clevelanda, ZDA. Našo javnost bo gotovo zanimalo, če povemo, da je g. Močilnikar po osvoboditvi že parkrat prišel v Jugoslavijo kot njen “prijatelj,” kar naj bi potrjevala tudi njegova udeležba pri delu na ‘Mladinski akciji.’ Letos je v svoji prošnji na ‘Svet za prosveto in kulturo pri LRS’ navedel, da bi želel štipendijo, ker namerava pri nas proučevati razvoj delavskega gibanja, katerega se je lotil že v Parizu ter da bo gradivo uporabil za svojo disertacijo. Svet je njegovi prošnji ugodil in sedaj g. Močilnikar dobiva mesečno štipendijo 6,000 din.
Na študij v Ljubljano se je g. Močilnikar pripeljal z modernim luksuznim avtomobilom, ki je njegova last. Spričo tega imajo naši študentje priliko, da občudujejo rij egovo elegantne! luksuzno: limuzino po vseh ljubljanskih ulicah. Sicer si pa zelo rad privošči tudi ceste izlete po naši Gorenjski, Dolenjski, Notranjski itd. Kaže, da mu štipendija v višini 6000 din komaj zadostuje za bencin, ki ga porabi na teh vožnjah.
Kakor smo že omenili, se gospod Florijan kaže za prijatelja nove Jugoslavije. Tqda kdo je g. Močilnikar? Kako gleda na našo stvarnost? Kljub temu, da je sam deležen visoke štipendije, se ne strinja z načinom štipendiranja naših študentov ter pravi, da so upoštevani samo sinovi in hčere ministrov, funkcionarjev in članpv KP. Sinovi delavcev in kmetov pa so zopet oškodovani in zapostavljeni, kakor za časa stare Jugoslavije.
Gornje mišljenje ni edino, ki karakterizira “prijateljska čustva” g. Florijana Močilnikarja. Po psvoboditvi je bil že parkrat v Sloveniji. Pričel se je povezovati z ljudmi praslulega domobranskega Rupnikovega' aparata. Ponvalil se je tudi, da osebno pozna bivšega ljubljanskega škofa Rožmana in druge znane emigrante kot so Krek, Maček, Kunstelj itd. S seboj je prinesel kopico naslovov sorodnikov in znancev emigrantov, pri katerih, naj bi iskal “zanesljive” podatke o stanju v naši državi, o razpoloženju ljudi, o našem gospodarstvu, o državni politiki do vere in cerkve itd. Lahko si mislimo, s kakšnimi informacijami mu postrežejo ljudje takega kova.
Zato ni čudno, ko meni, da je OF popolnoma pod diktaturo KP in da pri nas ni svobode, ker ne dovolimo večstrankarskega si-) stema. Po njegovem mnenju je svobodna demokracija od večstrankarskega sistema neločljiva. Vsi pa vemo, kar je povedal maršal Tito o večstrankarskem sistemu in kdo so tisti, ki bi ga radi uresničili. Tudi naša kapi-
talna izgradnja mu ni pri srcu. Po njegovem se ne bi smeli lotiti teh velikih del, temveč se omejiti na izboljšanje kmetijstva, obrti, čebelarstva itd. s čimer naj bi po njegovem mnenju dvignili življenski standard, ne pa da gradimo težko industrijo in hidrocentrale.
Tako naj sejie čudimo, če “modro” obravnava tudi krvavo in-formbirojsko gornjo na naših mejah. Po njegovem povzročamo incidente na naših mejah mi sami in ne naši kominformovski mejaši, to pa zato, da bi lažje dobivali pomoč od ZDA.
In kaj porečejo naši rojaki v ZDA, ki delajo na razširjanju, in utrjevanju prijateljskih odnosov med našimi narodi in ZDA? Po mnenju g. Močilnikarja so to navadni dobro plačani jugoslovanski agentje, ki vse to delajo samo za denar.
Po vsem tem smo mnenja, da ni potrebno dokazovati, ali je g. Močilnikar prijatelj ali sovražnik socialistične Jugoslavije. In on naj bi na podlagi klevet, napaberkovanih pri sovražnikih našega delovnega ljudstva, pisal disertacijo in proučeval naše delavsko gibanje?! Kakšno modro početje!
Med našimi študenti bo zaman iskal tistega, ki bi mu to verjel, mislimo pa, da tega niti sam ne verjame. Upravičeno smo lahko mnenja, da so F. Močilnikarja pripeljali k nam drugi nagibi in ne proučevanje našega delavskega gibanja, za kar dobiva štipendijo. To dokazuje tudi njegova izjava, da bo poi odhodu napisal naj slabše o Jugoslaviji, kar ji bo škodovalo na ugledu v svetu, če bo imel težave s štipendijo. Mislimo, da bi bilo prav, da mu Svet za prosveto in kulturo takoj odreče nadaljne štipendiranje, kar bodo pozdravili vsi naši študentje.
