V Ljubljani, v petek 10. avgusta 1923.
PoStnlna pavSallrana
Leto L
Štev. 161.
Posamezna Številka 1 Din.
Izhaja vsak dan zjutraj. Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20'—	Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 , Brzojavni naslov: „Novosti-LJublJana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44.	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
		
Društvo narodov — rešilna bilka?
(Parßkl odmevi londonskih izjav.)
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
ap. P a r i z, 7. avgusta.
Vtis, ki sta ga napravila oba Baldwi-nova govora s tozadevnimi debatami y obeh angleških zbornicah ni napravil y merodajnih pariških krogih enotnega Vtisa.
Na oficijelnih mestih se je pojavila skrajna rezerva, tako da, ko so dospela iz Londona prva poročila — novinarji so se zbrali v večjem številu kot navadno v predsobah na Quai d’ Orsayu — ni bil izdan niti običajni »bulletin«. Namesto njega se je pojavil komunike agencije Havas z analizo francoskega odgovora, ki je pa bila očitno preraču-njena za inozemstvo in ki ni povedala pariškim novinarjem nič novega. Ponoči, tik pred dogotovitvijo jutranjih listov, so poizkušali posamezni reporterji osebno svojo srečo, ne da bi bili želi za svoj trud kak uspeh. O tem, kako je vlada sprejela angleške izjave, kakšne korake da misli v teku prihodnjih dni podvzeti in kako se bo položaj preobrazil, ako ministrski predsednik Baldwin spremeni svoje besede v dejanja, o vsem tem so mogoča samo domnevanja. Gotovo je le toliko, da obe angleški parlamentarni debati v pariških krogih nista izzvali nikake panike. Še vedno prevladuje mnenje, da se kriza ni poostrila in da so vsa vrata na stežaj odprta. Veliko zadovoljstvo se je pojavilo spričo dejstva, da se nekateri an-
gleški krogi zavedajo odgovornosti, ka tero so si naprtili s tem, da so pri vsak priliki dajali nemškim politikom nasve^ tov. Danes že uvidevajo posledice t< »dobrohotnosti« in neka visoka diplo-matična osebnost je po tukajšnjih verzijah čutila potrebo, lansirati v oficijoz-ni »Daily Telegraph« svarilni dopis naslovljen na Nemce, »naj se v bodoč« ne zanašajo preveč na Anglijo in njen« simpatije«.
Y radikalnih, radikalno-socijalistič-nih in socijalističnih krogih, vlada ogorčenje nad usodno metodo eksperimentiranja, ki je Evropi že toliko škodovak in ki jo sedaj znova uporabljajo. Pr osebnosti, ki stoji zelo blizu radikalnemu voditelju Herriotu, ki je nedavne interveniral pri g. Poincareju na neke pismo nemškega poslanca Erkelenza, je doznal vaš dopisnik za sledeče stališče francoskih levičarskih strank:
Po izjavah angleškega ministrskege Predsednika se dozdeva, da je pričel g Baldwin zadnje dni omahovati. Natančn; analizi bi se celo posrečilo, odkriti v njegovem govoru logična protislovja če bi spričo respega položaja sploh imelo smisel, spuščati se v dlakocepljenje. Nam se dozdeva važno, da Anglija ne izvede nobene separatne akcije, četudi le v poizkusne namene. S tem se ustvarjajo samo nove težave. Evropa nima časa za eksperimentiranje. Pri smrtnem bolniku ne kaže študirati bistvo bolezni. Treba si je biti radi diagnoze na jasnem ter hitro ukrepati. Vsaka mmuta je dragocena. V evropski k*? ”e S1?f biti nobenega mrliča, ako ostah prebivalci nočejo poginiti. Naj-večji moment nesporazuma je pojem, ki m mogel v principijelni diskusiji mor<*a ”aivečjo ulogo: pojem »efektivnega Plačevanja«. Oficijelna Francija povdarja dan za dnevom: »Po-ruhrj'e bomo izpraznili šele takrat, ko 'bo Nemčija pričela efektivno plačevati. .Anglija deducira iz te zahteve to-le: »Francija hoče polom Nemčije, saj je izključeno, da bi mogla plačevati zlate milijarde, ko je njena srčna žila podve-*ana. Večjega nesporazumljenja ne more bitj. Pod »efektivna Plačevanja« pa Francija nikakor ne razume izročitev gotove vsote zlata ali zlatih vrednot, marveč enostavno garantirane in trgovsko sposobne papirje, ki ju, more Francija zamenjati na vseh mednarodnih borznih tržiščih. Načrt o »mobilizaciji nemških dolgov«, ki ga »Temps« tako bistro zagovarja, je bil prvotno delo socijalističnega poslanca Pavla Aubrio-ta, o kakem »polomu«, »razkosanju« Nemčije pri tem ni niti govora. Ta nevarnost je podana šele tedaj, če bi gotovi militaristični in imperijalistični krogi prišli v Franciji r.a površje. Šanse teh ljudi pa ne pospešuje nobena stvar v toliki meri, kakor separatna akcija angleške vlade v reparacijskem vprašanju.
Dozdeva se nam, da bi osebni razgovor med obema ministrskima pred-
Radić se nahaja v Zagrebu.
Zagreb, 9. avgusta. (Z) Vesti o begu Radiča se širijo trdovratno dalje. Med tem to ne odgovarja resnici, ker se Radič nahaja te dni v Zagrebu. Izvor teh vesti kakor tudi njih tendenca je neznana.
Beograd, 9. avgusta. (B) Ministrstvo za notranje zadeve je dobilo poročilo, da je Radič pobegnil v Madžarsko.
Beograd, 9. avgusta. (D) V političnih krogih, ki so navadno dobro informirani se govori, da vest o Radiče-vem begu še ni dovolj kontrolirana, zlasti še, ker so z druge strani došla poročila, da je Radič pobegnil z nekim svojim tovarišem v Italijo. Uradno poročilo iz Zagreba ni izrecno ugotovilo Radičevega bega.
Poljska in Mala antanta.
Beograd, 9. avgusta. (B) Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik v merodajnih krogih, je odhod gg. Pa-šiča in dr. Ninčiča v Pariz v tesni zvezi z vstopom Poljske v Malo antanto, za kar se je Francoska prav posebno zavzemala. Gg. Ninčič in Pašič bosta z g. Poincarejem proučevala te dni vprašanje reparacij in bosta gledala, da se po definitivnem sporazumu med zavezniki v terr vprašanju ne okrnejo interesi naše kraljevine.
Beograd, 9. avgusta. (B) Z Bleda javljajo, da odpotuje naš minister za zu-naje zadeve dr. Ninčič jutri v Pariz.
Beograd, 9. avgusta. (Z) »Politika« poroča iz Pariza: »Matin« priobčuje, da v Parizu pričakujejo prihoda gg. Pažiča in dr. Ninčiča, ki naj bi se s francosko vlado sporazumeli o vprašanju odškodnine in razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na srednjeevropske prilike.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Po vesteh iz Etienne le Bain se pričakuje prihod zunanjega ministra g. dr. Momčila Ničiča.
Madžarska in Mala antanta.
Pariz, 9. avgusta. (B) V »Mati-nu« piše neki francoski senator: Glede na to, da se hoče grof Bethlen sestati z g. Benešem, je v njegovi moči, da inaugurira ero miru v centralni Evropi. Mala antanta je opravičena enodušno želeti, da reši Madžarsko pod pogojem, da ona ne izkoristi proti Mali antanti novo dobljene moči. Želja Male antante je jasna in lahko razumljiva.. Tri države so se zedinile, da se oču-vajo Habsburžanov. Avstrija se je odrekla vsem borbam, Madžarska pa je ohranila monarhistični duh in duh revanše. Izgleda, da hoče proti Mali antanti igrati isto ulogo kakor jo igra Nemčija proti Francoski. Bethlen naj se odreče tej taktiki in tej tradicijonal-ni diplomaciji, pa bo vse lahko šlo. Stavljati apde na Društvo narodov se pravi izgubljati čas. Mala antanta bo pristala na to, da se ukinejo hipoteke na madžarska posestva, seveda le proti gotovim garancijam, ker je potrebno, da ponudi Madžarska ekvivalentne garancije. Gg. Beneš, Duca in Ninčič so imeli modro misel, da se izognejo vsemu, kar bi imelo značaj ponižanja za Madžarsko. Na Bethlenu je torej, da v toku razgovorov z Benešem v gotovi meri spremeni načrte Male antante in dogovor, ki je v prvi vrsti naperjen proti Madžarski, seveda pa le proti vzajemnim garancijam. Na ta način se bo Madžarska izognila finančnemu propadu in dobi svojo politično neodvisnost.
ODNOŠAJI MED POLJSKO IN MADŽARSKO.
Beograd, 9. avgusta. (B) Presbi-ro objavlja: Povodom vesti, ki so se zadnje dni pojavile v nekaterih beograjskih listih, smo iz političnih krogov pooblaščeni izjaviti, da so popolnoma neistinite in da nimajo niti najmanjše podlage. Vse vesti, ki govore, da obstoji med Poljsko in Madžarsko tajen političen dogovor, kakor tudi, da bi bil imel minister Pilz kako misijo glede Madžarske in Bukarešte so neosnovane, niti ne more biti govora, da bi se delalo na kako zbližanje med Poljsko in Madžarsko.
KRUŠNA CENA NA DUNAJU.
Dunaj, 9 .avgusta. (K) Po sklepu dunajskih pekarjev se bo. cena kruhu znižala prihodnji teden za 250 kron.
sednikoma rodil sedaj več uspehov, kakor ob početku tega leta. Mnoge iluzije so se razbile ob okorni realnosti. Danes ne govori nikdo več o »produktivnih« zastavščinah, ker so se izkazale kot neproduktivne. Padec franka je opozoril gospodarsko interesirane kroge na gotove vzročnosti in jih je postavil pred nevarnosti, katerim se ni mogoče izogibati. Kar se pa Nemčije tiče, mislim, da je spoznanje postalo splošno. V Evropi je danes samo ena instanca, ki bi mogla «iovesti do rešitve reparacijske-sa vprašanja: Društvo narodov. Upaj-mo, da bomo lahko že v najkrajšem času pozdravili Nemčijo kot članico ženevske institucije. Šele takrat bo podana činjenica, ki je za vsakega Francoza predpogoj sporazuma: varnost francoski meja.
Reško vprašanje-
Beograd, 9. avgusta. (B) Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik iz zanesljivega vira, so nastale v Rimu pri razpravah o reševanju reškega vprašanja precejšnje težkoče. Za sedaj se glede naših predlogov od italijanskih delegatov zahteva srednja linija, da bi moglo priti do načelnika sporazuma. Ni izključeno, da se g. dr. Ninčič po svojem povratku iz Pariza sestane z g. Mussolinijem in z njim prouči reško vprašanje. Kar se tiče izmene g. Antoni-jeviča, našega poslanika v Rimu, je bilo vašemu dopisniku izjavljeno, da je vest popolnoma neresnična.
Beograd, 9. avgusta. (B) »Novi List« piše iz Rima: Italijansko-jugoslo-venska paritetna komisija je pri svojem delu prišla na nove težkoče, ker jugo-slovenski delegati žele, da se reško vprašanje spravi v zvezo z vprašanjem Zadra. Sme pa se pričakovati, da se bodo tudi te težkoče premagale.
VELIKO RADIKALSKO ZBOROVANJE.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Radikali so sklicali za 12. t. m. veliko zborovanje v Somboru. Kakor izgleda bosta prisostvovala temu zborovanju ministra gg. dr. Jankovič in g. Vujičič.
MINISTRI NA DOPUSTU.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Minister pravde, g. dr. Ninko Perič je odpotoval na Bled in nesel seboj nekoliko ukazov kralju v podpis. Minister za vojno in mornarico general Pešič, je včeraj odšel na dopust v Vranjačko Banjo. Svojo ostavko je odložil do 20. t. m., na kar prevzame mesto šefa generalnega štaba.
Pogreb Vafrosiava Jagaća.
