Največji tlorentid dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • < Za pol leta • • • • < Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA i The largest Slovenian Daily b the United Steles. List slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelaea 3—3878 No. 230. — Stev 230. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 2. 1935. — SREDA, 2. OKTOBRA 1935. Volume XLIII. — Letnik XLIIi. ——^^ MUSSOLINI ODPOKLICAL KONZULARNE ZAST0PN1E ABESINSKI CESAR BO V SLUČAJU POTREBE POZVAL POD OROŽJE TUDI STARCE, ŽENE IN OTROKE Vojna v Abesiniji je neizogibna. — Italijanske čete ob meji Abesini je. — Spopad je mogoče pričakovati vsak trenutek. — Francija je odredila zračne manevre ob nemški meji. RIM, Italija, 1. oktobra. — Italija pričakuje obvestilo, da se je vojna v vzhodni Afriki pričela. — Vladni uradniki v svojih izjavah ne izražajo nika-kega dvoma, da se more vojna vsak čas pričeti, ne glede na to, kake posledice bo imela za Evropo. Na razsežnem ozemlju ob meji med italijanskimi kolonijami in Abesinijo si stoje nasproti italijanski vojaki z modernim orožjem in Abesinci. Italijanska vlada je mnenja, da bodo Abesinci v svoji bojevitosti in z ozirom na nedoločeno mejo pričeli s sovražnostmi. Abesinski cesar je odredil vse, da v odočilnemu trenutku pokliče pod zastave celo svoje prebivalstvo 10,000,000 ljudi. ADDIS ABABA, Abesinija, 1. oktobra. — Italijanski poslanik v Abesiniji Luigi Vinci-Gigliuci je naročil vsem konzularnim uradnikom v provincah Aduva in Harar, da odpotujejo čimprej. Poslanik je izdal to odredbo, ker so se odnošaji med Italijo in Abesinijo poostrili. Nad 20 konzularnih uradnikov pod najtežjimi pogoji potovanja skuša dospeti v Addis Ababo, v Sudan ali pa v italijansko Eritrejo. Med njimi jih največ jaha mule, drugi pa hodijo peš. Zaradi mehkih potov je potovanje zelo težavno. Zaradi nalivov so štirje konzularni uradniki prisiljeni čakati v Deženu ob Nilu, od koder imajo še en teden hoditi do Addis Ababe. PARIZ, Francija, 1. oktobra — Francosko zračno brodovje je prejelo nepričakovano povelje za manevre v Lorraine in Champagne in v Strass-bourg je bila poslana trdnjavska infanterija. Vse to je francoska vlada odredila, ker se boji nemškega zračnega napada v slučaju, da pride do vojne med Anglijo in Italijo zaradi spora z Abesinijo. PARIZ, Francija, 1. oktobra. — Angleški prestolonaslednik, Waleski princ, je v angleško poslaništvo povabil francoskega ministrskega pred-sednia Lavala in mornariškega ministra Pietrija. Pozneje je bila konferenca med Lavalom in angleškim poslanikom sir George Clerkom. Ta sestanek je v sedanji krizi med Italijo in Abesinijo velikega pomena, ker želi Anglija v sporu z Italijo dobiti pomoč Francije, Francija pa hoče imeti pomoč Anglije v slučaju nemškega napada. Anglija je dan prej vprašala Francijo za njeno stališče v slučaju, da bi bila Anglija napadena. — Francoski kabinet bo še ta teden odločil in Angliji sporočil, kako daleč bo segla pomoč Francije v slučaju vojne med Anglijo in Italijo. Ker je Anglija zagotovila, da bo postopala natančno po pravilih Lige narodov, je gotovo, da ji bo Francija v vojni z Italijo nudila vso svojo po-moč. Waleški princ se sicer ne vmešava v politiko, toda je znano, da je posebni poslanik Anglije, kar se je izkazalo že v mnogih slučajih. ADDIS ABABA, Abesinija, 1. oktobra. — Cesar Haile Selassie samo čaka na obvestilo Lige narodov, da izda povelje za mobilizirati svojo vojsko, ko prejme poročilo iz Ženeve, da Liga narodov ni mogla vstaviti Italije. Svoje mobilizacijsko povelje bo cesar oznanil z bobni, ki se bodo razlegali po celi deželi in bodo prebivalstvu naznanili, da se dežela nahaja v nevarnosti. Svečan sprejem predsednika v Los Angeles OBVEZNOSTI VLADE PROTI FARMER JEM Vlada dolguje farmer-jem 500 milijonov. — A k o najvišje sodišče razveljavi AAA., bodo morali biti razpisani novi davld. WASHINGTON, D. C., i. oktobra. — <)<1 odločitve najvišjega sodišča glede predelovalnih davkov, kar se xbo zgodilo enkrat v decembru, je od-Vis.no, ako bo predsednik Roosevelt primoran zahtevati od kongresa, da razpiše davke v znesku pol miljarde dolarjev. Po uradnih računih je ta vsota potrebna, da more plačati farmer je, s katerimi je vlada sklenila pogodbe. To vsoto bodo prinesli predelovalni davki, če jih pa najvišje sodišče razglasi za protiustavne, morajo dohodki priti iz drugih virov. Najvišje sodišče, ki ima v pravnih zadevah zadnjo btrse-do, se-zopet sestane prihodnji ponedeljek. Po mnenju odvetnikov najvišje sodišče ne bo samo razveljavilo predelovalnih davkov, temveč tudi vsa izplačila faraierjem. V tem slučaju bi bil razpis novih davkov nepotreben. Po pogodbah, katere je vlada sklenila s pridelovalci bombaža, pšenice, korube, tobukn, sladkorja in riža, jim mora plačati $1,436,690,189. Do 1. julija jim je vlada že izplačala Jj>856,286,095. Tako preostane še dolg ir)KJ,404,094. Okoli Božiča ho vlada dolžna farmer-jem okoli pol miljarde dolarjev. V preteklem fiskalnem letu so prinesli predelovalni davki $521,378,871 in bodo do konca leta prinesli $536,000,000. DOLG DEMOKRATSKE STRANKE Demokratska stranka dolguje od predsedniške kampanje leta 1932 še $417,868. Nekateri upniki zahtevajo, da je stari dolg poravnan, ker v obratnem slučaju za kampanjo leta 1936 ne bodo več prispevali. Samo National Broadcasting Company dolguje demokratska stranka $99,000, Columbia radio postaji pa — $43,000. Toda radio družbi ne zahtevate poravnave dolga, ker se bojita, da 'bi mogoče vlada prevzela kontrolo nad njima in ste pri volji tudi pri pri hodmji kampanji dovoliti uporabo svojih postaj v agitacij-" ske namere. Obe družbi ste predsedniku dale na razpolago svoji postaji brezplačno, da jih porablja, kolikor hoče, toda od stranki- ANI SAGE SKUŠAJO POMAGATI Ker je izdala Dillinger-ja, priporoča Purvis, da se opusti proti njej deportacijsko postopanje. — Okrajni pravd-nik zahteva deportaci- jo-__ CHICAGO, 111., 1. oktobm. — Bivši načelnik preiskovalnega uiada v Chieagu, Melvin H. Purvis, je priznal, da je Mrs. Ani Sage obljubil, da bo proti njej vstavljeno deporta-cijsko postopanje, ako obvesti oblasti, kako bi bilo mogoče dobiti bančnega roparja in morilca Johna Dillingerja v roke pravice. Zvezni pravdnik Michael L. Igoe pa pravi, da bo še dalje vodil postopanje proti Mrs Sage, da bo deportirana n:i Romunsko, ako iz Washingto-na ne prejme nasprotnih navodil. Njen zagovornik Thomas J. Johnson je rekel, da mu je znano, da se je Purvis odpovedal svoji službi, ker