Študentje ljubljanske
univerze.”
Kdo ima prav Močilnikar ali študentje ljubljanske univerze?
Ali ni značilno, da je Močilnikar povedal vse to, kar mi iz dneva v dan trdimo — za mnoge zaman. Močilnikar je nekaj teh dobro opisal. Pa bo tudi Močilnikar jev glas za mnoge — glas upijočega v puščavi.
Toda zadeva je zanimiva Še z neke druge strani. V Ameriki imamo zdaj precej jugoslovanskih štipendistov, ki študirajo po ameriških univerzah, strokovnjakov, ki se učijo po naših tovarnah, in celo oficirjev, ki obiskujejo vojne naprave, šole in tovarne za vojne potrebe. Dosledno, skoraj brez izjem, so vsi ti komunisti. Kdo jih je prerešetal? Kje je kaka garancija, da ne vohunijo? Mnogi od njih so gotovo kominformisti. Morda vohunijo celo za Sovjetsko zvezo? Dva vodilna srbska komunista dr. Blagoje Neškovič in Lju-bisav Djurič sta bila pred kratkim aretirana kot kominformi-sta. Ako so nezanesljive glave, kako naj bo zanesljivi udje? Čas je, da se tudi naši odgovorni ljudje znajdejo v komunističnih potegavščinah.
Pregovori
Tudi najglasnejši boben nima
v sebi nič drugega ko zrak.
« * *
Gluhemu prepevati, z nemim se razgovarjati, plesati pred slepcem: to so tri neumnosti — (bindustanska narodna).
* *• *
Komur se mudi, temu je vsaka pot predaleč.
Bog počasi hodi, pride.
toda hitro
Dr, Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Svobodni ljudje so bili pravi lastniki svojih posestev in deležni vseh drugih državljanskih pravic. Nastopali so pri sodbah kot sodniki, priče ali tožniki, sklepali veljavne pogodbe, smeli nositi orožje in z njim braniti svoje pravice in sledili svojemu poveljniku v vojsko. Število svobodnih slovenskih posestnikov je moralo biti v 11. in 12. stoletju še ppecej veliko, ker nam maloštevilne listine iz tiste dobe navajajo precej imen.
V enem samem okraju, na Bledu, se okoli leta 1080. omenjajo svobodni slovenski posestniki. Prinoslav, Adalfrit in njegova sinova Ivan in Preslav, Ra-digoj in njegova soproga Trep-lica, Ivan, Preslav, Jurij in Do-moslav, Azili in njegova sina Preslav in Stanogoj. Ako se je domači živelj v tolikem številu ohranil na posestvu briksenške cerkve, moramo sklepati, da ga tudi drugod tuje gospostvo ni moglo hitro izpodriniti. < Vendar se opaža, da Slovenci vedno bolj opuščajo domača o-sebna imena in jih nameščajo s tujimi. Ako čitamo na pogodbah imena: Hartwig, Pemo, Johannes, Egizi, Sizo, Reginpra-echt, Wolfram, Imizi, Geppo, Wolfhart, Sigihart, Orthwin, bi jim imeli za pristne Nemce, ako bi slučajno pridejana opomba ne povedala, da so to ‘'priče slovenskega rodu” (Selavigenae). Zato v:poznejših stoletjih iz javnega življenja vedno bolj gi-nejo znaki slovenske narodnosti, ki je mnogokrat zakrita s tujim odelom. Svobodni Slovenci so bili večinoma manjši, samostojni posestniki, ki z imetjem in ugledom niso mogli tekmovati z bogatejšo in mogočnejšo gospodo. Ker je v bojevitih časih srednjega veka odločevala le pest močnejšega in je moral vsakdo sam braniti svoje življenje in imetje, zato je umevno, da so si manjši svobodni posestniki poiskali pomoči in zavetja pri mogočnejših gospodih. Po dali so se v varstvo kakega samostana, cerkve ali bfižnjega graščaka, in mu postali podložni.
V ta namen so izročili kakemu duhovskemu ali svetnemu gospodu svoje posestvo in je zopet prejeli od njega v fevd (užitek) proti letni najemščini.
Zato pa so uživali njegovo mogočno varstvo in bili hkrati rešeni raznih bremen, ki so jih morali nositi svobodni ljudje. Zgled takega svobodnjaka je župan Stinko iz ptujske okolice, ki se je leta 1277, z vsem svojim imetjem podal v varstvo nemške, viteške komende pri Veliki nedelji, obljubil, da bode vse svoje življenje ostal v službi in podložnosti nemškega reda, da bode celo vsa svoja oddaljena posestva prodal in vso kupno svoto založil pri svo-
REVMATIZEM
prehlad, odvisna teža, slab obtok krvi, suhi kožni izpuščaji, to j< nekaj bolezni, zi katere je priporo :ana in po odličnih uspehih hva-I j e n a Černetova zdravilna kop Za Yj znižane ne. Oglejte si
1.
ce-
pri
CHERNE HEALTH BATH
(1904 St. Clair Ave.	EX 1-8265
Cleveland 3, Ohio
Prijatefs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
Saj dober človek je vedno vesel v življenju
jih zavetnikih.