Dunaj, 9. avgusta. (Z) Včeraj popoldne se je izvršilo v kapeli Sofijine bolnice na Dunaju svečano blagoslov-Ijenje trupla dr. Jagiča. Svečanosti so prisostvovali razen rojakov in prijateljev predstavniki našega in češkoslovaškega poslaništva, profesorji dunajske univerze in člani akademije znanosti. Po blagoslovu so prepeljali truplo na kolovodvor južne železnice, odkoder se prepelje v Varaždin.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Ministrstvo za prosveto pripravlja pogrebne svečanosti o priliki prenosa posmrtnih ostankov našega velikega učenjaka dr. Jagiča. Pogreba se udeleži minister za prosveto:, člani akademije znanosti, predsednik narodne skupščine, predstavniki vseh naših univerz, več poslancev in predstavnikov verskih ustanov ter tu«ii druge kulturne institucije.
(Beograjski »Balkan«, ki hoče veljati kot radikalno glasilo in kot izraz srbskega mišljenja, je silno neokusno napadel velikega pokojnika, moža, ki je posvetil vse svoje življenske moči in sposobnosti jugoslovenski filologiji Ta napad je deplasiran v vseh narodnih srbskih, hrvatskih in slovenskih krogih. Uredništvo.)
Pred izročitvijo angleškega odgovora na francoska vprašanja.
ODGOVOR BO IZROČEN V SOBOTO FRANCOSKI VLADI.
Pariz, 9. avgusta. »Petit Pari-sien« javlja iz Londona: Načrt odgovora Franciji so strokovnjaki zunanjega urada izgotovili. Ta «xlgovor bo, ako ga bo ministrski svet danes o dobili, izročen v soboto francoski vladi. Nota se omejuje samo na odgovor vprašanj, ki jih je bil stavil francoski ministrski predsednik Poincare, zlasti na problem medzavezniških dolgov in na sestavo odbora strokovnjakov za ugotovitev plačilne sposobnosti Nemčije. Glede prve točke ne bo nota stavila nikakega formalnega predloga. Namerava se še počakati, da se izgledi za končnoveljavno ureditev evropskega položaja ugodnejše razvijejo. Nota se ne dotika vprašanja pasivnega odpora. Odgovora Belgiji in Italiji bosta najbrž izročena pozneje in ne bosta identična z noto* ki je namenjena Franciji
London, 9. avgusta. (K) Kakor se domneva, bo lord Curzon predložil kabinetu načrt odgovora Franciji, ki bo v primeru odobrenja izročen 10. avgusta.
Pariz, 9. avgusta. Agence Havas javlja iz Londona: Kakor se doznava, izraža načrt odgovora Franciji v prvi vrsti željo, da se pogajanja s Francijo nadaljujejo.
Nemški parlament.
Berlin, 9. avgusta. (K) Državni zbor je pričel danes debato o včerajšnji vladni izjavi. Poslanec Merk (centrum) je poudarjal predvsem, da se mora poseči v premoženje, ker je obstoj države nad vse. Zunanji minister dr. Rosenberg je izvajal, da je državni kancelar včeraj naznačil, zakaj zahteva sedanji čas tako zadržanje. Stojimo pred važnimi pojavi in globoko segajočimi izpremembami. Dočim je Francija, je izjavil minister, v naše dobro pripisala le osem milijard, so naši točni preračuni dovedli do rezultata, da smo plačali že 45 milijard zlatih mark na reparacijah. Svrha našega odpora v Poruhr-
ju je osvoboditev nemške zemlje, reri:-tucija ustavnega stanja v Porenju in pametna rešitev reparacijskega problema,
KRITIČNI POLOŽAJ V NEMČIJlf
Berlin, 9. avgusta. (K) Zvišanje cen prinaša iz vseh krajev nova presenečenja. Kruh bo stal v prosti prodaji od jutri naprej 240 tisoč mark. Vožnja na cestni železnici 20 do 30 tisoč mark. Zaradi te neznosne poostritve gospodarskega položaja zavzema stavkovno gibanje vedno nove kroge. Tiskarji so napovedali za jutri stavko, ki vzbuja veliko bojazen pri splošnem pomanjkanju denarnih sredstev in to zaradi tega, ker bo na ta način moralo prenehati tiskanje bankovcev. Istotako je danes predpoldne ustavilo delo več elektrarn. Tudi delavci kovinske industrije se pripravljajo na novo stavko. Napovedana zapora prodajalen je izvedena precej splošno.
NEMŠKI CARINSKI AGIO.
Berlin, 9. avgusta. (Z) V času od 15. do 17. avgusta znaša carinski agio v zlatu 52,579.900%.
ZVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN V NEMČIJI.
Berlin, 9. avgusta. (K) Prometni sosvet državnega poštnega ministrstva je sklenil, da se obstoječe poštne in brzojavne pristojbine zvišajo petkratno z veljavnostjo od 1. septembra dalje. (W)
IZ PORUHRJA.
Düsseldorf, 9. avgusta. (K) Na ukaz zasedbenih oblastev je bilo izgnanih iz Düsseldorfa 193 železniških nameščencev z družinami, ker se niso pokorili odredbam vojaških oblasti.
Recklinghausen, 9. avgusta. (K) Ker je potekel rok za plačilo denarne globe 500 milijonov mark, ki je bila naložena mestu, ta vsota pa ni bila plačana, so zaprli enega člana magistrata za dobo treh mescev. (W.)
Ruski oficir pobegnil z našim aeroplanom.
Beograd, 9. avgusta. (B) »Novi List« poroča iz Novega Sada: Kakor smo zanesljivo izvedeli, je pred dvema dnevoma z novosadskega aerodroma pobegnil velik vojaški aeroplan. Na njem je odpotoval neki ruski častnik, ki je kot dnevničar delal tam in neki ruski mehanik. Prejkone sta odletela preko Romunije v Rusijo. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo, ki pa se drži še tajno.
Odpust tujih delavcev.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Ministrstvo za trgovino in industrijo je včeraj s posebnim dopisom zahtevalo od državnih industrijskih podjetij, da odpuste one uradnike in strokovne delavce, ki so tuji državljani, da morejo na njihovo mesto priti naši ljudje. Samo oni tuji državljani, ki se ne bi mogli nadomestiti z našimi državljani, bodo tudi še naprej ostali v teh podjetjih.
REORGANIZACIJA GENERALNE DIREKCIJE POSREDNIH DAVKOV.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Minister za finance je na podlagi zakonitega pooblaščenja podpisal odločbo, da se v generalni direkciji posrednih davkov izvrši nova organizacija oddelkov in odsekov. Po tej novi organizaciji, bodo namesto dosedanjih 4. oddelkov samo 3. oddelki, in sicer: splošni, trošarinski in pristojbinski. Namesto 10 odsekov jih bo samo 5. Zaraditega se bosta reducirala 2 načelniška položaja, 3. položaji šefov odsekov in še nekaj nižjega osobja.
STALNI DISPONENT NARODNE BANKE V ZAGREBU.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Narodna banka je postavila pri zagrebški borzi svojega disponenta, ki je z njo v stalni zvezi za čas borznega poslovanja. Ta zveza je pričela danes, ter se vzdržuje tudi med inšpektorjem ministrstva financ v Beogradu.
PRESKRBA VOJNIH SIROT.
Beograd, 9. avgusta. (Z) Ministrstvo za socijalno politiko je odobrilo kredit od 60.000 dinarjev za nabavo obleke, perila in obuval za vojne sirote, ki so v otroških domovih.
Vprašanje Dardanel.
Moskva, 9. avgusta. (K) Ruska brzojavna agentura poroča: Zveza sovjetskih republik je predlagala antanti, da se podpis dogovora o morskih ožinah ne izvrši v Carigradu, ampak pri novoimenovanem zastopniku sovjetskih republik pri italijanski vladi Jordanskemu v Rimu. Antanta je sprejela ta predlog,
NASTANITEV ČLANOV BIVŠE ČRNOGORSKE DINASTIJE V NAŠI DRŽAVI.
Beograd, 9. avgusta. (B) V tukajšnjih političnih krogih krožijo vesti, da se člani črnogorske kraljevske rodbine vrnejo v našo državo in da opuste vsako propagando na škodo naše države. Člani črnogorske kraljevske rodbine žive sedaj v Italiji in v Švici.
MADŽARSKA SKUPŠČINA.
Budimpešta, 9. avgusta. (K) Na današnji seji narodne skupščine je bila predloga o idemniteti v tretjem čitanju sprejeta.
Budimpešta, 9. avgusta. (K) Imunitetni odbor je soglasno sklenil, da v narodni skupščini predlaga razveljavljenje imunitetne pravice poslanca Lendvaya zaradi pregreška zoper zakon o izdatnejši zaščiti državnega reda.
RUDARSKA STAVKA.
V zadevi rudarske stavke je včeraj ponovno interveniralo glavno tajništvo pri g. velikem županu dr. Lukanu, ki je izjavil, da se bo vlada držala strogo nevtralno, ali razume se, da bo morala čuvati zakon tako nap ram delavstvu, kakor tudi napram družbi.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 9. avgusta. (Uradno.) V celi srednji Evropi je bilo danes jasno. Tempe, ratura je znašala v Franciji opoldne 35 stopinj, v Avstriji 25 do 30 stopinj, na Dunaju 27 stopinj. Napoved: Lepo stanovitno vreme, zelo toplo, kvečjemu lokalne nevihte.
Današnje prireditveT
V Ljubljani;
Kino Matica: »Čuvajte svoje hčere.«
Kino Tivoli: »Lyda Sanin«, Lya Mara.
Kino Ideal: »Lepo dekle.«
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Tržaški cesti in Le us tek pri Zmajskem mosta.
ŠtrarTK)
»JUTRANJE NOVOST!.*“
Štev. I6Ü
Pot Nemčije v pogubo.
Nai novi roman.
_ Politični položaj Nemčije postaja ve-<feo bolj temen. Od vseh strani se množijo napadi na Cunojev kabinet Vlada je v kleščah med veleindustrijci, naci-jonalisti in komunisti, kliče neprestano na pomoč, a si ne upa storiti odločilnih korakov.
V kakšni zvezi so veleindustrijci z vlado, nam kaže dejstvo, da kupujeta Stinnes in Otto Wolff na račun Reicha premog in les in mu izposlujeta kredita v londonskih bankah. Njih »koncerni« tvorijo takorekoč države v nemški državi.
Odkar je Ehrhard »ušel« iz zapora, je postala nacijonalistična propaganda še bolj aktivna. Izhaja iz pet velikih središč: iz Bavarske, iz Šlezije (cele obmejne črte napram Poljski), iz vzhodne Prusije, iz Mecklenburga in iz zapadne Prusije, tako se nahaja ves ta nacijonalistični pas na mejah Reicha. Najnevarnejše središče je Bavarska, kjer se vrši ena monarhistična manifestacija za drugo, med tem, ko so v ruhrskem ozemlju malo ponehale.
Zoper dvig fašizma v Nemčiji so se vršile razne komunistične vstaje (Vra-tislava, Frankfurt am Main), ki so imele pa tudi druge neposredne vzroke (draginjo, pomanjkanje živil). V Potsdamu so te manifestacije koncem julija zadušili, toda sedemnajst skupščin komunistov v Berlinu je izrazilo svojo resno voljo »uničiti fašistovske organiza,-cije«.
Wolffov urad je objavil uradni komunike, v katerem pravi vlada, »da že nekaj Časa raziskuje časopisje možnost državljanske vojne« in da »so taka iz vajanja brez vsake podlage«, čuditi se moramo tu nerednosti kanclerja Guno-
Slovenci
»Goriška Straža« piše:
Odprava slovenskega jezika na go-riški sodniji je globoko pretresla in razburila našo javnost. Saj je bil to eden izmed najbolj strahovitih udarcev, kar jih je doživelo goriško ljudstvo pod novo državo. Odlok predsednika goriške-ga sodišča se je zdel Slovencem taka nezaslišana krivica, da ljudje začetkoma skoro niso hoteli verjeti našemu poročilu.
Slovenski poslanci so se nemudoma obrnili na pravosodnega ministra in zahtevali, naj krivični odlok prekliče. In te dni je prišel poslancema Podgorniku in Ščeku odgovor, ki je tak, da ga moramo v spomin naših potomcev na tem mestu celega objaviti:
»Odgovor.«
»Res mi je znano, da je predsednik sodišča v Gorici odredil, da morajo biti vsi spisi, ki se predložijo sodišču tega mesta, sestavljeni v italijanskem jeziku ali da mora biti, če se predložijo v slovenskem jeziku, priložen vsaj prevod v italijanščini, overovljen od pristojnega odvetnika.