mu vlada ni dovolila, da bi izpolnil svojo obljubo, ki jo je dal Mrs. Sage. Dillingerja so zvezni detektivi ustrelili pred Biograph gledališčem 22. julija, 1934 po navodlili, katere jim je dala Mrs. Sage. Za svoje izdajstvo je od zvezne vlade prejela $5000. "Dala nam je navodila, po katerih smo dobili Dillingerja," je rekel Purvis, "In nehvaležen! nisem proti nikomur. IVerjen pa sem, da je nekaj treba ukreniti, da Mrs. Sage ne bo deportirana. S tem, da ■nam je izdala Dillingerja, je storila veliko delo za ameriško javnost. In rekel o 10a00Q SAN FRANCISCO, Cal., 1. oktobra. — Warren K. Billings, ki je bil visled bombnega napada na parado v San Francisco 191(5 obsojen na dosmrtno ječo, je rekel, da je pri sedanji obravnavi proti Tom Moo-nevu "črna ovca", kar je bil tudi pri prvi obravnavi leta 1916. Billings, ki je bil obsojen skupno z Moonevem na dosmrtno ječo, ker sta bila ob-dolžena, da sta vrgla bombo na parado in je bilo ubitih 10 oseb, 40 pa ranjenih, na marsikatero vprašanje ni hotel odgovoriti. Ko pa je Billings stopil s pričevalnega sedeža, je rekel državnemu pravd niku William Cleary-ju: "Žal mi je, Mr. Cleary, da nisem mogel odgovoriti na r«a vprašanja. Rad bi, toda nisem mogel podati natančnih podatkov o tem, kar se je zgodilo. Ječa je uničila moj spomin. Moral sem delati ure, da nisem zblaznel." ton premoga na mesec in mora biti poslan .po vodi iz Dun* kerquc,----- "QLA8 V'ARODA 99 New York, Wednesday, October 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. II Glas Naroda'9 3 Frank Sftjfcaer, President and PnMUkad fcy 8L0VKNIC PUBLISHING COMPANY (A Oocpontim), L BeoeOik, Xmu. FUo» ot tU W. 1M flhwt, fli ttM eorpoimdoB and •f ot nlxrr« officer«: Now twit City. N. X. 6LA 8 NARODA Mo nlln ■» iMtto Is -----------«8.00 H ppl Ml MMt>«i»tnx.MtM, «3.00 Iffi f^trt lot* ...................flJO Par Bicwt Sua day and Ho'Hiy Ea New Tocfc «n oato lato ..MM fT.90 Za pol leta .................«J0 Z« inooematro n ealo %to I7i)0 Za pol lota Yearly «0.00 •Hllaa Naroda" MiaJa vaakl dan laraem« nedelj In pramlkor ItofHal brea pod pin In oaebnoed ee ne prlobCoJeJa Denar naj aa blagoro!) MUJtU po Money Order. Pri apremembl kraja QfroCnlkor, ptodM, da «• tndl praikajo bivališč* Omani, da bltreje najdeno na^Lomlka. "GLAS NAHODA". «1« W. 18th Street, New Yetfc. BL 1 CHelatn ft—S8W ABESINSKI CESAR Cesar Ilaile Selassie je tanek, majhen mož, s temno bledim obrazom, velikimi, v brkah skritmi usti, črnimi, nazaj i>o-česanimi lasmi in z veliko melanholijo v očeh. Majhen mož z nežnimi rokami, kot žonska, toie vlad« 10,000,000 podanikom in je poglt-var bojevitih plenum, katerih predniki iso korakali po krvi. ill srečen je bil večino. Njegovih deset bratov in sester je umrlo v zgodnji mladosti, in sam je bil vedno slaboten. — Njegov oče Ras Makom«, ki je bil častnik v Menelikovi armadi, se je bal, da ne bo zrastel. Leta 1914 je zopet imel srečo, ko se je vozil po Aramaja jezeru s čolnom, ki je preobrnil in je utonilo šest njegovih tovarišev. Sam se je rešil. Srečo je tudi imel, ko je strmoglavil cesarja Lij Jasou, vnuka cesarja Menelika. Jaosu je prestopil v mohamedanstvo in je tako |H>11 je Ilaile Selassie poročil Jasouvo sestro \ ezero Mamem. Ker je pod vlado cesarja Jasoua grozila deželi anarhija, se je Haile Selassie odločil, da se polasti prestola. Zbral je vojsko ter ž njo korakal proti glavnemu rnu-stu. Vladne čete, katere ji- vodil cesarjev oče Has Mikael, jo porazil in ce*ar je pobegnil v Tiger. Selassie je bil kronan za cesarja 2. novembra, 1930. — Okoli sebe je zbral mlade može, ki so se učili v Evropi. Po-klical je na «voj dvor tuje svetovalce, med katerimi je najvažnejši A meri kanec Everett Co Is on. Stalno je pošiljal mlade može v evropske šole, in mnogi so se že vrnili z evropskim nazi ranjeni. PLEBISCIT V GRČIJI Dopisi, Barberton, O. Zopet je posegla smrt v sredo nabili priseljencev v Baz-bertonu in nam iztrgala še mlado rojakinjo Mrs. Mary Kukec. Pokojnica se je ločila od te solzne doline v starosti 39 let. Vse njeno življenje v Ameriki ji je bilo eno samo gorje. Kot še mlada dekle je zapustila sitaro domovino leta 1913 ter dospela v Barberton. Tu je se poročila in na to kmalu nakopala kronično bolezen v nogah. V težkem bo-lehnem stanju se je mučila leto za letom ter upala, da bo končno ozdravela, toda ta žeja se ji ni izpolnila. Po dolgih 14 let bolezni jo je končno smrt rešila nadaljnega trpljenja - Pokojnica je bila doma iz Babnegapolja. Pred poroko se je pisala Strle, V starem kraju zapušča še živečo mater v visoki starosti, tu v Barber-tonu pa moža Antona in osme ro otrok, zmed katerih je (najmlajša star šele 4 leta. Dalje zapušča še sestro Terezijo o-moženo Brus in stila j živečo s svojo družino v Young-to\vn-u, Ohio. Pokojnica je umrla *24. sept. Pogreb se je vršil 27. septembra po katoliških obredih v cerkvi srca Jezusovega na pokopališče sv. Križa v Akronu, kamor jo je spremilo mnogo rojakov in rojakinj. Žalosten je bil prizor, ko so se morali luiiwuiiwuKiimiiiw DENARNE POŠlLJATVE | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- 1 vo po dnevnem kurzu. | Za V JUQOSLATUO % 2.75 _______________ Din. 10« $ 5.25 _______________ Din. 200 f T.30 ___________________ Din. 300 $11.75 ____________________ Din. 500 $23.50 $47.0$ Din. 1000 Din. 2006 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 180 $18 25 ___________________ Lir 280 $44.40......................Lir 500 $88.28 .......... Lir 1880 $170.— .......... Ur 2000 fS$&— .............. Lir 3900 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI UOR1 ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ail Urah dovoljujemo Se bolje pogoje. ttruClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lspl«illa 9 5.— morate poslati..........$ 5.79 $18.— M " ..........«10.8« •1«— " " .........919.— — " " ..........$21— $48.— - - ..........«41.2« 15*— " " ..........