Osebna samozavest je bila takrat med ljudstvom še premalo razvita, da bi se tako odvisnost komu zdela sramotna. Zato število svobodnih ljudi vedno bolj gine, dasiravno imamo za nje zglede tja do konca srednjega veka. Še leta 1444. je izdal cesar Friderik II. za Koroško sledečo odredbo: “Nobenega kmeta, ki nima svoje lastne dediščine, se ne sme klicati pred naše plemiško sodišče (Landschranne), ampak ga je tneba tožiti pri njegovi gosposki.” Iz tega odloka spoznamo, da so imeli svobodni kmetje precej enake pravice, kakor plemenitaši. Na Koroškem so bili taki svobodni kmetje Edlingerji, ki so umeščali vojvoda; v isto vrsto spadajo tudi Teharjani, Zagorci in nekateri drugi plemičarji.
Velika večina kmetskega ljudstva je bila nesvobodna, podložna svoji zemljiški gosposki. Ta odvisnost je bila v začetku srednjega veka tolika, da se skoraj prav nič ni razločevala od rob-stva. Gospodar zemlje je bil hkrati neoyfejen gospod vseh ljudi, ki so bili na njej naseljeni in ki jih je smel prodajati, zamenjevati, kupovati kakor alago.
Opravljati so mu morali vse potrebne posle na gradu, kjer so mu služili za hlapce in dekle, ali pa jim je dal v obdelovanje ros zemlje, za kar so mu morali dajati del letnih pridelkov in o-pravljati tlako. Služiti so mu morali s svojo osebo in svojim imetjem, prav tako vsi njihovi potomci. Ako je kak “nevoljnik” vzel v zakon ženo, ki je bila podložna drugemu gospodu, sta si gospodarja otroke razdelila, ali pa že naprej s pogodbo določila, komu pridejo otroci v last.
-V naši zgodovini imamo vse polno takih zgledov. Okoli leta 1030. je freisinški škof Egibert prepustil plemiču Sigihardu svoja posestva v Lindu in Schei-ingu na Gornjem Štajerskem in s posestvi vred mu je daroval tudi mnogo slovenskih podložnikov, med katerimi se imenujejo: Radigoj, Žitovit, Bratrica, Dobrožica, Jelen, Vitobrater, Vranica, Radoš, Trdodrag, Gojen, Žiznec, Trebica, Rožja, I-mela, Dobriča, Anica, Radohja, Večegoj. Okoli 1. 1050. je plemeniti Skrot v okraju mesta Lienz na Tirolskem prepustil briksenski cerkvi štiri hlapce: Godeslava, njegovega sina Preslava, Sigiprehta in Bitinja, Ti ljudje so bili za svoje gospodarje živ kapital, ki je nosil vsako leto visoke obresti, s katerim so pa tudi poljubno razpolagali. Vendar se je tudi nevoljni-kom s časom dovoljevala vedno večja osebna svoboda. Vzroki so bili različni. Mnogi nevoljniki so šli kot vojaki v križarske vojske, pa jih iz Jutrovega ni bilo več nazaj, izredno veliko jih je pobrala kuga, drugi so utekli v mesta in trge in postali svobodni.
Tudi cerkev je pospeševala ■osvobojenje nevoljnikov in ga proglasila za dobro delo. Z lepim zgledom so cerkveni oblastniki, ki so svojim nevoljnikom ob slovesnih prilikah podeljevali prostost, vabili k posnemanju tudi svetno gospodo. Marsikdo je v oporoki “za blagor svoje duše” določil, da se imajo oprostiti vsi njegovi robovi. — Vse to je dalo povod, da je morala gospoda splošno s svojimi podložniki lepše ravnati, jim dajati več svobode in pravic in izboljšati njihovo gfnotno stanje.
(Dalje prihodnjič)
Zahvale pidhajajo iz domovine za zavitke, ki jih pošiljamo. Ne bi mislili, kako zanimivo pišejo, študent, ki mu je bila poslana ponošena obleka, piše tako-le: “Saj pri nas se vse dobi, ampak je tako drago, da ni mogoče kupiti. Zasluži se pa tudi težko. Posebno težko je za nas študente. Prej nas je država vzdrževala, sedaj se moramo sami . . . Zato smo zelo srečni, da imamo dobrega človeka, ki nam pomaga. Mi Vam ne moremo drugega poplačati, kakor da smo Vam hvaležni, Vam bo pa gotovo Bog poplačal. Saj dober človek je vedno srečen v življenju.”