Ukrep predsednika goriškega sodišča je popolnoma zakonit, kajti z aneksijskim! zakoni in s tem, da se je raztegnila na nove pokrajine temeljna ustava kraljestva, so vsi zakoni, vse odredbe in vsi običaji, ki so veljali v minulem avstro-ogrskem cesarstvu glede uporabe katerega koli neitalijarske-ga jezika pred sodišči, odpravljeni, ker so nezdružljivi z enotnim značajem države in s cilji, ki smo jih zasledovali in dosegli v vojni.
Minister: Ovigiio.«
ja, kajti tak komunike vpliva vse drugače kot pomirljivo in more le še pov-spešiti težki položaj.
Vkljub temu gre industrijsko življenje svojo pot naprej: ladjedelnici v Bremenu in Hamburgu sta ravnokar izgotovili dva nova prekooceanska par-nika-velikana. In to je najbolj paradoksni pojav sedanje Nemčije. V politiki vlada popolna zmeda, ogroža jo meščanska vojna in pot države vodi naravnost v prepad. Rešila se je pa svojega notranjega dolga, izboljšala je svoja industrijska podjetja in ker ima mnogoštevilno prebivalstvo, bo neki dan lahko stopila na prvo mesto v gospodarskem boju v Evropi.
Zaenkrat je seveda njen gospodarski položaj brezupen, marka je več kot sto-tisočkrat manj vredna kot pred vojno in nekateri denarni zavodi jo že kar očito zapuščajo, računajo raje v stabilni inozemski valuti (predvsem v angleških funtih), ali pa v zlatu, ali pa celo v žitni valuti, kakor to delajo na Madžarskem. Vladna akcija za stabilizacijo marke ni imela vspeha, med Reichs-banko in velikimi bančnimi podjetji je izbruhnil oster konflikt, ki je položaj le še bolj zmedel.
Življenjska draginja sicer ne sledi prenaglo padcu marke, toda v prvem tednu julija se je počvetorila napram juniju. To pa tudi pove vse. Delavcem se od tedna do tedna določajo plače, naravno vedno višje, sorazmerno s po-rastkom draginje. Premog velja n. pr. nad 50.000krat več kot pred vojno. Sedaj si pa lahko predstavljamo, kako životarijo nastavljene! in uradniki s fiksnimi plačami!	—žn—
v Italiji.
Slovencev ni.
Tak je torej odgovor fašistovskega ministra pravde. Vtisnimo si ga globoko v spomin, da ga nikoli, nikjer in ob nobeni priliki ne zabimo.
Naravnost in brez ovinkov so nam povedali, kaj o nas mislijo in kaj z nami nameravajo:
1.	Slovenski jezik mora iz sodnij, ker ima država »enoten značaj«. Država je »enotno« italijanska, v njej so sami Italijani in nihče drugi. Minister je Slovence kar z eno potezo zbrisal, skleril je, da nas ni in tako smo prenehali živeti.
Kako naj bi torej vpoštevali slovenski jezik, kako slovensko narodnost, če Slovenci v Italiji sploh ne obstojajo?
Takih besed niso Slovenci še nikdar čuli, kar žive na tej zemlji.
Dobro sl jih zapišimo v spomin, da ne zabimo nanje.
»Cilj vojne.«
2.	Slovenski jezik mora iz sodišč, ker odgovarja to ciljem, ki jih je zasledovala in dosegla Italija v svetovni vojni. Ta izjava je naravnost zgodovinska. Ali bi mogla fašistovska vlada bolj odkrito govoriti, kakor je? Ali more biti po teh besedah med nami še Slovenec, ki dvomi o namenih in načrtih vlade?
V luči teh besed je treba soditi vsak korak, vsako dejanje in vso politiko rimske vlade.
Ministru Ovigliu smo skoro hvaležni, da je dal našima poslancema tak odgovor, ker odpira oči tudi slepcem v naši deželi.
Prihodnje dni pričnemo priobčevati roman
„Renee Hauperln“
ki sta ga spisala brata E d m o n d in Jnles de Goncourt.
Roman je velezanimiv in slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabeiježiti resnico.
To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobenim sodobnih romanov in bo nudil našim čitateljem prav poseben užitek.______
Iz prosvetnega življenja.
„Splošna knjižnica“.
Tekom tega meseca začne v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani izhajati »Splošna knjižnica«, ki bo obsegala vse panoge književnosti. V pestri vrsti bodo sledila leposlovna in znanstvena dela vseh strok in struj iz sodobnega in starejšega domačega slovstva. Poleg tega bodo zastopani v »Splošni knjižnici« po možnosti tudi važnejši avtorji ostalih slovanskih narodov in svetovni avtorji sploh.
Slovenska javnost bo gotovo upoštevala resno kulturno stremljenje tega podjetja. Zato je pričakovati, da se temu primerno odzove.
Del podrobnega programa objavimo v prihodnjih dneh, ko izidejo prvi zvezki »Splošne knjižnice«.
— »Ženski Svet«. V tem tednu ste bili cen. naročnicam razposlani 7. in 8. številka »Ženskega sveta«. Ker je več izvodov 7. številke dospelo šele pred par dnevi, ni bilo mogoče lista razposlati vsem pravočasno. Prosim cen. naročnice, da oproste to zamudo. Vsebina 7. številke je sledeča: Dr. tv. Lah: Gabrijan in Šembilja. Kuprin-fločevar-jeva: Olesja. Vera Albrechtova: Pesem časa. Mar. Kmetova: Ženski svet. Štebi AL: O internacijonalnem kongresu za žensko volilno pravico. A. Lebarjeva:	Slaboten
otrok — materinska posebna skrb. Dav. Deželova: Lepi dom — ljubi dom. — Iz-vestja: Našim dobrotnikom! — Po ženskem svetu. — Ročno delo. — Kuhinja. — Higijena. — Književnost in umetnost. — Razgovori, — Listnica uprave. — Modna priloga prinaša 3 bluze, 1 žensko obleko in eno dečjo. — Vsebina 8. številke: Srečko Kosovel: Obrazi in duše VI. Lepa Vida (SiikaDi-vinskega grada.) Dr. Iv. Lah: Gabrijan In Šembilja. Kuprin-Hočevarjeva: Oiesja. Poldi Leskovec: Dekliška. (Pes.) Ad. Milčino-vič: Slutnje. Jos. Ribičič: Troje putk. Dav. Deželova: Lepi dom — ljubi dom. Š.r Ne žensko-moško vprašanje! — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Gospodinjstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Književnost in umetnost. — Listnica uprave. — V prilogi več ročnih del z narodnimi motivi in štirje različni vzorci križnega vezenja. Naročnina za »Ženski svet« znaša letno 48 Din, polletno 24 Din, četrtltno 12 Din. Upravo lista za Jugoslavijo ima Mila Prunkova, Karlovška cesta 20/1.
— Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge. Za jesenski termin izda Tiskovna zadruga 7 knjig in sicer: Veber, Znanost in vera, (Pota in cilji), Hurban-Vajanskl, Leteče sence. Prevod iz slovaščine. (Prevodna knjižnica.) Zbrani spisi Podlimbar-skega I. zv. (»Slovenski pisatelji«). Novačan, Samosilnik. Zbirka novel. Linhart, Županova Micka in Veseli dan ali Matiček se ženi. (»Oder«.) Veliki Sienkiewiczev ilustriran roman Z ognjem in mečem, ki jejzhajal v snopičih, je dotiskan in bo v jeseni Prišel v knjigarno kot enotna knjiga. Za božično književno serijo, ki bo prav bogata, so tudi že vse knjige v tisku.
— Smrt znanega francoskega zgodovinarja. Te dni je umrl v Parizu franc, pisatelj Maurice Vernes, znanstvenik in ustanovitelj revije »Revue d Histoire des Religi-ons«. Napisal je več znanstvenih del o stari in novi zavezi in o življenju ter verskih običajih Judov. Vernes je bil polg tega vnet pristaš vseučilišč, ki jim je posvečal pre-rlpl «vniAcra nrnsteera časa.
@rs3»»j^a«sia NUS. Srezka konferenca ¥
Vem mestu.
V nedeljo 5. t m. so se sešli v Novem mestu predsedniki in podpredsedniki krajevnih org. v novomeškem srezu, v svrho sestave srezkega odbora. Sestanka se je udeležilo tudi več zaupnikov iz krajev, kjer naša stranka še nima organizacije, potem pa tudi člani, vsi večinoma iz mesta in okolice.
2a predsednika zborovanja je bil izvoljen g. Borštnik, tajnik krajevne org. v Novem mestu, ki je podal besedo dr. Viktorju Gregoriču, ki je v navdušenem govoru omenjal zasluge NRS za državo. Zborovalci so spremljali njegov govor z veliko napetostjo. Na koncu svojega pozdravnega govora je g. dr. Gregorič, katerega pozna cela Dolenjska tudi kot navdušenega narodnjaka, prebral sledeče pismo g. min. n. r. dr. Niko Zupaniča:
»Dragi zborovalci srezke konference v Novem mestu!
Prisrčno pozdravljam ustanovni občni zbor srezke organizacije za novomeško okr. glavarstvo. Zelo mi je žal, da ne morem biti osebno prisoten z vami, vkljub temu, da stoji v povabilih tudi točka, da bom poročal o splošni situaciji v državi. Važni posli so me zadržali v Ljubljani. Čestitam tistim, ki so se že odločili za vstop v NRS, ki je državotvorna stranka, ki ni samo slovenska, hrvaška ali srbska, ampak je vsesplošna, za vsakega državljana, kateremu je sreča države in naroda pri srcu, ter izpolnjuje program stranke. V vseh strankah na Slovenskem so že poskušali Slovenci priti do svojih teženj, samo ne v okviru NRS. In vse te stranke so neprijetno iznenadile Slovence s svojimi neuspehi. Sedaj, ko ste stopili v NRS, ste naredili pomemben korak, ker boste skušali doseči svoje in državne težnje v stranki, ki je edina pokazala stabilnost, resnost in državotvorno šilo v vseh vprašanjih in cel čas obstoja naše mlade države. Na NRS se je vedno apeliralo v najbolj kritičnih momen tih. Sedaj, ko imamo vodstvo državnega aparata v rokah radikali, glejte, da bodo tudi drugi pristopali v NRS, da bo mogla NRS tembolj vršiti svoje delo ter s tem rešiti položaj, ki so ga zakrivile stranke, katerim so dosedaj pripadali tudi Slovenci. V te n smislu vas najprisrčneje pozdravljam,' proseč vas, da mi oprostite svojo odsotnost ter vas pozivam na vztrajno delo v prid stranki in državi.
Vaš
Dr. Niko Zupanič minister n. r.«
Svoje opravičilo je poslal tudi glavni tajnik NRS, g. Emi! Stefanovič, katerega pozdrav je prebral g. dr. Gregorič:
»Predragi someščani in somišljeniki!« —
»Ker se zborovanja ne morem osebno udeležiti, vas sinove sinje Krke najprisrčneje pozdravljam in pozivam, pojdite v boj za dobrobit malega človeka v okvirju širokogrudnega programa naše stranke.
Vaš
Emil Stefanovič glavni tajnik.
Besedo je nato povzel delegat glavnega tajništva g. Anton Podbevšek, ki je v daljšem govoru podal poročilo o splošni situaciji v državi ter o taktiki NRS. Raztolmačil je končno Statut NRS in sicer tisti pasus, ki govori o srezkih odborih, na kar je prišla na dnevni red
točka, ki govori o volitvah. Pred volitvami je g. Podbevšek opomnil, da je samoobsebi razumljivo, da novoizvoljeni srezki odbor ne bo večen ter da se bo ponovno volil, neglede na dejstvo, da so že sedaj zastopane v njem najširše plasti naroda, predvsem pa kmetsko ljudstvo in delavcL Izvoljen je bil nato sledeči srezki odbor: Predsednik dr. Viktor Gregorič, okrožni zdravnik, podpredsednik Anton Lampe, ključavničarski mojster, tajnik Jurij Homan, strojnik, in blagajnik Franc Lončarič, rudar. V odbor so v smislu Statuta prišli tudi še vsi predsedniki in podpredsedniki kraj. org. v novomeškem srezu.