$51.58 l*K-j<>mnlk noht v starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna aakazHa IsvrAujeuo po Cfcble Letter za pristojbin« tU—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gl.i Naroda" 818 WR8T Itth STRKRT NEW YORK. N. Y. otroci ločiti ml groba svoje drage matere, ki jih j«« zapustila v svoji -najlepši starosti, •nedorastle in nepreskrbljene. Prizadetemu rojaku Kukecu in otrokom izrekam svoje ><»-žalje, pokojnici naj l>o pa ohranjen blag spomin in lahka naj ji bo ameriška zemlja, ki jo krije v hladnem grobu. Frank T roba. BISERI MARIJE STUART LJUBEZEN PREKO GROBA Težko se je ločiti od življenja, posebno če ima človek lepo mlado ženo, če je bogat in je takorekoč šele živeti začel. Veleposestnik, ki je imel zemlje in bogastva, kolikor je neslo oko, je ležal na smrtni postelji. Zdravniki >o mu naravnost povedali, da so mu ure štete. Težko je hropel. Večkrat je pogledala v so- KRMARJA PRI KRMILU ZADELA KAP Iz Jugoslavije. Grška vlada izdeluje na red bo glede vseh plebiscitnih ukryjKiv za plebiscit, ki se bo vršil 25. oktobra glede vprašanja vzpostavitve monarhije. Kot se čuje, bodo morali pod grožnjo kazni iti na volišče vsi grški državljani od 20. leta dalje, pa tudi vojaki, orožniki in policija. Za vzpostavitev monarhije bo dovoljna navadna večina. Spor med ministrskim predsednikom Caladarisoin ter vojnim ministrom Condilisom glede generala Panajirtakisa je rešen tako, da je bil general Panajotakis, ki so ga v veži pred sejo ministrskega sveta ranili pristaši generala Condilisa, zopet postavljen za poveljnika prvega armaklnega zbora. Bivši grški kralj Jurij je dal predstavnikom tiska iz javo, v kateri po vda rja svoje zadovoljstvo, ker se vedno bolj pokazuje, da je večina Grkov za monarhijo. Bivši kralj je izjavil, da grški ministrski predysednik Caldaris hiti z akcijo za restavracijo monarhije, toda to dela Caldaris na svojo roko. Kralj se ne misli vrniti v Grčijo v primeru državnega puča, temveč samo na podlagi plebiscita, on lioče, da ga grški narod sam ]»okliče. Samo tedaj se bo 011 takoj odzval pozivu grškega naroda in se vrnil v domovino. Končno je še enkrat izrazil svoje veselje, da je večina grškega naroda z njim, prepričana, da pod monarhijo ne bo preživljala težkih državljanskih voqn in sporov, ki onemogočajo normalno življenje in gospodarski j napredek države. "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za tiari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. BENEŠA JE YGRZNH JPES PRAGA, Ceh »slovaška, 1. oktobra. — Zunanjega ministry dr. Edvarda Beneša je vgri-znil pes, ki je last čehoslovaškega poslanika na Dunaju Zdeneka Pierlingerja, ko ga je obiiskal na njegovem domu po vrni/tvi iz Ženeve. Dr. Benes se nahaja v bolnišnici, da zdravniki do žene j o, ako pes ni bil stekel. WEILOVA BOLEZEN V SPLITU. SPLIT, 17. sept. — Neki Splitčan je obolel za Weilovo bolezen o kateri poroča ga. dr. Smiljana Autunovič v zadnjem Zdravniškem vestniku. Na Kitajskem, in Japonskem, kjer se tupatam pojavi kot epidemija med delavci na plantažah, ki uživajo samo riž, se bolezen i-menuje Beriberi bolezen. MORILCE JE NAJEL. ZAGRMB, 18. sept. Pred tednom dni so našli v Protrni u-morjenega premožnega podžupana Stojana Mijajloviča. Morilce so iskali med Mijajloviče-vimi znanci in po šestih dneli ko ugolovili, da je morilce najel njegov sin Stevan. MAŠČEVANJE ZAVRNJE NEGA SNUBCA. ZAGREB, 18. sept. — Preti sodniki v Prijepoolju je bi! obsojen na osem let robi je 25 letni Mule llaliomerovič iz Za-stupa. 7. augusta je ustrelil neko dekle, ko se je odpravlja-lak poroki. S tem se je maščeval, ker jo je zaprosil za roko, pa ga je odbila. Pred sodniki je rekel, da jo je umoril, ker jo je lij ubil in ker ga je tudi ona ljubila, kriv pa da je njen oče, ker dekletu ni pustil, da bi njega vzela za moža. VELIgA ANGLEŠKA LETA LA NA ZEMUNSKEM LETALIŠČU. ZEMUN, 18. sept. — Trije dvokrilni trimotorni avioui naj modernejšega tipa iz Anglije so pristali na zemunskem letališču. Na videz so velika letala urejena za potniški promet, namenjena pa so v nizozemsko Indijo. Angleški piloti so izjavili, da se s temi letali ne bodo vozili notniki, temveč da so lotala namenjena za prevoz vojakov, ki bodo zaposleni pri pregledovanju in fotografiranju terena na daln/jem vzhoda. . ZAJETA TIHOTAPSKA LADJA. DUBROVNIK, 18. sept. — Motorna ladja finančne kontrole iz Petarčana je ponoči bltzu Ugljana ustavila motorno ladjo "Komat" ki pripada pristanišču Kis Mali. Na tej motorni ladji so prevažali tihotapci veliko zalogo vtihotapljenega sladkorja. Ko je motorni brod "Komat" opazil finačuo kontrolno ladjo, je začel bežati in so morali finančni organi porabiti orožje. Sele, ko se je na tihotapski ladji zaradi strelov pokvaril motor in je v ladjo že vdirala voda, so se tihotapci predali. Prej so mnogo vreč sladkorja pometali v morje, ne- Neka ženska katere ime drže angh-ške oblasti v tajnosti, j«-kupila nedavno v Forfarju na Škotskem ogrlico za malenkostno vsoto. Nato je šla v London in pokazala bisere nekemu on-dotiieinu draguljarju. Mož j«* postal pozoren na ogrlico, kajti šestojala je iz črnih biserov, kakršne je nosila Marija Stuart. Informiral se je pri (»blasti in je izvedel, da je nosila Marija Stuart res ogrlico s takšnimi biseri. Okras, za katerega je plačala Skotinja samo 2 šilinga, je baje vreden 40,1 HM) funtov. Dragulji so prišli v promet po popolnoma zakoniti po ti, namreč je nekih starih (lamah, ki kupile razne predmete iz zapuščine nesrečne kraljice. kaj vreč pa je ostalo na l>rodu, ker so jih rabili med bitko za zaklon. Od tihotapcev ni bil nihče ranjen, ker so se vsi spretno skrivali za vrečami sladkorja. Zajeto tihopatsko ladjo so takoj od prem il i v Preko, kjer je carinska oblast tihotapce obsodila na po leto dni zapora. bo in ga malo potolažila njegova mlada žena. Komaj dvajset let ji je bilo. Visoka, črnooka m črnolasa in živa kakor samo živo srebro. — Stopi sem, — jo je poklical z zadnjimi napori. In pristopila je ter ga pobožala po rosnem čelu. — Glej ure so mi štete. Pre-dno se zavedno poslovim od tebe, mi moraš nekaj obljubiti. Vse, kar imam, bom tebi zapustil. Bogata boš in ti ne bo treba skrbeti za bodočnost. Vse lahko počneš, karkoli hočeš, edinole moške pusti pri miru. Moj Bog, moj Bog, vse na svetu si lahko predstavljam, le tebe ne v objemu drugega. V grobu bi se obrnil, če bi te kdo drugi objemal. Obljubi mi... Njegov glas je postajal tišji in tišji. Bolnik se je stresel, zaprl oči in umrl. — Ubogi revež, — je zajokala mlada vdova, in zdelo se je kot da se je zableščala solza v njenih očeh. Ker je bila energična, je takoj začela deliti povelje. Prej se je še seveda pre-oblekla v črno obleko, ki jo je bila že pred štirinajstimi dnevi naročila iz mesta ter *se je izborilo prilegala njeni postavi. Z vseli strani so prihajali ljudje izražat ji sožalje. Med njim je bilo strašno do--ti čednih mladih fantov. Kako tudi ne: vdova je bila lepa, domačija velika in brez dolga in nešteto tisočakov biuiki. Prijazno jih je sprejemala in jim z obetajočimi pogledi vlivala upanje v srce. Pogrebuiku je pa takole naročila : — Krsta naj bo iz debelega hrastovega lesa in znotraj pet prstov na debelo tapecirana z usnjem in blagom. Hrastova krsta naj bo v debeli kovinski rešila iz tega položaja. ANGLEŠKA MORNARICA V SREDOZEMSK EM MORJU Na sliki vidite par angleških bojnih ladij, ki čakajo v sred ozemskem morju nadaljnih razvojev v sporu med 1 talijo in Abesinijo. Angleško brodovje je koncentrirano ah.Maltij italijansko pa južno, od grške obali. Hudo neprijeten doživljaj sta imola mlada francoska zakon-ca, ki stii preživljala poeitniee v obmorskem kraju Cliatrail-lonu. Te dni sta zvečer najela majhno motorko, ki jo je krmaril 44-letni krmar Feniand Demelle. Peljati sta se hotela na nočni ribji lov daleč na morje. Po polnoči .-ta v motorki zaspala a ko sta se okrog tretje ure zjutraj zbudila, sta v svojo grozo opazila, da ženejo valovi čoln, kamor sami hočejo. Krmarja je bila namreč zadela kap in je ležal mrtev ob krmilu. Ker mlada človeka nista vedela, kako je streči motorki in ni bilo nikjer videti nobene ladje, sta morala pač pustiti, da so ju premetavali valovi na morju. Sele zjutraj set je približal neki ribič, ki je spravil motorko do neke boje in jo tam privezal, ker je bila med tem nastopila oseka in se niso mogli vrniti domov. Tako so morali Še dolge ure prebiti ob krmarje krsti, ki mora biti dobro zaci-vem truplu, dokler jili ni plima njena. Te odredbe so se ljudem malo čudne dozdevale; toda kaj se hoče, sleherni človek ima svoje muhe in svoje navade. Se bolj jih je začudilo, ko je naročila grobarju, naj skopi je deset čevljev globok grob. — Tako globokega še nisem kopal, — je dejal grobar. — Pa napravite izjemo, - — je odločila, — stij vam bom dvakrat toliko plačala. Grobar jo je začudeno pogledal ter se lotil neobičajne naloge. Vršil se je veličasten pogreb. Po pogrebu so pa šli pit po-grebščino in malo je manjkalo, da že na potrebščini niso plesali. Toda ko so osmino obhaja li, je bil že godec s harmoniko navzoč. — Kar je bilo, je bilo in pozabljeno naj bo, — je odločila mlada vdova ter z najbolj postavnim fantom zaplesala. Kar trije so jo spremili domov in so jo tolažili, da-si tolažbe ni bila prav nič potrebna. Kadar so trije z mlado vdovo na samem, pa ne more biti govora o ljubezni. Govoriti so pač morali o drugih stvareh. Pripovedovala jim je o zadnjih trenutkih pokojnika. — Rekel je, da se bo v grobu obrnil, — če me bo kdo drugi" objemal, — je pojasnjevala. — Predno sem mu pa mogla obljubiti, da me ne bo ni- j hče objel, je umrl. Ker pa človek ne ve, kaj pride, sem ga dala pokopati v dveh trugah deset čevljev globoko, da s« vsaj ne bo slišalo, ko se bo revež v grobu obračal. Nato je vse tri svoje spremljevalce povabila v hišo in se ž njimi i zborno zabavala do belega d-ne. ZGODNJI SNEG ALBANY, N. V., 1. oktobra. - V severnem delu države New-York se je pojavila zgodnja zima in prvi .sneg je pobelil vrhove gora. V Adirondacks pogorju je zapadel sneg en palec debelo. Snežilo je tudi na jezerih Placid, Chateugua, Sa-ranac in Mountain View. V GLAS NARODA" New York, Wednesday, October 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN Z7. & X ■ - ~ !■■ Joze je prised in gozda. "Roko" je dejal. Čiko je takoj razumel, da je treba ognja, nakar sta oba izgnila v goščavo. Preveč sem bil utrujen, da bi mogel z njima. Vlegel sem se v mrežo, pa tudi ognju navzlic so me obletavali nadležni moski-ti. Nežgal sem si pipo, zalučal v o gonj naročaj zelenih lian, ki sta jih Indijanca zategadelj že prej na rezala z noži. Ta vrsta lian da v ognju strašno dušeči dim, ki odpodi mrčes. Zdajci sta se vrnila moja spremljevalca. Pet debelih hokijskih put in divjega petelina sta prinesla s seboj. Ponoči je lov na te okusne ptiče kaj lahak. Prenočujejo na spodnjih vejah. Kot se znajo varovati plazečih se jaguarjev in stupe-nih kač, tako niso kos Indijancem, kadar jih iščejo. Ogenj jih slepi. Ostanejo tako kot so, ne da bi se premaknili. Grabijo jih kar z rokami. Po večerji smo naložili na ogenj vejevja in zHonih lian ter smo tudi lajajočim opicam in rjovečim jaguarjem navzlic zaspali v mreži. Skozi pragozd. Podali smo se na not. Živež je nosil (Mko, Joze posodo, tobak, mreže, jaz orožje in samokres, ona dva še lok in puščice, nekakšni laso pa še vsak zase. Z noži smo si morali utirati pot skozi pragozd. Bodeče ovijalke fco nam trgale obleko in nas praskale do krvi. Drevesne stenice — tako lepo pisane — so >e spuščale na nas ter grizle, grizle; velike črne mravlje so nam uhajale pod srajce na golo kožo ter pikale. Komaj pol metra dolga kača nas je kanila naskočili. ('iko pa ji je na mali odsekal glavo, "Xararasa. senor," je dodal Joze, medtem pa je Tiko previdno pobral kačjo glavo. S strupom bo namazal svojo smrtonosno puščino. Sredi pragozda smo zagledali cvetočo livado. Modre, modre kot nel>o, ko lilje velike rože: redke amarvUis procere. Sicer ne orhideje, le gomoljnice, pa zelo dragocene. Vesel, kot sem bil, sem kar skočil med to cvetočo lepoto, pa na mah obtičal do vratu v globokem močvirju. Žalost no bi končal, če Joze ne bi vrgel lase okoli mojega vra-.tu. Skoraj zadušil sem se, pre- Proti bolečinam in boleznim mišic zahtevajte ivetorno-naiii ANCHOR PAIN-EXPELLER a brtr«, gotovo pomoč ^ OKUSNI PTICI den sta me Indijanca z združenimi močmi potegnila iz močvirja. Kakšen sem bil! Ka-kasta tropska obleka je smrdela, od nje pa je kapljala umazana voda. K sreči sem nosil mehke, gibljive škornje, ki so mi segale do pol beder ter bile zadrgnjene tesno, sicer bi bile ostale v močvirju. Za zmeraj pa sem si zapomnil, da aniarvl-lis procere rastejo samo iz močvirij. Zagledali smo pet metrov dolgo kačo: piton. Zver — najhujši sovražnik vseh velikih živali, njenemu mišiČastemu objemu niti jaguar ni kos — se je pravkar nažrla. To smo videli na njenem napihnjenem truplu. Lena in sita je ležala tamkaj ter spala, sicer bi se mo rali boriti tudi z njo. Spotoma me je po obrazu oplazila nekakšna kopriva. Peklo me je in srbelo ves dan, preden so se mi na licih spustili gnojni mehurčki. MORJE, NAJČUDOVITEJŠI LABORATORIJ Odkar'je kapitan James Cook leta 1768 objadral svet in prvič globino neznanih morij ter ugotavljal biološka odkritja življenja v morju, so se domneve o skrivnostnem živi j on ju v morju morale vedno boli umikati znan st veni m izsledkom. Na stotine ekspedicij iz najrazličnejših civiliziranih dežel je oil tedaj raziskovalo morske skrivnosti. Tehnika je ustvarila priprave, s katerimi je mogoče loviti najrazličnejša morska živa bitja tako najmanjša , ki merico komaj nekaj tisočik milimetra, kakor tudi največje kite, ki so dolgi 2o—30 metrov in tehtajo včasih celo nad 100,000 kg. Se danes do ž ivljajo znan steni ki presenečenja, ko raziskava jo morje. Največja skrivnost morja pa je v vprašanju: iz česa je sestavljena morska voda. Na prvj pogled se zdi to vprašanje odveč in smešno. Saj bi z najrazličnejšimi pripomočki oborožena znanost morala to vprašanje že zdravnaj rešiti. Vendar temu ni tako in podatki o najrazličnejših skrivnostih morske vode so še danes kaj pomanjkljivi. Tako so najnovjše preiskave morske vode dognale, da je v njej .'»2 elementov od okrog DO različnih elementov, ki so na zemlji. Mnogi elementi so v morski votli v tako malenkostnih količinah, da se jih da ugotoviti le s spektralno a-nalizo. Ko so odkrili, da je v morski votli raztopljeno tudi zlato, so mnogi kemiki začeli poskušati, da bi pridobivali zlato iz morja. Izkazalo pa se je kmalu, da bi bili stroški pri na ta način pridobljenem zlatu mnogo večji, kakor vrednost pridobljenega zlata in vsi lepi načrti so v resnici padli v "vodo.'' V morju »je tudi raztopljeno srebro in izračunali so, da presega teža v morju raztopljenega srebra 13 milijard ton. Ta velikanska množina je 4G.700 krat vefija od množine srebra, ki so ga na vsem svetu pridobili v teku zadnjih 400 let. Kljub temu pa se celo pridobivanje srebra iz morske vode ne izpa-ča. Pač pa so zadnje čase ugotovil:, da se da s pridom prido- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojjsnu Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povrataa dovoljenja, potne liste, vizeje i« sploh vce, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, i« kar je glavno. ta najmanjše stroške. Nedržavliani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washingiona povratno dovoljenje, BE-EN-rrtv VF.jtMlT. trm najmanj en mesec. Pišite torej takoj en brezplačna navodila in ennntavljn nn Yam. do host* voreni »n udobno motorni-*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 I 6 West 1 8th Street NW York. N Y. bivati iz morja dragoceni bron in prvo tovarno, ki bo izločala bron iz morske vode, grade sedaj v Združenih državah na o-bali Atlantskega oceana v bližini Wilmingtona v državi Carol in i. Dočim se kemikom Ln inže-nerjem le s težavo posreči, izločiti posamezne elemente iz morske votle, »o različna živa bitja v morju vprav igraje rešila te probleme. Tako je na pr. komaj, najti sledove železa, cinka, v morski vodi, vendar zbirajo v morski 'vodi, vendar zbirajo te elemente razne ribe, mehkužci, raki in rastline v velikih množinah v svmjili telesih, oziroma bilju. Najvažnejši element za najrazličnejše organizme pa je jod. (Vprav je v morski vodi silno razredčen, saj pride na tri milijarde delov vode šele en sam del joda, ga nabirajo alge, raki, mehkužci in gobe v velikih množinah. Med užitnimi prebivalci morja imajo zlasti ostrige precejšnje količine joda v sebi. V algah in morskih gobah se nabira jod v takih množinah, da jili uporabljajo pri industrijskem pridobivanju joda. Tako raste neka goba vedTio v bližini ostrig in ima nad pet odstotkov čistega joda. Mnoge druge morske živali izločujejo iz morske vode zase tudi kalcij, magnezij in fosfor, ki jih rabijo za zgradbo svojega okostja. Mnoge gobe izločajo kremenčevo kislino, iz katere grade drobne nitkaste zgradbe; druge uporabljajo v ta namen celo stroncij. Kakor imajo sesalci v krvi mnogo železa, tako imaijo mnoge morske živali v svoji mrzli krvi namesto železa — vanadij. Pri mnogih morskih prebivalcih pa znanost še ni ugotovila, zakaj zbirajo razmeroma velike ko* ličine raznih elementov. Tako ni znano, zakaj odlagajo ostrige v svojich telesih razmeroma 10.000 krat več črnka in 1000 krat več bakra, kakor ca je v morski vodi. Vse morje je velikanski, kemični laboratorij, ki dela noč in dan. Najrazličnejše elemente izločajo morski prebivalci v, svoja telesa; ko pa poginejo, pade»jo na dno in morska voda te elemente zopet raztopi. Vendar vedno m tako in najnovejši računi so pokazali, da vsako leto patle na tlno morja okrog 1400 milijonov ton živalskega apnenca, ki ustvarja na morskem dnu nove plasti. Tako se polagoma gradi nov svet, ki bo morda čez milijon let vstal iz votle in v svojih ostankih še vedno pričal o bajnem življenju ki je v morju. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17. &T0LETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI mi\ faro&te se na "GLAS ft A ROD A", največji slovenski dnevnik » Združenih državah ABESINSKI VOJAKI ČAKAJO POVELJA ZA ODHOD V slučaju vojne med Italijo in Abesinijo, se bodo morali Ita lijani boriti z vojaki, kakoršne vidite na 'sliki. Abesinci so precej dobro opremljeni z modernim orožjem, v največji prid jim pa bo, ker -natančno poznajo vsak košček svojfe zemlje. 70 Tako je pri tej priliki brž zastavil don Ro-tlrigu svojo besedo, tla si zapre vsak dohod do kakršnegakoli omahovanja. Toda ko je brž po Rotlrigovem odhodu začutil, tla pojema trdnost, ki red njo. Zločin je trdi in neizprosen gospodar, proti kateremu ima moč samo oni, ki se mu popolnoma upre. Za to se Gertruda ni hotela odločiti in je ubogala. Prišel je določeni dan. Domenjena ura se je bližala. Gertruda se je umaknila z Lucijo v svojo zasebno govorilnico, bila je še bolj nežna z Luci jo nego navadno in Lucija je z rastočo nežnostjo to ljub kan je sprejemala in vračala, kakor se ovčica stresa brez strahu pod pastirjevo roko, ki jo boža in narahlo vleče dalje, ter se obrne in liže roko, ker ne ve, da jo zunaj hleva čaka mesar, ki mu jo je pastir trenutek piv?j prodal. "Treba mi je velike usluge in samo vi mi jo morete izkazati. Toliko ljudem lahko ukazujem, a zanesti se ue morem na nikogar. V zelo važni zadevi, ki vam po potem razložim, moram br^ ta hip govoriti z onim očetom gvardijanom ka-pucincev, ki vas je bil, moja uboga Lucija, pri-vedel sem k meni; potrebno pa je tudi, da nihče ne zve, da sem ga jaz poslala klicat. Razen vas nimam nikogar, ki bi mi to poslanstvo taj-lio opravil." Lucija je taka prošnja prestrašila in s svojo običajno pokornostjo, toda ne prikrivaje svojega velikega začudenja, hoteč se odkrižati naročila, je brž navedla razloge, ki jih je gospa morala razumeti in je morala biti pripravljena nanje: brez matere, čisto sama, po samot ni ceisti, v nepoznanem kraju... Totla Gertruda, poučena v peklenski šoli, je tudi sama kazala tako začudenje in tako neugodje, da je zadela ob tako svojeglavnost pri osebi, ki je upala, da lahko bolj računa nanjo, delala se je, kakor da se ji ti izgovori zdijo tako ničevi; saj bi vendar šla ofo belem dnevu le par korakov po cesti, ki jo je Lucija prehodila malo dni po- prej in je ne bi mogla zgrešiti, če bi je tudi ne bila še nikoli videla, ker ji vse natanko pove i Obdelovala jo je tako dolgo, tla je bila revica obenem ganjena in zadeta in ji je ušlo: 1 'Dobro torej; kaj naj naredim!" 