Vse tg; stvari se ponavljajo neprestano. Je vedno ista misel, samo izražena je sedaj tako, sedaj drugače, torej misel ista, besede različne. Osupnilo me je pa, a mlad študent zapiše, da je dober človek vedno vesel v življenju. Odkod ta modrost pri ijrladeniču? če ai vprašal kateregakoli izmed velikih diplomatov pri Združenih narodih, dvomim, da bi mi mogel to modrost razložiti. Oni se tam gibljejo v ozračju zahrbtnosti, sovraštva, zavijanja, podtikanja, javne laži, ce-o obrekovanja. Ta mladenič je pa doumel, da je dober oni, ri ima ljubezen . . . “Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva,” piše sv. Pavel Korinča-nom. “Se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.” Da, ljubezen se veseli resnice, veseli, da more kaj žrtvovati za dobro stvar, veseli, če more drugim napraviti veselje. Tako je res, da je do-aer človek vedno srečen v živ-jenju, ko ima posebno dandanes toliko priložnosti, da žrtvuje za pomoč revežem; ko ima toliko priložnosti, da sebi pritrguje, da more drugim dajati in ko potem vidi, kako ve-iko je veselje onih, ki jim je pomagal.
Advent naj nas priganja
Sedaj smo v adventnem ča-
in hočemo spolnjevati v življenju in pomagati ubogim.
In koliko je danes ubogih po svetu, med izgnanci po taboriščih, največ pa gotovo v naši osiromašeni domovini! Najbolj značilno za komunistični režim v naši domovini je veliko in splošno obubožanje vseh slojev. Komunisti so vse poklice izenačili pa tudi vse izropali na en ali drug način. Takega siromaštva menda ne najdete v nobeni evropski državi!
Primer osiromašenja
Čevljar, ki ima enega vajenca, nam piše: “Sem mali čevljar s šest-člansko družino. Sedaj je za čevljarje še posebno težko. Jaz delam sam in sem zraven še bolan. Imam pa vajenca, za katerega je sedaj nova uredba, da mora dobiti plačo od mojstra in sicer ni to šala; v prvem letu mesečno 3,-000 din, v drugem 3,500 din, tretje leto pa 4,000 din. Od te plače moram pa plačevati na mesec še bolniško blagajno zopet 40%, tako da je mesečno sedaj 4,200 din, drugo leto 4,900 in tretje leto 5,500 din. Tako tega sploh ne zmorem, ker toliko ne zaslužim. Skušal sem že na vse načine, da bi Se tega znebil, pa po sedanjem zakonu tega ne morem. Naredil sem odjavo za obrt, ali oblast tega ne sprejme zaradi vajenca, ker bi mu jaz moral preskrbeti drugega mojstra, kar je pa sedaj nemogoče. Zraven navedenega pa so taki davki, da človek samo študira, kje naj dobi denar, .da bi plačal. Kar sem mogel, sem prodal, da sem nesel 11,000 din za davke, še ni bilo. dosti in zato so mi vse zarubili. Kako naj si sedaj kupim, kar je potrebno za hrano, kje obleko, ki je posebno draga . . .”
Da socialno pomagajo vajencu, uničijo obrtnika! Sedaj bosta oba siromaka: mojster in vajenec. Uničenje, to je uspeh komunističnega gospodarstva. Uničenje pa rodi siromaštvo. Siromaštvo je med
kaj obleči. Vsaj sedaj za Božič jih razveselimo z darilom, zavitkom s hrano ali ponošeno obleko. Oddelimo znesek od svoje gotovine za zavitek s hrano! Preglejmo v svoji o-mari in odberimo, kar nam ni neobhodno!
Včasih si mislimo, da bi bilo najbolje, da bi vsa pisma objavljali. Bi moralo ganiti naše naseljence. Pa zopet ne gre, ker so si pisma tako podobna : “Revni smo in težko živimo. Letos nas je zelo prizadela suša. Vzela nam je skoraj ves pridelek. S težavo se preživljamo, ker je vse silno drago. Najtežje nam je za obleko in obutev. Zima se nam približuje in mi jo s strahom pričakujemo, ker se nimamo v kaj toplega obleči . . . Pošljite nam kaj ponošene obleke ali perila. Za vsako najmanjšo stvar smo srčno hvaležni.” Take in slične so prošnje. Ljudje pišejo, čeprav vedo, da mogoče oblast pregleduje njihova pisma in jih bo klicala na odgovor. Ne bojijo se tudi tega, ker nimajo več kaj zgubiti.
Pa mogoče pretiravajo s svojo revščino? Tisti, ki ste bili doma in ste hoteli spoznati resnico in vas niso preslepili Titovi agenti z lažnjivo pesmijo o blagostanju v Tito vini, tisti bi bili dolžni nastopiti pred slovensko javnostjo v Ameriki in povedati vso resnico o “blagostanju v domovini”, o svobodi vere in duhovnikov v domovini, o pravici staršev do vzgoje, o gospodarski svobodi itd. In če bi povedali vso resnico, potem bi ta resnica bila ukaz nam vsem, da moramo pomagati, pomagati in pomagati, če se še hočemo imenovati Slovence in če še čutimo količkaj zveze z ubogim narodom pod suženjstvom komunizma.	'	J. B.
zastopnika partije. Če bi imel biti izbran človek, ki partijskemu zastopniku ni všeč, se ta seveda oglasi k besedi in poskrbi, da voiilci postavijo “pravega” kandidata. In temu pravijo v Titovini svobodne volitve!