Po volitvah je še govoril predsednik srezkega odbora g. dr. Viktor Gregorič, ki je pozval navzoče, naj pridno pomagajo graditi stavbo NRS, nakar je še govoril tajnik Podbevšek, ki je med drugim tudi povdarjal, da je potrebno, da delujemo vztrajno in v zavesti, da smo Slovenci. Mi smo na to ponosni in to naši bratje Srbi tudi vedo dovolj ceniti. Na vsako klečeplazenje od naše strani v katerikoli obliki gledajo naši bratje s prezirom, ker Srbi vedo ceniti svoj jezik in svojo kulturo, katero so si priborili v tisočletnih bojih s Turki s krvavimi in težkimi žrtvami. Mi slovenski radikali nikakor nismo srbska stranka, kakor nam hočejo to naprtiti po vsej sili politični nasprotniki.
Konferenca, ki je trajala od pol 1L dopoldne, se je zaključila ob pol 13.
»VLADA UNIČUJE AVTONOMIJO OBČIN.«
Pod tem naslovom piše »Slovenec« z dne 9. avgusta, da je celokupna občina Šmihel-Stopiče bila proti temu, da bi se Kandija priključila Novemu mestu. Mi, ki razmere dobro poznamo, moramo ugotoviti ravno nasprotno, da je tako v interesu Kan-dije, kakor tudi občine Šmihel-Stopiče, da se Kandija loči od te občine in da se priključi Novemu mestu. To tudi odločno zastopajo Kandijanci in sicer iz razlogov, ker so komaj 25 metrov oddaljeni od Novega mesta, ker pridejo na ta način vsi^ državni uradniki z ozirom na draginiske doklade en razred višje, ker bodo plačali gostilničarji manjšo trošarino na alkohol in radi še drugih znatnejših vzrokov. Ravnotako pa so bile vasi, ki spadajo pod to občino, ki je imela svoj urad v Kandiji, proti temu, da bi morale v velikanski oddaljenosti hoditi na ta urad in izgubljati čas in trošiti denar.
S priklopitvijo Kandije je bilo ustreženo tako Kandijanom, kakor tudi ostalim vasem občine, razume se, le nekateri prepo-tentni klerikalni gospodi ne. Ker pa je vla* da upoštevala voljo in interese delavnih ljudi tega kraja in ne želje par gospodov se je odločila za ta korak, — Novomeščan.
Zapiski.
»JUTRO« IN VARANJE JAVNOSTI.
O priliki protestne stavke južnih železničarjev je »Jutro« potom svojih plačanih agitatorjev hujskalo železničarje proti državi in grozilo vladi s podaljšanjem stavke, »kar ima lahko neprijetne posledice za celokupno državno življenje«. Naš list je že pred stavko ponovno opozarjal na demago-štvo jutrovskih demokratov, ki izrabljajo sedanji položaj državnih nameščencev v svoje umazane velekapitalistične svrhe. Bili smo dobro informirani o demokratski agitaciji med bednimi železničarji, vendar smo zamolčali posamezne slučaje, ker so nas prosili zaupniki, naj počakamo. Ker pa gospodje pri »Jutru« kljub svoji polomiji ne prenehajo varati javnosti in ker še nadalje podžigajo v objemu s komunisti, bomo primorani iznesti v javnost nekatera dejstva, ki ne bodo odprla oči samo zapeljanim železničarjem, ampak bo spregledala tudi ona maloštevilna naša lavnost, ki še veruje v »državotvorno misijo« demokratskih modrijanov iz Jutrove dežele.
»KMETIJSKEMU LISTU« V ALBUM.
Gospodje, ako vas kje srbi, praskajte se sami, ker bi ne bilo za vas koristno in prijetno, ako izvrši ta neprijetni posel kdo drugi, ki je sicer brez »razrednega prepričanja«, ki pa zna poskrbeti ne samo za smeh in kratek čas, temveč tudi za jok in škripanje z zobmi.
K. P.:
Izlet na pianine.
H.
2. Pri gospodu Trebušniku.
Postavili smo se zopet v vrsto in čakali. Vlak je oddrdral, profesor pa je zamahnil s palico tja preko polja malo na desno proti majhni, v mogočno sadno drevje zaviti vasici s prijazno cerkvico na sredi, ki smo jo v jasni mesečini razločevali prav dobro, in zaklical:
»Poglejte, fantje, to je Vrba, Prešernova Vrba!«
»Oj Vrba, srečna, draga vas domača...« je začel deklamirati Primorec.
»To je sonet!« je rekel drugi.
»In spada med sonete nesreče!« se je postavil tretji. Jaz pa sem rekel: »Pustimo šolo, sonete in nesrečo pri miru! Sedaj smo na izletu! Pojdimo rajši k gospodu Trebušniku, ki mora stanovati tu nekje, kolikor je meni' znano!«
Vsi so bili zadovoljni z mojim predlogom; tudi profesor je pokimal, kot bi nfi hotel reči: »Fant, ti imaš prav!«
Zavili smo po beli cesti, ki nas je peljala ob železniškem nasipu in nato pod njim proti vasi; hiteli smo mimo snažnih hišic ip bogatih vrtov ter sled-nhč obstali pred veliko, zidano, na novo pobeljeno hišo sredi Žirovnice.
V hiši je bilo vse tiho, kot da so že vsi odšli k počitku. Samo v prvem nadstropju je brlela mala lučica. Vsi smo »fihnilij ko je zaklical gospod profesor:
»Halo, gospod Kržišnik!« Takoj nato se je oglasil odzgoraj debel glas:
»Takoj pridem, takoj!«
Še malo smo postali, pa je zaškripal ključ v vratih in takoj nato smo opazili lepo, mlado dekle, ki nam je prišlo odpirat. Profesor jo je menda poznal, ker jo je nagovoril: »Za Boga svetega, kako si postala velika in fest! Kje pa so oče?«
»Takoj pridejo. Prosim, kar notri stopite!« Šli smo drug za drugim in napolnili vso prostorno hišo. Dekle se je čudilo, da nas je toliko. Tedaj je prišla njena mati in kmalu nato tudi oče.
Ogromna postava, ki se je komaj zbasala skozi vrata. Vsi smo obstrmeli in pozorno gledali velikana z obsežnim trebuhom. Takoj sem si bil na jasnem, da se Janko Mlakar ni zmotil, ko mu je dal v svojem spisu tako pomenljivo imel V tistem hipu so mi stopili pred oči dogodki, ki jih je doživel gospod Trebušnih na slovanskem jugu in o katerih sem pred kratkim čital v mojster-skem Mlakarjevem spisu. Da je namreč to oni gospod Trebušnik, sem vedel prej, nego nam ga je predstavil gospod profesor.
Naš razrednik se je postavil na sredo hiše, stisnil prijazno se smehljajočemu možu desnico in stovesno izprego-voril: »Fantje, to je sloviti gospod Kržišnik, recte Trebušnik, ki ga pozna ves slovenski svet. — Vi pa, gospod .Kržišnik, nam oprostite, da smo vas ‘zbudili iz sladkega sapnja; moji fantje so vas hoteli osebno spoznati in jaz
sem jim obljubil, da jim pokažem najznamenitejši list naših gora!«
»No, no, lepo, gospod profesor!« je zanosljal ponosno gospod Trebušnik, ki se je čutil zaradi nenavadnega obiska zelo počaščenega. MOostno je pogledal po mladih mojih tovariših, naredil nato par korakov po hiši in se vsedel na široki, nalašč zanj napravljeni stol na koncu mize. Nato je švignil še enkrat z drobnimi, prijaznimi očmi po mladih ljudeh, toda z nekim samozavestnim dostojanstvom, kot da sedi kralj med svojimi podložniki.
»No, no! Prav veseli me, da ste se me spomnili!« je izpregovoril počasi, malo pokašljal in debelo pljunil na stran. Moj tovariš iz Šiške, ki je sedel v njegovi bližini, se je kar prestrašil in se je začel polagoma odmikati. Pozneje mi je pravil, da mu še v Ljubljani nič kaj ne godi pršna kopel.
Brhka Kržišnikova hčerka je prinesla liter lepega, zlaito-rumenega vinca in ga postavila pred očeta in gospoda profesorja. Prisedla je tudi gospodinja; natočili so čaše, trknili in pili — nam pa so se cedile sline. Mene je kar zga-čkalo po grlu. Stopil sem v vežo in ga skrivaj stisnil eno četrt. V tem pa se nas je že spomnil naš razrednik. Ukazal je prinesti dva litra vina in prav toliko vode in vsak je dobil kozarček mešanice. Bil sem ginjen in udano sem opazoval gospoda Trebušnik a, ki se mu je vino tako očividno prilegalo. Kmalu ie bU liter prazen in večji del zapeljive tekočine je stekel po debeluharjevem
grlu. Hotel je poklicati še drugo steklenico, toda profesor ga je prosil, naj rajši kakšno pove.
»No, no, pa bom! Katero pa naj povem?« je vprašal, pokašljal in zopet pljunil pred se.
»Katero hočete! Zanimala nas bo vsaka! Kar začnite, da bodo moji fantje videli, kako znate pripovedovati vi!« se mu je polaskal gospod profesor.
»No, no, bom pa tisto povedal, kako sem hodil na Triglav in kako sem nemške napise po tleh metal!«
»Dobro, dobro!« smo zavpili vsi in zopet utihnili, on pa je pričel pripovedovati. Pripovedoval je počasi in zanimivo. Pri vsakem stavku se je odkašljal in pljunil. Včasih se je zasmejal, da se mu je stresel obsežni trebušček. Pa z roko je vdaril ob mizo, kot da bi hotel potrditi resničnost svojega pripovedovanja. Enkrat je mahnil z vso silo okoli sebe in če se gospod profesor ne bi bil hitro umaknil, bi bil občutil težo njegove pesti na svoji glavi. Vsi smo poslušali z odprtimi usti in molčali; pa smejali smo se, da so nam kar solze silile v oči. Samo gospod profesor se je včasih vtaknil v njegovo pripovedovanje, zlasti takrat, ko je pravil, da je naročil na Kredarici stekleničico vina, in sicer stekleničko, ki je držala osem litrov, in pa takrat, ko je rekel, da je zlezel z lahkoto v Aljažev stolp vrh Triglava, ven pa da ni več mogel in da je že premišljeval, kako bo, če ga bo moral odnesti s sabo.
Z mladeniškim navdušenjem in vidnim zadoščenjem je pripovedoval, ka-
ko je izruval nemške napise in jih pometal daleč v grape, da jih ni mogel nihče več dobiti in kako se je pozneje spretno zagovarjal pred sodniki, da je bil popolnoma oproščen.
Za nameček nam je dodal še tisto, kako ga je ukanil pretkani Bohinjc, ki mu je prodal kujavega konja z vozom vred in kako mu ga je vlekel v Bohinj nazaj. Seveda se je pri tem tako debelo lagal, da menda še sam sebi ni mogel verjeti... »Konjiček je s početka,« tako je pripovedoval, »prav dobro vozil. Bil sem čisto zadovoljen. Ko sva pa prišla na to plat gora, je nenadoma obstal na sredi ceste in se ni hotel premakniti ne naprej, ne nazaj. Prigovarjam mu zlepa, prosim ga — kljuse me neče razumeti; zaderem se nad njim, udarim z vajetmi po hrbtu — zastonj! Zažvižga bič po zraku — konj se ne zmeni. Skočim jezno z voza, zagrabim za uzdo, vlečem, vlečem, vpijem, kolnem, prosim — zaman! Uprem se od zadaj vanj, potiskam, piham, pljujem, škripljem z zobmi, — vrag se še vedno noče premakniti ne naprej ne nazaj, ne na desno, ne na levo. Tedaj ga odpnem, zgrabim in vržem na voz, rekoč: Ker ti nečeš peljati mene, bom pa jaz peljal tebe — namreč tvojemu vrlemu gospodarju nazaj...«
Profesor je pogledal na uro. »Fantje, na noge!« je rekel, plačal, se prijazno zahvalil in poslovil. Kot bi trenil, smo bili vsi zunaj. Ljubeznivi gospod Trebušnik nas je spremil do vrat in nam želel — lahko noč.
Štev. 161.