'A Pojdite v kapucinski samot-tan, * * in znova ji je popisala pot; "naj vam pokličejo očeta gvardijana, povejte mu na štiri oči, naj prido k meni sedaj ta hip, a naj ne pove nikomur, via sem jaz poslala ponj." "Totla kaj naj rečem oskrbnici, ki mi še nikdar ni videla iti same ven in me bo vprašala, kam grem?" "Skušajte iti mimo, ne da bi vas videla, in če se vam ne posreči, recite, da greste k tej in tej cerkvi, kjer ste obljubili, da ujste molili." Nova težkoča za ubogo mladenko: morala hi legati! Toda gospa se je kazala znova tak« potrto radi njenega odklanjanja in ji je risali kot nekaj tako grdega to, tla ji je prazna ten-kovestnost več nego hvaležnost, da je Lucija bolj omamljena nego prepričana ;n ganjena kakor še nikoli odgovorila: "Pa dobro, pojdem. Bog mi pomozi!" In je šla. Ko je Gertruda, ki ji je skozi omrežje sledila z nepremičnem in motnim pogledom, videla, tla je stopila na prag, je kakor premagana po ne-odoljivem čuvstvu odprla usta in rekla: "Čujte, Lucija!" Ta se je ukrenila ter se vrnila k omrežju. Toda že je druga misel, misel, ki je bila vajena prevladovati, zopet zmagala v nesrečnem Ger-trudiiiem duhu. Naredila se je, kakor da ni zadovoljna z danimi navodili, razložila je Luciji znova, po kakšni cesti mora iti. ter jo odslovila, rekoč: "Storite \>e, kakor sem vam rekla, ter se brž vrnite." Lucija je odšla. Sla je neopažena skozi samostanska vrata, zavila je po cesti tik zidu, s puvešenimi očmi, po dobljenih poučilih in lastnih spominih je našla mesta vrata, stopila ven: nadaljevala je pot po glavni cesti z zbranim duhom in malo trepetajoča, dospela je v malo trenutkih do ceste, ki je vodila v samostan, ter jo spoznala. Ta cesta je bila in je še danes vglobljena kakor struga kakšne reke med dvema visokima bregovoma, obrastlima z grmovjem, ki tvori zgoraj lic kakšen obok. Ko je stopila Lucija na pot in videla, da je popolnom samotna, je začutila še večji strah in pospešila korak; toda kmalu nato se je zopet malo osrčila, ko je zagledala stoječo popotno kočijo in poleg nje pred odprtimi vratci dva popotnika, ki sta gledala zdaj v to, zdaj v ono smer, kakor bi ne poznala poti. Ko je šla dalje, je slišala, tla je rekel eden izmeti njiju: "Evo tu dobre mladenke, ki nama pokaže pot." In res, ko je dospela do kočije, se je isti človek z večjo vljudnostjo, nego jo je obetala njegova zunanjost, obrnil k njej in rekel: "Ej, mladenka, ali bi nama mogli pokazati pot v Monzo?" (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Gene so zelo zmerne. Knjigarna ■ OL'A B H ART) D A" New York, Wednesday, October 2, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. B. 1. GREHI OCETOV Roman v dveh'zyezkih--- PREVARE IN ZVIJAČE V FILMU Za Glas Naroda priredil I. H. PKVI ZVEZEK. 55 T Tudi Priessliardt je čutil to sočutje. Bodeči, skoro žaljivi glas, ki ga je spočetka pričel proti Albertu, je postal zaupljiv jezik. Slednjič mu čez mizo ponudi roko, rekoč: — Kje stanujete! Rad bi vas obiskal. Ugajate mi. Imate do ber pogled. Gre mi gorko do srca. Poleg tega pa ste tudi lep fant in to dobro de mojim očem. Nato j .ione Alberta izpraševati po njegovi domovini in njegovem poklicu. S tajnimi znamenji sem hotel preprečiti, da bi Albert izdal namen svojega bivanja v Monakovem. Ni se pa zmenil na moja zanemnja, ne na nemir, ki mi je pod mizo prišel v moje noge, in mu pove resnico. Proti mojemu pričakovanju je Friessliardt to odkritje brezbrižno sprejel. — Torej, vendar Je črnina riba! — godrnja. — Vi ste torej oni človek, ki je bil is tem-le danes pri meni. S tem nadležnim hinavcem, ki vam je prav gotovo pokazati staro razva lino iii vam je pripovedoval pisane stvari o časih, ko so še vitezi v ponosnih dvoranah svobodno uganjali svoje burke? Toda to meni ni mar. Sicer nisem prijatelj Apolovih prijateljev. To je okus, ki mi že dolgo ne ugaja. Vi pa, vi mi uga " jate! Tako vam tudi želim, da se posreči in uspe, seveda, ako oboje zaslužite. Mladi ste in, kakor vam želim, srečni. Tudi pri vaši zibeljki je stal samo lepi Bog, kot pri moji. Toda to še ne zadostuje. K temu je treba sveta, in svet ima svoje muhe kot lepa, neumna žena. Ako bi jaz bil svet, bi bil vara zelo naklonjen, ker mi ugajate. Z menoj je delal svet kot ka ka ženska is svojim ljubimcem. Sedaj sem ji pogledal za paj-čolan. Sedaj pa pljujem na njo! In to naredi z neprijetno vplivajočo naravnostjo. Nato zgrabi polni kozarec in ga izprazne do zadnje kaplje. Z obrazom, kakor bi mesto vina pil pelin, se obrne k meni: — Pfuj! Vino ima goščo. Naroči novo steklenico! Prižge si cigareto in v gostih oblakih piha dim pred se. — Da, fantje! Rekel sem vam resnično besedo: svet je kot ženska. Kdor jo hoče dobiti, mora počakati na uro, v kateri je slaba in voljna. Čakal isem celo življenje. Ura ni prišla. Mogoče pa še pride. Ko je ne bom mogel več rabiti. Mogoče mi bo svet še enkrat pravičen. Mogoče takrat, ko bo to, kar sem bil, in vzrok tega, kar naj bi bil postal, ugasnilo z mojim lenim življenjem. Mogoče je ta ura že tako blizu, kot moja smrt. Slišim jo, kako trka. Ko to govori med trdim smehom, počasi trka na mizo. Tedaj pa prime Albert njegovo suho roko in jo potegne k sobi. , , . — Ne, Friessliardt! Ni vam bilo treba čakati na ugodno uro. Za vas bi bila \isaka ura vašega življenja prava in dobra, da bi mogli stopiti pred svet in mu reči: — Poslušaj mojo besedo in nauči me ljubiti! In svet bi poslušal vaše besede. Vi pa ste molčali. Znanje številk otroku zadostuje, da prešteje bisere, ki ste jih iz svojega bogatega zaklada stregli v svet. Pa tudi teh trideset pesmi — več vaših pesmi ne poznani — ni brez «lcdu izzvenelo v. trušču dneva. Jaz sem samo eden med mnogimi tisoči, katerim se je zdela vsaka vaša pesem, ki ste jo znali najti, kot odkritje dragega kamna. — To dobro de! — mrmra Friessliardt pred se. Roko izvleče iz Albertove roke, se nasloni na komolce ter se prične nemirno praskati po glavi. — To dobro de! Toda eden ni nobeden. In svet, to jih je mnogo. Alberta pa ta pripomba ne moti. Čimdalje govori in bolj odkrito hvali njegove pesmi, tem poželjivejše posluša Friessliardt, tem jasnejše se kaže v njegovih potezah izraz odkritega veselja. Oči se mu svetijo in vedno ponosnejše dviga glavo. Ko Albert hvali popolnost oblike in krasni jezik, ki ga je našel v teh pesmih, kar je mogoče "le redkokdaj najti pri drugih, pride iz FrieMiardtovih ust tako jasno in zveneče, kot pri njem še nisem nikdar slišal: — Da, moj jezik! To je bilo moje bogastvo na zemlji, moj sveti materni jezik! Njemu se imam zahvaliti, kar mi je moja pičla usoda naklonila veselja v življenju. Samo norec pravi, da moj jezik ni prožen. Meni je dal vse. Reven na svojih zakladih, sem se v njegovih zakladih valjal kot kralj. Vem jezike toliko narodov. Toda noben jezik se ne more ž njim primerjati v izrazu in barvi, mogočnosti in globini. Celo grškemu bratu je enakoroden, vreden Pimdarjevega poleta. Ako ne bi čas is svojim prstom pokazal na naš narod, bi ga mogel samo jezik oznanjati. Mene pa —. Umolkne in stisne pesti in strese glavo. Velikanska prememba v njegovem obrazu. In s hripavim glasom sopiha pred se: — Oh! Boljše, da molčim o tem! Glasno se prične smejati in prijemŠi za kozarec zaldiee: — Molčati, pravi Hamlet? Ostanek je pijača! Žreti! Žreti i Predno pride gnitje! Grgraje se zaduši zadnja beseda pod vinom, ki ga je pogoltnil. Na vse načine sva se trudila, da bi preprečila razpad njegovega razpoloženja. Zastonj. Ko Albert govori o tem, da bo iadaoa zbirka Frieashardtovih pesmi, je bil zopet hladni, za grizeni glas, s katerim je Friesshardt odgovoril. (Dalje prihodnjič.) Stolno na šest metrov visokem lesenom stolpu, na katerem stoji filmski gotografski aparat. Pred nami se razteza velemesto bodočnosti — Lon-don, kakršen bo čez nekaj sto let. Prav za prav je to bodoče mesto kar starinsko na pogled. Hiše so nizke, ceste ozke, sivo v sivem. Ta pusta slika, ki jo gledamo s prostim očesom, pa se spre n ion i v leči aparata. Poslopja so kar iznenada dvignejo do neba, donebraki rastejo kvišku, katedrala sv. Pavla se dviga v ozadje, dozdeva se nam. da vidimo za kilometre daleč, da gledamo panoramo velemesta bodočnosti. To je majhna zvijača režiserja Ross a Jack- manna, ki prihrani na leto 10 milijonov dolarjev izdatkov filmskim družbam. Arcliitekt postavi ozadje do polovice. Drugi del — ostanek — pa napravi Jackmann za nekaj dolarjev. Ta naredi iz lesa in mavca pomanjšan model mesta. Njegov model se začenja točno ondi. kjer je arcliitekt nehal graditi. Londonske strehe so približno en meter široke in 50 cm visoke. Ta plastični model postavijo v območje aparata. Perspektivama slika se krije z zgradbami v študiju (delavnici) filmskih posnetkov. Ko ic slika narejena, ni videti razlik med modelom in originalom. Aleksander Korda si je s to ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDRE.) HOFKR ....................................................50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA ..„.............................35e BKLGRAJSKI BISER ............................................35« BOŽIČNI DAROVI ....................................................35« BOJ IN ZMAGA .......................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA _________________________________45« CVETKE (pravljice 7.a stare in mlad«)................30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORI.EANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40e ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK __________________________________________35e ERA DIAVOLO .......................................................50« FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Mileinski. 72 str......25 HEDYIKA. BANDITOVA NEVESTA .................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) .....................................................30« KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________________30e KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ......................25« LJLDEVIT H RAST A K, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Smit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75e MARON. krščanski deček iz Libanona ______________25« MISOLINO, ropar Kalabrije ........ 40« MRTVI GOSTAČ .........................................*......3* 35« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................?0« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ----------------------------------------------------25« NA RAZLIČNIH POTIH _______________________________________40« NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50« PABERKI IZ ROŽA ..............................................25« PARIŠKI ZLATAR ...............................................35« POŽIGALEC ............................................................25« PRSTI BOŽJI ...........................................................30c PRAPREČANOVE ZGODBE ______......................35« POVODEN J (spisal Krištof Šinit) ........................30« PIRHV (spisal Krištof Šmit) ...............................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L *v..................... 40« II. zv.................40« PRAŠKI Jl/DEK ......................................................25e PATRIA (povest iz irske zgodovine) _______ „. 30« POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30c PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. 104 strani. Trda vez......................._ PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA ...... .30 PRVIČ MED INDIJANCI .................... .30 PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEY .......................... PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena.......75 PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« RINALDO RINALDINI. Cena .............. .50 ROBINZON __________________________________________________50« ROBINSON (Velika izdaja) ...................70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50 STRIC TOMOVA KOČA. CVna .............. .50 SUEŠKI INVALID ....................................................35c SISTO IN SIKSTO (povest oz Abrucev) ____________30c SVETA NOTBURGA ______________________________________________35« STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30« TRI INDIJANSKE POVESTI _______________________________30« TURKI PRED DUNAJEM ....................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; ILL zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......L— VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Meško; s slikami) -----------------------------------------------------$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ---------------------------------------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40« IL del _____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl). v 1 zvezku...... M VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangl .............. S0 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ J& 13 POVESTI, (lil. zv.), Uangi .............. J&9 ■ Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21.6 West 18th Street i ; New York, N.Y. majhno zvijačo prihranil kar premoženje. Ross Jackmann, strokovnjak za tako zvane trik-filme (sleparske filme) pa se smehlja tej nedolžni šali. To je bila le majhna domača naloga spri če njegovih bistro umnih iznajdb v varan ju občinstva. 44Ali se spominjate razburljive borbe nekega potapljača z hobotnico v velikem oceanskem filmu44Ta prizor je napravil Boss .Ta ok ma nn." Riba-holmt-niea je bila iz sukna. Potapljač je bil približno 440 eni velik in ga je poganjala elektrika. Velike posnetke je delal igralec v opremi plavača, prizore iz boja so priredile lutke. Dno morja, kjer je bil boj na življenje in smrt je bilo dno majhnega bazena v študiju (delavnici). Celo odlične raziskovalce morja preslepijo ti prizori in verjamejo, da so vse slike posnete po naravi. In kaj menite o snežnem me-težu in viharju, ki ste ga videli v filmu "Krik iz divjine"! Ta film so posneli j>o knjigi Jack Londona. Vidimo napol zasneženo mestece iskalcev zlata. Tli-1 se so lesene in majhne. V daljavi nekaj kilometrov prežijo volkovi v zasneženem gozdu. Komaj za korak vidimo predse, ko prilirami vihar in nam meče snežinke v oči. Ta strašni snežni vihar, zasnežene hiše, ognje taborišč, volkove in sani na pasjo vprego — vse te posnetke so napravili v — ateljeju, študiju, delavnici filmov. V Hollywood so pripeljali vagone posel me vrste soli, ki so jo po tresli po študiju. Ventilator začne pihati in snežinke—sol—pršijo okrog. V študiju je do 20 stopinj toplote, a igralci se, zaviti v kožuhe, borijo s snežnim me-težem in z viliajem. Slično so uprizorili do kolen segajoči sneg v filmu "Poročna noč." Ko se delali posnetke, so se igralci potili od vročine. Ko so zvečer kazali slike, pa je glodalce kar zeblo, tako žive so bile slike na platnu in kakor zares. Najtežje vprašanje filmske u-metnosti pa smo morali razrešiti pri največjem letalskem filmu "Hell Angel". Prvotno je hotel režiser delati posnetke po naravi, da so v zraku zares letalske bombe. A ko so začeli s filmanjem, so se ko j trije sni nt 11 o ponesrečili. Tedaj so vso igro preložili v studijo — tudi največji prizor filma, zračni napad na London. Trikrat ]w> enajst letal se je dvignilo v zrak, da branijo London, ko so je velikanska smotka; Zeppelin prikazal na obzorju. Nastala je strahovita Imrlm, najbolj razburljiva zračna bitka, ki so jih sploh kdaj filmali, ko so padle prve bombe na London. Zep pelin je izginil v oMakili, se spet polagoma prikazal kot velikanska tarča za strojne puške (mrtvaške raglc) letal, ki so ga obkrožali. Letalo za letalom je začelo goreti in je zgrnielo na tla, dokler se ni neko letalo s propelerjem zagnalo v Zeppeli-na in mu razparalo balon. Plameni so švignili iz balona, s strašnim ropotom je Zeppelin treščil na tla. Ta Zeppelin je bil približno en meter dolg, letala pa razmeroma mamrjša. Oblake so napravili iz dima, ki ga je povzročila neka tekočina. Vsa letala so bila pritrjena na štirih žicah in so jih torej premikali poljubno sem in tja. Delali so z njimi, kar so hoteli, ko z lutkami, »in jih prekopicavali, dvigali in podili, kakov se jim je zdelt>. V filmu ni bilo videti žic, ker so bilo iste ban e ko ozadje. Da bi mogli stalno premikati letala in jih uporabljati še za druge filme, so jih zvezali z elektriko. Č*e pritiskajo na električna stikala ko na tipko klavirja, pa nas t am p borba v oz ran ju, da ti kar sapo jemlje — pa je vso v filmski delavnici . . . Tako proizvajajo tudi druge SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« Will ISth STREET NEW IOKK, H. X. piAite nam za cene voznih lie rov, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-I TC VANJE žmamimnmm TOM MOONEY Delav ki voditel j Tom Mooney. ki je že devetnajst let pone_ dolžnem zaprt, češ, tla je vrgel bombo med udeležen»e preparedness parade v Saa Francisco, je pred tedni obnovil l>orho za svoje svobodo. Njegovi zagovorniki so dobili nove priče, ki skušajo dokazati Moonevevo lied o i-žnost. Ako pred najvišjim califomijskim sodiščem ii" bo ničesar opravil, se bo ba-vilo z njegovim -lučajem najvišje zvezno sodišče v v AVaourg 4. oktobra: Bremen v Bremen 5. oktoiirn : Lafayette v Havre Conte di Savoia 7 Genoa 9. oktobre.; Manhattan v Havre Norimi ti < lic v Havre 11. oktobra: Berciigaria v Cherbourg l.'i oktobra: K11 ropa v Bremen 17 oktobra : Aipiitania v Cherbourg !!>. oktobra: Hex v Genoa lie ile France v Havre okotbra: Washington v Havre Norntaiulie v Havre J.1 oktobra : Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Bremen L*, novembra: l-ifayette v Havre Conte
  • la in v Havre I'oiite »It Savoia v Genoa Jollet, Mary Bambicb. Joseph Ffr*< vat La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augnsttn North Chicago. Joif Zelene KANSAS: fJIrani. Agnes Moinlk fansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Ft. Vodoplvec Steyer. J. (erne (za P®cna_ W. Va. in lid.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, vrank Goni* Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth. Louis GouŽe Gilbert. Ix>uls Vessel Hihhlnf, John PovSe Virginia. Frank Hrv»tlch MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gnwanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Maata OHIO: Barberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Ctaas. Kar linger, Jacob Resntk. John Slaop'k G i rani. Anton Nag»nie Lorain, Louis Balant, JohD Vurn-Je Warren. Mrs. F Rarhai Yonnestown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronebton. Anton Ipavee Claridge. Anton Jerlna Conemaugb. J. Breiovee Exnort. Louis Supantit Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaaaln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Taulelj Lnzerne, Frank Balloeh Manor. Frank Demshar Midway. John 2o*t Pittsburgh. J. PogaPar Presto, F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrar West Newton, Joaeob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West All!«, Frank Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lonia Tinrhsr Diamond vlile, J 09 RoUcb Vsak zastopnik 1*4* patrtfU n