Molki dobijo delo
m
ZDAJ IZBIRA MOŠKE za
TOOL ROOM TRAINEES TOOL GRINDERS TOOL INSPECTORS SHAPERS
MILUNG MACHINE OPERATORS
SURFACE GRINDERS
UNIVERSAL GRINDERS
LATHE OPERATORS
DIE REPAIRMEN
AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS
COMBINATION WELDERS
TINNERS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift
Plača od ure
Dobri delovski pogoji Prosimo prinesite izkaz državljanstva
Uradne ure od 8 do 5 dnevno ob sobotah od 8 do 4
THOMPSON PRODUCTS, INC.
su, ko pričakujemo prihoda vsem prebivalstvom. Saj ve-
Gospoda, Njegovo rojstvo. Kako lepa prilika se nam ponuja, da tudi Njemu napravimo veselje. Saj je zaradi ubogih prišel na svet. Jezus je odgovoril Janezovima odposlancema: “Pojdita in sporočita Janezu, kar slišita in vidita: Slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi se očiščujejo in gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo in ubogim se blago-vest oznanja.” Z darom, ki ga pošljemo ubogim, tudi mi moremo najlepše oznanjati bla-govest: še velja Kristusova zapoved ljubezni, še jo moremo
čina so uslužbenci in delavci, obrtniki so že zelo redki in bodo še ti, kolikor jih je, morali zginiti, kot nam pove to pismo. Kmetje so se še ohranili s samostojnim gospodarstvom, toda sedaj jim nakladajo take davke, da trdijo, da bodo morali delati samo za davke in še ne vedo, če bodo zmagali taka bremena.
Pomagajmo!
Če je tako hudo, ali bi ne bilo nerazumljivo, da bi tu v deželi izobilja živeli sebi in ne mislili na narod v domovni, ki toliko trpi, ki strada in nima
Vesfi iz Slovenije
Občinske violitve
Kot smo že poročali, so ti-tovci poleti ukinili veliko manjših občin in jih priključili večjim. 6. dec. so se vršile volitve nove odbore. Komunisti so najprej razglasili nekako volilno svobodo in da ljudje lahko postavljajo kandidate po mili volji. Ko so pa videli, da na ta način obstoja nevarnost, da pridejo v odbore njihovi nasprotniki, so začeli kandidate hudo rešetati. Posebno so nastopali proti geslu, da občinske volitve nimajo nobene zveze s splošno politiko in da je treba v odbore izvoliti najsposobnejše gospodarje. Zavpili so, da je to geslo reakcije in nasprotnikov socializma, ki se skušajo na ta način prikopati do novega vpliva. Kandidate izbirajo seveda javno v navzočnosti
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
Moder odgovor
“Ali je kaj zame?” je vprašal Koder na pošti.
“Kako se pišete?” je vprašala poštarica.
“Saj boste na kuverti brali!” se je odrezal Koder.
12818 Coit Rd.
(C.T.S. Bus št. 36)
(245)
Forge Helpers
Na drop hammer Plača od ure in od kosa
Hoi Inspector
Drop forging; izkušen kovač Plača od ui'e
STEEL IMPROVEMENT & FORGE COMPANY 978 East 64th Street
(245)
Moikl dobijo delo
die Makers
on medium and large dies
TOOL ROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Bi tudi radi govorili z MAŠINISTI
Visoka plača od ure. Čas in pol za nadurno in dvojna mezda ob nedeljah. Dobri delovski pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta dela se dobijo pri obeh tovarnah na E. 93 in Woodland in na 1115 E. 152 St. Oglasite se v Employment Office tovarne št. 1.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 SL
(246)
PRIDRUŽITE SE K TAPCO TEAM
TARČO
POTREBUJE
TOOLMAKERS
for
JIGS and FIXTURES TOOL ROOM ALL TYPES
MACHINE REPAIRMEN
FORGE SHOP LOADERS and OPERATOR TRAINEES
TOOL and GAUGE
INSPECTORS
VERTICAL TURRET LATHES
AUTOMATIC
OPERATORS
Morajo biti pripravljeni delat: KATERIKOLI šift; visoka plača od ure; idealni delovski pogoji. Prosimo prinesite izkaz državljanstva.
Uradne ure od 8 zj. do 5 pop. dnevno Ob sobotah in nedeljah: od 8 zj. do 4 pop.
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
23555 Euclid Ave.
C.T.S. Bus št. 28
(247)
MACHINE OPERATORS and ASSEMBLERS
Visoka plača od ure in dodatek za življenske stroške
Oglasite se osebno v našem Employment uradu na Engel Rd., južno od Brookpark Rd.