JUTRANJE NOVOSTI.«
Jtrao &	1
\
- Budine rt©w@stia
— TriglavsM vrli. Osrednji odbor Slov. Plan. Društva nam javlja: V nedeljo, đne 5. avgusta je odšel odposlanec, odbornik osrednjega društva SPD na Triglav, da se dožene, koliko je resnice na raznih vesteh, ki prihajajo zadnje čase v javnost, razburjajo duhove, ter občutno škodujejo slovenski turisti-ki. Ugotovljeno je: Vrh Triglava ni doslej zaseden od nikogar, najmanje od italijanskih vojakov, temveč je dostopen vsem turistom kot vedno. Istina je, da so bili pred kratkim v Trenti na vajah se nahajajoči italijanski vojaki na vrhu. Da bi ga pa zasedli in to celo s strojnicami, o tem ni niti govora. Res je, da prihajajo na vrh med turisti tudi Italijani, se vpisujejo v našo spominsko knjigo dostojno brez vsakih opazk, ravno tako pa pohajajo naši slovenski turisti, ne le vrhove, ki leže na njih ozemlju, temveč jim je bil doslej brez vsake neprilike omogočen dostop celo v njih doline. Popolnoma izmišljeno je tudi, da so Italijani prepleskali »Aljažev stolp« v njihove narodne barve, pač pa blesti tam naš stari znanec v prvotni belkasti obleki. To naj služi našemu narodu v pomirjenje, a slovenskim pla-ninceni in planinkam v obvestilo.
— Naša kraljica na Bledu. Kakor poročajo iz dvorne pisarne Nj. Ve!, kralja se naša kraljica ni odpeljala v Pariz, temveč se nahaja na Bledu.
-— Odhod romunske kraljice v Pariz. V sredo je odpotovala z Bleda romunska kra-hica s princezinjo Ileano na Francosko.
„ , ~ Nagrobni spomenik župnika Mir. Volčiča. Kakor doznavamo, se je osnoval Pod pokroviteljstvom kr. okrajnega glavar-Ja. ur. Marko Ipavica v Slovenjgradcu povodom tragične smrti ljubljenega in visoko-spoštovanega župnika Miroslava Volčiča v Breznem ob Dravi odbor za nabiranje prispevkov za nagrobni spomenik blagopokoj-nemu. Župnik Miroslav Volčič si je stekel nevenljivih zaslug kot iskren rodoljub, na-rodn_ mučenik, milosrčen človekoljub in narodni boritelj za slovensko stvar v Dravski dolini, oziroma ob naši severni državni zra-mci. Odbor sestoji iz članov občinskega odbora v Breznem pod predsedstvom župana Franjo Jenčiča v Breznem, z dekanom dr. Valentin Mörtlom iz Marenberga ter provizorjem brezenške župnije Marko Sagajem. Odbor se obrača do širše javnosti ter_ do vseh prijateljev in znancev, ki čislajo in spoštujejo pokojnega župnika Miroslava Volčiča, z vljudnim vabilom, da prispevajo v ta blag namen primeren znesek v znak priznanja njegovega vsestranskega požrtvovalnega narodnega in človekoljubnega dela, oziroma spoštovanja in prijateljstva do nepozabnega pokojnika. Pozive s položnico vred razpošilja odbor posebej, t, ~~ Pasteurovi zavodi v naši kraljevini. V prvih šest mesecih je bilo v naših Pa-steurovih zavodih impulziranih 3024 oseb. Zavod v Nišu je zabeležil 767 bolnikov, v Novem Sadu 1183, v Veliki Dorici 274, v Zagrebu 523 in v Sarajevu 272 oseb.
— Novi tovorni kolodvor v Beogradu Direkcija državnih železnic v Beogradu je sklenila zgraditi posebni kolodvor'za razkladanje in nakladanje tovorov, ki naj bi razbremenil promet na glavnem kolodvoru. Potemtakem bi na glavnem kolodvoru pristajali in odhajali samo osebni in brzovlaki.
— Za cerkvene dostojanstvenike. Ministrstvo saobraćaja je odredilo, da se odslej ue sme spustiti v kupeje železniških vagonov, ki so odrejeni za cerkvene dostojanstvenike, nobenega potnika, kakor se ie to dogajalo doslej.
— Kongres slovanskega studen1 ki se je vršil v decembru lanskega 1* Pragi, ni prinesel zaželjenih razultatov telo se je namreč vse na, enkrat do;c a rezultat je bil skoraj negativen. Pile na mah jasno, da se za integralno nacijo vseslovanskih idealov mora n; Pripraviti teren. To se pa gotovo na doseže tam, kjer so Slovani postavljeni zunanje sovražnike — na mednarodne! rumu. Tam se bodo mlade slovanske j [a^e> katere še ločijo predsodki pulit h . združile v . notno fronto. Tam atirmirale novo duhovno orijentacijo, le prinesel s seboj slovanski preporod dni se ie vršila v Ljubljani konferenc KaI?i /ffsoslovenskih studentskih or nmlaHi,, • traln0 tajništvo jug. napr "1 [f Sloven-je. Jug. akad. klu de*e<JatO'n Osrednje zveze čc PaJnfavHal stu<Juustva g. L. Ruhrman M«loven k ° Se *e Ptedvsetn 0 nastopi
vräi v	ueraciie siuoenisiva
ta». 2« taji“,“ Vd,AknSaSna “
a*0*»46™?	našega studentski
i.	za naše un
te knjižnice. Akademija Nauka v Bec le prejela od nekega znanstvenega d v Ameriki več zabojev knjig za naš
verze In znanstvene knjižnice. Knji
znanstvene vsebine, finančne nravne djetaske in tehnične strok“ in iz as
— Kongres pravnikov v pragj v ton je pričel v Pragi kongres pravnikov T kongresu bo plenum razpravljal v češke in francoskem jeziku, poedine sekciie na bodo posluževale tudi nemščine.
m “,.,0brtnl shod v Ljubljani. O prili JJL velikega sejma se bo vršil v Liublla dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v d vi rani »Kazine* obrtniški shod. Sho<i ki c sklicuje »Deželna zveza obrtnih zadrug« f obravnaval stanovska vse obrtništvo zad vajoča vprašanja; tako vprašanje o izedn-čenju davkoy, vprašanje o preosnovi zaki na o zavarovanju delavcev, o prisilnem z-varovanju obrtnikov in rodbinskih či; nov zoper bolezen in za starost in vpraš; nje o uvedbi obligatorne mojstrske prek kušnje. Podrobnosti o tem shodu, ki b splošen shod slovenskega obrtništva bom še poročali.
- Vprašanje igralnice na Bledu. K ti vesti beograjskega »Preporoda« nam piš z Bleda bivši minister za šume in rude. I Anton Kristan, oa on ni nikjer in niko ne z besedo in ne s pismom in ne na nobe drug način interveniral za to, da se igra niča na Bledu otvori in to iz razloga k« mu je čisto vseeno, ali se na Bledu ali kle'
koli igra ali ne. Ljudje, ki spravljajo g* Kr
stana v zvezo z igralnicami, so ali brezvestni obrekovalci ali pa povsem slabo informirani. Igralnico na Bledu je dovolila pokrajinska uprava v Ljubljani društvu Cercle de Etrangere. O. Kristan ni bil'nikdar član tega društva, torej tudi ne deležen naprav, ki jih je to društvo imelo.
— Izprememba pravilnika o dijaških ustanovah in podporah. Prosvetno ministrstvo je izpremenilo pravilnik o podporah in ustanovah za visokošolce v toliko, da morejo odslej dobiti ustanovo samo one osebe, ki plačajo vsaj 20 dinarjev davka in ki poleg tega izpolnijo vse ostale dosedanje pogoje. Podpore pa morejo dobiti oni, čijih rodbina plača 60 dinarjev letnega davka.
— Povratek ruskih beguncev v Rusijo. Ministrstvo za notranje zadeve je odobrilo dovoljenje, da se more povrniti 1500 ruskih beguncev v svojo domovino. Rusom so bili izdani potni listi, odobreni od Društva narodov.
— Povrat iz Moskve. Predvčerajšnjim sta prispela v Beograd gg. Luka Pišteljič in dr. Radosav Jovanovič, dva novinarja in publicista, ki sta živela od početka vojne do danes v Rusiji.
— Vojaška služba učiteljev. Prosvetno ministrstvo je zaprosilo vojnega ministra, da bi smeli odslužiti učitelji svoj kadrski rok v skrajšani dobi za časa letnih počitnic. Tej prošnji vojni minister ni ugodil z motivacijo, da za to postopanje ni zakonske podlage ter da bi v slučaju ugoditve tudi ostali kulturni delavci zahtevali isto ugodnost.
— Patrijotski dar ameriških rojakov.
Cdasilo jugoslovenske Narodne Obrane v Buenos-Airesu, »Jadran«, poroča, da nosi g. Grubišič, ki se vrača v domovino, s seboj krasen dar, k ga pošlja domovini neko tamkajšnje jugoslovensko društvo. Darilo — 400 dolarjev — se ima izročiti polovico »Jadranski Straži«, polovico pa Jugosloven-' ski Matici v Splitu.
. — Statistika v inozemstvu umrlih Bosancev. Poslednja statistika pokrajinske uprave v Sarajevu izkazuje, da je umrlo med vojno J zv en mej naše države 23.832 Bosancev. Ker pa pokrajinska uprava nima še vseh podatkov, je v resnici to število gotovo še precej večje.
— Razširitev realne gimnazije in trgovske šole v Virovitici. Zagrebška pokrajinska uprava je izdala naredbo, po kateri se v prihodnjem šolskem letu otvori 6 razred realne gimnazije in četrti razred trgovske akademije v Virovitici.
— Mednarodni kongres proti alkoholizmu. Od 22. do 24. t. m. se vrši v Kodanju pod predsedstvom danskega ministra notranjih zadev dr, Kragha mednarodni kongres proti alkoholizmu. Tega kongresa se udeleže tudi delegati naše vlade, ministrstva narodnega zdravja in naših antialko-holnih društev.
— Nova bolnišnica v Somfcoru. — V
Somboru se je pred kratkim osnoval posebni odbor _ za zgradbo bolnišnice kralja Aleksandra in kraljice Marije. Ta odbor razpolaga s svoto 6,430,000 dinarjev, s katero se j bo zgradila velika in moderna bolnišnica. Z delom bodo pričeli v tekočem poletju.
— Nalezljive bolezni v Beogradu. V zadnjem tednu julija je bilo v Beogradu v bolnišnici 237 oseb, ki so imele nalezljive bolezni.
— Poljedelska razstava v Starem Be-čeju. Poljedelski minister je odobril jfoiporo ■ poljedelskemu društvu v Starem Bečeja. ki si je nadelo nalogo, da priredi zadnje dni tega meseca poljedelsko razstavo. Razstavo bo z gmotnimi sredstvi podprlo tudi sr'^ko poljedelsko društvo v Beogradu, ki bo razen tega poslalo v St. Bečej svoje posebne odposlance, ki bodo pomagali pri ureditvi razstave.
— Prepoved pristopanja srednješolcev v politična društva. Vlada je preko pokrajinskih uprav ponovno razposlaal vsem ravnateljstvom srednjih šol posebno okrožnico, ki se naslanja na tozadevno naredbo ministrstva prosvete in ki zabranjuje učencem vseh srednjih n strokovnih šol v celi kraljevini pristopanje v politična društva vseh smeri, predvsem pa se tiče ta prepoved organizacij »Orjuna«, »Srnao« in »Hanao«.
— Glasilo baranjskih beguncev. 3. t. m. je izšla prva številka lista baranjskih beguncev v naši državi. List se zove »Test-vermeg« (t. j. »Bratstvo«), Uvodni članek je napisal Bela Linder. V članku se ostro napada Horthyjev režim.
