7. tolllta. ' I ini!« i pg^ |. („„li im U. tete. .Slovenski Narod- v*lja e* s**tti u Avstio-Ogrsko: za Nemfijo: Ctlo lefc> skupaj njprcj . K 36 — I cdo leto naprej . . . . K 4t>— &*Mett Z Z • • I '£- I " A™«*1*0 ta v»c druge đežete: os mesec . w . . , 3 — I cdo leto naprej .... K 48 - Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH rnam ka, UprtVBUtro fspodaf, chorlčelevo). KaaHora cllca 4t. 5, telefon *t SS. Isfc*4« vufc **a **•*«* UmummU a«4el|# te praaaifc«. Insenti se računa|o po poraMfenein prostoru m slecr: 1 ram visok, ter §4 mm Mrok prostor:enkrat po 12 vtiL, dVakrat po 11 vln., trlkrat po 10 v. Poslano (enaJc prostor) 33 vtn., pade in zahvate (enak prostor) 2J vin. Pri večjita tnsereftah no dogovora. Mori saročalki at) pošljej« mrotaiao velio #^ oo nokasstoL "Vt Na samo plsaeae oaroćbe brez p3s!atre đssarfa se ne raoreao alkakor oziratl. „ffaroAaa il»*mram" tatetoa *L SS. .Slovenski Narod* velja v L|nbl|anl dostavljen na dom alt če se hođi ponj : ^ : ćelo leto naprej . . . . K 32*— I četrt leta m • ;^;-*; . «*— pol leta „ .....16*— I na mesec „ . . . , w 2*70 Posameina ilevllka valja 14 vlnarlev Dopisi na) se -franklrajo. Rokoplsl se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlloa it. 5 (v !. nidstr. levo), telefon tf. 34 Praga« s. jarmvarja. Cenzura ie konfiscirala manifest češkega naroda v ce-lem obsegu. Oblasti so na dan zborova-nja delale priprave, kakor da bi se bale revolucije. Ulice so bile zastražene z močnimi oddelki policije, v vojašnicah fe bila konsignirana garnizija. Seveda pa ni prišlo do nobenih nemirov. Praga. č. tanuvarja. Poslanec Sta-nck je protestira! pri ministrskcmn pred-sedniku proti konfiskaciji manifesta Če-Skega naroda. Vitez S?;d!er ;e obljubi:. da bo manifest se enkrat pregleda! in potrebno ukreni!. V praškem mestnem zastopu »e nredla^al pc?!an;c dr. Sou-k u p, da se mesto Prasa s posebno rc-solucijo pridruži manifestu. Predlos Je bil sprejet Naša sevsrns fronte. 6. Štajersko. Vsak del fronte ima svoj poseben značaj. To je odvisno bolj od ozemlia neso od drugih okolnosti. Niscm separatist — toda pregled zahteva, da pre-idemo fronto tako, kakor se je na nji bojevalo ćelo stoletje. Prehod pravza-prav ni na meji, ampak sele tam, kjer Drava preide v ravnino. Fronta se vle-če tuđi tu severno od Drave, dasi ie bilo tekom stoletja mnogo postojank izgubljenih: tako se je prcnesel boj na * Pohorje, kjer je narava sama zadržala nemški na val. Tuđi tu so bile n^še predstraže nekoč daleč na sever«. Da ie Gradec slovensko ime. ne bo nihče dvomil. Ime priča tuđi o prvotnem pre-bivalstvu. Pozneje je v njem prebivala vlada ia s tem se je množil nemški ži-velj. Toda stalen pritok je bil P/ed-vsem od juga. O tem pričajo nešteta imena na graških uHčnih napislh. Umi-Icali smo se nazaj proti Dravi — toda '"* severa j? ostalo še mnogo naših po-—':. Ko smo se zavedli, da je treba vojo zemljo, so bile te posto-* jcii. "stavljene n?jhujšim napa- dom. - ^loženje je bilo tu nekoliko dragane t_ o na Koro^kem: tu je bilo več ozsdja. Na Koroškem je bila ti-jentacija lažja: dolina ob Dravi je 1a naravno težišče razvoja in bvoja in koj za hrbtom so imeli Korošci vi ! aloski greben — predorov tr.! ra; : bilo in tako so imeli pri obrfcnbl ob tek, da je treba nn tej crti ^prejeti ! . Do Kranjske, je bilo daleč, če^ go Na Štajerskerh orijentacija ni bila tak lahka. Središče fronte je imel posta;: Maribor, dasi ie š!-» '^-J~ -' ' ^ severno nzć nv-^. "*"" ^ ^11'0 m'" : sliti tud: ., --■■'^ :_:■ fronto, kaj« tam se ie ;^>-J**» rtsr>rotnik v manjša mesta: Ptni. Ćele. Lepa rodovitna debela je nndtla n?rcdu vseta v izobilju. To j^ nmo leto 1S49. in Šta- jerska pores*;« iga prapor svobode, ra\Tior)r?.vnr>sti . i'irstva. Stoji na čelu slovenstva i iz nje prihajajo nove misli na Kranjsko. Ra^mere na fronti še nišo urejene: pol steletia traja boj za ureditev o^adja. Kranjske Novino-dobivajo mno?o dopisov iz Štajerske: nn Kranjskem .se 1*e zdr^o. kakor da ni niko^ar razven Plciv/eisa, vse se iz-otriblje poiitiki — Stajerci imajo boie-vite može: Moče var, Razlag itd. I Raz\ije se ljut bo] o vnlltvah za državni zbor. Dr. V o § n j a k, bojevnik med bojevniki — nam je ^ 1 te boje v *Pobr2timih* in v -> .-.-ih*. Prišla je doba taborov. Iz njih ^e dviga postava bojsvitega Božidara Ra i ča, našega največjega Ijudskejara govornika. Tiscči dvi^ajo pred njim roke k miševi, da bodo branili ^vojo zemljo. Sele ta mo^ečni boj na ^tsjerskem je dramil za?r>anc Kranjce. V »Mariboru« je začel izhaiati -Slovenski Narod« — od tu je prišla prva denama zbirka in prvi !>ozi\\ da naj se ustanovi »Slovenska AT^tica«. Z obč'idovania vrednn energijo so vodili Štajerci boj od 1S4S.—1S70. V tem času se koncentrira kulturno ozadje v Ljubljar?i. Ko so od leta ISS2. začeli Ncmci proti nam organiziran bo' s ronerrčcvnl^im šol-sh'crn — smo takoj zapazili nevamost i:^ začelo se .{e narodnonbrarnbno delo, ki se vodi staho in nrevidno. Toda pri-T'-!: ie zelo močan in oc'nnr ie preslab. Maribor preti po^tsti npm to, kr»r je posta! Celovec. Mcsto rase in Ne °t TTino^e svoje sile: t?m, kjer je nred še vihrala naša zastava, sedai vt ik> ne bo -!?*?o. $* morsr^o nf*dvr-iem noštenih Movenskih zvVcv. Dol ^nilifona se nas bori na te i fronti. Duh ilirstva, ki ie v njem rasta prva šta-fer^ki bndite^^kn ?rener^ciia. ie zad-n»> leta Iz^rinil. Naši na.^orot^ikT ^n na-^i poreMo ime. ki i> motrio no^tnti ne-var^o. Zato ^mo zarmnfi rri?e vse svoje sile. Toda v začetku v-Mne se je vnrTa vtećn na »srbofile-. ?ta'er.c;Va ic mnn^o trr»ela — zato pa veie sedai po rn>ni^ IeniH gnricah fiov veter — mai-ris^ri c!»iV ^r^-i h^^jt-V\ %n \w*\\ prav: na te\ t^^ki ie t^eba skupni1-* ^il — kaiti ti je nre'iod proti ju Hrvat i vodstvo fronte. Zato v?lja za £tater*ko isto kakor za Koro-??ko: vsaVa iz^ba nas rani v živo narodno tejo — rr.fo ?e treba tu držati pozicrc do zadnjega moža. Pogaitmifl za mir. Pogajanja v Brestu Litovskcm. Duiiai, 8. januarja. (Koresp. urad.) Iz Brcsta Litovskega: Danes popoldne ^o se vršili med predsedniki tu se mn- lečih delesracij predrazgovori, katerih i se ndeležili driavni tajnik dr. v. iihlmann, zunanji mlnistcr grof zernin, jostičm minister Popov, udski komisar za mnanje zadeve •' r o c k i j, ukrajinski državni tajnik Molubovlč in veliki vezir T a 1 a a t paša. Po razgovoru o formalnih in pro- rramatičnfli vpra§anjih se Je za jutri ob 1L dopoidne določila plenarna seja. 1 Pozneje so se vršili razgovori med za- stopniki centralnih držav in Ukrajine. Berolin, 7. januarja. (Koresp. ur.) j Kakor izve VVolffov urad, pričakujcjo v ' Brestu Litovskcm nadaljnjih delegatov i iz Ukrajine. Kut vodja delegacije do- I spe minister za trgovino in industrijo ! Holubowicz. Pričakujejo tuđi ritmoj- stra Jurja viteza Gasscnka, osebnega pobočnika vojnega ministra. Berolin, 7. januarja. ^Tageblatt^ poroča iz Curiha po brzojavkah iz Kijeva: Ljeninova vlada je p r i v o I i 1 a, da so Ukrajinci udeleže posajanj v Brestu Litovskem. Ukrajinski delegati so izročili te - 1c svoje zahteve: Ukrajinski delegati zahtevajo splošen mir med vsemi botujočimi se državami, po-polno avtonomijo in samostojnost za vrc narode in priznanje načela: Nobe-ni'i koritribiTcij 'i-i aneksn, priznarj.ie ne-odvisnosti iikra.;;r!-cke republike, lastno vlado. l?stno crm^do in dinlomatične zastopnikc. Mir moraio podpisati za-stopniki vseh neodvisnih republik ruske konfcdcpciie. BeroJin, S. januaria. TKor. urad.) Brr~?:ifrja brrojavlca iz ^troerada ^Vsem«-z dnp l^ reC.ia o^lrritoet. PrcmirJ "sci Ukrajino in bc?)ševiki Že~ 7. januarja. Agence Ha vas ooroča ctrngr^da: Premirje med bsljSevi' Ukrajinci je poteklo v so-boto z r. Boji med Četami o b e h • ?. r k so se z veliko silo : "t pričeli. C i k rofrajan«em v Brestu LJt^vskem. B( ,ir>, B. 'nnrarja. »Berliner Zei-tunsr i M. prina^a s portnčenegra vira to-lf* j^oroc o: Dr r rt vi I Tr3r?rler so drži, kalror se je izra-zil capram po^ianrem. slej kot pi-pj 7-^oinatn?. lo.inlrp irr^dbr samoor!-Iočbo rarodor, katerim r.ai se v zasedonih pokraiirah d^ popo'ra svoT>or?a rlnsovanja. To ^»"ovanje jpp more vrSiti gelp potf-m, ko bc pod prošnjo nemških ba^'onetcv. tVos* rhe Z^ittiTig* poroča ix Brprrona: Svobr, odsek za nerrgki de_ sv?ki iclr. ki \tl roj sedež v Bromemu •i roslal rrr.ar;Ti e^arjeviču in HiTiaf»n-:rgn daljfo hr ' ko. v katerl zahteva r, !d zamota-. đelaverm v Nemčiji *i In ta^lužeii 'edrto in jlh ne sili, da ■•r«;^ !r*p1o in tako fnioj kti'tnre za 'G narode. X ° od^oToHl cesarje. Nobcnr*"a r ■ ni za omenjene tr- ive. Namrotr.o fm, da lr*hko xa!?oto_ fn Bvobodremu kn ra npmSlri delar- c i mir, f?