FORD MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(246)
MALI OGLASI
Hiša in farmca naprodaj
Nova hiša, 2 spalnici, Youngstown kuhinja, hrastov podenj, plinska gorkota, mestne udobnosti, dvojna garaža, sadoV' njak in vinograd, lot 50x590. Vse za samo $18,500. Južno od Euclid Ave., ali severno od Route 84. Lastniki na posestvu : Ted & Rose Mandel, 1863 E. 300 St, Wickliffe. (244)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St.
(južno od Harvard)
(244)
DOMA NI BILO TAKO — Tile sedem dni stari prašički se, 'vsaj izgleda tako, kar dobro počutijo ob svoji “novi materi.” Aparat, o katerem trdijo, da bo povečal rejo prašičev za polovico, imenujejo “reditelj prašičev/
Stanovanje se odda
Odda se 7 neopremljenih sob za odrasle osebe ali pa po 4 in 3 sobe* za 2 družini brez otrok. Telefon LA 4-5821. Ključe se dobi na 5453 Sta-nard Ave., zgorej.
— (245)
Iščejo stanovanje
Veteran išče 5 do 6 sob med E. 55 in E. 79 St., ter med Superior in St. Clair. Ima ženo, otroka 15 mesecev starega in dvojčka 2 meseca stara: Kličite MO 2-3260.	(245)
Turret Lathe Operate & Setup
Mora biti izkušen Ugodna incentivna mezda Plačani prazniki in počitnice ter druge delovske koristi
Z & W
MACHINE PRODUCTS
5100 St. Clair Ave.
(245)
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Ženska za kuharstvo in čiščenje dobi delo v privatni bolnišnici z 15 do 20 bolniki. Stalna plača. Kličite RA 1-2556.
(245)
Hotel je poklicati Volodijav-skega, da bi šel z njim, a imel je še toliko prisotnosti, da sie je vzdržal.
“Ne kriči Ne kriči!” si je ponavljal. “To je pogin!”
A ta boj s samim seboj je postajal čimdalje težavnejši. Iz Zbaraža je odšel oslabel od gladu in strašnd^a nespanja, od katerega so tam vojaki že umirali. Ta nočna pot, mrzla kopel, gnilobni smrad vode, blodenje po blatu, oviranje povodnih rast lin — vse to ga je popolnoma o-slabilo. Pridružila se je še razburjenost strahu in bolečina oc. pikov komarjev, ki so mu tako opikali obraz, da je bil ves oblit s krvjo — čutil je torej, da stopi ali na breg, če ne dospe kmalu do bagna, da ga čimprej zadene, kar ga ima zadeti, ali pa pade sredi tega trstja in utone.
To bagno in ustje reke se mu je zdela rešilna luka, dasi so se prav za prav tam začele nove težave in nevarnosti.
Branil se je goreče in šel, čim dalje manj se brigajoč za opreznost. V šumenju trstja je slišal Skrzetuski glasove ljudi, njihovo govorico; zdelo se mu je, da ta ribnik o njem tako razpravlja. Dospe li do bagna ali ne dospe; izleze li ali ne izleze? Komarji so prepevali nad njim tenkimi glasovi čimdalje žalostne j e. Voda je postajala glob j a — v kratkem mu je narasla do pasu, a potem do prsi. In pomiš Ijal je, če mu bo treba plavati se bo v tej gosti tkanini zapletel in utonil.
In iznova ga je oprijela neka nezadržna, nepojmljiva želja, da bi zaklical Volodijovskega in že je priložil roki k ustom, da bi zakričal:
“Mihael! Mihael”
K sreči, ga je neki usmiljeni trst udaril z rosno, mokro latjo po obrazu. Osvestil se je — in ugledal pred seboj, nekoliko proti desni strani, medlo lučco.
Sedaj je gledal venomer v to lučco in šel vztrajno proti njej Zdajci pa se je takoj ustavil, zagledavši pas čiste vode, tekoče vprek. Oddahnil se je. Bila je reka, a po obeh straneh bagno.
“Sedaj torej preneham krožiti ob bregu in se spustim v ta klin,’” je pomislil.
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KX 1-MM
Po obeh straneh klina sta rasli dve vrsti trstja — vitez je zavil proti oni, do katere je prišel. Črez hip je spoznal, da je na pravi poti. Ozrl se je: ribnik je bil že za njim, on pa je stopal vzdolž ozke struge, ki ni mogla biti nič drugega nego reka.
Voda je bila tu tudi mrzlejša.
A črez nekaj časa ga je obvladala strašna utrujenost. Nogi sta se mu tresli, pred očmi mu je vstajala nekaka črna megla. “Ne more biti drugače, le da pridem do brega, ležem,” ’si je mislil, “ne pojdem dalje, odpočijem se.”’
In padel je na kolena in z rokami objbl suh kup, z mahom porasel. To je bila nekaka nasuta kopica sredi trstja.
Sedel je nanjo in si začel z rokami brisati zakrvavljen obraz in pri tem močno dihati.
Črez nekaj časa je zavohal dim. Obrnivši se k bregu, je zagledal kakih sto korakov od brega ogenj, a okoli njega kopico ljudi.
Bil je naravnost nasproti temu ognju in, kadar je veter razgrinjal trstje, je lahko vse natanko videl. Na prvi pogled je spoznal tatarske konjuhe, ki so sedeli pri ognju in jedli.
Sedaj se je odzval v njem strašen glad. Poslednjo jutro je snedel košček konjine, s katerim bi se ne mogel nasiti niti dvamesečni volčiček — od takrat ni imel ničesar v ustih.
In začel je hlastno puliti korenine, ki so . rasle okoli, in jih izsesavati. Gasil je z njimi obenem tudi žejo, ker ga je mučila tudi žeja.
Pri tem je venomer pogledoval v ogenj, ki je čilmdalje bolj bledel in medlel. Ludje ob njem so se zagrinjali kakor v meglo in so se zdeli, kakor bi se oddaljevali.
“Aha! Spanec me mori! Tu zaspim, na tej kopici,” je pomislil vitez.
A pri ognju je nastal nemir. Konjuhi so vstali. V kratkem so Skrzetuskemu na uho prileteli klici: “Konji! Konji!” Odgovorilo jim je kratko rezgetanje. Ogenj je ugašal in ugasnil. The-nutek pozneje je vitez slišal žvižganje in gluhi topot kopit po vlažni loki.
Skrzetuski ni mogel razumeti, čemu konji odhajajo. Vtem je zapazil, da late trtstja in listje lokvanja nekako blede — voda se sveti drugače, kakor ob mesečini, a zrak se zaslanja lahko meglo.
Ozrl se je — danilo se je.
Cela noč je prešla, da je ob-rrožil ribnik, preden je prišel do reke.
Bil je šele na začetku poti. Sedaj je moral iti po reki in se podnevi prekrasti skozi tabore.
Vzduh se je nasičal čimdalje bolj s svetlimi bleski. Na vz-nodu je nebo dobilo bledo rožnato barvo.
Skrzetuski se je spustil iznova s kupa v bagno in, prispevši po cratkem času do brega, je dvignil glavo iz trstja.
V oddaljenosti kakih petdest korakov se je videla tatarska straža, sicer pa je bila loka prazna le ogenj je svetil nekoliko v stran, z dogasujočim žarom. Vitez je sklenil, da se priplazi k njemu med visoko travo, preraslo tu pa tam z bičkom. Priplazivši se, je pazno iskal, da bi našel kakšen ostanek hrane. In res, našel je sveže obgrizene bravje kosti z ostanki žil, tolšče, dalje nekoliko kosov pečene repe, razmetane po vročem pepelu. Začel je torej jesti kakor divja zver in je jedel, dokler ni opazil da se mu straže, razpo-
stavljene po poti, po kateri je šel, vračajoč se po isti loki k-taboru, približujejo.
Začel je lezti nazaj in je- po nekoliko trenutkih izginil v steni trstja. Ko je našel svoj kup, seje položil nanj brez šuma. Straže so medtem odšle. Skr-z.etuski se je lotil takoj kosti, ki jih je prnesel s seboj in so sedaj začele hrestati v njegovih mogočnih čeljustih kakor v volčjih. Obgrizel je tolščo in žile, izsesal mozeg, zgrizel hrustan-časte kosti — in potolažil prvi glad. Takega zajtrka že davno ni miel v Zbaražu.
Počutil se je sedaj silnejšega. Pokrepčala sta ga jed in vstajajoči dan. Postajalo je čimdalje jasneje; vzhodna nebesna stran je postajala rdeča in zlata. Jutranji hlad je sicer zelo stresal vitezu telo, a tolažila ga je misel, da v kratkem solnce ogreje njegove utrujene ude. Razgledal se je natanko, kje je. Kup je bil precej velik, a malo kratek, okrogel, a tako širok, da bi se mogla nanj dva človeka lahko položiti. Trstje ga je ob-kroževalo okoli kakor zidovje, zakrivajoč ga popolnoma pred človeškim očmi.
“Ne najdejo me tu,” si je mislil Skrzetuski, “razen če bi Omorda prišli ribe lovit, a rib ni, ker so poginile od gnilobe. Tu se odpočijem in pomislim, kaj naj storim.”
In začel je misliti, ali naj gre dalje po reki ali ne. Naposled je sklenil, da pojde, ako nastane veter, da bi majal trstje. Sicer bi ga lahko šum mogel izdati, posebeno še, ker bo moral po vsej priliki iti blizu tabora.
“Hvala Bogu, da sem dotod prišel živ!” je tiho šepetal.