— Življenje v novem ljubljanskem kopališču je silno živahno, kar priča, kako potrebna je bila ta naprava za Ljubljano. Kopališče bi bilo naravnost idealno, samo če bi ne bilo že sedaj premajhno. Plavačl imajo sicer dovolj prostora v glavni strugi, kjer je Ljubljanica izredno topla, toda kabin in omaric za obleko je odločno premalo. Za letos bo treba pač potrpeti, drugo leto pa bo ta nedostatek gotovo že odpravljen. Umestno bi bilo, da se postavi vsaj še ena vrsta kabin in omaric, pa bo najbrž še premalo. Skrbeti pa bo treba tudi za ugodnejši dohod h kopališču. Sedanji je želo neprikla-dep, človek se mora potiti skoro pol ure, da privandra. do tako zaželjene vode. Najmanjša količina prahu, ki jo požreš med potjo, znaša v lepem dnevu vsaj četrt kilograma. Zato pa prav dobro zaslužijo ljubljanski čolnarji, ki prevažajo kopanja željne Ljubljančane od trnovskega pristana v kopališče. S tem je marsikomu prihranjenega mnogo prahu in velik ovinek V kopališču samem najdeš staro in mlado, dobro oblečeno in kulturno dekoltirano čedno in nečedno, skratka vsega je dovolj. Tudi smeha ne manjka.
— Kriminalna statistika v Sarajevu. — Sarajevska 'policija je zbrala statistične podatke o gibanju kriminalitete v Sarajevu v letu 1922 in prvem polletju 1923. Število hudodelstev v letu 1923 je znašalo 6 slučajev, medtem, ko je bilo v 1. 1922 zaznamovati samo pet slučajev. Največ Je bilo seksualnih zločinov.
— Ponarejeni 10 dinarski bankovci. Narodna banka je zaplenila par sto ponarejenih bankovcev po 10 Din prejšnje izdaje, ki so bili razpečani po raznih bankah, vendar še niso ugotovili, odkod so bili vposlani. Ti bankovci so prav izvrstno ponarejeni in se jih silno težko loči od pravih. Ugotovili so razločke le pri malih okraskih in senčnih črtah, ki pa so tako malenkostni, da se jih Pri navadnem prometu skoro res ne more ugotoviti. Tudi papir, barva in tisk so izredno dobro ponarejeni. Kako in odkod so pri-s,i ponarejeni bankovci v naš promet, ka-11,0r tudi koliko jih je in kje so še v pro-metu- se še ne more ugotoviti. — Obenem poroča zagrebška policija, da so dobili v Zagrebu ponarejen bankovec za 1000 Din.
T. ,77 Pretep. Mihelin Alojzij, trgovec v Hub ]an In A. L. (A. Logar), uradnik v LiUbljani, sta se sprla med seboj zaradi neke malenkosti Konec prepira je bU t% da J
je A L. tako pretepel Mihelina s palico po glavi, da je slednji moral iskati pomoči v bolnišnici.
— Vlom na Sv. Petra cesti. Dne 8. t. m. je,bilo vlomljeno med 8. in 9. uro v stanovanje bančnega uradnika Franceta Ličana. Tat je odnesel več obleke in perila, črno sukno za salonsko obleko, nekaj rimskega srebrnega denarja, 5 kg kave in pa okoli 400.000 a. kron. Tat je odprl stanovanje s ponarejenim ključem. —- V Vel. Čolnarski ulici je bilo ukradeno Ivanu Gorjancu par novih rjavih boks-čevljev na zadrgo.
— Velik vlom v Vrhovcev! ulici št. 3 se je izvršil pred par dnevi v stanovanje Antona Žumer. Vlomilci so odnesli nebroj predmetov kakor 2 daljnogleda, 6 srebrnih kavnih žličic, srebrno dozo za sladkor, pisalno orodje, srebrno uro, sliko grajskega stolpa v Gradcu, zlato damsko uro z dvojnim pokrovom, zlato zapestnico iz verižice, zlat obesek z 2 biseroma, romunski obesek za Ovratnico, krasno garnituro za česanje in manikiranje, več srebrnega namiznega orodja in pa precej perila in obleke. Vlom se je izvršil med 8. in 11. uro dopoldne in je moral biti vlomilec o domačih razmerah prav dobro poučen. Vrednost pokradenih predmetov cenijo na preko 12.000 Din in nimajo o predrznem vlomilcu še prav nobene sledi.
— Tatvina ustrojenih kož. V noči od 7. na 8. avg. so vlomili neznani tatovi v skladišče tovarnarja za usnje Adolfa Mer-genthalerja v Vodmatu in odpeljali 26 konjskih črnih kož, eno kravjo kožo in nekaj predpasnikov iz blaga bivših avstrijskih vojaških šotorov. Pokradeni predmeti so vredni 24.000 Din. Tudi o teh lopovih ni še nobene sledi.
— Lisica na dvorišču. Kristini Toledi-jevac v Novem Vodmatu je ukradla neka neznana ženska, ki se je klatila po okolici, iz dvorišča žensko belkasto obleko in pa nekaj nogavic. Tatica je obiskala še več dvorišč, vendar se še ne ve, če se ji je posrečilo kaj odnesti.
— Tatvine koles se vedno bolj množe in to ne samo v Ljubljani in okolici, marveč dohajajo policiji obvestila tudi iz raznih drugih slovenskih mest o številnih in predrznih tatvinah koles. Tako beleži policijska kronika mariborska v Svojem poročilu o petih ukradenih kolesih v enem dnevu. Tudi pri nas v Ljubljani so tatvine koles še vedno na dnevnem redu. — Iz veže tvrdke »Jea Import« v Sodni ulici je bilo ukradeno rjavo kolo znamke »Diirkopp«, vredno 3000 dinarjev. Tudi o tem tatu ni še nobene sledi, kljub temu, da se policija silno trudi, da bi polovila te predrzne kolesarske dihurje.
— Cestni rop. Dva nepoznana napadalca sta napadla na cesti pri Rogu delavca Antona Miloša. Bilo je okrog 9. ure zvečer in na samoti. Pobila sta ga s kolom, zamašila mu z robcem usta in mu vzela iz hlačnega žepa 10 bankovcev po 100 Din.
— Ukraden konj. Dne 4. avg. se je zglasil v Turiški vasi pri posestniku Mihi Gor-šeku spreten konjski tat, ki mu je odpeljal 5 letnega konja z malimi belimi lisami na čelu in na nogah. Konj je novo podkovan na prednjih nogah in je vreden 8500 Din.
— Dobra zamena v vlaku. Alojziju Finžgarju, posestniku iz Škofje Loke je bil ukrpden med vožnjo iz Ljubljane v Loko zavitek, v katerem je imel 19 podlog za sedla. Podloge so bile bele, obrobljene z rdečim trakom in zaznamovane z rdečimi črkami O. Z. (Orlovska Zveza). Ta( pa je pustil Finžgarju svoj zavoj, v katerem je našel Finžgar le delavsko bluzo in hlače in nekaj gumbov.
— V Vojskem je bila ukradena mesarju Ivanu Planincu pletena košara, v kateri je bila železna tehtnica s celo garnituro uteži, 5 nožev, strgač, dvoje jahalne hlače, 2 para čevljev in 6 belih predpasnikov, nekaj perila in več manjših potrebščin. Škoda znaša brez košare okoli 4000 Din.
— Otrok utonil. V potoku Paki v Šoštanju je te dni utonila dve in polletna hčerka trafikanta in hotelirja v Šoštanju Skornšeka. Truplo so našli v bližini Vošna-kove tovarne. Kako je otrok, kateri je Imel celo varuhinjo, zašel v vodo, ni znano.
— Celjske novosti. Epidemija Škrlatice in ošpic, katera je bila zelo razširjena po celjskem okraju, je zadnji čas popolnoma ponehala. Zato je oblast razveljavila sedaj naredbo glede prepovedi shodov, veselic, zborovanj, sejmov Itd. tudi za kraje Vojnik, Braslovče, Št. Jurij trg in okolica, ter Škofja vas. — Umetniški koncert priredi v torek, dne 14. avgusta v mali dvorani hotela »Union« umetniška trojica gg. Šimenc, Štritof in Ferštnik. Koncert bo za Celje novost, katera se Celjanom bolj poredko nudi, zato ga bo celjsko občinstvo gotovo tudi v velikem številu poselilo. — V mestnem gledališču se odda za bodočo sezono buffet.
— Mariborske novosti. Da ustreže številnim prijavam za udeležbo na industrijski obrtni vzorčni izložbi je razstavni odbor bil primoran, da najame v razstavne svrhe tudi veliko Götzovo dvorano. Kljub temu pa radi pomanjkanja prostorov ni bilo mogoče ugoditi vsem prijavam. — Na razstavišču industrijske obrtne vzorčne izložbe bo za dobo razstave kot oddelek mariborske glavne pošte poslovala posebna pošta, ki bo obavljala vse posle, kakor prodajo golic, sprejemanje navadnih in priporočenih pisem, poštnih nakaznic, čekovnih položnic, brzojavk itd. — Za dobo razstave bo poslovala na razstavišču tudi posebna menjalnica mariborske podružnice Trgovske banke. — Srbske učiteljice, ki so pod vodstvom kabinetnega šefa v ministrstvu prosvete g. Jovanoviča v sredo popoldne prispele v Maribor, so si ogledale mesto in so bile od tukajšnjega učiteljišča poučene o naših razmerah. V četrtek se je večina učiteljic zopet odpeljala proti domu.
— Ptujske novosti. Pred kratkim se je v Strnišču pri Ptuju ustanovilo prostovoljno gasilno društvo, ki pa še nima lastnega gasilnega orodja, ker mu primanjkuje na denarnih sredstvih. Prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. priredi novoustanovljeno društvo v gostilni Breznik veliko vrtno veselico, pri kateri bo sodelovala ragozniška narodna godba. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi gasilnega orodja, upamo, da se bo mnogo občinstva odzvalo vabilu in na ta način pripomoglo k najhitrejšemu razvitku te najnovejše humanitarne ustanove. — Pretekli pondeljek smo imeli sejem, ki pa se vrši običajno na dan 5. avgusta. Kljub izvanredno lepemu vremenu obisk ni bil zadovoljiv. Od vseh strani se sliši, da se je zelo malo prodalo; kmetje baje nimajo več toliko denarja, ker v premnogih slučajih ne morejo prodati svojih pridelkov, zlasti velja to za vinogradnike. — V torek zvečer se je vršilo drugo predavanje akademskega društva, ki je bilo proti pričakovanju Izvanredno dobro obiskat». Prodavalo *a ]• % boljševizmu; pq
končanem predavanju se je vršila daljša debata, katere se je udeležil tudi g. Ko-mavli, znani vodja ptujskih socijaldemokra-tov in nam obrazložil razliko med obema Internacijonalama; kot praktični socijalist je seveda čutil potrebo vplesti v svoj govor razne lepo doneče socijalistične fraze in na ta način najbrže hotel vplivati na občinstvo in pripraviti tla za uvedbo komunističnega raja, ki po mnenju g. govornika ne more več biti daleč!
— Zahvala. Lesna veletrgovina Hudovernik et Co. v Radovljici je podarila v namene umetnostno,zgodovinskega seminarja univerze v Ljubljani 25.000 Din. Podpisanemu je prijetna dolžnost, da se darovavcem za njih veledušno dejanje, s katerim so podprli ta naš mladi znanstveni institut in dali zgled kulturne požrtvovalnosti in samopomoči, toplo zahvali. — Dr. Izidor CanKar vodja seminarja za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani.
— Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOLWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-L
Sz raznih krajev naše kraljevine.
— Težke skrbi Vojvodine. Vojvodina, ki je blagoslovljena z veliko rodovitnostjo, ima ravno v sedanjem času težke skrbi. V prošlih tednih je namreč zblaznelo v Vojvodini izredno mnogo ljudi. Ker ima Vojvodina samo eno blaznico in je bila ta že poprej prenapolnjna, niso mogle vojvodinske oblasti nikamor spravljati svojih norcev, kar je oblastva spravilo v silno zadrego. Vojvodinci so si pomagali s tem, da zapirajo posamezna oblastva norce svojega okoliša v navadne zapore. Najbrž norci s tem niso zadovoljni, pa tudi z zdravstveno-hu-manitetnega stališča ta rešitev »stanovanjske bede« ni ravno vzgledna.
— Tragična družinska usoda. Osiješko družino Nachtmann je zasledovala tragična usoda, ki je pognala nekaj njenih članov v hladne dravske valove. Pred nekaj tedni je utonil 141etni sin Viktor, ki je hotel rešiti svojega mlajšega bratca. Izguba otrok je mater zelo potrla in venomer je zatrjevala, da ji ni več mnogo do življenja. Nekega dne je nenadoma izginila in drugi dan so potegnili iz Drave njeno truplo. Pred desetimi leti je na istem kraju utonil tudi najstarejši otrok Franjo, učenec I. gimn. razreda.
