117 let
	
	www.litija.com info@litija.com
► NAŠI SIMBOLI
Francija je naš največji trg, kamor smo lani prodali 35 odstotkov naše proizvodnje. Zaradi ameriškega bojkota ob vojni v Iraku in veliki konkurenci Kitajcev, je bil pri naših dveh največjih kupcih uveden stečaj. Ostali kupci so bistveno zmanjšali odjem prej. Večina Evropskih tekstilcev je podaljšala kolektivne dopuste za teden ali dva. V Pratu v Italiji kar nekaj tovarn po dopustih ne bo pognalo strojev. Nekateri mrzlično selijo svojo proizvodnjo v Vzhodno Evropo, Turčijo in celo na Kitajsko. Računajo na ceneno delovno sile in na njihove trge.
Vendar samo moč tehnologije, znanje in še tako veliko hotenje niso dovolj za preživetje na polju globalizacije. Potrebna nam je modrost, da vse to združimo v strategije, ki nas bodo pripeljale do naših ciljev.
Franc Lesjak
Tudi v teh težkih razmerah smo ob polletju dosegli 5 odstotno rast proizvodnje in prodaje. Ohranili smo finančno stabilnost in ostali pri začrtani dinamiki razvoja tehnologije in izdelkov. Zamujamo le pri osvajanju novih trgov, kar pa je možno nadoknaditi v jeseni.
Naše spoznanje, da lahko dolgoročno preživimo samo kot svetovni igralci, se je utrdilo. Evropa je premajhna. Potrebujemo svet in dobili ga bomo.
Naša celična proizvodnja je unikat v Evropi in njen pretežni del je podprt z najsodobnejšo tehnologijo. Država nas je uvrstila med 23 perspektivnih izvoznikov, ki zaslužijo posebno pozornost. Mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradstreet nam je dodelila oceno 3A1, to pomeni odlično stanje, skoraj brez tveganja. Vse to so za nas vzpodbude pri nadaljevanju naše poti.
^117 let štejejo. Tovarniški dimnik kot izraz industrijske moči, rasti in tudi kot simbol naše enotne volje.
Vodni stolp s svojim požarnim rezervoarjem, ki nam daje varnost in samozaupanje. Voda je spremenljiva, vendar večna. Nam simbolizira sposobnost prilagajanja in razvoja. V stari Perziji so se modreci umikali v visoke stolpe, da so izostrili svoje misli. Tam je bil stolp simbol modrosti.
Industrijska Evropa je v krizi. Proizvodnja se zmanjšuje. Recesija v Nemčiji, Franciji in Italiji neusmiljeno klesti po podjetjih, po tekstilnih pa še posebno. Vse države doseženi standard branijo z zadolževanjem na račun mladih generacij. Kljub temu morajo krčiti socialne pravice. To so tokovi, ki se jim ne moremo upirati. Treba se je prilagoditi.
KADRI
► KADRI
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABUANJE ZAPOSLENIH
:gfr Avtor metode "20 ključev", japonski profesor /vvao Kobayashi je izjavil, da je v današnjem svetu edina resnična konkurenčna prednost sposobnost podjetja, da pridobiva znanje hitreje, kot njegovi konkurenti."
Tega se zavedamo tudi v Predilnici Litija, kjer stalno izobražujemo in usposabljamo zaposlene, kajti samo vlaganje v razvoj kadrov, poleg nove tehnologije in razvoja izdelkov, je zanesljiva garancija za rast in razvoj Predilnice Litija d.d.
V	letošnjem letu smo tako v okviru projekta "20 ključev", ki ga izvajamo ob sodelovanju svetovalne hiše Deloitte&Touche, v izobraževanje vključili vse proizvodne delavce, ki so se udeležili seminarja "Delati bolje in varno", vodilne delavce pa smo vključili v izobraževalni program "Supervision".
V	nadaljevanju sta predstavljena oba seminarja.
MANJA TESLA direktorica kadrovskega področja
Del vsebine seminarja se je nanašal tudi na tehnologijo predenja. Za področje tekstilne tehnologije je Silvo Soklič pripravil obsežno gradivo ter udeležence seznanil z osnovnimi značilnostmi in vrstami naravnih in kemičnih vlaken ter celotnim postopkom predenja in predelave po posameznih fazah in strojih.
Pravice in obveznosti delavcev in delodajalca pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu z predstavitvijo varnostnih ukrepov, med katerimi so najpomembnejša Navodila za varno delo, je predstavil Stane Črne.
Na seminarju smo delavce seznanili tudi z nekaterimi novostmi zakona o delovnih razmerjih, zlasti glede sklenitve in odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako v smislu redne kot izredne odpovedi. Udeleženci so se seznanili tudi z obveznostmi zaposlenih, ki jih je sprejela uprava na podlagi predhodnega mnenja sindikata in ki določajo ravnanja zaposlenega na delovnem mestu, posebno glede vestnega izpolnjevanja delovnih obveznosti in spoštovanja varnosti in zdravja pri delu ter ravnanju v času odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža.
Manja Tesla
I.	Seminar: "Delati bolje in varno"
Seminar je potekal v 16 skupinah v konferenčni sobi poslovne stavbe podjetja, ki je sodobno opremljena za izvajanje različnih oblik izobraževanja. Posamezna skupina je bila oblikovana glede na organizacijsko enoto in izmeno. Na seminar je bilo skupno vabljenih 322 delavcev proizvodnje. Udeležba je bila izredno dobra, in sicer kar 92,24 %. Cilj seminarja je bil seznaniti vse zaposlene s pravilnim načinom izvajanja delovnih opravil tako s področja delovnega prava kot tehnološkega postopka in področja varnosti in zdravja pri delu v luči izvajanja posameznih ključev.
Praktično izvajanje posameznih ključev, pri katerih so neposredno vključeni zaposleni, so za posamezne oddelke s pomočjo odlično pripravljenega slikovnega materiala, predstavili vodje proizvodnih oddelkov, in sicer Franci Boldin za predpredilnico, Mateja Medvešek za predilnico in Franci Grom za sukalnico. Zaposlene so seznanili z izvajanjem ključa 1 (čiščenje in organizacija), ključem 2 (aktivnosti v delovnih skupinah), ključem 14 (spodbujanje zaposlenih k izboljšavam) in ključem 15 (širjenje usposobljenosti vseh zaposlenih).
Pravilno vzdrževanje strojev in opreme - ključ 9 - ki mu zaradi naše prioritetne usmeritve zagotavljanja kvalitetne preje posvečamo še posebno pozornost, so predstavili za oddelek predpredilnice Branko Baš, oddelek predilnice Tomaž Damjan in oddelek sukalnice Anton Kraševec.
O sistemu kakovosti iz ključa 11, je predaval Stane Črne, ki je nazorno predstavil vpliv delavcev na kvaliteto izdelka - preje.
II. Seminar: "Supervision"
Namen programa usposabljanja "SUPERVISION", je oskrbeti vodje delovnih skupin z nujnimi znanji in veščinami, ki nam bodo pomagale voditi delovno skupino k večji učinkovitosti ter animirati posameznike v delovnih skupinah. Cilj usposabljanja je, da se v prakso vpelje strategija in cilji vodstva podjetja.
V program usposabljanja Supervision je vključenih 43 vodij delovnih skupin in bo trajal približno dve leti. Program Supervision vsebuje 6 področij ali sklopov znanj in veščin, ki naj bi jih poznal vsak vodja delovne skupine, in sicer:
1.	Mini podjetje
2.	Vodja delovne skupine
3.	Mentor delovne skupine
4.	Ravnanje z ljudmi
5.	Odnosi na delovnem mestu
6.	Učinkovito komuniciranje Področja pa se delijo na 31 modulov.
Do sedaj smo predvsem obravnavali teme:
1.	Mini podjetje: kaj je mini podjetje, Manager mini podjetja, oskrbovalna veriga, kdo so kupci mini podjetja, kdo so dobavitelji mini podjetja, kakšen naj bi bil delovni prostor mini podjetja. ■
2.	Poslanstvo podjetja: zanesljiva oskrba odjemalcev s kakovostnimi specialnimi prejami, zadovoljstvo zaposlenih in kapitalsko rast podjetja
MATEJA MEDVEŠEK vodja sukalnice
KADRI
KADRI
3.	Vizija podjetja: postati prvi dobavitelj in razvojni partner evropskim tkalnicam in pletilnicam.
4.	Vrednote podjetja: zadovoljstvo kupcev, načelnost, ustvarjalnost, strokovnost, inovativnost, samozavest, pripadnost, timsko delo, fleksibilnost.
5.	Cilji in aktivnosti v podjetju: aktivnosti v podjetju so vedno usmerjene v doseganje ciljev za izboljšanje kakovosti ( Q ), stroškov ( C ), dobave
( D), varnosti ( S) in morale na delovnem mestu (M).
6.	Vizualizacija: grafični prikaz pomembnih vsebin na oglasnih deskah: poslanstvo in vrednote, diagrami, ki prikazujejo cilje (kakovosti, stroškov,dos-
NAŠI NOVI SODELAVCI
V zadnjem letu smo izvedli nekaj organizacijskih in kadrovskih sprememb. Nove obraze, nove sodelavce srečujemo v oddelkih, srečujemo jih na tovarniškem dvorišču, pa le peščica nas ve, kdo so, kaj je njihova zadolžitev oziroma za katero delovno področju so odgovorni. Ravno zato, da jih spozna širši krog zaposlenih ter da predstavimo njihovo delovno področje v podjetju, uvajamo novo rubriko - Naši novi sodelavci. Tokrat vam predstavljamo Francija Debelaka, magistra znanosti s področja tekstilne tehnologije, ki vodi Center za razvoj prej in sukancev.
Pri nas si zaposlen že skoraj 1 leto in ker te veliko naših ljudi še ne pozna, prosim za kratko predstavitev?
Rodil sem se pred 43 leti in živim v Latkovi vasi v Spodnji Savinjski dolini.
Osnovno šolo sem končal v Preboldu, nato pa sem nadaljeval na Srednji tekstilni šoli v Kranju, kemijska smer. Potem sem se vpisal na Višjo tekstilno šolo v Mariboru in po uspešnem zaključku takoj nadaljeval s študijem na Visoki šoli za tekstilno tehnologijo v Mariboru.
Zakaj si se odločil za študij tekstilstva?
Ker izhajam iz delavske družine in ker je Tekstilna tovarna Prebold takrat predstavljala edini motor razvoja in zaposlovanja vtem okolju, sem takrat pridobil v tej tovarni tudi štipendijo. Ker sem bil štipendist, je bila moja prva zaposlitev pri štipenditorju, to je v Tekstilni tovarni v Preboldu. Rad bi dodal, da sem že tretja generacija tekstilcev v družini; moj dedek je bil tekstilni mojster, moja mama je bila tudi tekstilka, tako da je bilo vse v družini povezano s tekstilom.
Kaj te je vzpodbudilo pri vpisu magisterija?
Ko je Ministrstvo za delo objavilo razpis 2000 mladih raziskovalcev in zaradi potreb po dodatnih znanjih,
tave, varnosti, morale), grafi prisotnosti, koristnih predlogov, matrika veščin, ...
Poleg rednih predavanj smo vsi udeleženci opravljali individualne in skupinske naloge, s katerimi smo na praktični način utrdili vsebino, ki je bila tema predavanj.
Z znanjem, osvojenim na izobraževanju Supervision, si bomo udeleženci pridobili osnove za upravljanje s človeškimi viri in organizacijo enot oziroma oddelkov za katere smo posamezniki zadolženi.
Mateja Medvešek
sem se odločil za magistrski študij tekstilne tehnologije. Takrat se je pojavila zahteva po Oko Tex Standardu 100, ki predpisuje vsebnost prostega formaldehida na tekstilijah, kar je bila tudi tema moje diplomske naloge, zato mi je to predstavljalo tudi izziv. To je bila tudi tema v moji magistrski nalogi.
Kaj je vplivalo na tvojo spremembo zaposlitve in odločitev, da se zaposliš v oddaljeni Litiji, ker oddaljenost službe od doma ni ravno prednost, ki jo vidimo Slovenci?
V Tekstilni tovarni Prebold sem delal 10 let kot tehnolog razvoja, zadnja leta pa kot tehnični direktor. Zaradi neustreznega razvoja je podjetje zašlo v težave, pa tudi zaradi novega strokovnega izziva, ki sem ga videl v Predilnici Litija, sem se odločil za zamenjavo službe. Moram pa poudariti, da je na mojo odločitev o spremembi delovnega okolja vplivala odločitev, da že enkrat želim delati v organiziranem okolju.
Kaj te je najbolj pozitivno presenetilo v našem podjetju?
Če sem iskren, me je najbolj presenetil pomen vizije, torej jasne usmeritve razvoja podjetja in pa uspešnost ciljnega vodenja in timsko delo. Moram reči, da me je pozitivno presenetilo medsebojno sodelovanje in pomoč sodelavcev s katerimi delam, saj z njimi lahko izmenjam strokovna mnenja. Skratka, tukaj nisem naletel na negativne aktivnosti ali kakršnakoli druga nesodelovanja.
Pri nas si direktor Centra za razvoj prej in sukancev. S čim se trenutno največ ukvarjate?
Moja glavna zadolžitev je uvajanje novih vlaken in tehnološka podpora trženju pri tkanju in plemenitenju. Uvedba novih vlaken ni samo naša aktivnost, pač pa se ne trgu dogajajo hitre in pomembne spremembe in povezovanja. Vsekakor moramo biti zraven v toku do-
Franci Debelak na delovnem mestu
KADRI
KADRI
godkov. Trenutno proučujemo nova kationska viskozna vlakna Rainbovv, kjer se pričakujejo prvi rezultati plemenitenja. Precej aktivnosti pa je usmerjenih v poučevanje uporabnosti votlih poliesternih vlaken za preje s posebnimi termičnimi lastnostmi.
Vem da imaš bolj malo prostega časa, pa vendar s čim se ukvarjaš, ko nisi v Predilnici ali na službeni poti?
Rad igram košarko in planinarim. Precej pa sem aktiven tudi v domačem gasilskem društvu, kjer vodim izobraževanje gasilcev. V okviru delovnega področja v moji prejšnji službi sem se ukvarjal tudi z gasilskimi zaščitnimi oblekami in potem postal član komisije Ga-
silske Zveze Slovenije za to področje in se potem tudi aktivno vključil v področje usposabljanja gasilcev.