In dvignil je oči k nebu, potem pa je v mislih poletel v poljske okope. Grad se je s tega kupa videl prav dobro, zlasti ker so ga ozlatili prvi žarki vzhajajočega solnca. Morda kdo tam s stolpa gleda z daljnogledom na ribnik in trstje. In Volodi-jovski in Zagloba bosta gotovo cel dan gledala z okopov, oe ga ne uzro visečega na kaki bu-levardi.
“O, ne ugledata me!” je pomislil Skrzetuski in prsi so se mu napolnile z blagim čuvstvom rešitve. “Ne ugledata me! Ne ugledata me” je ponovil neko-likokrat. “Malo poti sem storil, a treba jo je bilo storiti. Bog mi pomore tudi naprej!”
In v mislih se je že videl v taboru — v gozdih, za katerimi stoje kraljevske vojske: splošna vojska iz vse dežele, huzarji, pehota, tujezemski polki — zemlja kar ječi pod težo ljudi, konj in topov in med tem mrgolenjem sam prejasni kralj . . .
Potem je uzrl neizmerno bitko, razbite tabore — kneza z vso conjico, letečega po grmadah trupel, pozdravljanje vojsk . . .
Boleče in zatekle oči so se mu zapirale od premnoge svetlobe,
a glava mu je omahovala od premnogih misli. Začela ga je poprijemati nekaka blaga slabost, naposled se je iztegnil v vsej dolžini in zaspal.
Trstje je šumelo. Solnce se je pomaknilo visoko na nebo in ogrevalo s.svojim toplim pogledom viteza, sušilo na njem obleko — on je spal trdo, ne da bi se ganil. Kdor 'bi ga videl tako ležečega, z okrvavljenim obra-zom; bi sodil, da leži trup, ki ga je izvrgla voda. Minile so ure, on je še vedno spal. Solnce je dospelo do zenita in se je zače-
lo pomikati na drugo stran neba, on pa je še vedno spal. Zbudilo ga je šele presunljivo rezgetanje konj, pasočih se na loki, in glasno vpitje konjuhov, ki so z bati zganjali konjske črede.
Pomencal si je oči. Ogledal se je in se spomnil, kje je. Pogledal je kvišku: na nebu, rdečem od nedogaslih bleskov zahoda so migotale zvezde — spal je cel dan.
(Dalje prihodnjič)
— Nekatere polenovke dosežejo1 do 3 čevljev dolžine in tehtajo do 100 funtov.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
DECEMBER
27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ
priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave.
31. — Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
31. — Dom zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. priredi Silvestrovanje.
JANUAR
4. — Liga slov. kat. Amerikan-cev priredi v SND na St. Clair Ave. veseloigro “Trojčki.”
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17. — Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico
s plesom v SND na St. Clair Ave.
18. — Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24. — Društvo Ložka dolina praznuje 40-letnico s plesom v SND na St. Clair Aye.
24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
1. — Moški zbor “Slovan” priredi koncert v SND na St. Clair Ave.
FEBRUAR
7.—Društvo “France Prešeren” št. 17 SDZ prirfedi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
eram
Mario Kolenc
IMEJTE VROČO VODO, KO JO RABITE
Louis Planinc
A.
U.
L

M
BRYANT
9 Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . . . avtomatično! To dobite, ako imate lep nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga—Veseli ga boste!
w....	'
WATER HEATERS
Cene od	do S J 28'00
Imate do 3 leta časa za plačati Lahko plačate poleg plinskega računa
15533-41 EUCLID AVE. at TAYLOR
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure zvečer
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
BORBA Z “MRZLO” VOJNO NA KOREJI — Častnik Angelo Fabrize iz Geneva, N. Y., ki je izdelal načrt za 1952 vzorec peči za ogrevanje zaklonišč na korejskem bojišču, kaže na zalogo teh izdelkov. Peči so izdelane iz nerabnih kovinastih zabojev za topovsko municijo in se jih lahko kuri z drvmi, premogom, oljem ali bencinom.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
Berwyn, Illinois
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina’
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne do-/	biva Še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič
in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu Tr	boste zelo ustregli.
V
s^or^e’ bomo novemu naročniku mi poslali a-a	lepo božično karto obenem z božično številko ter ga ob-
vestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično sr""	darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za na-
\ flSMHr	ročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
■------------------------------KUPON_______________________________________
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	\
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov;
Ime .............................................................
cesta ...........................
mesto in država ............................................
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime je ...................................................
Moj naslov je ...................................................
mesto in država ...................................
Slhlgilhhlllil
BOGAT PLEN — Filmski zvezdnik Burt Lancaster se je dal slikati s 450 ft. težkim morskim psom, ki ga je ujel v bližini Fidži otokov, ko je čakal na snemanje novega filma. Nevarni morski orjak je meril 8 čevljev in pol.
TTxTXxTxXTTXTCxXTxTxxxxxxxXIXX X T^y"