— Lahka pot do denarja. Nedavno je prišel iz Amerike neki Vukovič Iz Pleterni-ce. Prihranjeni denar v znesku 300 tisoč dinarjev je shranil v domači hranilnici. Ko so Ijudj to slišali, so začeli moledovati za posojila. Vukovič pa ni dal nikomur ničesar. Med prosilci je bil tudi občinski tajnik, ki pa se je sporazumel z blagajnikom hranilnice. Nekoč je prišel v hranilnico in dvignil na ime Vukoviča 150 tisoč dinarjev. Ko je prišel ia po svoj denar, da bi plačal kupnino za neko posestvo, se je zelo začudil, ko mu je blagajnik omenil, da je 150 tisoč dinarjev že dvignjenih. Sleparska dvojica je bila nato zaprta.
— »Kolo gorskih ptičev.« To kolo ali bolje rečeno razbojniško bando, ki je zadnji čas ogrožala celo severno Slavonijo je ustanovil neki Božo Matijevič, ki je padel leta 1920 v boju z orožniki. Matijevič je končal 6 razredov gimnazije in je bil za časa svetovne vojne gojenec v škofovskem semenišču v Djakovu. Pri vojakih je postal kadet-ni aspirant in je kot tak prišel v rusko ujetništvo. Po svojem povratku je stopil v »zeleni kader«. Nekoč je pregovoril nekega Kareliča, da je umoril notarja Joziča v Gorjancih. Ko je bil Karelič prijet, je Matijevič izginil v gozdove. Tam je organiziral bando, ki jo je nazval »kolo gorskih ptičev«. Kolo naj bi tvorilo nekak protiutež proti kapitalističnemu sistemu in naj bi ustvarjalo podlago za boljševiško vlado. Delovanje pa je obstojalo v umorih, roparskih napadih in sličnih cvetkah razbojniškega življenja. Za svoje žrtve si niso zbirali samo kapitalistov, ampak tudi revnejše sloje. Nekoč so obsodili svojega člana na smrt, ker se ni hotel udeležiti nekega umora. Temu pa se je posrečilo zbežati in na ta način je bila družba odkrita. Dosedaj je bilo prijetih 19 članov, med temi nekaj žensk. Glavnemu kolovodji pa se je posrečilo zbežati.
Movosfi iz Primorske.
— Italijani izganjajo slovansko duhovščino iz Istre. Nad vse kulturni Italijani — fašisti so sklenili, da asimilirajo one Slovane, ki jih je težka usoda vrgla pod italijanski jarem. Pri tej njihovi nameri pa so jim na potu slovanski duhovniki, okrog katerih se umevno zbirajo župljanl v teh težkih dneh. Da odvzamejo fašisti našemu življu zadnjo oporo, so sklenili izgnati slovan. duhovnike iz Istre. Dosedaj sta dobila ukaze za izgon župnik Čemažar v Šmarjah in župnik Magdič iz Tinjana pri Kopru. Sledili pa jim bodo še drugi. Značilno je, da je potrdil ta sklep ministrski svet v Rimu, dasi je sklep nasproten določilom St. Germain-ske mirovne pogodbe. Če bi kdo stopil Italijanom na prste, bi takoj zacvilili ter se sklicevali na to ali ono mirovno pogodbo, katerih plodove so jim izvojevali drugi, sa. mi jo pa kršijo dan na dan. Toda vse pride čez sedem let prav!
— Likvidacija goriške dežele. Izvanredna komisija za administracijo furlanske province je v svoji seji dne 2. julija razpravljala o odstopu državi knjižnice in historičnega arhiva goriške dežele. Nadalje o deželnem hipotečnem zavodu, o fuziji deželne hranilnice goriške z videmsko, o kmetijskih šolah in drugih agrarnih institucijah goriške dežele. Definitivnega pa ni sklenila še ničesar.
Sokolski vestnik.
OTVORITEV SOKOLSKEGA DOMA V STRAŽIŠČU PRI KRANJU.
V nedeljo dopoldne se je vršila v Stražišču pri Kranju zelo lepo uspela slavnost otvoritve Sokolskega doma. Po krasnih govorih br. dr. Šemrova, fin. delegata dr. K. Savnika, samostojnega kmeta Ažmana in br. Leona Matajca se je dovršila otvoritev. S tem je bila dopoldanska slavnost končana. Popold. ob 3. uri se je začela javna telovadba, ki je pokazala velik napredek in pravo sokolsko disciplino. Javnemu nastopu je sledila velika veselica, ki je združila Stražiščane s Kranjčani in Ljubljančani. Za jed in pijačo je bilo izborno preskrbljeno, stražiške dame so pokazale mnogo bogatega okusa. Vidi se, kako Stražišče vsestransko napreduje in se bliža mestu. Kot vzor sokolskim društvom pa moramo postaviti mlado društvo v Stražišču, ki komaj obstoji, da se tako izrazimo, pa ima že svoj Sokolski Dom. Takega čina požrtvovalnosti članov še nismo izlepa doživeli Res je morda drugje mnogo manj blagostanja, ali to ni poglavitno, glavno je agilnost in neustraše-nost pred ovirami. Pod prijazno Smarjetno goro stoji zdaj najmlajši slovenski Sokolski dom. JVli društvu Sokol v Stražišču iskreno čestitamo in želmo, da bi v polni meri izpolnjeval svoje naloge in bi bil zares dom sokolov.	,	, ,
— Ljubljansko okrožji II je končala priprave za I. okrožni zlet v Št. Vidu dne 12. avgusta. Telovadne enote prispo z opoldanskimi vlaki, ravnotako godba. Društva naj se točno drže danih navodil. Ob 13. so skušnje, nato slavnostni obhod, ob 16. telovadba. Posebne točke so prijavili Sokol II in domači odsek. Zdravo!
— V Št. Vid torej. Z vlakom, ko so zveze tako ugodne, ali peš, ker je pot za železnico mehka in brez prahu — kakor kdo izbere. Za zadovoljnost je na senčnem Cirmanovem vrtu v odlični meri poskrbljeno. Godba železničarjev, lep plesni oder, pestrost dobitkov morajo vsakogar privabiti, če le količkaj življenja čuti v sebi. Doma gotovo nihče ne ostane.
Dopisi.
— Iz Šentvida na Dolenjskem nam po-ročajo; Med tem ko je na Muljavi in okrog Mirne peči na polju in drevju toča toliko škode napravila, smo mi srečno spravili pod streho seno in strn. Reči moramo, da smo z letino doslej, prav zadovoljni. Sicer pa tudi koruza, proso, krompir in fižol lepo kaže. — Ker je senen pridelek vsekakor lep, kmetje ne prodajajo goveda in imajo mesarji dosti potov preden kupijo kje kako staro sivko ali mlado jalovko. Meso od starih krav pa ni kaj prida, a vendar po 90 kron za kg, kar je vsekakor več kot drago. — Sadja bo precej, pa medu tudi, zakaj panji» či so si zadnje dni močno opomogli.
Hi. ljubljanski velesejem.
Urad Ljubljanskega velesejma sporoča vsem interesentom, da je ves razstavni pro. štor III. Ljubljanskega 'velesejma (1.—10. 9. 1923) do zadnjega kotička zaseden ia ie porazdeljen Zato se nadaljnje prijave flUTUkor več ne bo moglo ozirati.
Vsem trvrdkam, ki jim je bil razstavni prostor dodeljen, so se te dni razposlali situacijski načrti njihovih prostorov z legitimacijami, reklamnim materijalom in potrebnimi navodili. Vsi razstavljale! morejo od 15. t. m. naprej s svojimi prostori razpolagati. Cim preje bo kdo začel s pripravami, tem manjše režijske stroške bo imel, ker se bo v zadnjih dneh nagromadilo toliko dela, da ga bo mogoče zmagati le z nadurami, kar pride seveda mnogo dražje.
Borzna poročila.
Beograd, 9. avgusta. Devize. Berlin 0.0016—0.0018, Dunaj 0.1295—0.1305, Budimpešta 0.50—0.53, Bukarešta 46—46.50, Ženeva 1690—1700, London 427—428, New York 93.25—93.40, Pariz 536—537, Praga
273.50—	273.75, Solun 160—170, Sofija 83— 86. Valute. Angleški funti 420—422, leji
45.50—	46, švicarski franki 1680—1690.
Zagreb, 9. avgusta. Devize. Dunaj 0.1315, Berlin 0.0015—0.0025, Budimpešta 0.475—0.525, Bukarešta 47—48, Italija 401—403, London 427—430, New York ček 1752—1760. Valute. Dolarji 92—92.75, češkoslovaške krone 268—272.
C u i i h, 9. avgusta. Berlin 0.0001, New York 548, London 25.02, Pariz 31.20, Milan 23.42, Praga 16, Budimpešta 0.035, Bukarešta 2.75, Beograd 5.95, Sofija 5, Varšava 0.0025, Dunaj 0.0077, avstr, krone 0.0078.
Praga, 9. avgusta. Dunaj 4.575, Berlin 0.007, Rim 147.875, avstr, krone 4.575, italijanske lire 146.875, Budimpešta 18, Pariz 195.625, London 155.375, New York 34.05, Curih 625.75, Beograd 37.
Dunaj, 9. avgusta. Devize: Beograd 763—767, Berlin 0.14—0.16, Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 341—343, London 323.700—324.700, Milan 3029—3041, New York 70.935—71 185, Pariz 4022—4038, Praga 2075—2085. Sofija 628—632, Curih 12.955 —13.005. Valute: Dolarji 70.560—70.960, levi 606—614, nemške marke 0.0215—0.235, angleški funti 321.900—323.500, francoski franki 3975—4005. lire 3004—3005. francoski franki 3975—4005, lir* 3004—3025, iugoslo-venski dinarji 755—761, romunski leji 332— 336, švicarski franki 12.840—12.920, češkoslovaške krone 2057—2073, madžarske krone 2.10—2.30.
B e i 11 n, 9. avgusta. Dunaj 6982.50, Milan 20*.480, Praga 14.962.5, Pariz 275.310, London 21,945.00, New York 4,487.850, Curih 867.825.
Vremensko poročilo.
.Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 9. avgusta 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana . 			7	767-4	18-2	brezv.	del. obl.	
Ljubljana 			14	765-1	29-4	jug. vzh.		
Ljubljana . .	.	.	. .	.	21	766-2	24-8	vzhod		
Zagreb			7	766-5	22-0	jug. zap.	»♦	
Beograd ...	....	7				obl.	
Dunaj	........	7	766-8	17-0	zap.	jas.	
Praga 		7	7667	20-0	vzhod	obl.	
Inomost .	....	7	768-0	15-0	brezv.	..	
Baromsttr; nižji	T&ian er utora: visok*
SV. W. Jacobs:	',TillIS!f'
Opičja šapa.
{ On je planil pokonci. »Kje? Kje je?
»Dvesto funtov,« se je glasil odgovor.
Ne da bi pazil na vzklik svoje soproge, se je stari mož slabotno nasmehnil iztegnil svojo roko kot slepec in padel na tla kakor posekano drevo.
III.
Na kake dve milji oddaljenem prostranem pokopališču sta zakonca pokopala svojega mrtveca in se vrnila v dom ves potopljen v senco in tišino. Vse je minilo tako hitro, da sta se v začetku komaj vživela v vse in sta bila še v vednem pričakovanju, kakor da se mora zgoditi še nekaj, še nekaj kar bi olajšalo breme, pretežko, za njuna stara srca.
Toda minili so dnevi in upanje se je umeknilo resignaciji, — brezupni odpovedi starih ljudi, — ki se često napačno imenuje apatija. Včasih sta komaj iz-pregovorila kako besedico, kajti sedaj se nista več imela meniti o čim in njihovi dnevi so bili dolgi do trudnosti.
Bilo je približno en teden po tem, ko se je stari mož naenkrat zbudil sredi noči, iztegnil roko in zapazil da je sam. Soba je bila v temi in pritajeno ihtenje je bilo slišati od okna sem. Vstal je v postelji in prisluhnil.
»Pridi nazaj,« je dejal nežno, »mraz ti bo.«
»Mojemu sinu je še bolj mraz,« je rekla stara žena in zaihtela iznova.