« bo re« r.emSko ^rkAvno vođ_ ? vo kronati jrnr.; dola armade in mor- narnire tuđi z dobri častnim mirom. mi. rorn, ki bo nudil \n < irani! nemškim dolar- cera pod srečnimi življenj5kimi Dogoji bvo_ bodni razvoj ni) na n^mSkih tleh. j>Ta?eblatt* poroda iz Gdanskepa: Provincijalni ođdelek zveze ktnetovalcpv na zapannem Prn^kem Je imel v nedeljo v Marburg^ dobro obiskano zborovanje. na katrrem sta govorila baron Wan!?enbeim !n komoraik v. Oldenbnrg _ .Tantisoban. Ba-ron Wanff-enbeitn re jo izrazil: Državnika, ki bi *»k»enil m!r brez odškodnin, bi bilo treba kot izdajalca u^rtelfti. Tuđi Olden-burr: se je ogrcval za streljanje ter izvaial: če bi ne socIJalnodetnokratiCni delavci drr_ nili. đa ne delajo za potrebe vojske, jin je treba k temu prisiliti in njih voditelje, to pasjo z^lego. poplaviti ob zid in ustroliti. Ta Ftrolf'ko zborovanje je poslalo nato dr-žavnemu kanclerlu brzojavko, ki pravi međ drugim: Odgovor Vfl*e ekscelenco na ne. Bramnostf ruskih mesetarjev je vsa dež^la sprejela kot enak cTivljajcfe »e r.^v^sti lastne «!le. Zahteramo. da se sklene samo mir, ki bo vređen ogromnih Srter bla^a In krri. ki lt> izboljial me je in Kltil Vzhodno marko pred novi mi ropansklmi napadi *o-vražnikov. FRANCO3KO DELAVSTVO ZA NADA-LJEVANJE VOJNE. Amsterdam. 7. jaanarja. (Kor. orad.) U Londona poroda jo: Đivgi franeocki mn. nlcijsl minister Albert Thomaa me mndl t Londonu, kjer sd porretuje i LJovd Oeor-eejem tn dragi li ministri ter deUrskiml voditelji. V re fororti • sotrudaikom »DmJ. ly Chronicla* » rekel. da franeoske d«lav-ske stranke ...o pacifJstlCiie, nuureč ođ. loćene mlćl^ mski mOltartoem. N««ira-nje francr.s' < >cijaIistiCBe stranice Je Isto* kakor zr.čc ) vojne. Straaka' potesa Te. liko razne zvezo nArodov. Clemenceaii sicer ni i tnik take xrese, smatra pa, da Je to i rašanje dalaje bodoCDOst^ doćim mislijo delavci, da so mora ta Meja T kratlvom uresničiti Nađaljeval je: Smo pristaši ideje Wilsono In copIaSamo v većini točk b izjavo angleške delavake stran. ke, paf pa amo mnenja. da njene , ideje o ureditvi tropskih kolonij Afrike b!eo krat-komalo izvedljive in đa ie treba natančnlb. ntnfiij. Thomcs se je izjavil nadalje proti temu, đa se postavijo kolonije z narodnimi tradicijam! pod umetno upravo takozvane zveze nnrodov. V nasprotstvj z boljševil:!, kl zahtevajo talvojšnji mir. so zahtevali fraucoski do!avci praviCc-n mir. Oni ne žele podaljSati vojne z gospodarsko vojeo, če pa Nemčija ne pritrdi pogojem trajneg^a miru in ne spoStuje pravic drugih narodov, Jo trgcviriika zarora neircfibna. Nernčlja ima, kakor vsi drugi narodi Ie potem pra. vico do t!grovFk3 in inđustrijalne svobode, Če bo lojalna članica ^veze narodov. Zaveznikom se zdi bolj ugodno prepustiti Netncem marnim, da obračunajo z Kusijo. Kcmčija naj se određuje na crti najmanjS^ga odpora na škodo Rusije. Cim večja bo odfikodi. ir.a na vzhođn, tfm ložje bo enter/nim vfedaca, da se sporazumejo z Ncrnci na zaradu. Feveda bi mogli favezni. ki doseli iste rezultate potom splo^nega miru. V tem slučaju pa bi tilo vsem jasno, da ententa redoma in namonoma izdaja Poljsko, Litevrko. Kurlančijo in Romun*jo ter da rebijo te dežele kot plačilo za svoj račun z Kemčijo. Za zaveznike pa je nanovo bolj udobno, da pripuste, da sklene Rusija separnten mir. ?\Trm?em Be doveli delati silo Litvincem in Poljakom jn izrabiti to sJlo, oni pa ođKlanjajo za svoje narode ođ„ govornost. Rusija in Romurska. Ženeva, 7. januarja. -Tcmp^ poroČA: Razmerje med Ronmnsko in boljšcviiii je vsleđ aretacije boljševika Roch.a!a zelo na. peto Lfpniu in TrocMj nnmcravata baje npjostrejge re^reralije. če tic to Romuo-slia dala v cnjkraj^em Času zađoš^cnja. Priznanje Ukrajine. 2erev3, 7. januarja. Francosla vlada bo, ker je priznala neodvi?nost Finske, se_ daj priznala tuđi ukrajinsl^o repnbliko ter bo v imenu zavcKiiikov odšel neki višji urađnik v Kijev, da sporoči Radi priznanje republike. Zagovor Kerjenskega. Haag, <5. januarja, I4 Petrograda po-ročajo, da je na.pisal Kerjenskij poročilo o svoji vladi, v katerem pod aja o vsalvem ra^đobju revolucije ro^robnosti, deloina tudir r.ezGpne. Zlasti o đoifođkth na fronti meti ofensirc me?eca juh'ja in o vzrolciti, zakaj je dal prepeljati carja v Tobolsk. To poročilo se bo na željo Korjensfcega predio, žilo ustavodajnemu zboru. Finska. BeroSin, 7. januarjs. Nemški ce?ar je nnroč-il drJ-iTraernu karc-lsrju 4. t. m., đa sporoči v Berolinu navzočim pooblasčencem Finske priznanje republike. Dogodki na bopčih. NASE LRADNO POROCILO, Dnr.aj, 8. januvarja. (Kor. iirad.) Vzhodno bojišče. Premlrje. Italijansko bojisčc. Med Brento in Piavo Je blio artJlieriisko deiovanje vča-sid živahno. — §cf gen. Štaba. NEiMSKO URADNO POROCILO. Berolin, 8. januvarja. (Kor. urad.) Zapadno botišče. Skupina £fm. Ruprehta. Posantni odseki na Flan-drskern in Jugozapadno od Carsbraia so ležali včasib pod silnim ognjem. Pod večer so naoadle ansleške stotnije vzhcdno od Boulecourta, zavrniJi smo jih. — Skupina v o j vo d e A 1 -b r e h t a. V Suntgauu se je zvečer raz-vjl živahen artiljerijski boj. Po mirni nočf je danes zjutraj zopet ož'vcf. Vzhodno bojišče. Ničesar novela. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Prespanskim fezerom v loku Crne ter med Vardarjem in DoTanskim jezerom Je bilo ardljerijsko deiovanje živahno. Nemskt lovci so pripcljali z Iz-vidneg^ šunka v sovražne do sedaj od Rusov zasedene jarke zapadno od Prespanskega jezera več vjetih Fran-cozov nazaj. Italijansko bojisče. Sovrainik je nameril čez dan močne ognjene šunke proti gori Asolone in odseku Piave severno od Vidorja. Tndi ponoči je ostalo streljanje živahno. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berofia, 8. januvarja. (Kor. urad.) Ob železnicf Boesinghe - Sta-ćen se je ponesrečil anglc-ški sBirck. V pokrajini pri PU-reyn a»e vrše krajevni napadi Francozov. V Sundgavu je popustilo bojno deiovanje, ko smo zavrnilifraneoski sunek pri AmmerzvveileriiL Z d r u - gih bojišč ničesar novesa. Italijansko zgražanje. Ia vojnoporočevalskega stana 7. januarja: Ita_ iijanska oficijozna porobila.kakor tuđi itali-janski fasopisi prekaSajo drug đrugega po_ vodom našiii rpadov na jugozapadni fronti v z££pžanju in straanem pripovedovanju. Nasj?foti temu treba konstatirati, da n« glede na razdevanje italijanskih krajev in • posestev po nacrtu vrhodno Piave, pri Ce-rrair so Mle razriišene dragocene zgradbe in starine, da so italijanske letalsko sku^. pine ponovno zadnje dni bombardirale itali-janska mesta za nešo fronto, kar je provz_ ročilo nepotrebno razćeranje in izgube pri prebivalcih. Tako je ,pred ki*atkim 30 letal obmetalo z bombami Vittorio. Pri obstrelje-vanjn Cone»liana je bilo ubitih več žensk in otrok. Ravno vzpričo tega brezobzirnegu postopanja z lastnimi rojaki in ker - so « «trani entente zračni napadi na- neutrjena mesta jako priljubljeni, omenjamo Ie Trst in Mannhelm, Je hlnavščina gorenjih po. ročil ztidostno označena. Angleži na jugozapadni fronti Iz vojaskega razmotrivanja 8. Ja-iutrja: Na jugozapadni fronti razvijajo ne. kaj dni Angleži živahnejše bojno deiovanje. Kakor znano, so zasedli odsek Mon. telio v zvezi s Francozi, k! se pripravljajo v ozemlju Tcmbe na nova podjetja, kat»-nh pa sedaj radi zlmskega vremena ne mo_ rejo izvršiti. NOV ZAPRTI POMORSKI OKOLIŠ. Berolin, 8. januarja. (Koresp. ur.) »Norddeutsche Allegm. Zeitg.c prinaša to - lc dopolnilo k proglasitvi taprtega pomorskega okoliša 2 dne 31. januari« 1917: Okrog sovražnih opo-rišč na Kapverdskih otokih' in okrog oporlšča Dakar s sosedno obalo se proglaia ođ 11. januarja naprej nov zaprti pomorski okoliš, Z istim dnevom se razširi za-< prti okoliš okoli Azorov proti vzhodu do otoka Ma,* d e j r e. Ameriika armada. Iz »5sterr. ungar. KriegflkoTreep.efl Koliko bo mogla ameriška armada In moF-narica pomagati nagim sovražnikom? Pri vojni napovedi Nemčiji bo imeli Amerikan_ ci 66.000 mož regularne armade In okoli 100.000 mož takozvane organizirane mllic*. Orgraniziiana milica Je bila prav malo vo-jasko izvežbana, rezervna milica nič. Sedai se dela s polno rnemo. đa bi se ameriška armada poveCala. Ogromno število prebi_ valstva bo vsekakor neusahljiv reservolr za naše nasprotnike, vlasti ako bo vojna se dolgo trajala. Ali pa se posreči in kedaj se to zgodi, da bodo vojak! porabljivi za vojno, to je drugo vpraSanJe. Najprvo manjka oficirjev. V ameriškem ljuđskem značaju tičoča samozavest je v đirektnem nasprotju % vojaško disciplino. Radi tega se mora đvomiti r.ad polno vređnostjo bo-riočih amenSkih formaeij. Doslej so došle na evropsko bojisče na Francoskem tri ali Stiri ameriške divizije. Ali tuđi te je treba na mirnih frontnlh krajth narađiti na roj, no r strelskih jarkih. Iz ameriSkih listor se đa posneti, da v Ameriki nosi nađ ©n mllijon mož uniformo in ae vežbajo v rae-nih tafcoriSčih. MogoCe je, da je izvežbacih 500.000 mož, kateri pridejo na evropsko bojišče. Transport teh Cet na Francosko }« v prvi TTsti vpra^anje glede ladij. Umevno je samo po eebf, đa se bođo naSi sovražnikl varovall, ne znan jati moč svojih čet in čas Cohoda, da ne đobljo teh podatkov na6L podmorski čolci in naša armađna vodstva. Denimo, đa Je seđaj 18 đo 20 sborov za silo izvezbanih in pripravljenih za ekspedicijo in da je za transport cr.ega zbora potreba 30 do 40 paraikov od 7000 do 10.000 ton, se more sklepati iz tega, b kakimi te2koSami se im«»jo boriti take prekomorske ekspedi^ eije. Zbor 30.000 mož, ki koraka po eesti, s kolonami in trenom skupaj zavzema okoli 50 km poti. To navajamo v pojasnilo potreb rnegai zbora Odprto ostane vprašanje, koliko bođo nagi podmorski čolni vplivali na morske etapne Crte med obeffia kontlnento« ma in kojiko izgub bođo provzročili transportom. Računati se srne na to, da pred jesenjo 1918. se ne bo mogla bojerati ni!ca_ ka rečja ameriška armađa. — Ameriška, mornarica fiteje okoli 36 linijskih lađij, 15 oklopnih krfžarie, 6t ruSilcev torpeđnlh dolnov, 17 torpeđnih čolnov in 44 podmorskih colnov. Pri »knpnem Celovanju entent«. nih mornaric se more računati Ie na đel ameriške mornarice. More «e reci zaključno, đa usođe entente nastop Amerike naj. brže ne bo lzpremenil, ker njena sila nal stopi skoro gotovo prepozno. Ako ima Amew rika biti reftiteljica, ostane pa« Ie slamna bilka v oceanu. Evropa Je pričela vojno im Evropa Jo tuđi dokonča. O rutki armadl. Ie Dunftja poročajo o popolnl đesorga-nUaclji niske annađe. Kot odgovor na po. 8kas entente, đa moti mirovna pogaj&nja v Brestu Litovakem, se je prlealo organizira--no desertiranje niskih vojakov. VeCInoma Je opasat! popolno razsulost ruske armađe, daatl na oerenken dein tronto, Bmm opo„ Stran 2. * * .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. januarja 1918. * >. Stcv itti J» to ta vlado boljierfkov. da •iiergM-Ao nadaljuje iroja stremljenja po đoaegl ••paratnega miru in stalna grotu Ja sa se. lanji režim. £• bt hotel 1« ta laa krečiti od •vojega prrotnega programa to glavne «a-&teve. to Je ođ sklepa mira. Z dračih đelor fronte poroćajo, đa je tarlađala tuđi tam Teiika oesađorotjncst mem do-voljenje sa dopuste. Iz kazalo pa s«. je. đa reći na onih, ki so dobili dopust, po rretekii tega Caaa noće naaaj v fronto. U teh vito. itOT so ee dopusti copet omejili, k?r Je po-▼iroćllo reliko nezađovoljnost- .Već Toja. Skih kcmitejev zastcpa eer'aj zahtevo, da •» ođpustitm meseca f-jbruarja vsaj dva let-«ika. Stvar vlafie je. da priđe do tega ćasa 8 mirovnim! pog^janji tako daleč, da to More večjt* število maštva potegniti iz fronte, ce da bt bila fronta ogrolena. Političr. 3 ¥asti. = Zaseđaaje poslanike zbornice. Z Duilaja poročajo dne 8. januarja: Predsednik zbornice . Potem seveda mora izginiti iz njegovih vrst vsaka energija, ki je podlaga junaštvom. Na njeno m^to stopite malodušnost in potlačenost. To oboje zamori »misel za človeško dostoianstvo in roči robstvo. — Junaštva ni?o in ne sme-rft> torej nikdar biti brez pomena. Ne rečem, tla bi okolnrsti semtertje ne one-mogočevale udejstvovati iih tako, ka-kor potreba. A junak ne bode nikdar ljftftjl $aj&% ZjXKiovifta ucif da je rav- no v dobi najhujiih preganlanj bilo 6b-čudovanja vrednih junaških Činov. In ravno ti junaiki čini vedii so k zmagi. | Predočimo si le boje za samostalnost 1 srbskesr- :n bolgarskega naroda. — Pri-i iatelj »Slov. Naroda« sicer pravi, da »ie bil čas trpljenja in da mora junak trpeti, ; ako hoče, da zmaga.« Podpisuiem to. Trpeii pa more le nravi junak, m torej oni, ki smatra, da so Junaštva brez pomena. Plašl-ivost vendar ni trpljenje I juna£:vu! Đodlmo vedno in povsod ćeli ! mežje. M. — »!n šttjc glave svoHh dragih...« Z Gorcnjsk^a nam poročajo: Kakor srno zvedeli, so podpisali neicako zaup-nico dr. ^usteršiču med dru^imi tuđi sledeči Radov!!:čanje: Tcanonik Janez Novak, trgovca Janez B u 1 o v e c in I Vinko S a v n i k, kakor tuđi občinski tajnik in svetovalec Florian Jane. = Obl!ru Brezici tam doH ob Savi na štajersko - hrvatski ineju ne šteje menda med vsemi svojimi .orebivalci niti enega domaćega človeka, v kate-rem bi se pretakala le Krpliica germanske krvi. Navzlic temu so občinski očVije tega miniiaturnega mesteca ^strammueuisclu in v novejseni času so se spustili ćelo v visoko politiko. Mest-ni občinski oć.bor je narnreč sprejel re-soiucijo, v kateri pravi, da ga jugoslo-vanska stremljenja navdajajo s skrbio, kaj bo z monarhijo in njenim gospodarskim razvojem. Zdi se mu tuđi, -da bi jugoslovanska država resno ogrožala nemsko posestno stanje. Posebno se bo-lijo brežiški mestni očtrtje raztrganja štajerske dežele, katere nerazdeljivost da je eđina garancija za nadaljni uspeš-ni razvoj te kronovine. Konecno poziv-jajo vse, ki resno hoČejo. da bi sionar-hija ostala nerazdeliena, na boj proti iugoslovanski deklaraciji. = Nazor] gospoda Hauserja. Prcđ-sednik avstriiske delegacije prelu: Hau-ser se je izjavit, da ne gre, da bi se poslanska zbornica pecala z mirovnim vprašanjerru ker da je itak zbrana delegacija, ki da je v niirovnern vprašanju edino kompetentna. Zunanji nfmister grof Czernin da je pripravljen talroj po svoji vraitvi iz Bresta Litovskega poro-Čari o poteku pogajanj. preje sklicati zu-nanjepolitični odsek delegacije, v* nena-vfočnosti znnaniega ministra, pa se zdi gosp. Mauserju rsinn und zwcck!os«. Reci se mora, da so to već nego originalni nazori parlamentaniegn. predsednik a. = češki invalidi za deklaracijo. Praga, 8. januarja, V neđeljo se je vršilo v Pragi zbor§vanje čeških vojnih invalidov. Sprejcta je bila resoluci-ja, ki zahteva samostojno češko državo v smislu deklaracije s 30. maja. se izreka za skoraišnji konec vojne in protestira proti fanatizmu tistih, ki hočejo, da se nadaljuje vojna »do končne zmagei. = Mir na stroške Avstrije? Vos-sisehe Zeitung« komentira govor Lloy-da Georgeja, če§, da je to prva angle-ška ponudba na naslov Nemčije in n a stroške Avstro- Ogrske in TurČije. == Ministrsk! predsednik Wekerle o nrfroviieni vprašanju. O^rski ministr?ki oredsednik \\ckerle se je napram dopisniku »Neue Freie Presse«? izjavi! ta-kole: Upam, da baiemo doseglt preliminarni mir z Rusijo. Pri tem je f povdarjal posebno prvo beseđo. Zdi se, da dr. Wekerle ne verjame v sko-rajšnji splošni mir. Ne ze člani poljske^?, regent- ' skeffa svetu z ministrskim predsednikom Kucharze\vskim vred v Đerolin, od koder poiujejo v četrtek na Dunaj. — Tajna zagotovlla neniške vhde ncm?klm anskstonističnim krojem? FJero'.inskl »Vorwa"rts»« pore. t, da cir- | kulira v krojcih rtemške aneksijonistične organizacije, takozvane »Vaterlands-partei«, tajna okrožnica, v kateri je na-veJ.cn tuui telegram precisednika te »VateTlanćsparteK voditelja nemških aneksijonistov velikesa admirala Tirpi-tza. Tirritz poroča, da je govoril z državnim Uanckrjeia in dobil vtis, da v slučaju ncmško - ruskegu separatnega miru ^nemški interesi na vzhoću nišo ogroženi". Tirpitz priporoča, da nai se stranka sicer pripravlja za veliko manifestacijo v aneksijcnističiiem zmi-slu, vendar pa se naj za enkrat vzdrži vsake posebne izjave. Povodom krize, ki je nastala v Brestu Litovskem, je admiral Tirpitz poslal iost naš rod, na svoji zemlji svoj go-spodle Sledi 19S pođpisov. Vnete za Jugoslavijo in 2a mainisko ! deklaracijo izražajo ptujske žene in dekleta svoje soglnsje s politiko Jugoslovanskega kluba. Sledi 126 podpisov. Za mainisko deklaracijo Jugoslovan- skega kluba se izjavljajo podpisane Ijutomerske Slovenke. Sledi 183 podpisov^ - Citajoč izjave naših zaveđnih rodo- ! Ijubk v Ljubljani in po drugih slovenskih krajih, nas navdaja iskrena domovinska Ijubeze« in želja po bližajoči se svobedi. Da, tuđi me muropoliskc Slovenke siovesno izjavljamo ter pred sirnim svetom priznavamo, da želimo ujedinjenja našega slovensko-hr-vatsko-srbskega naroda pod habsburškim žezlom. Izrekamo tem potom naj-lepšo zahvalo našim vrlim narodnim po-5lancem za njih trud in neustraSenost ter jim želimo nad vse srečen uspeh v novem letu! — Bučečovci, dne 2. Jamiarva 1918. — Sledi nad 120 pod-pisov. Z največjim navdušenicm se žene in dekleta občine Križ pridružujemo jugoslovanski deklaraciji. Naj bi bilo vse trpljenje sedanjih težkih časov v prosrsh našega naroda. Živela Jugoslavija. — Sled« podpisi. Dopis iz Celja. ^ (Od našega poročevalca.) V Celju, 6. jaauarja. NevzdrŽlilvost prehrani e-valnih razmer na Štajerskem so končno spoznali tuđi štajerski Nemci. ka'ror smo že zadnjič poročali. Te dni se Je v Gradcu vršila pod predsedstvom Štaier-s!:ega deželne?a odbornika dr. rfoffmanna-Wellenhofa seja štajerskih nemških državnih poslancev, katere so se udeležili tud! namestnik in nekateri referenti namestnije v prehranjevalnih in žetvenih zadevah. Vprašanja preskrbe dežele z moko in žitom so se — kakor pravi porečilo — skrbno pretresovala, in z mnogih strani so se iz-ražali pomisleki glede Številk, ki so bile podane prehranjevalnemu uracu slede cenitve žetve na Stajcrskem. Zahtc-valo se je. da se te številke s sodelova-njtm okrajnih žetvenih cdborov popravijo. Sldeniio se je, to akcijo nemudoma izpeljati. V kratkem se namerava vršiti novo po-svetovanje v navzcčnosti zastopnikov pre-hranjevalnega urada in vojno - žitnopro-metneKa zavoda Pri tem posvetovaniu bodo dozdajno zanemarjanle Štajerske in prehranjevalne razmere te dežele tvorile predmet — kakor pravijo — končnega razgovora. Ce bi tuđi ti koraki bili brez-nspešni, bodo poslanci — tako pravi poro-čiio — izTajali najdalekosežnejše pesledice napram vladi. Vederemo! Svinjske cene Je štajerska na-mestnija določila od 1. ianuarja sledeče: f. Za prasce, mlade svinje, plemene svinje 8 kron I kg žive teže; II. za klavne svinje: merjasci 7 K, zak!an*-P K, đru<;o khivne svinje Žive 8 K, caklane 10 K; III. za plemene svinje posebnih plemenskih vrst vseh starosti, obajega spola, ne veljajo najvišje cene. Cene veljajo za kraj, kler se svinje "od kupca prevzamejo. Prodajalec nosi prevoz-*e in dru^e stros*ke do orevzemneffa kraja. C« se živin« tehta čes dve ori po zadnlem krmljeniu, S2 odte^ne 8 od^totkov skupne žive teže. C«ne veljajo tudl za knpčijo s svinjami od hiše do hiše. Nakup svini za domače cosoo^arske potrebe. ** namreč prost Vendar treba take svinje obđržati 1 meseca v reji. Prisilni zakoi Je izvzet. Pobiranie dežeinih doklađ. Cesar je z odredbo od 25. decembra 1917 potrdil sklep deželnega odbora z dne 29. oktobra 1917 o začas, nadaljnem pobiranju dežeinih doklad na direktne davke in na uiitninski davek v prvi polovici I. 1918 v dosedanji izmeri. A doklade na užitninski davek na vino, vinski in sadni mošt sme đežela pobirati ^amo tako dolgo, dokler ne nridejo nove postavne določbc o obdačenju vina po državi. Za&eg.t zelja na Štajerske m yt preklicana; vendar pa se sme prevažati zelje sa:r.o z dovoljeniem politične oblasti. Najvišja cena je slej ko prel 45 vin. za 1 kilogram. Imenovanja pri južni Žele zn i ci na Štajerskem. Za nadreviđenie so imenovad revidenti: V. Seje era v Mariboru; Ja^v'ob M a J e r! č* v Hačjem; Anton Sterniša v Radincih; K. Schnepl v Ru^ah; za revidente adjunkta: Valentin Brence v Poljčanah; Fr. S y n e k v Ptu-ju; za adjunkte asistenta: Jakob Č e r n J a-vič in Karei Pilih v Trbovljah; za asistenta Fr. iM.ayer v St. Jurju ob Južni že-leznici in xMaks Kokol v Jirastniku. Celjski občinski svet Je v seji dne 29. decembra 1917 pretresaval računski zaključek za leto 1916 ter proračun za ieto 1918. Iz poročila izvemo, da je občinski svet blagovoIH šulvereinski podružnici v Hrastnikn nakloniti 50 kron. Preveč denarja je. hvala Bogu. še vedno na celj-sUem ma?:iscratu. -- Izveino dalje, da ie mestria clcktrarna leta 1916. imela 8622 K 23 vin. dobička, ncmškl kino 103 K 78 vin.; mestna klavnica pa je imela 7973 K izgube, mestni pogrebni zavod 1677 K. — 2upanu so zvišali funkcijsko dokiado na 4000 kron. Regulirali so plaće mestnim uslužbencem. — Proračun za leto 1918. iskazuje 214.499 kron izgube, ki se pokrije: z 80 odstot. ob-činsko dokladn na zemljiški in hišnonajem-ninski davek (85.024 K); z 10 odstot. najem-ninsko dokliado na popravljeno najemnino (83^20 K); s 50 odstot. občlnsko doklado na splo&ni dohodninski davek (15.000 K); s 60 odstot doklado na davek od plač (300 kron); z davkora na pivo (1 K 50 vin. od 1 hl) = 2500 kron; z užitninskim davkom na vino (20.850 K). kar bo zneslo 216.344 K. tako da bo .še 1844 K prebitka,.KaJ bodo s tem probitkom, o tem občinski modreci še nišo blagovolili sklepati. — Koncem kon-# cev so si gospodje vssstransko peli hvalo * in Čast zaradi presijajnih aprovizačnih razmer v Celiu. Humor v današnjih dneh jo tuđi še nekaj vreden! Drobne vesti. Umri je v Celju pek in hišni posestnik Miha AntleJ. star 75 let Bil je rojak nekje od Pilštajna, v Celju pa odličen Nemec in zastopnik interesov celjskega nem^kega obrtništva v mestnem zastopu. — V Slovenjgradcu je umri pek in hišni posestnik JoJlef Haas. star 74 !eL — Celjski trgovec Robert Zangger, dozdaj čr-novojniški nadporočnik« je imenovan za črnovojniškega stotnika. — Dne 30. decembra je zavozil brzovlak v tovorni vlak S26 a: poduradniku Momelki so se pretresli živci, poštni sluga Fašun pa je bil precej ranjen, štirie vozovi fovornega vlaka so bili poskodovani. Nadvojvodlnia Marija Jožefa ▼ Gorici. Dne 6. januarja se ie mudila v Gorici nad-vojvodinja Marija Jožeia s spremstvom, v katerem je bfl tuđi tržaški namestnik. Nad-vojvodinja se je ustavila v uršulinskem konventu, kjer jo je sprejel deželni glavar dr. Faidutti poleg vojaških in civilnih oblastvenih predstojnikov. MaSo v konventu je darova! prost tir. Faidutti. Nato si je nadvoj vođin ja ogledala mesto in šla tuđi v Coroninijev grad na Cingrafu. Popoldne Se bil sprejem na magistratu, kjer je visoko gospo pozdravil deželni glavar dr. Faidutti v italiiansl^m in slovenskem jeziku. Nadvoj vođini a je sprejela nato v avdijenci med drugimi vpokoj. admirala barona Spauna, dr. Pontoniia in patr* Longina Horaka. Na-zadnje si je nadvojvodinja ogledala Še bol-nisnico usmiljenih bratov, kjer je nagovorila 94!etne2a očeta gospoda deželnega glavari a. Za viSje policijske svetnike so fmeno- -V2ni policijski svetniki policijskega ravnateljstva v Trstu: Oskar Wratschko, Makso Ženi in Fran Ziegler. 7a c. in kr. r.kcesista ?e tm eno van trgovce sosp. Ferdo Pintar iz Gorice. Umri Je Anton Lcban iz Zatolmina, star 70 let. Naj v mini počiva! Solska priredltev ▼ ŠkednJ«. V nede-Ijo. dne 13. ianuarja priredi ljudska šola v ŠkednJĐ slavnostno predstavo s petjetn fn telovadbo v Gospodarskem društvu, ob 4. popoldne v prid vdovam in sirotam in Ciril - Metodovi podružnici^ Istrski otroci na Hrvatskenu Iz Istre je bilo došlej poslanih na Hrvatsko okoli 600 otrok. Viktor Car Emin poroča v *Hrv. Listu, da so otroci v dobrih rokah, zdra\i in čili, siti in veseli. Prihodnuč pošljejo na Hn-atslco vec otrok iz zapadne Istre. Prošnja. Dotični Mervič, koji je svo-ječasr.o nri »Posredovalnici za goriške be-gunce« dvignil pisma z naslovom: Mervič, Gorica, ulici Formika 30, se vljuđno prosi, da dotične dopisa vrne \n ravno isti naslov, ker je inogoče, da se med njimi nahaiajo nam d^ac:i dopisi v vo?ni pocrešanrjja sina, cziromn brata. — Anton M ervič. Kurat Mariia. bcKimka z Goriškega. seda« v Kammerhofr. posta Hofstetten, N. A.. iSče svojega mo?» Franca Kurata iz Šemnaja St. 76, ki sluii pri 97. pešpolku. ter orosi niegov naslov. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Nadporočnik Albin M1 a k e r, 14. sap. bat., je odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo za častnike v priznanje posebnega hrab-rega obnašanja pred sovražnikotri. Re-iervnemu nadporočniku 27. pespolka Alojziju S o d n i k u, v rezervni bolniš-nici 4 v Ljubljani in rezervnemu poroč-niku 17. pešpolka Josipu Pak izu je naznanjono najvišje priznanje z isto* Časno podelitvijo mečev. — Odlikovani orožnlkJ. S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje so odlikovani straž-niski mojstri: Matej Kosi na Vačah, Ivan Romsak v Drajjatušu, Fran • G o 1 o b v Izlakah, Luka J e n k o v Sp. j Suhorju, Ivan K o ž e 1 j v Višnji sori in i Fran Recher v St. Vidu pri Zati&& . .SLOVENSKI NAROD-f ere ©. \*nu*rja 1918. stran a. * t ^^^^^- ———■-------------------------■ __.-^^___—__ _. ____^—J___^__^___^_J_—_— —-------------__ — Za srednješolce. ki prldejo k saboru, iudi za srednješolce naborpe-ga letiiika 1900 veljajo udobnosti, kakor prejsnja leta. Dovolil se jim bo pred-časni zrelostni izpit in tuđi dopust za dopolnilni izpit, da dosežeio en^letno prostovoljsko pravico. — Iz sejo c. kr. deželseza šolskega freta* Za definitivne učitelje, rviroma učiteljice so imenovani: Franćiška Bezlaj v 6l Mihelu pri 2užcrnbcrku. Aha Cclnar v Boštaniu, Marija Chladek v Borovnici. Ana Cop v Breznici, nmiiij. Crnigoj v Budanjah, Ivana Cnk v St Vidu pri Vipavi. Ivana De-kleva r Žaiarju. Marija Est - Dclak v Rovi, Ivana Kalin v Litiji, hana Končina v Rakit-ni, Amalija Kredar v St. Feiru pri Ljubljani, Roza Mejak v Prežganju. Danilo Pe-čenko v Podlipi, Rudoif Pečjak v Mostah. Julija Perko v Kostelu, Gabrijela Pipan v Poljanah, .Marila Pire v Velikem Trnju. Fr. Seiark v Polomu, Ljudmiia Sirnik v Zapo-toku, Josipina Smole na Sv. Gori, Ivan Trost v Lo^kem potoku, Olga Verbič v Sv. Križu pri Kostanjevici in Fran ZaJar pri Sv. Trojici. — Za nadučJtelje so imenovani: Josip Bertonceli v Kovcni. Karei Gorišek ▼ Zatični, Fran Janežič v Dvoru. Fran Jur-JevCič v Budan j ah, Leop >id JCopač v Metli-Id, Miroslav Kesim v I>ki vaši. Ivan Mihel~ čič v Selcih, Anton Puselj v Hiniak, Anton Skala v Šturjah, Anton Vidic v Velesovem In Josip Verbinc. — Prerneščeni so naaući-telji: Vladimir Požar v Nadanjeselo. Fran Stvlar v Vavto vas in Anton Turk v Dol. Nadalje da fin. učitelju ozir. učiteljice: Anton Babltr in Alojzija Blbler - Delak ns Bled. Lenpildina Kos;ei v Rovte. Marija Piipler v 2abntco, Uršula Porema v Dobro-vo, Teodor RaćiČ v Adlešiče, Lucija Tram-puš t Planino, Josip Tratar v Ljubijano in Edvard Vidic v Snaartno pri Kranju. Nadalje Je bilo več učiteljev in učiteljic pomak-njenih ▼ viSJe plačikie razrede in nčiteH-skemu osobju na meščanski £c!i v Kršken dnvoljen provi zoričm 20 odstot. pnvi&ek temeljne plače tuđi za leto 191». — Okraj-ntnu Solskema nadzorniku Lavtižariu v Ljubljani se izreče za njegovo Jolskonad-lorno in mladinskoskrbno delovanje zahvala in priznanje dežeineza šolskeua sveta. — Kaj nam obeta »realna« politika? Na električni železnici da'ejo samo neirške listke. Slovence se pritnži. a vedstvo ielez-nice se za to ne zrneni (či«to po nemškcm receptu, ki pravi, da je d ^voljeno, taru a ti in plakati). Vćeraj 3em knpoval postno spremnico; dobfl sem zgolj nemško; proda-Jalka pravi, da so rake dobili s pošte, in rs5. tuđi na slavni posti prodajmo Ic nem-§ke spremnice. Oblasti bođo od^ovarjale: >Mora se steuitf in Ic v enem ieziku tiskati !* A to Je baš tragikomedija a\'$trijske držSA-e, da štedi na račun — SJovanov! — Zavedni Bled. fcje ?i? Z Bk-da •arn piSejc: Skc^o vsa prekrasna naša eo-renjska stran st ie izrekla za našo maini-ško deklaracijo. Po^re^tmo pa poief obzirne obline Gorje — edino *e naše občine, ki je bila že od r-.kdaj na stasu kot ena rraj-bolj zavednih >loverskih cbčin. Vo ?o M ničelovali 5e stari pravi goreniskl korenja-ki. A žat da ta občina ravr.o v sedanj:h resnfh casih ?c ni povzdignila svojega ?la-su ter se izrekla za našo sv#to stvar. Siccr ne vemo, zakaj moiči na$ župan ra\T,o sć-dal, ko bi bilo treba povzđigniti «voi c!a$ frs ucjaviti. da je Bled -U kinč nebeski« ponos nas Sloveccev Še v zavednih slovenskih rokah. — Ne vemo. ali se boji nnš iupan n?.dnčiteli Ru.? c. kr. okrajnega sia-vsr.'a. da bi mu morebiti 2afl:renil seđaaie lc"i?o divljenje, ali se je imraSil svojega 4b-ševnesa očela - odpadnikat poslanca Jaslica in noće sklicati občir.skssa zastoru, da se izreče xa naso deklaracijo. — Možje ob Zln>\d odboraiki! Ali ste tuđi Vi postali samo sletio orođje v roka?i Vašega žuflfcna? Nimate nič vec ponosa v sebi? Ste H pv-1-^rnci ponosne-;a Črtomira? — B I e i c. — Dmstvo slovenskih ča*c»karj«v je fmelo včerai v uredničkih prostorih ^Iov. Nar di- svoj lemi občni zbor ood pred«ec-Jtfom gosp .Milovrhi. Občni zbor je v^e! ođborovo poročilo na znanje in %* odobri!. Spominia! ^e je umrle^a člant in mar-I'iveca odbornika nadkcntrolorja Mestne h'aoilnice gosp. Antona Trstenjaka. Ćlsuuuina In pri^t-r ' stane do^edanja. enako ostane neizp ona vrsta pravih članov društva. V novi od't>or so bili izvoli eni ti - le gg.: zm. pred^ednika flavni urednik £osp. dr. Albcrt k'famer, za od* bornlke pa iupan %o danes še nismo izvedeli, kaksao stališće zavzcma te najvišji deželna bolska oblast o krutem ~ --■ ozkosrčnega dežefnega odbora. Uči-vo žefl, da govori tuđi vlada, ker sicer bode oca sokrfva vseb posledic ki nasta-neio vsled njene pasivnosti. * AH Je c kr. dtkelna vlada ze storila kaksne korake? Ali vĆ deželna vlada, koliko denaria je 2e posfal cezarski Duraj. namenjeTreRa rega-kciji piai? Iz povi^ka davka ■* pivo. žg^-n]e itd. dobiva dežet- na leto lepe stotiso-Cake. a učiteljstvu :;amenjeni denar daje v obliki *a)!EOŽB€«; med ućiteljstvom se glasno govori, da ?e ravno učiteljski stan tišti, ki sanira že več let podjetic na Završnici s svojinu žolji. Odkar je zapustila deželne-fa clavarja Susteršiča politiška sreča. ie postalo kranjsko učiteljstvo tuđi akcijonar ■ove Sasteršičeve tiskame. Visoka deželna vlada! Mera učiteljske bede ie na vrhuncu. Z njo raste tuđi sila nezadovoUnosti in rpoTBosti proti oblasti, ki }o učiteljsko im^iiije »deželni odbora Toda od-tOTorna za vse bode vlada, ako se ne bode f^Om UCiteljstvo z?Meva. da mu vlada polaie. kaj ie že storila. Vse korake naj stori. da pridejo preodkazi iz davka na pivo '- žT^n;e v roke ti.1aT. i-p-3 oddeika Te^;i En^*»k s «fopt*otn, v katerem izrafsio Tip«v rje, da ee ho eloT?T5«Va iavnoct v ^lm naj. ^Pft^sf treri r«cr-fr'*a!a p«1v«^Mb rev**- i tev međ frtvaml vojne — oslenelib s*Tover: tklli jnnakoT. Prepričani smo, da se naši I < jih Ijabljenlh s!f*nceTf kl so mu. ker so amjbolj u boci, najdraiji. tT W*J|*P*« i»ovol«iii« poBdrmv, t^*?m čiut*»rjem liPts, sorrdBikom, prijateljem la snan-tm požiljajo slovenski faatje tn moijr od težk*>sa topniSk**«« polka *t, 11 jat. Ciril Bukoviff. de^tnik ii Vipave; Jo. 2ef Kastellc I« Cirkalee; Av^uat Repotoc-nik iz Ljubijan*; Johan F^irlan iz AJdov f^inp; Mlha^l KogoJ Iz Mirna; Jotef Brai" nik iz Trbanje; Jožef Stojan is Gorji pri Bledu, tsJ topni^arji. — Za slovenske vojake v Praci je došlo iz Celovca, Konjic Maribora. Hostojne m Trsta 76 razniii koledariev od I. 1SM. do 1916.ter .^90 knjig in zvczkov, mnogo knjig, seveda v več izvodih. Biio bi *c treba novih koledarjev za leto 1918. in bcietristićnih kniis stareii.Ih iir novejših pisatcljev v posebnih, nedruštvenih izdajab, kaj ti Mohor-ieve knjige imamo ražen letešnjih skoro vse. kar iih ie ^e dobiti, »Slovenska Ma-iica« pa ic oHjubHa, da kmalu posije ^voj dar. Ker se je nabralo toliko kniig. da pod-pisar.i pri svojih stanovskllr dolžnostih ne Izmore sam vsega dela, *e prevzel ves po->el pra>ki Hdeči križ, ki da kniige vezati te. jih potoni tiradnim potom razpoSilja po vojdžkih bolni>ric;ah. O c?li zacievi sem se osehno informiral v prcdsednittvu in knjižnici tega društva, V oođoče naj *e torej pošiljajo krjižni darovi na »Ćerven^ k f i /. P r a g a IH, Maltezskć namč-s t f. najbolje po posredovanju itajbiižnjc voia«Ve duhovre itprr:. e (MiJitarseelsorge), ki odpraviia poiiljatve cr. dno iu brez-plačno. — Veliko je pomanjkanje slovenskih časopisov. V kolikor iih je mogo-če dobiti od maToStevifnfh zasebnikov ter uredništev velikih praških dnevnikov, raz-našam jib osebno vsak teden le po naibliž-niih lazaretlh, pa jih imam vselej premalo, ker se vojaki za nje skoro tr^ajo. Hvaležne besede ranjencev ter klici, raj kmalu zo-pet pridem, so me napotili, da se obraćam do vseh sloiev sloven?:ega obćinstva po ^imi domovini jt tem - !e predlogom: pro-^tovolir.i nabiralci na! obvestijo po dopisnici, da Tih je volja vsak teden enkrat na svoje stroške poslati nabrane časopise na naslov, ki jim bo kmalu nato naznunjen po časopisih. Imena časopisov Jn število izvo-dov fe treba označiti, da se pravično razde- IIho. Uprava Rdeče^a križa mi je dala v ta namen na razpolajco seznam vseh praških in predmcstn;h lazaretov; dela se tuđi statistika slovenskih vojakov, ki so raztepeni po celem mestu. Ce se prijavi dosti nabiral-cev. moglo bi ?c delovanje raztegniti tuđi na češka mesta izven Prajce. — Prosim vse slovenske liste, da Donatisntjo to poročilo Prof. JosfT) Skrbi n Se k. Kr«. Vlnohra-đ\\ Jungmannova 114. — Zimske tažkoće. Sicer po času ne prezgodaj. a za >edanjc razmerc je vendar orezgodaj zapadel zope: snes. Najboljie bi bi bilo, da bi ;a Ietos spleh ne poznali. Na-pravil je precej zmed. Telefonsko in električno omrežls se je, kakor že običajno, marsikje potrzala ceste n pota so bila ponekod za promet skoro nepristopne. so-sebno $e, ker je vprežna živina, zlasti konji, že sam izbirek in ie to vse izstradano. Trpeli so ljudje in živina. Marsikdo se ie vpresel v sanke ali samotež - vozićek in pelja! pičlo odmerjeno knrivo sam domov, da jra je ie dobil. In to bode ?e rrajalo dalje. Zadnji dnevi minulega tedna so bili ne-znosno mrzli, vse !e Škripalo pod nosami. Mraza smo imeli p;i nas do 20* C. Pa %z je že v nedeljo pres:nai jug in kmalu bi bili Kriči pokazali -»rebra*-, a dobili so novo odejo. Tukaj si ne moremo kai. da bi ne opozorili hitnih oskrbnikov in go?p"darjev na njihovo dottnnst. Fo hod^ikih so bile velike grape zi#rzr:enesa snesa in nihče se ni pobri^al. da bi jih odstranil. Tuđi posi-panja skoro ni bilo ntk!er. Je res vojs'a, a rudi v tem času se je treba držati reda. Peska In ža^anfa Je težko dobiti in dra*o je, nekaj pepela in drugo ima pa sedaj vendar \-saka hisa. ¥.esto smetarjn. naj se prihodnjič posuiejo ž n!im raiši hodnili. Sicer naj pa hiSni Ro^Tjodarji oomnijo, da *?a PaVanJa. tpr imajo nar1.znruinči In !»trafni organi nalo*. da ve istim tairojftnli 'n Beovfrani Aobcrt pred Tsptn v m»t? Btoiečim fitj^rtvom Hnvo-If žm\ «to-pajo z tibofflml matf^aini. Mno^o t*Mli na. tPT imajo po već1 malih otrok. ki oftarfJo za fas ođ^otDost! matera bre« v^«k*»wi nad-zorstva rtoma. Oblaci naj bi slufcbtj^oCe or_ gane- strofo opozorlie. rfa niornjo respektirati omenjene legitimacije, katerim J« rte. teina vlada m posebno odredbo priznala vcv Ijavo, da olakša položaj ubogim matiram. VeC prizadetib — Nov vozni red na Železrrtcah. S 15. fanuarjem bo uveden na državnih in privatnih železnicah nov vozni red. ZmanjSano bo «tevilo osebnih viakov, ki bodo vozili tuđi počasneje -- Ustanova za vojn© invalide. Raz, pNaia so Stlri (4» znests i*»tnih po 140 K n% novo ustanovljene Karol Weberjeve ns'^aove za vojnn invalid**, od katerih po f)r-i?ta po dve mesti. m*:kf«ttii magistrat v L;ufcljapi in Kranjska hranilnica t LJab. Ijani. Do uži ran ja Vh ustnornth mrst #o poklicani zares revni, v vojski ranjeni, po-babljesi, oslepelf ali ohrcmeH vojaki p - žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka f Ljub-Dani kot poslovnica c kr. avstrijske razredne loterije in njene podružnice v Celjn, Celovcu. Trstu, Splitu in Gorici (sedtj v Ljiibtiani). Mrtvo eo raili ob^inako ubolico Ma. rtjo 4rharjevo v fkofji Loki. ZveCer Je pri. ipaia rr^o In zaspala. Za£el Je goretl stol In nnba je bila polnft dima, ki Je speeo Ar-harj^vo zaduSli Na RaKeku je ielezniška lokomotiva nbila iTietnega Selesniškega delavcm Antona Dorgana. štajerski caearaki ntmectr.IV grof C1ary kot umri — svinjerejec. Grof Clarv res že n^ vp več, kxiko bi naj no^enjal, da bi Ktrelja! na dan kar najreč ajoepodarsliih kozlor. lzdžil Je zopet novo odredbo, za svinjerojce, ki je tako breaglava, kot bi •! Jo bil immlslil kak lJudskoSo!ski mestni pa-j?!av€»e, ki ci od dolgega čaea ne ve kaj. Grof Clary je e svojo odredbo glede klanja svinj poriTotil veifko razburj^nje me4 kmetskim preblvalstvom. Ljudrm fe s ta. kimi ođrecriami odv^ema veselje do skrb-nf»g«i pitanja srinj in naaledek te^a bo, da bo nrid**lek inasti bilao padol. Odvlaji mnsti, ka!;or je bila odrej na z namr»«ttfigko °d* revtbo 2 dne 12. novembra 1017., bi se ne bil nihče bn*.nil. Po tieti naredbi bi se bilo moralo oddati od iežk** do fiO kg- 2 kg. U-i-ke 00—100 kg 3 in pol kg, tetke 100—150 kg 6 kg in težk*> nad 159 kg 10 kg surove ma. *ti. S tem pa, da Je Clary kra«tsT:^mu pre_ bivalfitvu odmeri! za odrafečene oeebe samo S0 kg masti in mesa od Siv* teie pitane svinje, za oiroke pa*samo 25 kg, se je ls-zvalo po ćeli dežfcli veliko razburjenje. Na eni strani prspovedute vlada krmltl evi-njain zrnje, na drugi strani pa po svoje od« meri. koliko bi smej človek na doželi, ki «e ćelo levo muči 8 sv!njerć»jo, uporablti ma^tl in met». Uspeh te ClarrJeve salomoneke odredbe bo. da ne bo letos masti ne na kmefib la n*» v mentih. MeAčanl se naj za. hva.lijo namestniku Claryju in n.f^govim »vetovalcern. ct* bodo niorali uživati neza_ beljena Jedila. Največjo -priznanje« si je zftiilužil srof Clarv v tej naredbi u tem, ker prefipisujp, da fe mora za domače klanje gvittj od 1. januarja 1918 naorej prositi uraunega dovoljenja in »e mora 14 oni ča-kati na clovoljenje. Kaj pa naj »tori kmet teđaj, 0e mu naenkrat ^manjka krmf? Ail naj piti» evinjo z borno plem^no krmo? Nadalje. Zakaj pa «rroi Clarj- mehanom ne pretipiše, kolio mesa smejo s:avžiti? V me-Ftih n: nobene omejitve, u kmetom grozi grof Clary a kaznljo 10.000 K. če bi si prf. držai! za ofecbo več kot 50 kg mesa in masti tžive teže) sa hrano sebi in družini, oziro. ma. č* bi klf»li svinje brez uradnega đovo. !jpc?a. Kđo pt* bo opra.: jal na /km^tih tež_ ka in naporna df»Ia pri nezabeljtni hrani? S to odredbo Jo napravil grof Clary huci vrezek. Prosimo naše poalance.. da poreda ^ lađi ca Dnnaju, kako gra^ Clary pritiska ljudstvo ob at eno i a kako ii39 tepe s fvo-Jimi val peti Iz Savinsk« doline nam p i Sejo: Pri nas je nastala grozna mizerija. Kdor mora hrano, kurlvo in drugo potrebščfne kupova, ti. ta mora obupati. >roko n« dobimo že oel mesec nlć, pctroieja io dalje časa ni*S n«J_ raanj dva toeseca, sladkor ee le dobil ta nie«ee, a še!e za mesf*c nov^iber. Dobili smo pa karte za b\ećc in milo, a karte no ćejo no evetiti ne prnti, mila in sve? pa pra-vijo da n!. Kar je glavno tuđi, to je zabrla-, katere r« dobimo ni^. še kar* ne; 1° rmi dobi l-a.i rrasti. ki ina zveze in ki pla^s . TcaJ po 30 K za kg. Za rreinog in drva pa je I tako, fla je joj, plačaj đrasro, r^osi. zgodi f« I ti pa lahko, oa moraš dati za ncrnečfk ?r I kos oblekr, Pe jo šr iisaS. Le za đenar ue dolifš skoraj nir. R?vno tako Jp % đnjjrtmi potrebni nam i. Snkan»*c se prodaja po 18 K rr^dnje špule, kako naj nboa: Clovek kar 18 kron fla za I SpuTo Kubanca? Nekaterim t«ca Še seveđa dobro godi. toda taklh Je malo In pomanjkanje Je splo&uo. Pri glararstvu v .?p!Jti pe pa re opravi p!lač in uredt-tev eHižbenega razmerja. • Jetika na Ogrskem. Prof. Koranyi j# predaTal ▼ Budimpešti o jetikl na Ogr. skem. Nađ 400.000 ljudi gine na jetlki radi slabe hrane In obieke Na Ogrskem niti c'o-voij postelj ni za te bolnike In nemogoće jih je izlečiU. • Crne koz« v SeUju. V Senjn v hrvat-fikem Primorju so ae pojavile crne koze. Dosedaj je bilo nad 20 slučajer, 6 oseb jo umrlo. Pomorska oblast na Reki je odredi, la. da smejo tja samo osebe\ ki se izkažejo s spriSevalom o cepljenih kozan. • Dalmatinsko o'je v Zagrebu. :N*a-£e Jed.., poroća, da prodaja jo v Zagrrebn olje po 32 do 36 K liter in ko ga trgovci po^ nujajo, dostavljajo. đa je olje pravo dalma. tinsko V Dalmaciji ee ga dobi s težavo po 50 do 60 K li ter. • Prepoved prodaje alkoholnih pijač v Kanadi. Kanadska vlada je prepovedala e dnem 24. decembra pr. L rsako trgovino z alkoholnimi pijačaml Import je prepovedan z omenjenim dnem, transport v Kanadi, od 1. aprila t, 1. dalje. Prepove se tuđi vsako izdeiovanje alkoholnih pijač. 0 Veiikanskf vihar na Kanarskih oto. klh. Iz Madrida poročajo, da je privrel ^ad mesto San Sebastian na otoku Gomeri voli-kanaki ribar, ki je povzročil poplavo m^sta in napravu osn^omno škodo*, število žrter je veliko. G om era je eden i zme<1 kanarskih otokov jugozapadno Tenerife in Šteje 15.000 prebivalcev. • Italijanskf anarhisti v Amerlki. V državi Washington eo aretirall te dni par uto Italijanov, ki so Člani nek*» anarhistfčne družbe, ki ftteje baje 200.000 ^l.iv. Ob "nera so razkrlli ltalijansko zaroto prot! življenju Wil?ona. Izžrcbani so bili tuđi že prosto, voljci. ki imajo nalo?o. umoriti predsjednika Wilsona in kralja Viktor5a Emanuela. Zaplenjona je ogromna literarna propacan-đa proti vojaekl elnzti. • Frontnc čet« v boju s kačami In le-vl. Angleške č^ete t vshodni Afriki se mo. rajo bojevati tud! ■ kasarni in leTi in dra-glmi nevarnimi iivalmi. N>ko noč je vdrla velika kaca Pvtbon v angle^ki glavni stan, kjer se je nahajal general Bpve. Z velikim naporom se je končno posrećilo, kaco ubiti. Ob istem času so navalili veliki roji čebel na angle&ke čete, ko so prodirale; čete so se razprfiile in mule bo divje bežale. Leyi fftčejo ponoći po bojlfičlb ranjence. • U«tf«dnt Matice školska. Dne 30. decembra se je vršil v Praiđ 36. občni sbor češke šolske družbe. Pređsednik dr. l*r&_ m>"l feamal je pouđ.irjal, da so se Matice Cebi tuđi v vojni vpfTno in ob vsaki priloz-Dcsti spominjali z darovi ne le samo doma, ampak tudl na tisoče in tisoče čeških vojakov v otrelskih jarkih. Ustfeđnl Matice Školska je vzdrževala v letu 1916.: 68 ljud. ■kih ^oi v kraljevini CeSki s 103 razredi in oddelki s 4858 učinci. StrcSki za vidržsva-nje so znaiall 215.962 K 43 v; r mejnl gro. njl Moravski 13 ljudskih dol z 890 učenci, vidnževalni stroškl so mazali 37.S50 K 62 vin.; v vojvodini šleziji 11 ljudskih šol z 28 raxred! In 1466 učenci, vzdrž^valni strofi so inaSali 42.542 K S4 vin. V vseh u*eh lieielali je Tsđrlevala Ustfeđn! Matice Školska 83 ljudskih sol ■ 151 razredi in o4-AelkJ. sa katere so zna&all vzdrževalni strodki 296.055 K 89 vin., subvencije pa je iobila Ie 20.415 K 69 vin. Ražen tega vzđr. Inje Matica realno gimnazijo v Orlov! v !le*iji * S razredi, 265 učenci, vzdrževalni rtroSkl pa M> zaašall v letu 1916. 53.722 K. V Prachaticih vzđržuje trgovsko Solo za leklice. Otroakih vrtcev vsdržuje Matica J7, is aloer 46 na CeSkem, 21 na Moravskem ji 11 v Slesiji, v katerih je bilo 3145 otrok. (TsdrSevalni etroški so- znašalf 62.026 K 06 fin. Skupni vzdrževalni etroški za te Sole masajo 632.965 K 87 vin. Stro^ki za leto 1917. so proračunjeni na 1,311.800 K. Uči- ! oljski poli oj ninski zaklad zaaia 2 miHjona I ».472 K, vUiMMkm aUte aa> 420.800 K. I I Prosveta. Bonađirtl U.. Kamena * ramena (Ka_ meni z ram.) (Zagreb, 1917.) Donadini, so-trudnik ->Književnega Juga«, »rojen od 3k>-vajike« v južni Dalmaciji, je pod tem na, j slovom izđal zbirko esejev o literaturi, umetnoi=ti tn politiki. Z ram jugoslovanskih. hoče vreli tradicijo, ki jih teže kakor ka. meni; naši junak! vijejo tujo zastavo; ln- ; diviđualistov ni. vse je uniforma. Pretvav- j jamo se ▼ evropsko kolcaijo. Kaj je treba da nas osvojajo drugi narodi, ko pa jih mi te Cakamo oblečeni r njili uniformo, ko pa - rabimo njih jezik, mislimo v njih duhu in i Živimo njih življenje. Oštro se obrača proti } »Društvu hrv. književnika*:, žć zato, ker je druStvo; v&ako društvo nastane vsled slabosti poeđincev In tako je iz slabosti * poeđincev nastalo tuđi Društvo hrv. knji« ževnika pred nekako 13 leti; v književnosti in urnetnofiti potrebujemo jake poedince ia { ne nikakih društev. Ustanovitelji tega Dru_ štva, ki se od takrat radi imenu je. jo »mla- 1 de«, so l'-art pour 1' artisti« in »ml se čudi. . mo, da te 1' art pour 1' artistične belouSke Savrrnienika (društvenega glasila) fte tlo danes ni prcporočHa kr. zemaljska vlada in da a* na nj abonlrala vseh uradniških rodbin.s Danušnji naši knjiievniki so se re. 'm šili vseh preganjani in sretno spojili vosek z medom; tirokratizem 2 1' art pour 1* ar- [ tizmom. : Gospođsirsfuo. ' — M est na hranilnica v Kamnttca. Y niesfca decembru 1917. je 264 strank vlo-žilo 228.997 K 23 v. 128 strank vzdignilo 164.479 K 99 t. Stanje hranilnih vlog 3,C58.03S K 68 v. Stanje hipotečnih posojii 1,101.164 K 35 v. Denarni promet za mesec i cecember 1917 1,073.350 K U v. — M est na hranilnlca v Novem mestu. V metecu decembru 1917 je 407 strank vio. žilo 425.582 K 12 v. 163 Btfank vsdignilo 124.628 K 5G "v, torej več vložilo S00.953 K 56 v. Stanje vlog 6,020.822 K 58 v. Denarni promet 2,086.127 K 58 v. Vseh strank bilo je 1050. Darisa. * Gospod Viktor Bežek, c. kr. ravnatelj goriških učiteljišč, je darorai 20 K za dr, Krekovo ustanovo, mesto venca na krsto prijatelja g. Antona Arriglerja. Si I ves tro v večer v Št Juri u ob Južni žcJeznici. V okviru malega rodbtnskega sc-stanka v ^ostilni pri »2ivi kaci* se je nabralo (sdč. Zorica Ziher) 28 kron za uboge slovenske vojnooslepele v Gradcu. I Gospod dr. ĐreceI], sedaj v AjđovSči- ni, je daroval potom uredništva »Jugoslo-vana« 60 kron za goriške beeunce. Iskrena hvala! Za slepe vojake. V ta namen je izro-čilo upravništvo vSlovenskega Naroda« v Ljubljani deželnemu odboru ua zbirkah od 10. julija do konca leta 1917 skupno vsoto 1611 K 20 vin. Zaposlovalnema tečaju gorišklh nčlte-tjišč v Ljnbliani je nakloni! preblagorodiii Gospod Andrej Jakil, tovarnar, sedaj v Karlovcu, za podporni sklad 100 kron. Na velikodušnem darilu izreka naj topleJ^o zahvalo vodstvo. Iz Posto jn*. Gospod AlojziJ Darjava, trgovec in posestnik v Rakitntku, Je blago-volil nakloniti povodom smrti svoje hčerk« Franice pevskemu drušH^ »Postojnac znc-sek 50 kron, ra kateri blagodušni dar se mu naiiskreje zahvaljujemo. Za nevsko društvo- »Postojna«: Josip Borger, bfa-gajnik; J. Kutin, odbornik. Umrli so v Ljubljani: Dne 1. iannarja: Marija BeliČ, «a$eb-nica, 77 let. — Jafiez Krže, rešetar In posestnik, 37 let in Uršula Pivk, hiralka, 43 let, vsi trije na Radeckega cesti 9. Dne 2. januaria: Marija Devetak, de-lavčeva žena, 52 let, Kavškova cesta 53. — Mihael Kobet kovač, 82 let in Lucija Erzin, hiralka, 84 let, oba na Radecke^a cesta 9. Dne 3. januarja: FrančiSka Remžjjar, slažkipja, 65 let. Za vrti 1. Dne 4. januarja: Genovefa fiartman, žena klobučarja in posestnika. 62 let. — Frančiška Pire, vdova železniškega urad-nika, S9 let, Sodna nlica 4. Dne 5. januarja: Ivan Oven. užitkar, 74 let Ilovica 18. — Marija KavSek, za-sebnica. 75 let JapHeva ulica 2. IV deželni bolniSntci: Dne 27. decembra: Mati ja FlorjančlČ, -hfapec, 66 let. Dne 29. decembra: Emilija Petris, vdova okrajnega j^Iavarja, 76 let. — Anton Grohar, hlapec, 26 let. Dne 30. decembra: Karei Lavrič, pre-mogarjev sin, 3 leta in pol. — Anton Levec, sin kajžarice. 10 let. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. r iiia iQ. Mina ni! C. kr. okrajno sođiSCe v Logatcu 3« raspravljalo danes v navzočnosti državne-ga pravđnlštva opravitelja Josipa Urbas» obtoženca Pranceta Logar o obtožbi, kate. ro je đvigni! javni obtožitelj zoper France-ta Losar zaradi pre^topka po 5 20 ces. ukaza s dne 24. marca 1917 št. 131 dri. zak. in je po predlogu obtožitelja, naj se kasnuje cbtoženca razsodilo tako: Franc Logar, rojen 24. marca 1859 t Planini, pristojeu v Cirknico kat. oženjen mesar v Cirknici že kaznovan je kriv pre-stopta "navijanja etn po 5 20 ces. ukaza z dne 21. marca 1917 št. 131 đrž. zak. učinje. nega s tem, da je prve dni meseca novembra 1917 v Cirknici izrabljaje izredne ra«. mere poviroCene z vojnim stanjem kilo-# gram špeba proda-jal po 15 K in tako za." hteval za potrebno reč očitno čezmerno ce-no in se obsod' no 3 20 cit. ukaza z upora, bo S 261 kaz. zak. na 400 K denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora In po 5 389 kaz. pr. reda v povrniter stTOšfcov kazenskega postopanja in izvrfiit. ve kazpi Ob enem se V smislu 9 45 št. %§ cit. ukaza fcreče da se sodba objavi ▼ daevnikih »Slovenski Narod« in »Slovence« ter v občinah Cirknica in Dol. Logatec C. kr. okrajno todiiče v Logatcu, ođdelek IL, dne 29. decembra 1917. Antloflft, L r. Stran +•___________________________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 9. januarja 1918. 7. štev Difak ?n «!fafein!a (naj-aje te ciičtefjiiče) se išZe k otre Scu i. raxr. Plača se svcitL s ttrerca. Mje r >ve a^ravn. »biov. Nar.« Pro It se reliiio iitiro raznih iaboSk prcr o- Grailiiće 7. 4525 r i »• e*oA». — Kđo, rove uprav. : -.ov. Nirod?«. 1^0 Lep Inkai 4}a promet em ^*a»'j ~*» risarno ali trgovino, se takoj c C1da. T10 Naslov pove uprav. >Slov. Nsroća«. v bli'mi gisv-f r?"te rc il$e sa lakoj ali meto ?oziteje. Ponudbc na urra* n. »Slov. Naroda« pod „lokal 118". 113 Kupim ali xaraen'ani % živill, BST" dobro obranjeno -?3E posteljo z žlnmico §ređ8nco iw ©^iro peiderkasten) Pon-jGbe na uprav. rSlov. Nareda«. IstOra flHv»M"fa«1 bi hotela spre-ajespođa od trgovine na hrane, na' biagovoli diti svoi nas'.o*.' ni up:. »&. Nar.« pod: priskrbi tnel iivUa. 2tnožna s'ovrnšč ne in n«-nščine. »?ro-iecisia in stenofratije, »• Ukaf sprelme. Pismene ponudbe z nv vcdfco starosti in plače pod „ *. B 77J na upravn. »i:lov.nskega Naroda«. Ivan Bizovičar Bmetni tn trgovski vrtnar L^ubl'ana 839| KoIezFska ulica št. 16 pn>r>roča svojo boiato čpremlieno rrtnftrstvo ter oknsno Jzdelane vence. šopke in trakove. v;5^3l-.. • IzDoso;evjn:e :: ST- $»£*?£**.* "SuK.e- kakor tudl naif.nej:« l£f^P*"C ? dtkora:i«ske ctetfc« za dro-^aSJE^jnSp '■•' rane in balkon« :-: Vsakovrstrie ssć;i vpo'sb->. ft&tzlaaer, Hii*erj«va ulica 7, vrata 3. ili I Mano za potteee dok o tali vata- , I piti tako« ▼ alwtbo kot VeaSakarica. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Spretna šivilja obiek iSće dslu. gre v hi o. ror> nvlja tu^i staro Naslov Mirilo Tortltfo ; cesta št+ 13. I aa«tatr., vrata §S, ; ko i%9:9 pad tmenom M. L. j !---------------------------------------------------------1 Snpl so reć-a me tIna doaro-' okranfealh i gostilnišklh stolov ' lahko fadi za zl Šljivi (Klar»r). Ponudbe ! pod ,8toli 114* na upravn. »Slov. i Naroda«. 114 ! isrnlec Kinulrla 30 3iĆ3 za sobotne družabne večere ; v Lo^^rcu Prednost ima o predna5s!ci 1 h "n. pst;«!nih točk. — Ponuc-be rod »akušc a ao^ota 1T1' na upravništvo ! 9S!o\. Naroda« 121 * Sic ^ na Scntlna ponucSa učena šivitfct ?e ?e t oorocih j gasvedom. %i trna stair.o s;ufbo Ponudbe s sh^o pod . ^ Af 1G94 na ucravn ,*S-°'J /iaroda*. 109 i Hspiva ^4i pisalni itrof in registrirno blagajno ' Ssve: & Oržiao;L W3lfa¥3 b"C3 iz. pofribščine priporoca , R9RGĐHJ1 mmim ¥ Uutolfani. I Za mnogobrojne dokaze sočutji ob smfti naše iskreno ljubljene matere, gospe izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ! kakor tuđi vsem tištim, ki so jo spremili k zađnje-1 mu počitku najiskrenejšo zahvalo. j Ljubljana, dne 9. januarja 1918. talu!«či ostsU. | ■lili irorjena Hvfljt, M na dobro i !iluti^yaiei>> p«jj.«P"»»gjh_ddt taM - natakarica — 1 gre tuđi na deželo. Ponudb« pod Šifro Ipra|iaai tekaf ajl tok#al 4 trezne zanedihre hlapce samskr ali oženjene ludi invalidi nišo izk jučeni ker te slufba I ah ka. Z^ia^iti se je Batadvaraka «Uoa tt« • od 12. do 1. ure opo'dne. — i BaiaalBa, o. kr. ^aatai felavar, j prazne vrečs; vsake vrstr 9mMm ffObtf fc\ 1- ; min, lana« im trugm 8Mic»| na kap« | • redno in v vsa In i množini, ter ptačuie p% ||k vlijlk AmtoOi ••■ih tsfevalia flraaa I. Emilao, Kraaff ator. ^%500 kron! ^v^^nfl^am plaCam, ako mo | & ^H|^V miCev. korenin atla | ^k ^^^v Baasaan ne odpravi v ^aT ^ ^"^ S. dneh brrz boirčin i ^■aaW Vaš'h tnaijak afaa«; a>radavlc, oa»tllta«cav. C^na ion-; *ku z t»TP«t^enim 0 srnom S*75 K 3 ! lončki K 5*90, 6 tončkov K 8-50, i Na itotinc zabval^ih pišem m prirnani ! Kamcnv, — Kottca Sloven. Naroda« M IZVim poSHja tuđi na delolo: K asne o^si I II f L krtla, k.at-me, I II I I ■••^•••■■•■ia.P«-I III I rtl«.amaa1aia«raal.; LUliL aiatav*parta«kla.i I bakolaatasalko. /eto solidna trrdka. M. KriStofič - Bnčar | MeMlaaa, Mart tra t. Usfaa klam. : Fine ; otroške oblekce I ti in krstite oprava, u ! - r -------- jfiH Zastonj ^Bna^aa^aa^T^ j^HK! dobi vsakdo na zlatninah in sre- brnlnah ter jlatbenih orodjth. Violine po K 14— 20 — 55—, dobre har-I Hionike po K 16-^ 25— 35— 5(r— j Dvovrstne dunajske harmonike po i K 70-— 80— 10 — 120—, a\ j ! trovrstne t>o K 180-—200-— Wf 240* — 280—. Zamena do- /f, ■ vof>na ali denar nazaj. Raz- JLv ! požiliam rroti vposlatvi zne- *^Tl ; ska ali popovzetju t\-rdka * *~]}f • Mlf KOHIaH. c kr. dvomi dobefi-te!), Wost (Brtfr) $tet. 16M. Ceširo. i Vabilo ! na redni občni zbor Posolili!! f Zagorja ol Sivi { ; rcg. zadruge z neomej. zavezo | kateri se bod?> *T5i! v ć«trt«fc, !?. *-3. im Dnevni red: 1. Poro^i'o nače I stva 2 Poročilo nad^orstva. 3 Odobritev računa za leto 19'6 4 Raznoterosti. 123 Ako bi ob določeni ari ne b \o na- rzoče zadostno Ste vilo zadrufnikov, se vr§i o^'ni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom, ki je glasom pravi I sklepčen ob navzcfi;osti vsake ga Ste vila zadružnikov. ■ Odbar. Hitro! Milino t Drva in premog nadorresti kunava 2 ekstraktnlm izlužentm lesom v drobeib. Prodaja in od- I da ja od 1000 kg nsprej v vs»ki mnoJini na vagone stroj i na torama Sarnsa & C9. v L|ubl|ani, Matafkova «Paa 4» Zapiseva^šo narom dn«vno od liiiliiilii ivo« j omogočuje vsakomur, da podpisc tojno posojilo z majhnimi denarnimi žrtvatni. ća vrhntega skrbi za svojo udofrn, t v siirosti In da skrbi za svojce v slučaju, da ga je doletda r»rezgodnja smrt. 7a odp'tćlla vofaeira oa& ^l-l mi lahko voli doba 10 -M lat — Zavaravano vojno pw»:ilo izplača se v Siućaj c^ožlvetja pogojene dobe oziroma z slu- | čaju mejinje »miti. j Na primer Oseba, ki je ootom za\trovanja podpfiala K 2000 vojne^a poso- ! jila. kuterega si hoče »ci četrtletnem vp»ičc\mju po K 2480 pritestiti v 15. letih, j umrf, ko je rdačala kom^i dva četrtletna obroka v tkupnem mesku K 4960. i Kljub temu fzplača »e zaostalim ali v polici dolo^eni osebi takoj polno zavaro- j vano vojno po«O'''ft K 2000'—. i Do K 5000— ni potreba zdrivniSke preiskave in znaša zavarovalnina po K 1000-—: I etno pollet«© četrtletno mesečno za dobo 10 let . 77— 39-20 ?0■— 6*80 . . 12 . . «3-— 3210 16 30 553 . . 15 . . 48— 24-40 1240 4*25 . 16 . . 4^50 22 70 11-50 390 . . 18 . . 39-50 2010 1025 3 50 . , 20 . . 35— 17 85 9-10 310 Tafna ltiliml je brez plačila doklade v pcAncm obsegu v savarovanjo v«tet». Odkar •*' obremenitev police s posojilom vaik&s n ^o?. — Kdor na primer zavaravan e »klenjeno za K 1000 na 12 let, za koj;« je plačal jedno letno pre- i mio K 63' - , po jednem letu opusti ali s posojilom i rt Tienf, dobi po sedanjem stanju \- ffutovini Jzplačanlh K 59 46. — Pri terrj *t i« bil skozi eno leto za i slučaj srii ti sararovan. 5400 Po;asaUU dale ia ponnđt^ fif^aieaa Generalni zastoo c kr. priv. zavarovalne družbe „Avstrijski Feniks" LiubUana. Sodna ulica štev. 1. ■W^—1M—^^»^^^1—'■ —■^■^^■**iJ^^—11^»^W^^^—^^^^^^———^^—^1^^^^^"^^^^»^ Čaj >;lxMbikan" Čaj posSavno varova« 1 paket =100 kartonov štev. I.......K 40 — 1 „ *= -100 n »2.......„ 80 — 1 .y — ico ,% . M 3.........160 — f^aspaiillanle proti vpestatvi siteska aai po povsetju. Irscvizm us dsSteSo pepus^ ZaftopnMtl a>a iUajo lang & K9fiv^ prodaja čaja „Rubikan" ^*;.f?!f, S?£VOffiis. Te?**?ra3ii: Lasajcani^. 398^ m ^^mSr ^B^3^^Br ^^^L. Baaaaaak^ ^^^^Vbh ^B^aaaar vi sEf^^StT Jv*. t»j? aaBaV Gaa^slV I mfS^ tt^oviMZogarBhiBTipapigf^dr^bazcir.eje^ \ i ^žMB^ Jćletf ;:wo5a5neo5krbe5urcvinzamorejTio j I **9^&^ iočno,ceni in redno dobavljati i Ilfnr V in ■••v'xf S je na prodaj v Lovrani (lirska obai). 9 Pojasnila pri Lovranski Banki cS. H Licitacije konj. Licitacija fcanj, kl atotrafeujajo le odpočISk«. ez^esna 4.akHht kl so nesposobni sa vojaiko tiulbo, se bodo vrl$2e pri stabilnih konjsklf« boiminlcah In raspotalnlcah konj ko: sledi: V stabilni konjski botnliniel v Mariboru dne 12. in 26. ja-nuarja, 9. In 93. ffabntarja ob 9. uri predpoidne, v stabilni konjski bofctisnlc! v Radgonl dna B^ 19. in 28. januarja, 5. in 19. febniarja, vsakokrat ob 9. uri predpoidne, v stabilni konjski botniinlcl v Soltejmi pri Celju dne 13. In 27. jssriuarja. 7. in 17. I*-^merja, vsakrat ob lO.ur? predpoidne, vri ?azpeča!nlc3 konj v Ljubljani dne 13.ln 2G. januarja v Nuiakovi vojsSnici ob 9« predpoldner pri raspecelnici konj na Uncu pri Rakeku dln^ 10. In 24. januis'ia obio uri predpoidne, pri razpečataici konj v KoCevju dne *•>» In16. januarja ob 10. uri predpo!dna na Sol •kam travnik i« K iicit&cijt fcc : pripuščeni le taki ponudniki, ki bodo imeli od politične oblasti potrje v, ; ^itunaciio, da so kmetovalci. Konjski mešetarji in prekupci ne bodo ?:i-t.;cni k licitaciji. 115 aaaaaaaaaaaaaaaaaaaVa^^aUaaaaa^F^'*^^'^ ^"* *^aaatta1aaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaalBa^PaaaaaaaaaaaaaiBaaaaaaaaaiBaa^^BaiBa Kuouiem koSe yseh vrst dMailn, Ei .ss, Kune Itd. po najvišiih dnevnih eereah. aaaaaaaaaaaaa^aM^P^^Ha1HW9aaa^^^a^a^a^^ajaa^aaaaay^^^^^i[Qjj^^aj^^^a^^./jyy™^g ?^fVtjLf^Tww^f.^>i ^ £aaTuć^9^9&^uan£^i^Br aaaaaaaaaaaaiaaaay^F-aaJagvfc^^aaM>aaaMa»jag^^^BaK^»K%»—-Z*^f —w»^.rsiMEB»*TBaK Tnnrriir>TTr< j^- vt^^tm* ji -■ i*™i * r n^p*a*^fc*«-^fc^^^»»^-«ja Vse vojaške predmet®! aar 'aaaa^ aaaa\ aaaV ^aaak Ba^a\ aaai ,aaaa\ aaaaa aaaa\ M laVejk. B ^aa) a^aak priporočam po znaao niskih conah svojo zalogo Zvesd vseh vrst egal. sukna jgfavi*?b©vt port gufflbov vseli vrst !krtaS portepejev in prltiklin |ml!a med. obvez l*go*ov«j. itnlform sobne paste p#^ov delnin pSaiSev brllantlne **°*'I kofuliastih vrec* pudra bajonetov ; ■ I koluhov vseh vrst I instris^entov se k||p, "" ^eplc nohte Dasov odsnefcov parfumov J^^ N roi sa feplce ogledal rokevic ovratn'kov brivskši? aparafov, ovojnltt gama! vseh toaletnih in jpotnčh necessasrejev '' usnjenih gamal galanterljsklh pred*' ročnih kovceksv vojaikege sukna ' metov i velikih £n malih Splošni zavod za uniformiranje Ljubljana, Stari trg II. Baaaaaaaaaaaaaaaa*BSBWJHRl^.P 1 mmm | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ] .i Pei«:žka «i.,»ic» io.coo.oto b^/» • S€s*K.% L^J £ Va Ulioa iteV■ 2a ■«mwwi twwm »uroii* i^oa.ooo fcron. I • Poslovalnica c. kr- avstrijsk© državne razredne loterije. I Pc9cis*iižnlce v Splitu, Celovcu9 Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Oelfai. I -------------------------------------------- lpr«|—i« —■---------------------------------■------ I tmm ta mak m vnto ffftimitatli p«plr|o^ nmon •rariint taban ia dovojuje vlooe na knllllca ia teko« raiaa I aI>^ovUaoiJcsk«3 kredite. I B ^5^55^^2^^E^E2E22«B^S!iB^^2™2S^^5S^^^S535 a^ara a^Baaa BavaaVa^araBaiaasaaaaaaaaav ^avaava^^BaBBaaaBB^^Bvaaaaaaaaaaak aaaaaaBaaaaawaaaaaBaaaaaaaWaae«^B»aaaaaBaaaaf B r |