Rad sem tudi doma v krogu svoje družine. Imam dva otroka - najstnika, ki v obdobju odraščanja potrebujeta stik z družino, skratka časa mi vedno primanjkuje, da bi naredil vse kar si želim.
Za konec še tvoj življenjski moto!
Težko je sicer izbrati samo enega, vendar najpomembnejši se mi zdi, da si vključen v takšno sredino, v kateri lahko aktivno sodeluješ, vanjo nekaj prispevaš in je tvoj prispevek tudi viden, skratka, biti dober igralec v timu.
Manja Tesla
DELAVCI NA REKREACIJI V ZDRAVILIŠČU
TJ Že v prejšnji številki Predilca smo pisali, da smo se na pobudo sindikata odločili za individualno skrb zaposlenega, ki bo obsegalo bivanje v enem od slovenskih zdravilišč. V ta namen je bil sprejet pravilnik o zdraviliškem zdravstvenem pregledu in rekreaciji in izbor delavcev se je opravil po merilih, kot so dolžina delovne dobe v podjetju, delovna uspešnost, nočno delo, koristni predlogi in prisotnost na delu. Posamezne merila pa so se točkovno ovrednotila.
Aktivnosti so se pričele že v mesecu aprilu. V kadrovski službi smo pripravili okvirni seznam upravičencev, to je seznam delavk, starejših od 47 let (52 delavk) in seznam moških, starejših od 50 let (27 delavcev). Vse te delavce se je ocenilo merilih, kjer so sodelovali neposredni vodje in vodje področij (delovna uspešnost), kadrovska služba (delovna doba, nočno delo, koristni predlogi), obračun plač (ugotavljanje prisotnosti v zadnjih 5 letih). Na ta način se je sestavila rang lista in uprava podjetja je glede na namenjena sredstva za oddih in rekreacijo odločila, da se letos izbere 12 delavcev, 6 žensk in 6 moških, torej tistih, ki so po kriterijih pravilnika dosegli najvišje število točk.
Na rang listi so bili najvišje uvrščeni:
Klančišar Vida, predica
Mešič Franc, vzdrževalec strojev
Kralj Pepica, vodja skupine za snemanje
Pavliha Anton, vlagalec 1
Majcen Slavka, sukalka-inšturktor
Cirar Franc, pomočnik vodje eneregetike
Oliverovič Zorica, delavka na strojih v PP
Sukič Stanislav, preddelavec
Meserko Irena, sukalka
Slapničar Frančišek, delavec na strojih PP
Perič Marija, predica
Tišler Janez, pomočnik vodje tehnološkega vzdrževanja
Izbranim delavcem smo organizirali 5 dnevni paket v Termah Dobrna, seveda pa so se izbrani delavci lahko odločili za letovanja na morju. To možnost sta izkoristila dva nagrajenca.
V času pisanja tega člana pa sta ravno dve delavki na oddihu v Dobrni.
Na delovnem mestu v predpredilnici smo obiskali Zorico Oliverovič in Frančiška Slapničarja.
Zorica Oliverovič se je zaposlila v Predilnici pred 26 leti. Ves čas opravlja delo v oddelku predpredilnice. Ko smo jo obiskali na delovnem mestu je vestno čistila okolico novega predpredilnega stroja Zinser 670, ker se je bližal čas konca dopoldanske izmene. Poleg pos-luževanja predpredilnih strojev je vtem tednu prevzela tudi vlogo inštruktorice, saj v delo uvaja novo sodelavko.
Na vprašanje, kako je sprejela novico, da je ena izmed nagrajenk in kako je preživela teden oddiha, je odgovorila:
"Ko sem domov prejela pisno obvestilo, sem bila zelo presenečena, ker nisem nič pričakovala. Moji družinski člani so bili zelo veseli in so me takoj prepričevali, da naj tudi pomislim ne na to, da te ugodnosti ne bi izkoristila. Če bi bile finančne zmožnosti podjetja boljše, bi bilo prav, da bi vsaka delavka lahko izkoristila brezplačen oddih.
V toplicah sva bili skupaj z Marijo Perič, ki dela v oddelku predilnice. Odločili sva se, da greva na oddih že v
Zorica Oliverovič na delovnem mestu
KADRI
RAZVOJ
mesecu juniju. Imeli pa sva žal smolo, saj je ravno v tistem tednu ves čas deževalo. Sončen je bil samo en dan. Škoda, ker je bilo naslednjem mesecu lepega vremena na pretek. Zaradi slabega vremena ni bilo organiziranih izletov, tudi sprehajali se nisva veliko, zato pa sva največ koristili kopanje v notranjem bazenu, veliko sva počivali in gledali televizijo. Bili sva tudi na pogovoru z zdravnikom, ki je opravil le rutinski pregled, kakšnih dodatnih terapij pa nama ni predpisal, ker nisva bili poslani v toplice preko zdravstvene skupnosti na rehabilitacijo kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Mogoče bi v tej smeri v bodoče spremenili tudi to, nam omogočili kakšno terapijo, saj imamo več ali manj vse delavke, ki toliko let delamo v tovarni, težave s hrbtenico.
Vendar pa moram poudariti, da je bil dopust v toplicah v redu ker so Terme Dobrna izredno lepo urejene."
Frančišek Slapničar je bil nekoliko bolj zgovoren. Povedal je:
"V začetku bi izrekel vso pohvalo pobudniku te aktivnosti. Mislim, da je v današnjem sistemu neposredni proizvajalec, delavec, nekoliko pozabljen, zato se mi zdi, da takšna nagrada človeka le stimulira. Vsaj mene je, dobro leto in pol pred upokojitvijo.
Res je, da sem imel v začetku malo pomislekov, zakaj ravno Dobrna, saj je znano, da se v tem zdravilišču zdravijo predvsem ženske. Kasneje sem videl, da temu ni tako. V Dobrni sem bil v času našega kolektivnega dopusta. Če se želiš spočiti in nekaj dni preživeti v res mirnem okolju, so te toplice ravno prave. Toda s tem nočem reči, da mi je bilo dolgčas, čeprav sem v toplice odšel sam. Tam se vedno nekaj dogaja. Udeleževal sem se različnih predavanj, predvsem pa so bili pestri izleti v okolico Dobrne. Najlepše spomine imam na obisk turistične kmetije Hudičev graben, kamor smo dobro uro pešačili na zares pikanten "hudičev" golaž. Ta kmetije je izredno zanimivo urejena, vse je v rdeči, hudičevi barvi, zato je ime čisto pravo. Obiskali smo tudi Velenjski grad in Šmartinsko jezero, po katerem smo se prevažali s turistično ladjo. Moram reči, da ti organizirani izleti lepo zapolnijo prosti čas.
Frančišek Slapničar pri raztezalki
Poleg kopanja v notranjem bazenu, sem bil tudi na posvetu pri zdravniku, vendar bi moral vse nadaljnje terapije, ki bi mi jih predpisal, plačati sam. Tega nisem izkoristil in sem se kljub temu v Dobrni zares odpočil."
Na vprašanje, kako je bilo pričeti z delom po kolektivnem dopustu, je dejal:
"Prvič, po 32 letih dela v Predilnici, sem bil toliko časa skupaj na dopustu. Pred kolektivnim dopustom se je govorilo, da se bo v tem času uredil oddelek, kjer delam. Pričakoval sem kakšne manjše izboljšave, vendar sem bil zelo prijetno presenečen, ko sem prišel na delo. Tako "korenitih" sprememb res nisem pričakoval. Na novo so urejena tla, kar omogoča veliko lažji transport loncev, pa tudi stene so prijetno, svetlo prepleskane. V tako urejenem oddelku se človek bolje počuti in veliko lažje je delati v urejenem delovnem okolju. Zal smo ljudje pač takšni, da raje kaj pokritiziramo kot pohvalimo, toda tokrat bi storil veliko krivico, če ne bi bil s takšno ureditvijo zadovoljen. Tudi sicer moram reči, da so se v zadnjem času delovni pogoji zelo izboljšali."
Upamo, da je bil namen napotitve delavcev v zdravilišče izpolnjen in da velja s temi aktivnostmi nadaljevati tudi prihodnje leto.
Vera Bric
► RAZVOJ
NOVA VLAKNA
FRANCI
DEBELAK
direktor
Centra za razvoj prej in sukancev
T Biti boljši in hitrejši od konkurence pomeni obstanek na zahtevnem tekstilnem trgu. To pa smo sposobna samo podjetja z jasno vizijo, zato imamo tudi v razvoju usklajene in točno usmerjene aktivnosti. Ena od teh je tudi uvedba novih vlaken, ki pomenijo širšo ponudbo, nova tržišča, višjo dodano vrednost in nova strateška povezovanja med proizvajalci in uporabniki.
Pri uvajanju novih vlaken se srečujemo s čedalje bolj zaprtim
tržiščem, omejitvami pri nabavi zaradi licenčnih povezav med proizvajalci in predelovalci vlaken, ki s tem nadzirajo trg in cene izdelkov.
Vodilni svetovni proizvajalec viskoznih vlaken Lenzing je razvil novo kationsko viskozno vlakno Rainbovv. Za trženje tega vlakna je Lenzing izbral samo tri predilnice, med katere je uvrščena Predilnica Litija z eksluzi-vo prodaje na vzhodnoevropskem trgu. V sodelovanju z lenzingovimi strokovnjaki smo osvojili proizvodnjo in za razvojne potrebe Lenziga spredli prve količine. Za trženje teh prej pa našim kupcem Lenzing zagotavlja vso strokovno pomoč pri plemenitenju-barvanju njihovih izdelkov.
Viskozno vlakno Rainbovv je posebej razvito za mešanice s poliestrom, ker omogoča krajše barval ne
KADRI
RAZVOJ
L I T I ./ S K I
postopke, ki pomenijo ogromen prihranek v stroških plemenitenja in maksimalno zmanjšanje onesnaženja odpadnih vod. V mešanicah s standardno viskozo ali bombažem pa daje tekstilnim oblikovalcem nove možnosti vzorčenja večbarvnih efektov.
V proizvodni asortiman smo vpeljali nova poliesterna in poliamidna karbonizirana vlakna, ki jih mešamo s standardnimi vlakni v točno določenem razmerju, da dobimo preje in sukance s točno količino v strukturi vlakna vezanega ogljika. Dodani pigment ima permanentne lastnosti in daje v valovnem območju vidne in nevidne svetlobe od 400 do 1100 nm povečano in enakomerno absorbcijo. Z natančnim mešanjem z ostalimi vlakni dobimo prejo, v kateri so karbonizirana vlakna enakomerno porazdeljena, kar se lahko nadzira samo s spektrofotometrično analizo.
Karbonizirana vlakna so namenjena za specialne zaščitne izdelke, ki onemogočajo zaznavo z IR in UV detektorji in se uporabljajo v vojaške namene. Vpeljava novih težko vnetljivih vlaken je na zahtevo kupcev, ki zahtevajo za določene izdelke točno določeno obstojnost oz.odpornost na temperaturo, ogenj in nadaljnjo gorenje. Za primerjanje ognjevar-nosti imajo kupci po posameznih državah in po namembnosti izdelkov predpisane različne testne metode oz. standarde. Za primerjavo ognjevarnosti v začetni fazi razvoja je primeren LOI index (Limited Oxi-gen lndex), s katerim določimo "sposobnost" gorenja. Izdelki, ki presežejo mejo LOI 29% že veljajo za ognjevarne.
Uporabljena vlakna imajo v izpredilni masi dodane ad-d iti ve, ki ob povišani temperaturi sproščajo zaščitno plinsko plast, ki preprečuje ali zavira gorenje. Od vrste in količine dodanih additivov se spreminjajo fizikalne
in kemijske lastnosti vlaken, ki vplivajo na predilne lastnosti vlaken in sposobnost plemenitenja tekstilij in končne lastnosti izdelkov.
Tip ognjevarnih vlaken se izbere glede na namembnost izdelka po termičnih obstojnostih, stopnji ognjevarnosti in po sposobnosti mešanja s standardnimi vlakni, da dosežemo zahtevano stopnjo ognjevarne zaščite celotne mešanice.
Zaradi licenčnih povezovanj nismo imeli več dostopa do ognjevarnih poliesternih vlaken Trevi ra CS. V proizvodnji smo jih uspešno zamenjali z novimi vlakni Grisu-ten XFR, za katera tečejo nadaljnje aktivnosti o načinu in eksluzivnosti trženja. Pri modakrilnih vlaknih tipa Kanecaron pa teče razvoj kar s tremi različnimi tipi vlaken, od katerih je tip Protex M najtežje dosegljiv. Razvoj prej z uporabo novih vlaken nadaljujemo z novimi regeneriranimi celuloznimi vlakni Lenpur in votlimi poliesternimi vlakni Airlet. Lenpur je popolnoma novo kemično vlakno rastlinskega izvora. Glavne prednosti so v veliki hidrofilnosti in večji obstojnosti na obrabo kot standardna viskoza. Tudi tu bo proizvajalec kontroliral prodajo z izborom predilnic, ki bodo imele dostop do vlakna. Votla PES vlakna pa pričakujemo od novega dobavitelja, s katerim bomo lahko ponnudili preje za ekvivalentni produkt coolmax izdelkom.
Pričakujemo, da se bo trend povezovanja med proizvajalci specijalnih vlaken in uporabniki še stopnjeval. Zato je za vpeljavo novih vlaken pomembno, da pravočasno pridobimo informacije, poiščemo dobavitelje in izpolnimo povpraševanja kupcev s kakovostjo in količino.
Franci Debelak
► ČAS SKUPŠČIN ■■■■
SKUPŠČINI delniške družbe Predilnice Litija d. d. in Predilnice Litija holding d.d.
'1~ Tako kot vsako leto je uprava družbe tudi letos v mesecu juliju sklicala že 10. skupščino Predilnice Litija d.d.
Tudi ta skupščina se je v skladu s pristojnostmi, ki so določene v Zakonu o gospodarskih družbah, seznanila z letnim poročilom uprave za leto 2002 in s poročilom revizijske hiše IN Revizija d.o.o. ter poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi sestavljenega letnega poročila. Po noveli Zakona o gospodarskih družbah, letno poročilo sprejema nadzorni svet gospodarske družbe in ne več skupščina, kot je to veljalo pred časom.
Nova pristojnost skupščine pa je odločanje o uporabi bilančnega dobička za preteklo leto ter odločanje o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe.
Skupščina je ugotovila,, da znaša bilančni dobiček za leto 2002 SIT 22.106.641,67 in odločila, da se ga ne razdeli delničarjem, temveč razporedi v druge rezerve iz dobička.
Skupščina je upravi in nadzornemu svetu družbe podelila razrešnico za preteklo poslovno leto. Po korpora-
cijskem pravu razrešnico ne pomeni razrešitev s funkcije v smislu nezaupnice, temveč potrditev dela uprave in nadzornega sveta, s čemer delničarji izrečejo svoje mnenje in oceno o delu obeh organov gospodarske družbe.
Za revidiranje letnega poročila za tekoče leto pa je bila ponovno izbrana revizijska družba IN Revizija d.o.o. iz Ljubljane.
V mesecu avgustu pa je imel svojo 5. skupščino tudi večinski lastnik družbe Predilnice Litija d.d., to je Predilnica Litija holding d.d. Delničarji so se seznanili z us-kupinjenim letnim poročilom skupine družb Predilnice Litija holding d.d. za leto 2002, s poročilom nadzornega sveta o preveritvi uskupinjenega letnega poročila in sklenila, da se bilančni dobiček za preteklo leto v višini 12.772.692,00 sit razporedi v druge rezerve iz dobička. Skupščina je še upravi družbe in nadzornemu svetu družbe podelila razrešnico za leto 2002 in za revidiranje letnega poročila za letošnje leto imenovala revizijsko hišo Revidis d.o.o. iz Domžal.
Manja Tesla
ČAS SKUPŠČIN
TRŽENJE
► TRŽENJE
NAŠE PREJE SMO PREDSTAVILI V MOSKVI, MILANU IN NEV/ YORKU
VIDA VUKOVIČ
direktorica
marketinga
^ Zdi se, da je dolgo od pisanja zadnjega članka za naš časopis. Pa vendar je čas tekel hitro, hitreje kot v preteklosti, saj smo v tem času hiteli po svetu za naročili, da bi pridobili nove kupce in trge. Seveda to ni bil tek kar povprek, ampak usmerjen na posamezne trge in segmente potrošnikov.
Predvidevali smo krizo, vendar tekstil na vseh naših standardnih trgih še bolj strmo upada kot smo pričakovali. Kupci, ki so tedensko kupovali pri nas več ton preje, so postopoma zmanjševali svojo proizvodnjo in nekateri tudi pred kratkim zaprli vrata svojih tovarn. Recesija in konkurenca z Daljnega Vzhoda, predvsem Kitajske, so prispevali, da je proces zmanjševanja proizvodnje tekstila v Evropi pospešen.
V tej situaciji nam je uspelo, da smo prodali v prvem polletju 5 % več kot v enakem času lani. Prodajo nam je uspelo povečati zaradi visoke stopnje odzivnosti na zahteve kupcev, kar nam omogoča najnovejša tehnologija in hitro reagiranje vseh struktur. Prodajo smo povečali v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Madžarski, Nizozemski, Grčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Poljski, Češki, Španiji, Latviji, manj kot lani med tem ko smo prodali v Francijo, Belgijo, Hrvaško, Rusijo, Bosno in Irsko. Prve količine pa smo v tem času odpremili tudi na Norveško, Grčijo in Turčijo ter preko Italije na Japonsko. Področje, kjer imamo svoje kupce, neprestano širimo, čeprav najpoembnejše deleže prodaje dosegamo na naših standardnih trgih v Italiji, Franciji in Nemčiji. Struktura naših kupcev se spreminja, saj smo manj prodali kupcem, ki delajo v modi in več proizvajalcem dekorativnega blaga. Ta del manj občuti hudo konkurenco in tudi naročila so bolj standardna.
Pravočasno smo razvili paleto izdelkov, da smo uspeli nevtralizirati padec naročil modnih tkalnic, saj so te soočene z najhujšo konkurenco. Razvili smo nove preje, izdelane iz specialnih vlaken za različne namene.
Ob intenzivnem prodajanju na že znanih trgih pa smo se skoncentrirali na iskanje kupcev na novih trgih. V šestih mesecih smo s sodelavci iz trženja in raz-
voja opravili preko 30 obiskov v raznih državah. Obiskali smo Italijo, Nemčijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Bosno, Hrvaško, Francijo, Turčijo, Grčijo, Rusijo, Srbijo in Romuijo. V nekaterih od teh držav smo bili v minulih mesecih tudi po večkrat.
Minulo obdobje je bilo tudi sejemsko intenzivno. Obiskali smo več sejmov kot Tech tekstil v Frankfurtu, Expofil v Parizu, Pitti Filati v Firenzah, Ideo Filati v Car-piju, kot razstavljavci pa smo se udeležili treh sejmov. Prvi je bil v aprilu sejem tekstila v Moskvi. Zanimanje za naše preje je bilo veliko, obisk dober, tako, da nadaljujemo na intenzivni obdelavi trga in urejanju prodajnih poti. Nato je sledil v začetku aprila sejem Filo v Milanu, ki je bil zelo uspešen, saj smo vse dni imeli polno obiskovalcev, ne le iz Italije, ampak tudi iz Francije, Nemčije, Japonske, nekaj pa tudi iz Madžarske, Romunije in Slovenije. V drugi polovici julija pa smo predstavili naš program na sejmu Yarn Fairv New Torku. To je bil naš prvi neposredni stik z ameriškim trgom, ki ga v tekstilu kriza prizadeva morda še bolj kot v Evropi, saj Amerika najhitreje stopa po poti globalizacije. Pridobili smo informacije za nadaljnje korake, navezali pa smo tudi stike s tekstilci iz Kanade, Indije, Argentine. Naša pot ni končana. V času pisanja članka tečejo intenzivne priprave na sejem v Šanghaiu, ki je središče tekstila na Kitajskem. Razmišljamo pa tudi že o Južni Ameriki.
Iz Litije nas tako vodi pot po vsem svetu, kjer vidimo možnost prodaje naših prej.
Vida Vukovič
Naša preja na razstavnem prostoru modnih trendov
za prihodnjo sezono.
TRŽENJE
PROIZVODNJA
► PROIZVODNJA
MODERNIZACIJA FAZE PRSTANSKEGA PREDENJA
•	možnost nastavitve postopnega naraščanja števila vrtljajev vreten ob začetku navijanja na predilniški navitek (tvorba nastavka) in postopnega zmanjševanja števila vrtljajev vreten ob koncu navijanja (tvorba vrha kopsa).- S tem se doseže čim bolj stalna napetost pri navijanju in tako manj pretrgov ob enaki gostoti kopsa
•	možna optimizacija začetka in konca navijanja s »start-stop« programom
•	informacijska podpora na računalniku stroja
SILVO SOKLIČ vodja predilnice
Prsta n s ko predenje je zadnja faza v tehnološkem procesu predenja prej, sledijo še faze dodelave prej (previjanje in eventualno parjenje, dvojenje in sukanje). Izvaja se na prstanskem predilniku, ki mu predložimo navitke predpreje, ki jih izdela oddelek predpredilnice v nizu tehnoloških faz (rahljanje, mešanje, čiščenje, mikanje, raztezanje, eventuelno česanje, pred-predenje). V oddelku predilnice se izvajata fazi prstanskega predenja in previjanja. Oddelek sukalnice pa izvaja nadaljnje faze dodelave prej (dvojenje in vse vrste sukanja).
V predilnici imamo 69 prstanskih predilnikov, kar znaša skupaj 30724 vreten. Od tega je 19 novih predilnikov RM350/351 firme Zinser, ki so bili montirani v zadnjih treh letih in imajo skupaj 13844 vreten, kar predstavlja 45% nominalno montiranih vreten predilnice. Od teh 19 strojev jih je 7 povezanih v povezani predilno-previjalni stroj. Poleg 19 novih prstanskih predilnikov RM350/351 imamo še 50 prstanskih predilnikov Krušik TB317, ki predstavljajo 55% nominalno montiranih vreten.
Modernizacijo v pogledu produkcije, produktivnosti in kakovosti predstavljajo novi predilniki RM350 in RM351 firme Zinser, ki imajo na vreteno v povprečju cca. 50% večjo produkcijo v primerjavi s predilniki Krušik TB317.
Večja produkcija je zaradi večjega števila vrtljajev vreten in s tem večje odvajalne hitrosti in tudi zaradi boljšega izkoristka stroja, ki ga omogoča avtomatizacija. Večje število vrtljajev vreten na RM350 je možno zaradi manjšega premera prstana, zaradi česar se pri navijanju spremeni geometrija balona- balon se zmanjša in zato lahko povečamo število vrtljajev vreten, da dosežemo enako še sprejemljivo napetost v preji. Nekatere bistvene izboljšave na predilniku RM350/351 firme Zinser so:
• 40% manjša poraba električne energije za 1 kg proizvedene preje v primerjavi s predilnikom TB317
Na enem predilniku se uvaja naprava »Luntenstop«, ki ob pretrgu preje prekine dovajanje predpreje na tisti poziciji, kar onemogoči navitje na valjčke in s tem zmanjša količino ročnega dela predici zaradi odstranjevanja navitij in zmanjša nevarnost poškodb delovnih elementov raztezala, zmanjša pa se tudi količina odpadkov.
V prihodnosti je predvidena tudi nabava visečega
Povezani predilno previjalni stroj Zinser-Schlafhorst
transportnega sistema predpreje za nekaj strojev, kar bo še dodatno olajšalo strežbo.
Na prstanskih predilnikih pa lahko proizvajamo poleg gladkih prej tudi preje s strukturno spremembo, npr.:
avtomatizirano snemanje polnih predilniških navitkov (kopsev) in natik praznih cevk (ni potrebno ročno snemanje- ni snemalk- velik prihranek delovne sile)
avtomatizirano čiščenje navitij na vretenih
core preje. To je preja, ki ima v jedru preje elastansko nit ali kak drug filament. Imamo 32 strojev TB317 opremljenih s core napravo)
šantung preje. To je preja, ki ima programirane odebelitve določene dolžine, debeline in pogostosti. Imamo 8 modernih šantung naprav švicarske firme Amsler, 6 naprav Robotina in 9
PROIZVODNJA
PROIZVODNJA
šantung naprav »s trakom«. Šantung naprava Amsler omogoča izdelavo zelo pestrih šantung prej, tudi z različnimi dolžinami efektov in različnimi debelinami efektov. Firma Zinser pa razvija princip izdelave šantung prej na predilniku RM351 brez posebne dodatne šantung naprave pri čemer se testna predenja izvajajo v našem podjetju.
•	core-šantung preje. To so core in šantung preje obenem, torej hkrati dve strukturni spremembi na preji)
•	siro-spun preje. Te se predejo iz dveh enakih ali različnih predprej, ki se razteza ni združita v predilnem trikotniku kar je imitacija sukanca).
Tehnološki napredek pa predstavljajo predvsem povezani predilno-previjalni stroji, kjer sta spojena oba stroja in ni potrebno transportiranje predilniških navitkov do previjalnikov s kontejnerji in njihovo vmesno skladiščenje.
V naslednjih letih je naš cilj nadaljnja postopna zamenjava starih predilnikov z novimi in proizvodnja zahtevnejših prej v smislu dodanih strukturnih sprememb in v smislu zahtevnejših mešanic, tudi z uporabo novih vlaken.
Silvo Soklič
PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA V ČASU KOLEKTIVNEGA DOPUSTA
TOMAŽ DAMJAN vodja splošnega vzdrževanja
V Poletje je čas zasluženih dopustov, še posebej, če nas spremlja vreme, ki bolj spominja na Afriko kot na deželo na sončni strani Alp. Predilnica Litija d.d. je tako za 14 dni zaprla vrata, vendar ne za vse. To je bil čas za tista vzdrževalna dela, ki med redno proizvodnjo niso možna. Prve dni je bilo po oddelkih zelo živahno, delavcev pa skoraj toliko, kot med običajnim delavnikom. Na začetku je vse izgledalo bolj kot eno samo veliko gradbišče. Iz vseh kotov so se valile gore prahu in odpadkov, delavci pa so še najbolj spominjali na rudarje. Na vrsto je prišlo prav vse - klime, prezračevalni kanali, luči, stene, stropi, obenem pa so se izvajali remonti na vseh strojih in ostalih napravah. Pa poglejmo po posameznih oddelkih.
V predpredilnici je bilo opravljenega največ dela. Poleg že omenjenega čiščenja so se zamenjale tudi obloge na vseh rotacijskih filtrih, v klimi Luvva 1 smo preuredili sistem filtriranja zraka - na bobnastih filtrih smo namestili nov tip oblog, ki ne prepuščajo prahu, hkrati pa smo preuredili tudi sistem ogrevanja, tako da ni več dvojnih regulacijskih žaluzij, ki so bile vzrok za številne okvare. V čistilnici smo preuredili čistilne linije, obnovljena pa je bila tudi razsvetljava.
Največjo spremembo pa je doživel oddelek s sintetičnimi linijami od 1A do 6A. Ta oddelek je bil pred kratkim v celoti prepleskan, sedaj pa je dobil še nova tla. Razlika je očitna. Namesto luknjastega parketa, betonskih »flik« in ostankov asfalta, je cel oddelek
prevlečen s posebno maso, ki zdrži tudi najtežje obremenitve.
Tudi v predilnici so se letos potrudili. Oddelki so bili očiščeni, da je vse kar sijalo od čistoče. Narejen je bil tudi generalni pregled in čiščenje vseh strojev, v oddelku PA2 pa je bila obnovljena razsvetljava in transportna pot.
V sukalnici so se temeljito lotili vseh strojev. Previjal ni stroji in čistilci so bili deležni posebne pozornosti. Poleg čiščenja in kontrole strojev so bili pregledani in na novo umerjeni tudi vsi čistilci na previjalnih strojih. V klimi nad sukalnimi stroji so bili zamenjani eliminatorji vodnih kapljic, tako da sedaj ne bo več prihajalo do poplav zaradi vode, ki jo je zrak nosil iz bazena.
S pomočjo zunanjih izvajalcev je bil narejen letni remont obeh kompresorjev, prav tako so bili pregledani in na novo umerjeni vsi varnostni ventili. Ker je od pravilnega delovanja črpalk odvisno tudi delovanje klim, so bile tudi te pregledane in servisirane. Zamenjali smo tudi centralno mehčalno napravo, ker stara ni več ustrezala zahtevam - posledica je bilo nabiranje vodnega kamna po klimah. Tudi na energetske naprave se ni pozabilo. Pregledani in očiščeni so bili vsi električni razdelile!, narejen pa je bil tudi remont transformatorskih postaj - čiščenje in pregled vseh visokonapetostnih naprav ter kontrola in umerjanje zaščit pred preobremenitvijo transformatorjev. Seveda vsa ta vzdrževalna dela niso bila poceni. Opravljenih je bilo več kot 3000 delovnih ur, skupni stroški pa znašajo približno 19.000.000 sit. Stroški so veliki, vendar se le z rednimi vzdrževalnimi deli lahko zagotavljajo pogoji za normalen tek strojev in zahtevano kvaliteto preje.
Tomaž Damjan
PROIZVODNJA
VARSTVO PRI DELU
► VARSTVO PRI DELU ■■
UPORABA OSEBNIH VAROVALNIH SREDSTEV
Varovanje zdravja mora biti ena od glavnih nalog vsakega delavca, kot tudi podjetja v katerem dela. Eden od načinov varovanja je tudi uporaba osebnih zaščitnih sredstev - opreme.
V Predilnici Litija uporabljamo npr. zaščitne čepke proti hrupu, respira-STANE ČRNE	torje proti vdihavanju prahu, varo-
vodja proiz•	valo za oči pri odpiranju bal itd. Po
vodnje in	izkušnjah delavcev vsa ta sredstva
strokovni dela-	motijo pri delu, zato je pri
vec za varstvo	določanju kje in kdaj uporabiti
in zdravje pri	osebno varovalno sredstvo potre-
c^u	ben tehten premislek.
Delavci in vodje	v proizvodnji pogosto postavljajo
vprašanja v zvezi z dodeljevanjem, namenom, načinom uporabe osebnih zaščitnih sredstev. Poizkusimo odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj !
Kdaj osebno varovalno sredstvo uporabimo ?
V splošnem obstajajo štirje načini varovanja delavcev pred poškodbami in zdravstvenimi okvarami. Po prioriteti so razvrščeni po naslednjem vrstnem redu :
1 .prehiteti nevarnost in škodljivost - odstranimo nevarnost še preden negativno učinkuje na delavca;
2.	delo urediti tako, da delavec ne sodeluje neposredno v delovnem procesu npr. z avtomartizacijo;
3.	zmanjšati nevarnosti in škodljivosti z varovalnimi napravami s katerimi opremimo nevarno mesto ali nevarno območje tako, da je delavcu preprečen dostop do nevarnosti;
4.	šele kadar prvi trije načini niso izvedljivi, ali so samo delno zmanjšajo nevarnosti in škodljivosti uporabimo ukrep oziroma predpišemo kot obveznost uporabo osebne varovalne opreme.
Pomembno je, da je stopnja varovanja osebne varovalne opreme premo sorazmerna z resnostjo nevarnosti. Primer: Vemo, da vsakemu delavcu lahko kaj pade na nogo, vendar je smotrno predpisati uporabo čevljev z jekleno kapico le tam, kjer je stopnja tovrstnih nevarnosti visoka.
Ko se odločamo za osebno varovalno opremo moramo presoditi tudi:
•	za koliko se poveča varnost in zdravje pri delu v primerjavi z motnjo, ki jo predstavlja osebno varovalno sredstvo
•	da moramo predpisano osebno varovalno opremo pri delu vedno uporabljati ne glede na letni čas, spreminjajoče pogoje dela itd.
Kaj je osebno varovalno sredstvo, ki jo delavci uporabljajo pri delu?
Kaj spada pod osebno varovalno opremo je v slovenski praksi veliko različnih mnenj. Prihaja do zamenjave pojmom kaj je osebna delovna oprema in kaj je osebna varovalna oprema, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Drugi člen Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS št. 89/1999) citirano pravi: »Osebna varovalna oprema v smislu tega pravilnika je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu, tako da ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje »
Primer 1 : navadna delovna obleka, ki jo uporabljamo pri delu ne spada med osebno varovalno sredstvo, delovna obleka, ki delavca varuje pred npr. stikom z nevarnimi snovmi, vročimi deli napeljav ali strojev, itd. pa spada med osebno varovalno sredstvo Primer 2 : navadni delovni čevelj, ki ga uporabljamo za hojo ne spada med osebno varovalno opremo, npr. delovni čevelj z jekleno kapico ali za elektriko nepre-vodnim podplatom pa spada med osebno varovalno opremo.
Kako razpolagamo z osebnim varovalnim sredstvom ?
Delodajalec predpiše osebna varovalna sredstva za posameznega delavca na podlagi ocene tveganja.Zadostovati mora določenim merilom, ki so opredeljena v pravilniku. Delodajalec zagotavlja osebno varovalno opremo brezplačno in skrbi za njeno vzdrževanje, če je potrebno.
Delavec mora predpisano osebno varovalno opremo obvezno uporabljati pri svojem delu v skladu z navodili za uporabo in vzdrževanje.
Neizpolnjevanje zgoraj navedenih odstavkov s strani delavca ali delodajalca predstavlja kršitev pogodbe o delu .
Kdaj zamenjati osebno varovalno sredstvo?
Dejstvo je, da smemo uporabljati samo brezhibno osebno varovalno opremo. Interni pravilnik določa na koliko časa se posamezna oprema dodeljuje delavcu. Če pride do poškodovanja ali iztrošenosti osebnega varovalnega sredstva mora vsak delavec preko svojega neposrednega vodje zamenjati osebno varovalno sredstvo po sistemu »staro za novo«
Stane Črne
VARSTVO PRI DELU
NAŠI UPOKOJENCI
I. I 7’ I J S K I
P R E D I L E C
-11
► NAŠI UPOKOJENCI
Tovarniški časopis prejemajo na dom tudi naši upokojenci. Po podatkih, ki jih vodimo v kadrovski službi Predilnice, imamo trenutno 670 upokojencev, kar je 247 več, kot nas je zaposlenih v Predilnici in njenih povezanih družbah.
Z upokojenci se vsak dan srečujemo na litijskih ulicah. Nekateri nam radi povedo, da so še posebno veseli ponovnega izida tovarniškega časopisa, saj jim predstavlja vez s podjetjem, v katerem so delali vrsto let in kjer so preživeli dobršen del svojega ustvarjalnega življenja. Nekaterim je spomin na Predilnico še vedno prijeten in vedno so veseli vsake novice o dogodkih izza tovarniške ograje.
Ker je časopis namenjen tudi njim, se je uredništvo časopisa odločilo, da uvede rubriko "Naši upokojenci", s katero se bomo v vsaki številki spomnili enega izmed upokojencev in ga obiskali na njegovem domu.
Pri izbiri nam lahko pomagate tudi vi. Sporočite nam, če se želite predstaviti v časopisu ali če poznate katerega od bivših sodelavcev, ki še na posebno zanimiv način preživlja jesen svojega življenja.
Tokrat smo izbrali sami. Odločili smo se, da obiščemo Olgo Kres v Litiji, na Rozmanovem trgu.
"Zakaj ravno jaz?", je bilo prvo vprašanje, ki mi ga je zastavila, ko sem ji po telefonu obrazložila namen mojega obiska.
Res ne vam, zakaj ravno ona. Pri nekom smo pač morali začeti in se mogoče zato, da "prebijemo" led, odločili ravno za njo, ker vemo, da je dober sogovornik. Ob obisku sem ji zastavila le nekaj vprašanj, sicer pa je pogovor potekal zelo spontano in sproščeno. Njena prva misel ob obisku je bila seveda upokojitev, zato je takoj povedala:
"Letos junija je minilo 13 let, kar sem upokojena. Ob upokojitvi sem dopolnila 33 let in 2 meseca delovne dobe, vse v tovarni. Takrat je bila moja upokojitev predčasna, ker delavke še nismo mogle uveljavljati beneficirane delovne dobe, vendar so mi svetovali, da naj izkoristim možnost upokojitve v prvi polovici leta, ker se to bolj izplača. Se sama ne vem zakaj tako, vendar se je kasneje izkazalo, da je to res. Delavke, ki smo se upokojile takrat, smo imele v primerjavi z drugimi res najbolj ugodno odmerjeno pokojninsko osnovo, kar se pozna še danes. Še v istem letu pa smo lahko uveljavile beneficirano delovno dobo. S tem sem izpolnila pogoje za polno osebno pokojnino."
Kako se spominjate dela v Predilnici?
"Reči moram, da imam na delo v Predilnici lepe spomine. Čeprav je bilo delo težko, sem bila zadovoljna, predvsem tudi zato, ker sem se vedno razumela s svojimi sodelavkami, pa tudi z mojstri. Ko se je v letu 1 977 upokojila Vera Hribar, s katero sva še vedno prijateljici in radi hodiva v naravo, sem prevzela njeno delovno mesto vodje snemalne kolone. Tako sem vodila skupino snemalk, organizirala sem sneme in seveda tudi sama sodelovala pri temvdelu ter uvajala za snemalke nove, mlade sodelavke. Še posebno sta mi ostali v lepem spominu Mara Škorič, ki še dela v tovarni in Kata Šimunovič, za katero vem, da je bila operirana na hrbtenici in se je že upokojila.
Ali lahko poveste kateri dogodek vam je še posebno ostal v spominu?
"Spominov na različne dogodke je veliko. Kljub trdemu delu, smo se včasih zelo poveselile, se nasmejale in si med seboj pomagale. Mislim, da smo takrat imele več možnosti pogovarjati se kot danes. Bolj smo bile povezane med seboj. Današnja generacija delavcev verjetno ne bo imela tako lepih spominov na delo v Predilnici.
V spominu so mi ostali tudi izleti z delavskim svetom in upravnim odborom, še posebno eden prvih v Valjevo. Njihove gostoljubnosti ne bom pozabila, ne vem, mislim da smo mi drugačni. Spominjam se tudi izleta v Budimpešto in v avstrijski Gradec.
Kako danes spremljate dogajanja v Predilnici? "Litijskega Predilca preberem od prve do zadnje črke, čeprav ravno v tem trenutku ne bi vedela povedati, kaj sem prebrala v zadnji številki, ker je že kar nekaj časa od tega, kar smo ga prejeli. Vsaj dvakrat sem bila tudi na dnevu odprtih vrat ob tovarniškem prazniku in trdno sem namenjena, da bom šla tudi letos. Od delavk, ki sedaj delajo v podjetju slišim, da je v tovarni veliko novega in rada bi videla nove stroje, čeprav so meni p redilni Textima stroji še posebno dobro ostali v spominu. Ker sem ostala delničarka podjetja, se vsako leto pred Novim letom udeležim zabave zaposlenih in delničarjev. Tega nikoli ne zamudim. Zvem kaj novega o tovarni, pa tudi srečanje z bivšimi sodelavkami je vedno prijetno."
Kar nekaj let ste že v pokoju. Kako ga preživljate?
"Meni ni nikoli dolgčas in vedno vem, kaj moram početi. Rada hodim v naravo, v gozd po gobe in borovnice. Pri sinu na Zgornjem Logu imam majhno njivo in vesela sem vsakega svojega pridelka, čeprav je letos zaradi suše bolj slabo. Vsako leto grem tudi na morje, v Novigrad. Sicer ne v hišice, ki jih oddaja Predilnica, še vedno pa sem zvesta njeni plaži. Mislim, da je ta v Pine-ti najbolj urejena. Pozimi pa sem tudi že izkoristila možnost letovanja na Veliki Planini. Sin in njegova družina zelo radi smučajo, sama pa grem tudi rada z njimi. Redno hodim tudi na izlete z litijskimi upokojenci. Če sem doma, dopoldne gospodinjim zase in za hčerino družino, popoldne in zvečer pa gledam televizijo. Čas mi tako hitro mine."
Za večino dogodkov, o katerih sva govorili, ima tudi fotografije. Ob koncu mojega obiska mi je pokazala obilen foto album, vzorno urejen. Slike s sodelavkami za stroji, v garderobi, na skupnih zabavah, veliko slik z izletov upokojencev in seveda fotografij pomembnih družinskih dogodkov, predvsem porok. Zanimivo, ni kaj!
Le tako naprej gospa Olga in naj vam zdravje služi še vrsto let!
Vera Bric
NAŠI UPOKOJENCI
ŠPORTNO DRUŠTVO PREDILEC
L 1 T I J S K I
PREDILEC
► ŠPORTNO DRUŠTVO PREDILEC
NOVE AKTIVNOSTI
W V mesecu septembru pripravljamo nove aktivnosti za svoje člane. Športno društvo bo po ugodnih cenah članom omogočilo plavanje (lahko tudi savno) v hrast-niškem bazenu ter fitnes in savno v športni dvorani v Litiji.
V jeseni pa bo organiziralo tudi manj zahtevne pohode na okoliške hribe.
Pričakujemo, da se nam bo pridružilo čim več zaposlenih.
Predsednik športnega društva Predilec
Janez Tišler
► NAŠ SINDIKAT
TRADICIONALNO TEKMOVANJE V BALINANJU
W Sindikat in uprava sta se pomerila na tradicionalnem balinanju. Tokrat je uprava premagala sindikat z rezultatom 3 proti 1.
► DAN ODPRTIH VRAT
V PETEK DNE 12.9.2003 IN SOBOTO DNE 13.9.2003 BO ORGANIZIRAN DAN ODPRTIH VRAT. NA OGLED VABIMO VSE, KI Sl ŽELITE OGLEDATI PROIZVODNJO V PREDILNICI LITIJA. PROIZVODNJO Sl BO MOŽNO OGLEDATI V PETEK OB 16. URI, V SOBOTO PA OB 1 1. URI. ZBIRNO MESTO JE PRI VRATARJU.
OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU, 117. OBLETNICI OBSTOJA IN DELA TOVARNE, VSEM ZAPOSLENIM, UPOKOJENCEM IN DELNIČARJEM ISKRENO ČESTITAMO.
'DaSiieni!
		
		
		
		
		
		
		
		
NAŠ SINDIKAT