Glas njenih vzdihov je zamiral v njegovih ušesih. Postelja je bila gorka in njegove veke so bile težke od spanca. Zadremal je polagoma in potem je spal, dokler ga ni nenaden divji krik njegove soproge zdramil iznova.
»Šapa!« je vzklikala divje. »Opičja šapa!«
Kaj se je zgodilo?«
Zadevajoč se ob stole je stopala hitro proti njemu. »Jaz bi jo rada« je rekla mirno. »Saj je nisi uničil?«
»V sprejemnici je, na polici,« je odgovoril začudeno. »Zakaj?«
Vzklikala in smejala se je vse hkrati; sklonila se je nad posteljo in ga poljubila na lice.
»Jaz sem le mislila na to pravkar,* je odgovorila trepetajoča. »Zakaj se nisi ti spomnil preje? Zakaj Ti nisi mislil na to?«
»Mislil na kaj?« je vprašal.
»Na drugi dve želji,« je odgovorila. »Imela sva doslej le eno.«
»Kaj ni bilo to dovolj,« je vprašal razburjeno.
»Ne,« je vzkliknila zmagoslavno; »še eno bova želela. Pojdi, prinesi jo hitro in izrazi željo, da bi bil naš otrok živ!«
Mož je sedel v postelji in odgrnil odejo, raz svoje drgetajoče telo. »Za Boga milega. Tebi se je zmešalo!« je zavpil prestrašen.
»Prinesi,« je sopla; »prinesi hitro in želi! O moj otrok, moj otrok!«
Njen soprog je prasnil z vžigalico in prižgal svečo. »Pojdi v posteljo,« je rekel neodločno. »Saj ne veš, kaj govoriš.«
»Prva želja se nama je izpolnila je mrzlično govorila stara žena; »čemu se nama ne bi druga?«
»Slučaj« je jecljal stari mož.
»Pojdi in jo prinesi in reci,« je vpila njegova soproga trepetajoča od razburjenja.
Stari mož se je obrnil in jo pogledal, in glas se mu je tresel. »Mrtev je deset dni in razen tega — he bom vam pravil druzega, toda — jaz bi ga spoznal le po obleki. In če bi bil preveč strašen, da bi ga mogla pogledati Ti, kaj potem?
»Daj mi ga nazaj!« je klicala stara gospa in ga potiskala proti vratom. »Misliš, da se bom zbala otroka, ki sem ga dojila?«
Stopil je v temo se pretipal v sprejemnico in nato do kamina. Talisman je bil na svojem starem mestu; moža je prevzel neznan strah pred tem da bi še neizgovorjena želja privedla nazaj ponesrečenega sina še predno bi se mu mogel umakniti, in lovil je sapo, ko je videl, da je izgubil smer do vrat. Polivala ga je mrzla zona; pritipal se je okoli mize in nato ob steni dokler ni prišel do ozkega prehoda z usodno stvarjo v svoji roki.
Tudi obraz njegove žene je bil ves izpremenjen, ko je vstopil v sobo. Bil je bled in pričakujoč in v njegovem strahu se mu je zdelo, da se ozira čudno nanj. Strah ga je bilo pred njo.
»Želi!« je klicala z ostrim glasom.
»Blazno je, in nevarno,« se je umikal.
»Želi« je ponovila njegova žena.
Dvignil je roko. »Želim, da bi moj sin oživel!«
Talisman je padel na tla, in on'ga je strahoma opazoval. Nato je trepetajoč omahnil v naslanjač, Njegova žena pa je z žarečim pogledom stopila k oknu in odgrnila zavese.
Sedel je, dokler ga ni vsega stresel hlad; ozrl se je slučajno in videl staro ženo sklanjajočo se skozi okno. Sveča, ki je dogorela že čisto do dna kitajskega svečnika, je s pojemajočim zubljem risala pošastne sence na stene in na strop, je vzplamtela zadnjič in nedolgo in je nato ugasnila. Staremu možu je neizrečeno odleglo, ko je videl, da čar ni deloval, zlezel je v posteljo in čez eno ali dve minuti je legla poleg njega stara žena tiha in razočarana.
Nobeden ni izpregovoril, ležala sta molče in prisluškovala tiktakanju ure. Stopnica je zaškripala in miš je smuknila skozi steno. Tema je bila dušeča in nato ko je leže precej časa zbiral pogum, je vzel škatljico žeplenk, prižgal eno in stopil po svečo.
Ob vznožju stopnic mu je užigalica ugasnila in postal je, da bi si prižgal drugo; v istem trenutku je bilo slišati, kakor da je nekdo nalahno in rahlo potrkal na glavna vrata.
Vžigalice so mu padle iz rok in se razsule po tleh. Kot okamenel je obstal, zastala mu je sapa, dokler se ni trkanje ponovilo. Nato se je obrnil in odhitel v svojo sobo in zaklenil duri za seboj. Tretje trkanje se je razlegalo po hiši.
»Kaj je to?« je vzkliknila stara žena in planila pokonci.
»Podgana,« je rekel mož s tresočim glasom — »podgana. Srečal sem jo na stopnicah.
Njegova soproga je sedla v postelji in prisluhnila. Glasno trkanje je odme-
valo po hiši.
»Herbert je«, je zavpila. — »Herbert je!«
Stekla je proti durim, toda njen soprog je bil pred njo, zgrabil jo je za roko . in jo trdno držal.
»Kaj hočeš storiti,« je šepetal hripavo.
»Moj otrok je! Herbert je!« je vpila in se mu izvijala iz rok. »Pozabila sem, da je bil dve milji odtod. Zakaj me zadržuješ? Pusti me! Odpreti moram vrata.«
»Za božjo voljo nikar,« je trepetajoč vpil stari mož.
»Strah te je pred lastnim sinom. Pusti me! Že grem, Herbert, že grem!«
In bilo je zopet trkanje in zopet. Stara gospa se je z nenadnim sunkom izvila in odhitela iz sobe. Njen soprog ji je sledil do stopnic in klical za njo, ki je hitela navzdol. Slišal je rožljati verige in zategnjeni glas spodnjega zapaha. Nato pa klic svoje žene.
»Zapah,« je klicala na glas. »Pridi doli! Ne morem ga doseči!«
Toda njen soprog je na kolenih divje iskal za šapo. Da bi jo le mogel najti, še predno pride ono notri. Kakor toča se je nagosto zaslišalo butanje ob vrata, in slišal je škripanje stola, katerega «je njegova žena pomaknila k vratom. Cul je ječanje zapaha, ki se je podajal, ob istem trenotku pa je našel opičjo šapo in ves olajšan je izdahnil svojo tretjo in zadnjo željo.
Trkanje je naenkrat prenehalo, tudi če je bil v hiši še -vedno slišen njegov odmev. Slišal je, da se je stol odmaknil in da so se vrata odprla. Mrzel veter je zavel po stopnjicah, in glasen žalosten in razbolen krik njegove žene mu je dal poguma, da je skočil k njej in nato k vratom. Vzplapolavajoča svetilka na nasprotni strani je osvetljevala zapuščeno in tiho ulico.
(Konec.)
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Vi imate pravico s
da pri kupovanja zahtevate blago najboljše kvalitete- Odločno zahtevajte od Vašega črevljarja, da Vam na Vaše čevlje pribije prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate.
naj sigurnejša, najbolj I >	foznana higijenska gu-
mi sedanjosti. Strokovnjaško •pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo diskrecijo s povzetjem
URAN - PARFUMERIJA,
Ljubljana, Mestni trs št. 11.
D* Puher
zobozdravnik. Poljanska cesta it. 16
ne ordinira
do 19. avgusta
vseh vrst vino CDIftlT 17 £IE$l#Alf£ TAUADME
nniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiumiiiiuiiiiiiimiiinii.iüiiiiiiimmKin israSiPil B Babi	W iäi I	vIC
Sirovi — rafinirani 96'7*/0, najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah
r miuiimuu
bgL
Vseh vrst žganje
iitiiiiiitiniiiiiiiiiiniUHiniinmiiiuiiuiiuiiiii
Gorljivi
r
Ljubljana
Telefon 5—18
o ..VINEA“ o
Cognac medicinal!
družba z o. z.
Generalno zastopstvo tovarne „ARKO“ Zagreb
Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka etc.
Rudnik
Telefon 5—18
e • e
• ••
Liqueur Triple Sec!
HIRU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5-—; vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred.
Une. im
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje Mubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte In cenike!
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1.
Sfioiiii in.
Veliko industrijsko podjetje liže za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnosa) na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nem-Ižine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir", na upravo Usta.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Cena delu damskih in moških oblek 30— 40<>/o ceneje in prvovrstno špecl-jelno delo. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 5.
Pasni
100.000 Din se išče na novo-dograjeno vilo. - Ponudbe pod »Sigurno«, na upravo lista.
inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati Ust podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1.
oženjen, izučen strojni ključavničar z večletno prakso, posebno pri delu na štancah, zanesljiv in trezen išče primerne službe. Ponudbe na zvezo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani.
Posestim
staje krasen gozd in cel Živ in mrtev inventar.
fljjn enostanovanjska, 5 sob, HllU parket, elektrika, park, Maribor, 2,000.000 K.
Skladišča Äipo,“*),
üflCDcfil^ od ® do ora" ftluijijIVU lov tudi z grajščino in polnojarmenikom.
Orajščiaa
sobno za industrijo.
MHtip hiie> vila z po
UUuilliSll| sestvom proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska 3.
ir
s prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista.
že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista.
2 žimnici, 1 posteljo, 1 otroško posteljo, 50 parov namiznega orodja, 50 vrčkov, umivalni servis, kompletno krstno opravo in 120 let star namizni prt. Belgijska vojašnica I. Objekt Burger. ________________________
takoj gostilno na račun v mestu, dam 10.000'— Din kavcije. Ponudbe pod „Kavcija“ na upravo lista.
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
iavnioiadi
išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista.
M niü
za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista.
PSI!
Higijenične gume, irigatoije in trajna srebrna sredstva za dame vrzite med staro šaro, ter naročite najnovejše gotovo in tcajno sredstvo, katero Vas ob enemzavaruje pred boleznimi. Nov, majhen, ekonomičen in praktičen izum za gospode in dame, tudi za potovanje, Tajnost pošiljatve strogo zajamčena. Naročila s 35 din, v kolekih vnaprej pod šifro. „Brez vsake skrbi na upravo lista.“
Ä» «SAKO» ^ VRSTNI
ÄPHCWAUTEIE
NOVO«/*Tl
Kreditna in stavbena zadruga
Maribor,
Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana.
9	_______ ®
Šentjanški
premog
«ittotaiiNA -------
Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JY[cj zucrinjol^
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6' |
Wlcji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—.
JVtladi 5likar
10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4'—
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra
Din 4‘—.
Vse se dobi v
n:-:
1 knjigami
Miiji, Manjin hi a.
se dobi po ugodnih cenah vsako množino.
Prodajni urad Šentjanža
LjUbljiliia,HQ6trglO.
Vela zaloga Mobakoo in slamnihoosedolii pri
Franc Cerar
družba z o. s,
tovarna v Stobu, pošta Domžale*
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Trs an v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Zaloga v Celju.
Gosposka ul. It 4.
Stavbenik
M Ročah
v Trbovljah
izvršuje vsa stavbna dela.
L. Mlkuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovatalj
dežnikov
Na drobno I Na debelo I
Zalosa
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
Protiv znojnih nogu upotrebite
HOFER PUDER br. III.
Dobiva se u svlm apotekama I drogerijama.
RAVE d. d., ZAGREB.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah
Strojne tovarne in livarne ili.
v Ljubljani.
And. 3akil, !X«" 5. d!
prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13.
Znižane cene 31	skladišče moških, ženskih in otro-
Solirinn falaoo ” * ^kih čevljev iz telečjega boksa v vseh nuno oiago s ■ barvah, govedjega boksa in rjave kravine.
razpisuje oddajo železno-konstrukcijskih del za delovni oder, dvigalo za premog in dvigalo strehe v kurilnici po načrtih, ki so na vpogled pri ravnateljstvu plinarne. Oferte z označbo tež posameznih delov in vključne montaže je poslati do 12. avgusta 1923 opoldne v zaprti kuverti ravnateljstvu mestne plinarne.
to	tmm &	j MgWfcg,: