o ■t mm tal Leto III - Štev. 7 (55) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Piazzetta Terme Romane 9 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 1.-15. aprila 1976 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 rH Tiskarna R. Liberale - Čedad Izdaja Z T T KOT O IM Nekega pomladanskega dne je šel skozi glavna jeruzalemska vrata človek ves raztrgan in onemogel od udarcev. Nobenega zločina ni biu On storil. Je samo pridigal in učil med ljudstvom veliko ljubezen. On je bil združil vse svoje trpljenje in revščino razdedinjenih v novo besedo ljubezni in miru. Toda razjarjena množica, z načelom velikih Duhovnov (beri: bogatašev) ga je spremljala do Kalvarje, kjer so ga križali. In On, tako velik in vzvišen, v sijajnem pomladanskem dnevu, je na križu umrl in vsem odpustil. Kristus je bil obsojen na smrt, ker si je Pilat opral roke. Pilat ni imel poguma, da bi zavzel jasno in odločno stali- šče v obrambo resnice in pravice. Kristus je bil obsojen in križan v enem samem dnevu, a če sprejmemo, kar je pisano v Sv. pismih, da je prišel na svet odrešavat človeštvo, mu je bilo to že v naprej usojeno. Če bi ne bilo tako, bi bila skoraj podobna naša usoda Njegovi, s samo to razliko, da On je doživel svojo Kalvarjo in končal svoje trpljenje v enem dnevu, naša Kalvarja pa traja že celo večnost. Obsojeni smo bili na to Kalvarjo, ker so si razni Pilati oprali roke in se niso zavzeli za resnico in pravico. Stoletja umiramo, počasi umiramo. Obkoljeni smo od tolovajev. Kdo izmed njih se bo «zgrival» in nam pomagal k skupnem Ustajenju? COME LUI In un giorno del mese di Misan dalla porta centrale di Gerusalemme usciva un Uomo lacero e sfinito dalle battiture. Nessuna colpa Egli aveva commesso. Aveva solamente predicato ed insegnato in mezzo al popolo il Grande A-more. Aveva unite tutte le Sue pene e le miserie dei diseredati e le aveva lanciate in una novella parola di amore e di pace. Ma la folla tumultante con a capo i grandi Sacerdoti (leggi: ricchi) lo seguì al Calvario, dove lo crocifisse. Ed Egli, così grande e sublime, nello splendore di una giornata primaverile morì sulla croce perdonando a tutti. Cristo fu condannato a morte perchè Pilato si era lavato le mani. Pilato non aveva il coraggio di prendere una chiara e decisa posizione in :5W*S difesa della verità e giustizia. Cristo era condannato e crocifisso in una sola giornata, ma se accettiamo ciò che è scritto nella Sacra Scrittura, cioè che Egli sia venuto sulla Terra per salvare l’Umanità, era per ciò già predestinato. Se così non fosse, il nostro destino sarebbe quasi simile al Suo, con la sola differenza che Egli aveva finito il Suo Calvario e le sofferenze in una giornata. Il nostro Calvario perdura da secoli. Fummo condannati a questo Calvario, perchè diversi Pilati si sono lavati le mani. Non hanno difeso la verità e la giustizia. Noi stiamo morendo da secoli e moriamo lentamente. Siamo attorniati da ladruncoli. Chi sarà fra loro a pentirsi per aiutarci a raggiungere la comune Resurrezione? Občni zbor kulturnega društva v 'Ivan Trinko’ v Čedadu Uspešno dosedanje delovanje - Bodoče naloge društva - Razširjen Upravni v odbor - Poročilo predsednika dr. Cerna in tajnice učitejice Battainove Pozdravi številnih gostov in diskusija KJE SE PRODAJA "NOVI MATAJUR” Mislimo, da napravimo dobro uslugo bralcem, da jih obvestimo kje se prodaja «Novi Matajur». V VIDEMSKI PROVINCI: Edicola CRUCIL - CLODIG GARIUP ANNAMARIA «Bar Centrale» - SCRUTTO » FULLA FELICIANO, Via Roma - SAN PIETRO AL NATI-SONE PUSSINI DANTE - PULFERO BRONT, via Mazzini - CIVIDALE GORI MARIA, Via Vittorio Veneto - UDINE V GORICI: Società Coop. A.R.L. SREČANJE/INCONTRO, Via S. Giovanni 10 V TRSTU: TRŽAŠKA KNJIGARNA, ul. Sv. Frančiška, 20 Edicola SPECAR, Via del Coroneo » ZANOR, Via Roma » PAROVEL, P.zza della Borsa » DE ROSA, Via Roma « Kulturno društvo « Ivan Trinko » se je od svojega nastanka sklicevalo na delo, zamisel in duhovne vrline Mons. Ivana Trinka ter črpalo sveže sokove iz tradicije odporništva. Nastalo je pred 22. leti iz potrebe, da bi se beneško ljudstvo dvignilo in zavedlo svojega rodu, zahtevalo pravice do uporabe lastnega jezika, se zavzemalo za razvoj lastne kulture in se uprlo kakršnikoli asimilaciji. Beneški rojaki so se s to kulturno ustanovo oblikovali, se krepili in iz leta v leto odkrivali pravo narodno podobo beneških dolin ter zahtevali pravico do obstoja in življenja, pravico svobodnega uveljavljanja lastne narodnosti ». S temi besedami je predsednik, prof. Viljem Černo odprl 6. občni zbor kulturnega društva « Ivan Trinko » v četrtek, 18. marca v dvorani « Società operaia » v Čedadu in nato podal obširno poročilo o delovanju društva v razdobju od zadnjega občnega zbora do danes. Na koncu svojega dolgega poročila je nakazal tudi smernice za bodočo, novo in sodobno delovanje društva. (Njegov govor bomo objavili v nadaljevanjih v našem listu). Po Černovem poročilu je sledilo poročilo tajnice učiteljice Iris Battaino, poroč. Balbi, ki je še podrobneje analizirala in orisala delovanje društva in njegove razne pobude na posameznih področjih od šolstva do izrabe prostega časa. Dotaknila se je tudi problema mladine in športne dejavnosti. Poročilom so sledili pozdravi gostov. Pismena voščila so poslali občnemu zboru predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, svetovalec Nadiške gorske skupnosti, odvetnik Battocletti, Glasbena matica in ustanova Friuli nel mondo. Občni zbor so pozdravili: Renzo Toschi v imenu tajništva videmske federacije KPI, deželni svetovalec Romano Specogna, deželni svetovalec in tajnik Slovenske Skupnosti dr. Drago Štoka, predsednik SKGZ Boris Race, inž. Zakonjšek v imenu ZKPO Slovenije, Filibert Benedetič v imenu Stalnega slovenskega gledališča, tajnik sindikata slovenske šole dr. Franc Škerlj, Vojko Kocman v imenu slovenskega športnega Združenja v Italiji, župnik iz Ukev, gospod Mario Gariup, Joško Kukovac v imenu Beneškega planinskega društva, Ado Cont za patronat INAC iz Čedada, Anton Birtič v imenu društva Beneških godcev « Vi-gion Karlič », gospod čenčič v imenu duhovnikov skupine « Dom », Evgen Golja v imenu ZKPO Tolmin in poslanec Albin Škerk. Po pozdravih gostov je sledila diskusija, ki je izpolnila poročili predsednika in tajnice. Univerzitetni študent, Licio Battaino, je predvsem obravnaval probleme mladine. Govoril je o tem, kakšna bi morala biti današnja mladina, kaj bi ji bilo treba nuditi, da bi se uveljavila in bolj angažirala. Profesor Petričič je v svojem posegu napravil globoko analizo današnjega položaja Beneške Slovenije in predlagal konkretne akcije ter nakazal posamezne smeri bodčega delovanja. Govoril je o pripravah pokrajinske konference o etnično-jezikovnih skupinah in opozoril, da se je treba nanjo temeljito pripraviti, da bomo ubrali pravo pot, da ne bo konferenca zvodenela. Predlagal je tudi, da bi organizirali poseben študijski seminar, k i j e r bi temeljito preštudirali vse probleme, ki se danes porajajo pred našimi kulturnimi društvi. Izidor Predan je govoril o nastanku društva ter o boju, ki ga je več let osamljeno vodilo — v zelo težkih pogojih — za vsestranski razvoj Beneške Slovenije. Pozval je člane, da bi posvetili v bodočnosti več pažnje na kulturni razvoj v zapadni Beneški Sloveniji. Po razpravi so prisotni izvolili nov, razširjen upravni odbor društva. V njem so praktično zastopane use občine Beneške Slovenije, tja do Rezije in Kanalske doline. Novi upravni odbor šteje 36 članov in ti so: Viljem Černo, Brdo; Dino del Medico, Brdo; Carlig Franco, Podbarnas; Balb/ Iris, Ažla; Predan Izidor, Grmek; Chiabai Anton, Čedad; Petricig Paolo, Špeter; Visentini Annamaria, Sv. Lje-nart; Bergnach Laura, Dreka Qualizza Giorgio, Srednje; lussa Giacinto, Špeter; Florean-cig Gianni, Grmek; Gariup Ernesto, Srednje; Crainich Renzo, Čedad; Battaino Guido, Špeter; Podrecca Riccardo, Špeter; Cucovaz Giuseppe, Sovodnje; Marinig Giuseppe Firmino, Špeter; Gujon don Pasquale, Sovodnje; Lucia Co-staperaria, Špeter; Marcolini Cesare, Prapotno; Crainich Giuseppe, Grmek; Blasutto Arturo, Tipana; Ado Cont, Fojda; Trusgnach Lucia, Grmek; Fe-letig Loretta, Grmek; Crisetig Beppino, Sv. Ljenart; Vertovec Mario, Videm; Cedermaz Gino, Podbonesec; Aldo Binutti, Ahten; Gariup don Mario, Na-borjet (Ukve); Enzo Lettig, Rezija; Gujon Adria, Tavorja-na; Simonitti Valentino, Špeter; Vogrig Elio, Grmek; Zuf-ferli Rosina, Grmek. TEČAJ SLOVENŠČINE V ČEDADU 2. Aprila se je začel tečaj slovenščine v Čedadu. Interesenti se še vedno lahko upišejo na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» - ul. IX Agosto, 8 - Tel. 71-386. CORSO Dl SLOVENO A CIVIDALE II 2 aprile è iniziato il corso di lingua slovena a Cividale. Gli interessati possono ancora iscriversi presso la sede del Circolo di cultura «Ivan Trinko» in via IX Agosto, 8 Telef. 71-386. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Izidor Predan Odgovorni urednik: Quindicinale Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT » DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda OB OBČNEM ZBORU KULTURNEGA DRUŠTVA "IVAN TRINKO" GOVOR PREDSEDNIKA DR. VILJEMA CERNA I- POMEMBNA KULTURNA IN POLITIČNA DEJAVNOST Da bi ohranilo avtohtone vrednote beneške slovenske zemlje, je društvo «Ivan Trinko» zagotavljalo v preteklosti in izoblikuje danes vso možno dejavnost ter sledi od blizu političnemu, socialnemu, ekonomskemu in kulturnemu življenju v naših krajih ter razvija stike z demokratičnimi in ljudskimi silami tako, da postaja živa kritična zavest in pravi sindikat potreb, teženj, perspektiv, zahtev in smotrov Beneške Slovenije. Danes je društvo pomembna komponenta slovenskega dogajanja v Benečiji in učinkovita osnova stvarnosti Slovencev v videmski pokrajini. Skupaj z drugimi društvi ustvarja naj krepkejši občutek narodne samozavesti in pomaga našemu človeku izoblikovati razmislujočo, kulturno bogatejšo osebnost, tako da se je sam začel zanimati za svojo zgodovino, za svoj jezik ter se otresati kompleksa manjvrednosti. Nepretrgano delovanje je obrodilo sadove, ki se danes kažejo v veliki in bogati vitalnosti beneških rojakov, ki samostojno ustvarjajo pogoje za svobodnejše izpriče-vanje narodne zavesti. Večkratni politični razgovori in nastopi pri oblasteh so nam dali možnost predo-čiti najvažnejša pričakovanja in zahteve naših ljudi. Naše iniciative so prisilile odgovorne dajavnike, da so doumeli, da je manjšinsko vprašanje v Benečiji postalo pereče in pomembno. V tem okviru se porajajo ideološki in psihološki premiki, ki nam zagotavljajo pestrejšo kulturno dejavnost tudi ker se tanjša zavestno nasilje. Okoli nas se širi krog demokratičnih ljudi in število izobražencev, ki se z nami borijo za vsestranski narodnostni razvoj naše zemlje, za razumevanje in prijateljstvo med tu živečima narodoma. Naše kulturne ustanove poglabljajo sodelovanje z nekaterimi občinskimi upravami, s svetovalci, z vidnimi predstavniki velikih strank, ki podpirajo naše delo in iniciative v želji, da bi beneško ljudstvo lahko izoblikovalo svojo bodočnost, da bi ustvarilo napredno kulturno vzgojo po naših šolah, ter si končno pridobilo zakonito in naravno pravico uživanja lastne kulture in jezika in ustvarilo pogoje za svojo intenzivnejšo rast. V našem prizadevanju naletimo zečkrat na ovire in zadržke, ker neumrljivi birokratizem in činitelji vezani na šovinistično preteklost težko prizanašajo, da se naša dejavnost pritihotapi j a povsod in predvsem po šo lah, da dobiva priznanja in razumevanja pri javnosti. Njihova nestrpnost, vezana na zatohle sile preživelih krogov, sili še v odrekanje šolskih učilnic, v krnitvi naših pravic in načel demokracije in svobode. Vendar naša organiziranost samostojno uveljavlja in oblikuje sodobne in odprte kulturne oblike pri vzgoji in dejavnostih mladih po pouku. Tudi dejstvo, da odbor dežele Furlanije - Julijske krajine zagotavlja svobodno izražanje narodne pripadnosti in premostitev določenih zaprek, nam omogoča rešitev preteklih protislovij. Predvsem se nam zdi pozitivno zanimanje velikih italijanskih strank, ki danes priznavajo obstoj beneških Slovencev in nekateri njihovi uglednejši predstavniki s prepričanjem in stalno podpirajo bitke za razvoj bene-ško-slovenskih dejavnosti in narodne zavesti. Tako so danes problemi slovenskega prebivalstva v Benečiji postali važni in se pojavljajo kot izrazit rezultat razširjenih odnosov kulturnih društev, kot posledica dolge konfrontacije sil in dela množičnih organizacij beneških Slovencev, kot do-zoritev demokratičnega čutenja pri strankah ustavnega loka in odgovornih oblasti, ko so se opredelile za socialno in kulturno obnovo našega ozemlja. Iz take zasnove izhaja tudi uradno priznanje obstoja Slovencev v Videmski pokrajini po zasedanju pokrajinskega sveta 9. decembra 1975, na katerem so razpravljali o nerešenih etničnih problemih in skoraj soglasno sklenili, da se skliče študijska konferenca o jezikovnih skupnostih v Furlaniji. Torej manjšinsko vprašanje razvija na različnih ravneh zanimivo debato, kateri moramo posvetiti posebno pozornost in se pravočasno pripraviti, da bomo ugodno vplivali, da se onemogočijo pritiski in se ustvarijo pogoji za popolnoma svobodno uveljavljanje lastne narodnosti. Ta nova faza krepi prebujajočo zavest naših ljudi, ki se bogati vzporedno s tanjšanjem nasilja in nedemokratičnih ukrepov. širok krog naših rojakov danes čuti in doživlja v narodni kulturi, v svojem jeziku čustva resnične demokracije in zavest neponovljivega bogastva, ki osvežuje širšo skupnost, ki dejansko vednoti Slovensko Benečijo. Zagrizena osporavanja obstoja slovenske, narodne skupnosti ne dobivajo več takega prizvoka kot v preteklosti, razen v takem zaledju in pri takih ljudeh, ki bi hoteli z besnenjem kaliti prijateljske odnose med narodi. Le zatohle sile zahtevajo ugotovitev manjšine z referendumi, da bi se vrgli s psiholoških terorjem na naše ljudstvo, ki je še nevedno in ne dovolj poučeno o pravi manjšinski problematiki. Naše zahteve pa so bile vedno zelo jasne. Naša bitka je bila osredotočena v tem, da je treba dati poprej ljudem pravice, ki jim pripadajo po 6. členu ustave, obenem pa jim povedati, da posluževanje teh pravic ni nič protidržavnega, ker to pomeni le večjo vero v same sebe, v svoj izvor in izročilo. Naše delovanje je vzbudilo pozitivno zanimanje tudi pri gorski skupnosti Nadi-ških dolin, ki je pokazala večjo občutljivost in odprtost za reševanje problemov zaščite etničnih in jezikovnih posebnosti slovenskih dolin ob Nediži ter je začela upoštevati težnje prebivalstva za vsesplošni dvig teh krajev in je bila prisiljena razpravljati, na pritish naprednih sil, tudi o sistemu pravic do uporabe lastnega jezika in razvoja lastne kulture. Torej, kljub še neugodnim pogojem prihaja vedno bolj na dan narodna osveščenost vedno večjega števila prebivalstva in beneška društva postajajo močna in vplivna, da so predstavniki oblasti prisiljeni spremljati njihovo delovanje. Znano je, da v določenih krogih še vedno obstaja prikrita ali neprikrita želja po likvidaciji manjšinskega vprašanja z nepoštenim podtikanjem, ki ima svoj izvor v zakoreninjeni nesmiselni fašistični mentaliteti, ki preko zakrnjenih odborov in potom neresnih večernih časopisov kalijo mir, svobodo in napredek ljudstva beneške zemlje. Izhajajo iz takega mnenja tudi oni činitelji, ki nam ne dopuščajo uporabe šolskih prostorov za svobodno in neobvezno poučevanje slovenščine, kakor se je zgodilo letos v Ukvah in pred leti v Brdu in Teru, ali nam onemogočajo tak pošolski pouk v Mašerah, ki bi dopolnjeval pomanjkljivo izobraževanje italjanske enojezične šole v naših krajih, ker še gojijo tako miselnost in tako vzgojno politiko, ki ne predvideva prostora za skupnost, ki skrbno hrani in brani posebne karakteristike in interese, ki ima bogate tradicije in pestro kulturo. V opravičilo navajajo ali energetsko krizo ali birokratsko proceduro. A ti se ne zavedajo, da ubijajo poleg naših izvirne pripadnosti in osnovnih pravic, ki pripadajo vsakemu človeku in narodu, tudi svojo svobodo in cvetočo vejo demokracije. ENOTNE AKCIJE IN PROGRAMIRANJE DELA Precejšen odmev v Benečiji imajo skupni nastopi vseh društev pri političnih predstavnikih, pri strankah, pri organiziranju konferenc, okroglih miz, veličastnih srečanj kot Kamenica ali Dan emigranta, posvetov in podobno. Množične manifestacije nam poživljajo večjo občutljivost javnega mnenja in širšo opredelitev in zavzetost naprednih sil do našega dogajanja in aktivnosti ter rušijo nekatere bojazni in pritiske. Začete stike z vsemi poli-tečnimi dejavniki v deželi in v pokrajini moramo raztegniti še na občinske uprave, tako da stalno opozarjamo na nerešena vprašanja naše narodne skupnosti in daja-mo podporo tistim dejavnikom, ki se borijo istočasno za večjo svobodo in demokratizacijo družbe ter za priznanje pravic slovenskemu ljudstvu v Benečiji. Ker smo začeli samostojno razvijati intenzivnejšo kulturno-politično manjšinsko dejavnost, si moramo strokovno obdelati družbena vprašanja, ki se pojavlja-lj okoli nas in z jasno izdelanimi stališči vplivati na politične in ostale činitelje, da upoštevajo manjšinske interese pri obravnavi raznih vprašanj. V tem smislu in iz potrebe po analizi naše stvarnosti, smo se bili že sestali na študijskem srečanju v Gorenjem Tarbiju, da bi preverili stališča, da bi izdelali dolgoročni program, da bi analizirali uspešnost o-pravljenega dela. Nekatere zadane smernice so obrodile konkretne sadove in uresničile prve osnove našega samoupravljanja. Znano je, da samo subjektivni odpor proti asimilaciji in samostojno delo nam bo zagotovilo dosego celovitega sistema pravic. Mi moramo sami ugotoviti, katera področja nam nudijo večjo možnost poseganja in si zadati bodoče naloge. V našem področju, v naši stvarnosti moramo iskati, kar je resnično naše, moramo ovrednotiti okolje in tiste dejavnosti, ki so z njim povezane, moramo, zaradi težkega položaja in občutnih migracij, vzporejati zahteve jezikovno - kulturnega značaja z družbeno gospodarsko akcijo, da se reši ljudstvo, ki je preveč prepuščeno revščini in gospodarskemu propadanju. Treba je ovrednotiti naše slovensko narečje, ki je osnova za prehod h knjižnemu jeziku. S skupnimi močmi, v organskem sodelovanju vseh slovenskih društev, bomo u-speli, da se korenito spremeni politika do naših krajev, da bodo občine in gorske skupnosti ubrale demokratično in napredno pot, za večjo avtonomijo, za priznanje in uveljavljanje pravic slovenske narodne manjšine v Benečiji, da se bodo le te zavzele za nov odnos med socialnimi in kulturnimi silami in odpravile diskriminacijsko metodo, ki nas je doslej odbijala. V vzdušju svobode bo zasijal nov dan, bo nastopil pravi preporod za to našo malo domovino. Zavedamo se, da brez harmoničnega sodelovanja in najbolj široke zavzetosti ne bomo zadostili ciljem naše celovite rasti. Kot doslej bomo morali usmeriti veliko pozornost interesom mladih in zato poleg klasičnih oblik kulturnega udejstvovanja moramo vzpodbujati in negovati še take oblike za dodatno usposabljanje študentov in učencev, navajati spremembo stila dela, ki naj omogoča kulturno bogatitev v že takem interesno organiziranem o-kolju ter razvijati take dejavnosti, ki bi omagočile krog permanentnega izobraževanja. (Nadaljevanje prihodnjič) DROBNE NOVICE TRBIŽ Razdeljene naloge novim odbornikom Na prvem zasedanju komunskega konsila, po sestavi novega odbora (DC in PSDI) je župan Faleschini podal prisotnim poročilo komu so bili dodeljeni referati, ki jih tu navajamo: Ro-senwirth (PSDI) podžupan in delegat za urbanistiko, javno in privatno gradbeništvo; Anselmi (PSDI) za šolstvo, kulturne dejavnosti in trgovino; Concina (PSDI) za higijeno, zdravstvo in za zaščito okolja; Treu (DC) za financo, bilanco, progra-macijo in personal; Bielli za šport, mladinske probleme, ceste in vodovode; Cecchin (DC) za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo. Potem se je razvila dolga debata glede odobritve komunskega proračuna (bilan- cio di previsione), ker so predvideni novi stroški zaradi nenadnih povišanj cen in ki niso še dokončne, ker se vse draži iz dneva v dan. Ob koncu naše redakcije nimamo še zaključkov, koliko predvideva konkretni proračun komuna za letošnje leto. «PRIMORSKA POJE 1976» V DOBROVEM V nedeljo, 21. marca se je vršila v Dobrovem revija «Primorska poje 1976». Nastopiti bi moralo 10 pevskih zborov pod geslom pevskih zborov iz te in one strani meje. Ta kulturna manifestacija bi se bila morala vršiti na Lesah, v Benečiji, a ne vemo zakaj je odpadla v zadnjem trenutku. Za nastop v Lesah so bili pristali tudi beneški pevski zbori in sicer: «Nediški puobi» iz Podbo-nesca, «Nediže glas» iz Čedada, mešani zbor «Pod Lipo» iz Barnasa in mešani zbor «Rečan» iz Les. V Dobrovem pa je zastopal Beneško Slovenijo samo «Nediže glas», ker mnogi pevci od ostalih zborov niso imeli propustnic. Res škoda. V prihodnje bo treba začeti s pripravami več mesecev prej, tako da bo mogoče odstraniti vse eventuelne tehnične težave, ki lahko nastanejo. Na vsak način je revija pevskih zborov v Dobrovem lepo uspela. Pevci so dobro peli, pa tudi številno občinstvo jih je prišlo poslušat in vse nagradilo z velikimi in prisrčnimi aplavzi. Poseben uspeh je doživel zbor «Nediže glas» pod vodstvom Antona Birtiča, kar bo pevce spodbudilo, da se bodo še bolj pridno in marljivo učili. SV. LJENART Gradijo igrišče za «pallavolo» in tenis Blizu nogometnega igrišča so začeli graditi igrišče za «pallavolo» in tenis. Novo igrišče bo koštalo okuole 2 milijona lir. Z izgradnjo tega igrišča bo imeu naš komun use po-trjebne športne naprave. Tale iniciativa je zarjes nvale urjedna. Igrišče bo lahko služilo športni mladini iz usjeh naših komunov. NEME Umrla je Chiara Comelli mati deželnega predsednika Ne samo našo vas, ampak vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino je globoko prizadela nenadna vest, da je umrla naša dobra in spoštovana vaščanka 86-lena Chiara Comelli vd. Comelli, mama predsednika deželnega odbora odv. Antonia Comellija. Po kratki bolezni je preminila v videmskem špitalu dne 24. marca, k zadnjemu počitku v Neme pa smo jo spremili ob prisotnosti najvišjih deželnih, pokrajinskih in komunskih oblasti naslednji dan. Rajnka je bila 40 let vdova in zapušča v veliki žalosti dva sina in tri hčere: Antonio, Paolo, Carolina, Adelin-da in Luigia in brata, ki živi v Nemah. Predsedniku Antoniu Co-melliju in vsem svojcem izreka Novi Matajur najgloblje sožalje v imenu vseh njenih vaščanov. TAVORJANA V Mažerole vodi še zmeraj slaba cesta «V našo vas vodi še zmeraj slaba cesta» nam je pisal nek Mažerolčan. Iz njegovega dopisa smo razbrali, da to cesto, ki vodi iz Tavor-jane do Mažerol, še do danes niso sistemirali. Ob vsakih volitvah jim to samo obljubljajo ali pa začno z malimi deli, da oslepe ljudi in glasujejo za stranko, ki obljublja največ, in pri tem ni potrebno poudarjati za katero. Delo s vrši takole: ko sistemirajo tronk ceste, zmanjka denarja, da bi nadaljevali, in ko ga dobe, je tisti konec, ki so ga toliko «trombetirali», že po zlu, in tako se ta zadeva, to javno delo, vleče naprej že desetletja. Sedaj bodo imeli zopet kmalu komunske volitve, ker komun Tavorjana ne voli skupno z ostalimi komuni Beneške Slovenije, ker so imeli nekaj let prefekturnega komisarja, in zato so na zadnjem komunskem zasedanju spet govorili o tem problemu in odobrili stroške za prvi lot del, ki bi ga naj asfaltirali. Pisec se nadalje še vprašuje, če bodo tokrat res držali obljubo in kaj napravili za to ubogo hribovsko vas. Pustovi iz Ruonca (Podboniesac), med njimi: Hudič, Angel in Pust CORREDA: Mascherata dei ragazzi delle Valli Naše žene so skupaj s furlanskimi praznovale v Čedadu svoj praznik - 8. marec. Na sliki Rosina Zufferli, občinska svetovalka v Grmeku, govori o problemih beneških žena Festeggiata a Cividale la Giornata della donna CIVIDALE ASSEMBLEA PER IL CONSORZIO SANITARIO Organizzata dalla Comunità montana delle Valli del Na-tisone, unitamente al Comune di Cividale, si è svolta il 17, febbraio un’assemblea sui problemi sanitari con una relazione introduttiva del presidente dell’ospedale di Cividale ed un ampio dibattito cui hanno partecipato amministratori, medici ed operatori sanitari. Sono intervenuti, fra gli altri, il consigliere regionale Specogna, che ha fatto proposte di metodo per la formulazione dello statuto del Consorzio (cui parteciperanno anche i Comuni delle Valli del Natisone) ed il consigliere provinciale Petricig, il quale ha sostenuto l’urgenza di una riforma sanitaria e la costituzione delle Unità Sanitarie Locali, le quali — con il decentramento dei servizi sanitari — renderanno possibile realizzare strutture ambulatoriali moderne, sia di medicina preventiva che di pronto intervento, anche nelle Valli del Natisone. Le Valli erano rappresentate dal presidente della Comunità Montana, Macorig, e da diversi amministratori comunali e sindaci. VALLI DEL NATISONE COMMISSIONI DELLA COMUNITÀ MONTANA Si è riunita a S. Pietro la Commissione costitutiva della Comunità Montana delle Valli del Natisone, per procedere alla formulazione di proposte per le Commissioni consiliari. Tali proposte che andranno ridiscusse ed approvate dalla prossima assemblea, hanno come oggetto la costituzione di tre commissioni di cinque membri ciascuna, che impegneranno quindi quindici consiglieri con rappresentanza di tutte le forze presenti nella Comunità montana: DC, PSDI, PSI, PCI ed Indipendenti. Le Commissioni proposte sono: 1) Affari generali, Rapporti con i Comuni, la Regione e la Provincia, Programmazione, Industria ed Agricoltura. 2) Trasporti, Urbanistica, Turismo. 3) Cultura, Questioni etnico-linguistiche, ecologia. Sport e Sanità. Organizzata dal gruppo Ne-diža di S. Pietro al Natisone. è stata realizzata domenica 29 febbraio la prima mascherata dei ragazzi delle Valli del Natisone. La mascherata ha raccolto un folto gruppo di ragazzi e bambini di varie località (Montefosca, Sorzento, S. Pietro, Tribil, Tercimonte, S. Leonardo, ecc.) ed ha avuto conclusione, dopo una passeggiata a piedi per i paesi di S. Pietro, Azzida e Clenia, a Correda. Attendeva i ragazzi una bel- Dopo l’assemblea del 13 febbraio, con la partecipazione del vice-segretario regionale Baracetti, si è riunito l’attivo dei comunisti della zona del Cividalese, il 10 marzo scorso, per discutere i problemi relativi al comprensorio urbanistico del Cividalese e delle Valli del Natisone unitamente alla Comunità del Manzanese. Alla riunione ha partecipato Antonio Moschioni, presidente della Commissione A- la crostolata con bevande ed un ballo in maschera. La musica era quella di una orchestrina improvvisata diretta dal maestro Antonio Birtig (Mečanac) e la partecipazione di Graziano Vogrig e Ranieri Pagon. Ad alcune mascherine si è provveduto un costume realizzato presso la sede del circolo, con la collaborazione di alcune mamme. Maestro delle cerimonie? Il prof. Beppino Crisetig, cui è andata la simpatia dei ragazzi in maschera. gricoltura della Regione. Nella riunione si è deciso di passare alla organizzazione della Conferenza di Zona del Partito, al fine di confrontare i problemi del comprensorio unitamente a quelli specifici (emigrazione, occupazione, giovani e cultura) della Comunità delle Valli del Natisone, i quali dovranno trovare uno spazio importante per le implicazioni economiche, politiche e di rapporto democratico fra sloveni e friulani. R. PIETRO AL NATISONE SCUOLA MEDIA: RESPINTA LA PROPOSTA DEL TEMPO PIENO A maggioranza il Consiglio di Istituto della Scuola Media di S. Pietro al Natisone ha respinto la proposta di organizzare la richiesta dell'Istituzione della scuola a tempo pieno. Come si ricorderà, la proposta era sostenuta dal Comitato Scuola Democratica, il quale l’aveva inserita nel suo programma. Con motivazioni futili e personalistiche, poco consapevoli del disagio delle famiglie della montagna nell'assistenza culturale dei ragazzi, hanno votato contro i genitori: Franco Pagon, Ennio Dorbolò, Giuseppe Zufferli e Magda Jussa. Contrari anche i professori: Trusgnich, Buccolo, Musoni, il Preside e la Rappresentante del personale non docente. In questo modo è venuta ad allontanarsi la prospettiva di un confronto sui problemi della nostra scuola media e quella dell'attuazione di un moderno servizio culturale per i nostri ragazzi, veramente seri, quali quelli offerti dalla scuola a tempo pieno. Il Consiglio, nella stessa seduta, ha approvato il bilancio 1976, che si avvale in prevalenza di rimanenze dello scorso anno ed ha approvato l’organizzazione dei corsi di sostegno entro breve termine, con una disponibilità di spesa, da parte della Scuola, di 600 mila lire. REZIJA Ustanovili odbor za avtonomno univerzo v Vidmu Kot po dostih komunih naše dežele, so tudi v Reziji ustanovili poseben odbor, ki si je zadel nalogo, da bo zbiral podpise za ustanovitev avtonomne univerze v Vidmu. Prvi sestanek, na pobudo domačinov, je bil v prostorih nižje srednje šole v Ra-venci in se ga je udeležilo zelo dosti ljudi, predvsem mladih, ki so direktno zainteresirani. Prisotnim je govoril o tem problemu prof. Tarcisio Petracco. Ob koncu konference, ko so ustanovili odbor, so izvolili za predsednika učitelja Sergia Chineseja, ki bo storil vse potrebne korake za konkretni pričetek zakonskega osnutka. Ha avuto a Cividale, promossa dal Gruppo Donne Democratiche, una manifestazione per la « Giornata della Donna », in cui — attraverso un significativo audio-visivo —’ si è ripercorsa in breve la storia del movimento femminile nell’ultimo secolo. Il nostro giornale considera molto importante che, insieme a quelle cividalesi, si siano riunite ed organizzate le donne delle Valli del Natisone, le quali hanno anche a-vuto uno spazio proprio negli interventi pronunciati nel L’A.N.P.I. cividalese ha celebrato il 7 marzo scorso il Congresso di sezione, con la partecipazione di una folta assemblea di iscritti, ex-partigiani, amici, familiari; personalità della vita politica e rappresentanze militari. Dopo la proiezione del filmato sull’inaugurazione del monumento alla Resistenza, ha preso la parola il prof. Ja-colutti che ha illustrato gli ideali che animarono i partigiani italiani e che debbono essere riproposti oggi, per il decadimento dei valori democratici cui si assiste ogni giorno. Dopo i saluti recati dalle varie rappresentanze (PCI, PSI, PSDI ed anche dei Circoli culturali della Slavia italiana), ha parlato il prof. Lizzerò, presidente della sezione corso della manifestazione. Introducendo, ha parlato Silvia Raccaro Pittioni ed hanno poi preso la parola Bruna Strazzolini, che ha ricordato i problemi emersi nell’organizzazione della festa, e Rosina Zufferli, consigliere comunale di Grimacco, che ha analizzato la difficile situazione delle donne della Benecìa. L’oratrice ha indicato nella vita associativa dei circoli culturali, dei partiti politici e delle amministrazioni locali e scolastiche un possibile e reale momento di impegno per tutte le donne. cividalese svolgendo una significativa relazione sull’attività organizzativa ed ideale dell'associazione, che è stata presente in varie occasioni e manifestazioni, la più significativa delle quali è stata certamente quella del 20 a-prile 1975, alla presenza di Sandro Pertini, presidente della Camera. Ha parlato, dopo la discussione delle proposte avanzate, il presidente dell’A.N.P.I. di Udine, Vincenti, il quale ha rilevato i pericoli cui è e-sposta l’indipendenza italiana a causa dei pesanti interventi degli USA negli affari interni del nostro stato. Non ha mancato di ricordare il contributo internazionalista del popolo italiano nella Lotta di Liberazione. Otroški Pust 1976 v Koredi (Klenje) ATTIVO DEL P.C.I. A CIVIDALE IL CONGRESSO DELLA SEZIONE DELL’A.N.P.I. DELLA CITTA’ DUCALE B E P I C Mlinarjev Edko je bil umorjen v Spetru i. Vzhodno pobočje Matajurja je bilo že zagrnjeno v hladno senco, ki se je iz Reke počasi pomikala po gozdu in senožetih proti Kuku, ki je žarel v svetlobi pomladnih žarkov zahajajočega sonca, kot bi se smehljal in bahal , da sme najdlje uživati blagodejno toploto. Po stezi čez Tlako je stopal s hitrimi koraki Mlinarjev Ed- ko: tridesetleten mož, lepe, visoke postave, podolgovatega obraza z živimi, bistrimi očimi, ki so izžarevale vso iznajdljivost, zvitost in prekanjenost, zaradi česar so mu ljudje pravili «Tič». Bil je pri gospodarski komisiji. Skrbel je za zamenjavo živeža in večkrat s ponarejeno izkaznico tvegal nevarno pot mimo fašističnih in nemških straž. Čakala ga je nova pot v Čedad. Moral je še marsikaj urediti, ker je hotel odpotovati še pred zoro. Pregledal je razne listke in naročila, si izpisal nekatere stvari v majhno beležnico in vrgel v ogenj nepotrebne zapiske. Nato je stopil v izbo in sedel k ženi, ki je pestovala mesec dni starega Borisa. Bila je meščanska, učiteljica otroškega vrtca, a se je umaknila iz mesta in prišla na deželo, v hribe na možev dom, kjer je bolj svobodno dihala in ji ni bilo treba vsak dan gledati nemških uniform. Tu je bila bliže možu, pomagala je pri poučevanju šolskih otrok in tako počasi rinila skozi težave, ki jih je trosila vojna. «Stana, jutri grem zopet na pot,» ji je rekel. Pogledala ga je s svojimi temnimi očmi, v katerih se je zrcalila vsa ljubezen in skrb zanj. Na licih sta se ji poznali dve čisto rahli črti kot sled njenega materinstva. «Že spet? Vedno se bojim zate, kadar moraš zdoma,» je tiho zašepetala in ustnice so ji zatrepetale. Odmaknila je pogled in se zazrla v otroka, ki ji je spal v naročju. Spustila sta se v tih, iskren pogovor o družinskih potrebah in skrbeh. Medtem je pritekel v izbo njun starejši otrok Berti in zlezel očetu na kolena. Obema hkrati je ponujal vijolice in trobentice, ki jih je bil nabral okrog grmovja za hlevom. Bil je tri leta star, a je oblezel vse grive in stikal za pomladnim cvetjem ter lovil pisane metulje. «Si bil priden danes, Berti?» ga je vprašal Edko in ga po-cingljal s kolenom, da so mu nožiče zabingljale, kot bi bile mrtve. Otrok je najprej pogledal mamico, kot bi jo hotel vprašati, če ni bilo morda kaj narobe, potem je nagnil glavico na stran in pokimal očku, da je bil priden. «No, potem ti bom pa prinesel konjička in žogo. Veš, tako žogo, ki skače, ne take iz cunj.» Otroku so zažarele oči, povzpel se je k očetovemu obrazu, ga z ročicama objel okrog vratu in ga poljubil na lice. Potem je gladil njegove brčice in se z licem šmulil ob trdih kocinah njegove neobrite brade. Edko je zjutraj vstal še pred zoro in se opravil. Po prstih je stopil k otroški posteljici in k zibelki, se sklonil nad otroka, ju poljubil in za trenutek postal. Berti se je v snu nasmehnil, kot bi se mu hotel zahvaliti za poljub. Stana si je ogrnila šal in ga nekaj korakov pospremila iz hiše. Stisnila se je k njemu, ga prijela za roko in jo zadržala v svoji. Čutila je njegovo toploto in se ji je zazdelo, da trepeta. «Edko, bodi previden! Srečno hodi in ne pozabi, da nisi sam. Saj te razumem. Dolžnost je dolžnost. Vendar pazi, ker te povsod poznajo!» «Bodi brez skrbi. Morda se vrnem že zvečer, če ne pa jutri. Pazi na otroka!» (Nadaljevanje prihodnjič) Per lo sloveno a Ugovizza Ordine del giorno approvato dall'Assemblea Genera e degli Studenti del Liceo «Jacopo Steliini» di Udine Lo pubblichiamo in friulano, italiano e sloveno PAR FURLAN Congresso dell’A.N.P. Provinciale ■< Il càs resint di Uaovice. tal Cumun di Malburghet; dulà che lis autoritàz a’ an improi-bìt che ai fruz ur fasessin un cors di lenghe slovene te scuele elementàr cui dineàur di doprà une classe tal dopo-misdì, nus palese ancjemò une volte la greve quistion dal insegnament de marilenghe. Nissun noi pò dineà il principi, proclamàt de Costitu-zion, che lis autoritàz a' an il dovè di proviodi par che due' i citadins a’ puedin studia la lòr lenghe e disvoluča la lor culture te scuele dal Stàt. Ore, intant ch’o spietìn che la Republiche taliane ’e rispie-ti chest principi costituzionàl, ’o domandìn che, daùr di ce che si fàs te Val d’Aoste in prò dai citadins Todescs di lenti,la Reggion Friùl-Vignesie Julie (che no jè dal sigur man-cul taliane del Val d'Aoste), ’e proviodi a istituì e a pajà in dutis lis scuelis de nestre re-gjon cors di insegnament de marilenghe ch’e sarà todescje, slovene o ladine-furlane a se-ont dai càs ». IN ITALIANO « Il recente caso di Ugovizza, Comune di Malborghetto, dove le autorità scolastiche col negare l’uso di un'aula scolastica hanno impedito il regolare svolgimento di un corso privato di lingua slovena, ripropone alla nostra attenzione il problema dell'insegnamento della lingua materna dei cittadini. E’ innegabile che in base alla costituzione è compito delle pubbliche autorità provvedere affinchè tutti i cittadini possano sviluppare il proprio patrimonio linguistico nella scuola pubblica. PO SLOVENSKO « Nedavni primer iz Ukev v občini Naborjet, kjer so šolske oblasti onemogočile, da bi se otroci udeleževali tečaja slovenskega jezika v osnovni šoli, s tem, da so odrekle uporabo učilnice v popoldanskih urah, nas ponovno opozarja na pomembnost vprašanja poučevanja materinega jezika. Nedvomno so na osnovi načela, ki ga proglaša ustava, oblasti dolžne poskrbeti za to, da se vsi državljani učijo svojega jezika in razvijajo svojo kulturo v državni šoli. Zato v pričakovanju, da bo italijanska republika izvedla to ustavno načelo, zahtevamo, da na isti način, kot je poskrbela dežela Aosta za svoje de-želane nemškega jezika, dežela Furlanija-Julijska Benečija (ki ni manj italijanska od doline Aoste) poskrbi za ustanovitev in vzdrževanje tečajev materinega jezika, učencev, ki bo Ko smo šli že v tisk, smo zvedeli, da je videmski šolski Proveditor podpisal dovoljenje, da se bo tečaj slovenščine v Ukvah nadaljeval v šoli. L'A.N.P.i. friulana sta preparando con un lavoro intenso il suo undicesimo Congresso Provinciale: si stanno esaurendo i Congressi Sezionali che hanno visto i membri della Segreteria e dei Provinciale impegnati in ogni luogo del Friuli. Ormai soltanto otto, delle sessantaquattro, sono le Sezioni che devono Programma della C delle Valli del Nat Perciò, in attesa che la Repubblica adempia quanto prima il proprio dovere costituzionale in merito, chiediamo che sull’esempio di quanto sta facendo da anni la Regione Autonoma Valle d’Aosta a favore dei Tedeschi di quella regione la Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia (non meno italiana della Valle d’Aosta) promuova l’istituzione e provveda al finanziamento di corsi di lingua materna (che sarà di caso in caso quella tedesca, slovena o ladino-friu-lana) in tutte le scuole pubbliche della regione ». od primera do primera, nemški, slovenski ali ladinsko-fur-lanski, na vseh šolah v naši deželi ». Za tistega, ki ne ve, naj povemo, da je deželni statut Aoste predvidel samo zaščito francoske manjšine. Ker pa žive v dolini Aoste tudi Nemci (tako imenovani Walser), in sicer v občinah Issime, Gressoney-Saint Jean in Gres-soney La Trinitè), je deželna uprava že pred mnogimi leti organizirala v navedenih treh občinah v tamkajšnjih osnovnih šolah pouk nemščine. Tečaj sicer ni obvezen, ker pa je vključen v redni šolski urnik, se ga udeležujejo skoraj vsi šolarji. Stroški tečaja so v celoti v breme dežele. V vseh dolgih letih ni rimska vlada nikoli protestirala zaradi prestopa delokroga in ni osporavala ustavnosti oziroma zakonitosti deželne pobude. II. AGRICOLTURA In questo settore è necessario dare massimo sviluppo alla zootecnia ed al rimboschimento favorendo la associazionismo e la cooperazione al fine di beneficiare in misura maggiore degli interventi previsti dalla Regione. Per quanto riguarda i boschi, in coerenza con gli obbiettivi regionali, agli interventi dovranno tutelare e favorire l’incremento di tale patrimonio sia di conifere sia di cedui, che meglio si adattano all’ambiente e posseggono caratteristiche di rapido accrescimento, in considerazione anche dell’importante ruolo di difesa idrogeologica e della conservazione dell'ambiente naturalistico. Nel campo zootecnico dovrà essere dato impulso per la creazione di nuovi pascoli ed incremento di quelli già esistenti nei territori montani e collinari, con l’introduzione di incroci stranieri da carne per la valorizzazione delle aree più qualificate a tal fine. Si dovrà inoltre agevolare l’attuazione di appropriati interventi di incentivazione economica, volti a determinare l’inversione dei fenomeni di spopolamento. In tale problematica va data ampia vitalità ed incremento alle a-ziende a «part-time» di montagna, alla luce anche delle nuove direttive comunitarie per dette zone, che svolgono un ruolo importante dal punto di vista socio-economico e ciò in particolare nelle Valli del Natisone con benefici riflessi a tutti i settori economici ad esse collegati. Detti interventi debbono essere visti nella globalità e promossi in concerto ad altri Enti operanti nella zona, come l’E.R.S.A., l’E.S.A., la Camera di Commercio, l’E.P.T., ecc., con lo scopo di agire soprattutto sull'elemento umano affinchè gli interventi possano divenire realmente produttivi. COMMERCIO Il commercio di prodotti di base delle produzioni della zona va adeguato alle reali esigenze, incentivandolo e sostenendolo con adeguate forme di intervento fra le quali il potenziamento con l’estero ed in particolare con la vicina Jugoslavia. TURISMO Particolare attenzione dovrà essere riservata nel piano pluriennale di sviluppo alla promozione in tutto il territorio della Comunità, considerandolo elemento cooportan-te dell’economia, attualizzandolo nella forma dell’agro-turismo e del turismo sociale. Dovranno pertanto essere predisposti interventi finanziari per gli impianti e le attrezzature per il polo turistico del Matajur e di altre zone di sviluppo turistico. Andranno inoltre recuperati i fabbricati ed i centri abbandonati od in via di abbandono, e potenziate le attrezzature e le infrastrutture a servizio dei tipici insediamenti sia pubblici che privati. Perciò l’adesione della Comunità alla progettata istituzione dell’Azienda di Soggiorno di Cividale acquisterà particolare valore. IGIENE E SANITÀ’ E’ indispensabile un miglioramento dei servizi sanitari zonali alla luce delle nuove disposizioni legislative, specie per quanto riguarda i ragazzi in età scolare, L'unificazione dei servizi sanitari di base, che riguardano l’assistenza sanitaria pre-natale, infanzia, età scolare, assistenza del lavoro e degli anziani, propone la costituzione urgente tra i Comuni della Comunità, l’Ospedale Civile di Cividale del Friuli, le locali Case di Riposo ed i Comuni limitrofi, del Consorzio Sanitario previsto dalla L.R. 12 dicembre 1972 n. 58 Merita qui ricordare che questa Comunità ha già preso contatto con l'Assessore regionale alla Sanità, il Presidente dell'Ospedale Civile di Cividale ed il Sindaco di Cividale al fine di convocare le Amministrazioni responsabili per la costituzione di detto Consorzio. L’assistenza domiciliare agli anziani, che dovrà rientrare nei compiti del Consorzio Sanitario, è un problema che non può essere trascurato in quanto, oltre ad essere un'alternativa al ricovero in Case di Riposo, costituisce un vantaggio morale per gli anziani stessi che continuano così a rimanere nel loro ambiente familiare e sociale. Uno dei punti igienico-sanitari di primaria importanza che assilla da da decenni la Comunità, dovrà essere un’adeguata soluzione del problema di approvvigionamento idrico della zona. SCUOLA La Comunità intende promuovere un costante confronto dialettico fra le forze sociali, politiche e gli Organi collegiali della Scuola, in modo che l'azione educativa registri il concorso e la collaborazione di tutte le componenti sociali. Scopo fondamentale sarà quello di promuovere la partecipazione di ciascuno al processo di sviluppo culturale della collettività e favorire così tutte le iniziative che possano concorrere al buon funzionamento delle Istituzioni scolastiche ed alla realizzazione delle esigenze culturali a livello locale. Sarà impegno della Comunità la definizione immediata del Distretto scolastico nella prospettiva di una funzionale utilizzazione delle strutture esistenti e di un loro necessario potenziamento. Particolare attenzione dovrà essere dedicata, in accordo con le Autorità scolastiche, la Regione, i Comuni e gli Organi collegiali della Scuola, all'istituzione della scuola deH'obbligo a tempo pieno, anche in funzione del mantenimento dei posti di lavoro al corpo insegnante. Ciò comporterà come conseguenza la ristrutturazione dei servizi dì trasporto scolastico nell'ambito del territorio comunitario, nonché l’organizzazione e la gestione delle mense scolastiche ed il servizio di collegiamento. GIOVANI Attività culturali e sportive: Ricerca continua di una adeguata soluzione delle esigenze e dei problemi culturali e sportivi dei giovani al fine di una partecipazione attiva degli stessi alla vita della collettività. TRASPORTI Il problema dei trasporti su strada è demandato ai Consorzi per i Bacini di Traffico. Per quanto riguarda la riorganizzazione dei servizi nelle Valli del Natisone questa Comunità intende essere attivamente presente presso il Consorzio del Bacino di Traffico di Udine, al fine di una migliore soluzione del problema nell'interesse degli operai, degli studenti e di quanti devono fare ricorso all’uso del trasporto pubblico. LE CONCLUSIONI DEL PRESIDENTE MACORIG Il programma sopraenunciato, come si può notare, è quanto mai vasto ed impegnativo e comporterà un’imponente mole di lavoro, studi ed elaborazioni, per poi essere tradotto in realtà. Lo Statuto adottato, che rappresenta il documento base per l’adempimento del compiti d’istituto, dovrà essere modificato in aderenza ed ispirazione alle reali esigenze politico-sociali delle Valli. Rivestono grande Importanza la formulazione e l’adozione del Rego- lamento per il funzionamento della Assemblea e quello per il funzionamento del Comitato Tecnico Consultivo. Altri problemi che rivestono particolare urgenza sono: — La formazione del piano urbanistico comprensoriale per tutto il territorio della Comunità. — La costituzione di varie Commissioni di studio (composte dai rappresentanti delle varie forze politiche) per la soluzione dei vari problemi. — L’assorbimento di tutte le competenze proprie della Comunità Montana che sino ad ora venivano svolte dalla Comunità delle Valli del Natisone, fatta eccezione dell’Ufficio Tecnico al cui passaggio si potrà eventualmente provvedere quando si verificheranno le condizioni giuridiche necessarie. Altro momento qualificante di questa Assemblea sarà la formulazione e l’adozione del piano pluriennale, dei programmi stralcio annuali e dei programmi straordinari, per lo studio e preparazione dei quali occorrerà nominare varie Commissioni onde impegnare tutta l’Assemblea. Per la formulaizone di tali piani sarebbe opportuna la consultazione di tutte le forze di base. Nella formulazione di detti piani verranno stimate le disponibilità finanziarie di cui la Comunità potrà avvalersi nel periodo programmati-co e per contro verranno indicate le previsioni di spesa nei vari settori di attività. Sarà opportuno predisporre i piani stralci annuali in concomitanza con la formazione dei bilanci annuali, in modo da evidenziare contestualmente le singole poste relative all’esercizio finanziario competente. Giova ricordare che la predisposizione dei vari piani presuppone l’individuazione della sfera di attività della Comunità, per cui occorre che i singoli Comuni provvedano con sollecitudine alla delega di alcune loro funzioni alla Comunità. Altrettanto dicasi per le deleghe di funzioni regionali. A tale proposito la Regione sta predisponendo un suo piano finanziario pluriennale per il quale questa Comunità è già stata consultata e prima verbalmente, poi per iscritto, ha formulato le sue osservazioni in merito alle carenze del piano ed alle particolari esigenze non sufficientemente previste nel piano stesso. Si deve rilevare che mentre la legge 1102 istitutiva delle Comunità Montane, aveva previsto per questo un ampio respiro e con poteri tali da giungere veramente ad un rinnovamento della vita in montagna, la L.R. n. 29 ne ha mutilato gli scopi e le finalità, sì da ridurle a semplici Enti con finalità unicamente ad indirizzo promozionale. Di fronte all'energica levata di scudi da parte di tutte le Comunità Montane della Regione, questa compresa, si è ora a conoscenza che il competente Assessorato regionale ha predisposto un progetto di legge ampiamente rinnovativo che dovrebbe darci la possibilità di operare in maniera più ampia, autonoma ed incisiva. Abbiamo già avanzato richiesta di essere sentiti in via preventiva sulla proposta della legge stessa. * * * Signori Consiglieri, sulla base di queste premesse ci presentiamo al giudizio di questa Assemblea ed all'attenzione di tutti, augurandoci una proficua e produttiva discussione ed un dibattito democraticamente aperto, che abbia come unico fine l'intendimento di venire incontro alle istanze della base per il conseguimento di quel progresso civile tanto e troppo tempo atteso dalla nostra popolazione. ancora rinnovare le cariche interne e nominare i delegati al Congresso Provinciale. E’ da mettere in evidenza la partecipazione ai Congressi Sezionali dell’A.N.P.P.I.A. del-l’A.N.E.D. delle Amministrazioni Comunali, delle rappresentanze dei partiti democratici e popolari, di Comandi Militari, di Circoli Culturali, delle Associazioni Combattentistiche e d’Arma, delle A.C.L.I., di dirigenti e dei Consiglieri di Circolo e d’istituto delle scuole locali. I Congressi si sono svolti quasi sempre nelle Sale Consiliari dei Comuni, questo particolare rilievo che vede la Resistenza giustamente riunita là dove ha origine la prima gestione domocratica della cosa pubblica. Notevole dunque l’attività finora svolta, che avrà il suo completamento, la sua sintesi nell'undicesimo Congresso Provinciale. In accordo con i suggerimenti da più parti raccolti e in previsione dei Congressi di alcuni partiti politici, l'A.N.P.I. provinciale ha stabilito di indire il proprio Congresso nei giorni 10 e 11 aprile 1976. Saranno due giornate, un sabato e una domenica, che vedranno presenti nell’Audi-torium dell'Istituto «A. Zanon» di Udine, al Centro Studi, la Presidenza Onoraria dell'Associazione, il Comitato Provinciale uscente, ben 350 delegati dalle varie Sezioni, nonché numerosi invitati fra le Autorità Civili, Militari e politiche, ma prima di ogni altro i Famigliari dei Caduti nella Resistenza, nella Guerra di Liberazione. Alla assise provinciale saranno altresì presenti delegazioni straniere, in rappresentanza delle Associazioni Antifasciste e Partigiane delle Repubbliche confinanti, segno di un sempre più valido incontro fra popoli vicini e amici. Per il Comitato Nazionale dell'A.N.P.I. presenzierà ai lavori e terrà le conclusioni alla fine di domenica pomeriggio, il prof. Giulio Mazzon Segretario dell'A.N.P.I. Nazionale, membro della Federazione Internazionale della Resistenza (F.I.R.), Comandante della Divisione « Tito Speri » delle « Fiamme Verdi » che ha operato nel bresciano. Per un primo orientamento sulle giornate del Congresso la Segreteria provinciale presenta l’ordine dei lavori e invita caldamente i delegati e le rappresentanze tutte a parteciparvi con la necessaria puntualità. Ecco il programma stabilito: 18: Apertura dell'XI Congresso Provinciale dell’A.N.P.I. Relazione del Presidente. Saluti delle Rappresentanze. Domenica 11 aprile 1976 ore 9: Prosecuzione dei lavori. Nomina delle Commissioni. Interventi dei Delegati al Congresso. Ore 14,30: Ultimi interventi. Elezione del nuovo Comitato Provinciale. Elezione dei 26 Delegati alI'VIII Congresso Nazionale dell’A.N.P.I. Conclusioni del Segretario Nazionale dell’A.N.P.I. prof. GIULIO MAZZON Comandante della Divisione « Tito Speri » delle « Fiamme Verdi » del Bresciano. Skupina poslušalcev na 5. predavanju Benečanskih kulturnih dnevov v špetru. Govori dr. Klemenčič (20. februarja) o prostorskih učinkih emigracije Tipičen motiv iz Benečije (foto: Laura Bergnach) PROGRAM BENEŠKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA ZA LETO 1976 28. MARCA - Srečanje s kobariškimi in tolminskimi planinci na Matajurju. Odhod iz Mašere ob 8. uri. Popoldne skupni zabavni pik-nik. 19. APRILA • Izlet na Kobariški Stol (167 m). 1. MAJA - Izlet z osebnimi vozili do Vršnega z vzponom na Krn (224 m). 16.-17. MAJA - Srečanje s kobariškimi in tolminskimi planinci v Sloveniji ali (mogoče Možnica z vzppnom na Jerebico ali planino Razor. 22.-23. MAJA - Odločeno bo na srečanju na Matajurju, ki bo 28. marca. 13. JUNIJA - Srečanje slovenskih planincev treh dežel: Koroške (Austrija), Slovenije (Jugoslavija) in Furlanije-Julijske krajine. 26.-27. JUNIJA - Družinski avtobusni izlet (Čedad-Jesenice-Bled-Ljubljana-Vrhnika-Čedad). JULIJ - Taborenje s planinsko šolo, v Benečiji in v Sloveniji, skupno z drugimi slovenskimi planinci. Ta iniciativa je bolj za mlade planince. 13.14.15. AVGUSTA - Najzanimivejši izlet tega leta vzpon na TRIGLAV (2863 m) in v dolino sedmerih jezer. 5. SEPTEMBRA - Izlet na Montaž (275 m). 12. SEPTEMBRA - DAN PLANINCEV (mogoče avtobusni izlet). 26. SEPTEMBRA - Izlet na Čampon (1709 m - v bližini GE-MONE). OKTOBER - Še neznani avtobusni izlet. Naslednje izlete napravimo po beneških gorah. 20. NOVEMBRA - Večerja, zaključek poletne sezone. Mogoče pred zimsko sezono, ustanovitev smučarskega odseka, tako se bo decembra, če bodo snežne razmere dobre, vršil smučarski tečaj. Za vsak izlet naj se interesenti informirajo za točne podatke na sedežu društva v ulici IX Agosto, 8 v Čedadu (0432-71386) ali v gostilni «TAVERNA» pri Guerrinu, v ulici Cornelio Gallo, 6 v Čedadu. Prosimo tiste, ki še niso plačali članarine za leto 1976, naj za to poskrbijo čimprej, pri društvu. ODBOR PROGRAMMA DEL CLUB ALPINO DELLA SLAVIA FRIULANA PER L’ANNO 1976 28 MARZO - Incontro con gli alpinisti di Caporetto e Tolmino sul monte MATAJUR. Partenza da Masseris, a piedi, alle ore 8.00. Seguirà nel pomeriggio un picnic collettivo. 19 APRILE - Gita sul monte STOL (m. 1674) di Caporetto. 1° MAGGIO - Gita con mezzi propri fino a Vrsno con arrampicata sul KRN (2245 m). 16-17 o 22-23 MAGGIO - Incontro con gli alpinisti di Caporetto e Tolmino in SLOVENIJA (possibile un'arrampicata sulla JEREBICA o sull’altopiano RAZOR. La data precisa, sarà stabilita durante l’incontro che si terrà il 28 marzo sul Matajur. 13 GIUGNO - Incontro con gli alpinisti sloveni delle tre regioni confinanti: Carinzia (Austria), Slovenja (Jugoslavja), (Friuli Venezia-Giulia) Benečija. 26-27 GIUGNO - Gita familiare in autobus (Cividale-Jesenice-Bled-Ljubljana-Vrhnika-Cividale). LUGLIO - Campeggio nella Benečija e in Slovenja con scuola di alpinismo unitamente ed altre associazioni alpinistiche slovene. Questa iniziativa e più indicata per i giovani alpinisti. 13-14-15 AGOSTO - Si terrà la più importante gita di quest’anno: Arrampicata sul TRIGLAV (2863 m) e nella VALLE DEI SETTE LAGHI. 5 SETTEMBRE - Gita sul MONTASIO (2754 m). 12 SETTEMBRE - Giornata dell'Alpinismo (possibile una gita in autobus). 26 SETTEMBRE - Gita sullo ČAMPON (1709 m - nei pressi di Gemono). OTTOBRE - Gita in autobus - eventuali altre gite si faranno sulle montagne della Benečija. 20 NOVEMBRE - Cena Comunitaria, chiusura della stagione estiva. SARA’ POSSIBLE PRIMA DELLA STAGIONE INVERNALE, LA FONDAZIONE DI UNA SEZIONE SCIISTICA, cosicché in dicembre, se ci sarà la neve, si terrà un corso di sci. Per ogni gita, coloro che sono interessati a parteciparvi, si rivolgano per migliori informazioni direttamente presso la sede di Cividale (via IX Agosto, 8) o presso la TAVERNA (via Monastero, in Cividale) da Guerrino. Si prega coloro che non hanno provveduto a rinnovare il tesseramento per l’anno 1976, di farlo al più presto, portando con sé la tessera, presso la sede, IL COMITATO Družina Medveš v Kanadi PISMO IZ KANADE VELIKA NOČ Sonce še greje skale, otroc lajhajo brez košpu, dan Velike Nuoc se bliža. Ku usako Ijeto imajo njih skarbi: ulačit po klancu osmojeno kijetno, ušafat u host debelo gobo za parnest žegnan oginj od fare, zaslužit kuhane ofarbane jajca, jest gubanco an objejan kruh, če ne pa samuo gubanasto pinco. Starši imajo buj velike skarbi, kje ušafajo djelo, de kupjo otruocen novi gvant an obuteu po navad. Djela nije ankodre, ne trošta, zak ulada čaka, da se ustarajc in zida nove britofe an potiska jih deleč od družine u tujno. J. T RUS N JAK Dragi gospod Predan! Sem dobiu vaše pismo in ne zamjerite mi, če vam nisem hitro odgovorili. Tle smo imjeli poštni štrajk (sciopero), potle pa nisem pisu in čas gre naprej. Donas vam pošiljam denar za naročnino, ne zamjerite zamude. Tle, u Kanadi, je buj lahko življenje. Tudi tisti, ki ne dela, prijema 400 dolarju na mjesec, ma sada postaja bla-guo buj draguo. Jaz imam velik automobil, ima 8 cilindrov in 230 konju moči. Delam na gladilku (pialla). Izdelujemo daske in jih napravimo do 10 vagonov na dan. Djelamo 8 ur na dan. Jaz imam tri otroke in ženo in smo doma iz Brdc pod Matajurjem. Tle sem še 20 Ijet. Blizu nas so še dvje beneške družine. Dau sem jim vaš naslov. Na koncu vas še prosim, da mi ne zamjerite, če vam njesam pisu. Lepe pozdrave od cele družine: Marcello, Assunta, Dione, Robert, Larry Marcello Medveš Wilson Street 180 Kamloops B C Canada APRILSKE Če je april deževen, kmet ne bo reven. Sv. Jurija luža, o kresu suša. Če se aprila vreme smeje, se bo še kesalo pozneje. NAPOVEDI Če v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. Večkrat, kakor ima leto dni, aprila se vreme spremeni. PISE P ET AR MATAJURAC KAKUO SE OBDARŽATI NA NOGAH, NA OBLASTI Modri ljudje so ustvarili velike reči na našem svetu. Lahko se pogovarjaš iz adne-ga konca sveta na drug po telefonu. Ustvarili so nam) luč, ne da bi žgali olja al pa pet rol j e. Po cjestah se vozijo avtomobili, kamioni, po železnicah vlaki ( treni), po morju moderne ladje-šifi (navi); po zraku plujejo zrakoplovi s hitrostjo, ki premaguje zvok, glas. Matematiki so izračunali glih, koliko je kilometru od Zemje do Lune. In usi ti modrijani, znanstveniki (scienziati), ki so nam ustvarili takuo lepe, velike, nuc-ne reči, se čujejo manj urjed-ni, kot tisti, ki uganjajo politiko, kot tisti, ki komandirajo kamune, province, dežele in države. Modrijani (filosofi), znanstveniki (scienziati) pravijo, da ni velika rječ zračunat — recimo — koliko je kilometru od Zemje do Lune. Buj velika kuštnost je se obdržati, ostati na nogah, na oblasti, pa naj piha tajšan vjetar, ki čje. Tele reči so mi paršle na misu, kadar sem brau in po-slušu televižijon, kakuo sta potekala kongresa od PSDI in DC v Rimu. Skoraj, da bi biu dan tudi jast ražon filo-zofam in znanstvenikom. Na teh kongresih so se stari politikanti obdržali na nogah, čeglih je 15. junija lanskega Ijeta zapihu tajšan vjetar, da je use potresu. Ob-daržali so se, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo in to je velika umetnost, velika sposobnost. Padli so samuo tajšni, ki se niso znali lepuo daržati za rit gospodarjeu, ki jim niso znali pljuskati na ruoke ob pravem cajtu. Na kongresih PSDI in DC so pletli in spletkarili. Napadali eden drugega. Žvižgali so eden drugemu kot najboljši tiči in celo tepli so se med sabo. Tisti, ki so bli učera parja-telji, so donas sovražniki, tisti, ki so bli med sabo sovražniki, so postali parjatelji. Njeso pa zamenili štrumentu od muzike, ki so jih imjeli u rokah. Usak bo še naprej godu na stare strune, staro muziko in bi želeli, da bi narod (popul) še naprej plesu po stari muziki. Ljudje pa pravijo: « Usake muzike — tudi če je Ijepa — muora biti ankrat konec! » Ljudje se utrudijo in genjajo plesat. Za novi ples je trjeba nova muzika! Mene pa ne jezijo tarkaj tisti politikanti, ki se znajo obdaržati na nogah, pa naj piha tajšan vjetar, ki čje. Mene me buj jezijo oportunisti, petolizniki, podrepniki, ki gredo zmjeraj za najmočnejšim. Takih pa nimamo samuo v PSDI in DC, pač pa tudi u drugih strankah (partitah), organizacijah, u podjetjih (ditah), šolah in društvih. O takih je pisu italijanski poet Giuseppe Giusti u znani poezij, (Girella), med drugim takole: « Quando cadde il prete, io feci l’ateo, quando la coda tornò di moda, ligio al papa e al mio sovrano innalzai i patiboli da buon Cristiano! ». U našem jeziku bi se par-blišno takole glasilo: « Kadar je padel duhovnik, jaz sem bil bogataj, kadar se je rep (lasulja) vrnil v modo, podložen svojemu papežu in kralju, sem postavljal vislice, kot dober Kristjan!». Kadar so uprašali Petro-nija, znanega protagonista u romanu « Quo vadiš », kakuo to, da se je tarkaj Ijet ob-daržal u Neronovi družbi, ne da bi zgubiu glave, jim je odgovoriti: « Trjeba je znati pljuskati na roke, kadar pljuska bronasta brada ( barba di bronzo - Neron). Trjeba je jokati, kadar on joče, se smejati, kadar se on smeje, igrati, kadar on igra, pjeti, kadar on pjeje in mu dati zmjeraj ražon, potem boš dugo živeti in se zmjeraj daržu po-koncu! ». Donas imamo na svjete pu-no Neronu, ma še vič Petro-niju. Zame so buj urjedni spoštovanja Neroni kot Pe- troni, zak tnuoraš bit zarjes svinja al pa zajac, da se smeješ z gospodarjem, kadar ti joče sarce! Njesem še videu oportunista, ki bi ne biu tudi arivist. Ti so narbuj nevarni za parja-telje in sovražnike, za družbo in njih gospodarje (Nerone) same. Z gospodarjem se joče, kadar bi se rad smejau in z njim se smeje, kadar bi se rad joku. Hvali ga, kadar bi ga rad požmagu in ga liže, kadar bi ga rad oklu. Če pa gospodar pade u nesrečo, u blato, u lužo, ko postane brez moči in se včerajšnjim sovražnikom smili, postane njega včerajšnji hvalje-nec (oportunist arivist) njegov največji, narbuj ostri napadalec in že z uso unetostjo hvali svojega novega gospodarja, če že sam ne more postati gospodar. Tanassi je rekel na kongresu PSDI: «Nisem biu sam, bili ste. tudi vi, kadar smo se odločili za tako politiko ! ». Parjatelji ga niso vič poslušali. Njih uha in misel so bile obarnjene k novemu gospodarju, ki mu bojo pru takuo ploskali, kadar bi mu radi žvižgali, se z njim smejali, kadar bi se radi jokali in se jokali, kadar bi se radi smejali! Vas pozdrav j a vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH GRMEK DEMOGRAFSKO GIBANJE U LIETU 1975 U lanskem ljetu smo imje-li u Grmeku takalo demografsko gibanje: Dne 31. decembra je živjelo u komunu 882 ljudi - 16 manj kot 31. decembra 1974. Imigriralo (paršlo u komun) 21, emigri-ralo (odšlo iz komuna) 26 ljudi. Rodili so se: Predan Cristian iz Hostne-ga; Crainich Leonardo iz Gorenjega Grmeka; Tru-sgnach Tiziana iz Zverinca; Canalaz Belinda iz Ljes, Tru-sgnach Mirella iz Topolovega; Rucchin Federico iz Lombaja; Floreancig Massimo iz Hostnega. Umarli so: Rucchin Luigi iz Rukina; Floreancig Antonio iz Po-dlak; Vogrig Bruna iz Dolenjega Brda; Gus Giovanni iz Lombaja; Floreancig Antonio iz Seuca; Floreancig Cirillo iz Hostnega; Trusgnach Antonio iz Seuca; Vogrig Maria iz Platea; Vogrig Guido iz Platea; Sdraulig Felicita iz Platea; Pauletig Felicita iz Dolenjega Brda; Vogrig Mario iz Dolenjega Brda; Floreancig Piero iz U če tar tak, 18. marca sta se poročila u fami ejerkvi na Ljesah Mario Bernjak iz Petamjela in Maria Clodig iz Klodiča. Pariateiii. ki ea poznajo in ki so ga čuli recitirat u komediji «Beneška ojcet» na Dan Emigranta u Čedadu, u kateri je igral «Matevža», mu sada pravijo, da je lagu. U komediji ga «Tinac» u-praša: «Pa ti Matevž, kada se bog ženu?». «Mai, nikdar!» se je glasil Matevžu odgovor. Obedne čude. Naš pregovor pravi: «Se poje več zarečenega kot pečenega kruha!». Nu, sada šale (škerze) na stran. Usi smo veseli, da se je luožu h kraju in želimo -posebno dramska skupina - Hostnega (Uolaz); Rudi Vittorio iz Seuca; Vogrig Celesta iz Dolenjega Grmeka; Floreancig Massimo iz Hostnega; Jurman Antonio iz Skal; Vogrig Aldo iz Klodiča; Zabrieszach Faustino iz Seuca. Poročili so se: De Meo Mario iz Čedada m Floreancig Iole iz Hostnega; Floreancig Giovanni iz Hostnega in Trusgnach Maria iz Malega Grmeka; Canalaz Giuseppe iz Ljes in Floreancig Elvira iz Čedada; Qualizza Giuseppe iz Sv. Ljenarta in Vogrig Nives iz Klodiča; Feletig Mario iz Klodiča in Crisetig Ines iz Varha (Srednje); Vogrig Pietro iz Tarčmuna (Sovodnje) in Vogrig Elda iz Seuca; Chiabai Renato iz Vodopivca in Mazzotta Luigia iz Lecce. Kot vidimo, jih je tudi u grmiškem komunu umarlo vič ku na doplih, kot se jih je rodilo. Umarlo jih je 19, rodilo pa samuo 7. U grmiškem komunu imamo 19 vasi in u trinajstih vaseh se ni rodiu lansko ljeto obedan otrok. da bi on in Marija živi j eia srečno in veselo skupno življenje. U soboto, 20. marca pa sta si objubila večno zvestobo Gemma Crisetig, Balonarje-va iz Klodiča in Fiorenzo Zufferli iz Dolenje Mjerse. Tudi ona dva sta se poročila u fami ejerkvi na Ljesah. Dosti sreče, zdravja an pu-no veselih an zdravih otruok jim želijo številni parjatelji in žlahta. PODLAK Umaru je Zanet Fejacu Se ni bla še posušila ze-mja na grobu Antona Bernika, ko se je spet oglasu zvon na Ljesah in oznanu žalostno novico, da je glih ta-kuo na hitro umaru, kot njega vaščan, Bernik, Zanet Fejacu - Giovanni Rucchin iz naše vasi. Star je biu 75 ljet. Rajnik Zanet je biu puno poznan in spoštovan mož. U težkih ca j tih naše zgodovine je biu poglavar grmiškega komuna, a je biu takuo do-bar, da je samuo pomagu našim ljudem. Potem je biu puno ca j ta za komunskega žudiha - sodnika (giudice conciliatore) in je biu do useh pravičan. Njega pogreb je biu na Ljesah u nedeljo, 14. marca. SKALE Dne 11. marca je po du-gem tarpljenju umaru Giorgio Jurman - Obrilu po domače star 21. ljet. Rajnik Giorgio je biu bolan že od svojega rojstva. Njega pogreb je biu pri Sv. Štoblanku u petak, 12. marca. Tudi ljetos bo «Senjam Beneške Pjesmi» U soboto, 20. marca so se zbrali na Ljesah člani direktiva kulturnega društva «Rečan» in sklenili, da bojo tudi ljetos organizirali «Se-niam beneške pjesmi». Natečaja (concorsa) beneške pjesmi se lahko udeležijo s svojimi pjesmi samo ljudje iz naših dolin, ali tisti, ki so se rodili u njih in da ni njih profesionalna aktivnost muzika. Za usako informacijo se interesenti lahko obarnejo na kulturno društvo - C.C. «Rečan - Liessa di Grimac-co - kamor morajo odposlati kompozicije do 31. maja 1976. Direktiv kulturnega društva «Rečan» je še programi-ru drugo učenje petja za o-troke, katero se je bilo začelo lansko ljeto u sodelovanju župnijskega sveta. Podbonesec Problemi komuna Podboneški komun je največji u naših dolinah, takuo po obsežnosti teritorja, kakor po številu ljudi. Do ljeta 1929 Podbonesec kot komun ni še obstajal ne. Potle sta se združila dva majhna komuna, Ruonac in Tarčet. Pred tole zadnjo uejsko je šteu podboneški komun nad 3000 prebivalcev in je imeu vič ljet po uejski 20 konse-lirju. Velik komun, veliki problemi. Sindak Toni Manzini, ki je doma iz Ruonca, nam je po-vjedu, da ima Podbonesec 54 kilometru komunalnih c j est in za jih lepuo uzdar-ževat je trjeba puno denarja. Komun štjeje 52 vasi in zaselkov in usaka vas ima svoje probleme. Narbuj težki problemi so s pomanjkanjem vode. Podbonesec ima 26 vodovodov (akvedotov) in so vsi inkvinani. Ni zadost, da se napiše ukaz (ordinanza), da se ljudje ne smejo posluže- vati vode, da naj se sami pomagajo kakor vedo in znajo. Trjeba jim je poskarbeti dobro pitno in užitno vodo, al pa postaviti depuratorje po useh akvedotih. «Kam naj grem po denar?» se je uprašu šindak Manzini. Povjedu nam je še, da so u teku študije, načrti (prog-getti) in prošnje na Provinci in Deželi (Regionu), a da gre use počasi, da težkuo dajejo denar zavoj o ekonomske krize. Podboneški šindak pa se trošta, da bo paršlo do rešitve tega takuo važnega problema. Kadà pa bo paršlo, nam ni mogu povjedat. O-blasti na Deželi bi muorale imjeti vič posluha za probleme naših komunov, če želijo, da ostane še nekaj ljudi po naših gorskih vaseh, saj jih je že previč odšlo iskat boljše življenje. Rajnik Vittorio Ruttar iz Brjega DREKA BRJEG Dne 22. februarja je umaru pri sinu Pepiju u St. An-drat naš dragi vaščan Viktor Rutar, star 84. ljet. želeu je biti pokopan u domači zemji, katero je zmjeraj ljubu. Njega pogreb je biu pri Sv. štoblanku u ponedeljek, 23. februarja. Ohranili ga bomo u lje-pem spominu. Šolabus iz Dreke do Škruto- vega U rečanski dolini so šolarji iz Dreke najbulj oddaljeni od srednje šuole u Škru-tovem. Do sada so jih vozili s tistim avtobusom, ki vozi zjutraj, pred dnem, delavce na djelo u Manzan. Otroke so pustili na cijesti in tam so zmarzovali. Kaj naj napravi otrok u šoli, ko muora ustati že ob 5. uri zjutraj? Ta problem je nekako rje-šu dreški komun s tem, da je kupu en ljep pulmin, ki vozi sada šuolarje u škru-tovo malo pred začetkom šuole in jih po končani šuoli odpelje domov, ne da bi muorli čakat drugih avtobusov. Komunu je bilo mogoče kupiti pulmin s pomočjo, ki mu jo je dala dežela (Regioni. Odveč je povjedati, da so z rešitvijo tega problema veseli otroci in njih starši. ŠPJETAR Romano Specogna zapustu mjesto predsednika Nediške skupnosti - Novi predsednik Leo Sabbadini iz Tavorjane Puno ljudi misli, da sta Skupnost nediških dolin (Comunità delle Valli del Natisone) in Gorska skupnost nediških dolin (Comunità montana delle Valli del Natisone) ena in ista stvar. Ni tako - sta dve telesi. Gorska skupnost nediških dolin je bila ustanovljena ze pred puno ljeti. Tuo je konzorcij, ki ga je ustanovilo devet komunov, brez Čedada, za ekonomski in socialni razvoj naših dolin. Gorska skupnost pa je nastala, kot use gorske skupnosti u Italiji na bazi zakona (leča), ki ga je izglasoval rimski parlament. Nediška ali dolinska skupnost se bo muorala počasi zapustiti, ker bo preuzela njene funkcije in kompetence Gorska skupnost. Dosedanji predsednik Romano Specogna je na zadnji asembleji poročal o tem, kar je dolinska skupnost napravila za naše komune u zadnjih ljetih. Skupnost je ustanovila telinično-urbanistični oficih, ki nudi komunam svoje usluge pod dobrimi kondicioni, ne samuo u gradnji in urbanistiki, pač pa izdeluje tudi načrte (proggetti) za javna dela. Za ekonomski razvoj je narbuj potrjebna industrija. Zatuo ustvarja Skupnost širšo industrijsko cono na teritorju špjetarskega komuna. Za nakup zemljišč in za izgradnjo potrjebnih infrastruktur so dobili 400 milijonu lir kontributu od dežele (Regione). Potle se je Specogna do-taknu problema turističnega razvoja. Tudi na tem področju je bluo marsikaj napra-vjenega, posebno z izgradnjo turističnih in panoramskih ejest in drugih infrastruktur. Potle, ko je biu izbran novi predsednik in konsej, so sprejeli proračun (bilancio) za ljeto 1976, kateri predvideva 460 milijonu lir izdatkov. Novi konsej Nediške skupnosti je takole sestavljen: Leo Sabbadini iz Tavorjane, predsednik. Svetovalci (konselirji): Gino Corredig in Luciano Zanolin iz Špjetra; Pio Me-nig iz Podbonesca; Marcello Velicaz iz Sovodnjega; Aldo Giuseppe Stanig iz Sv. Ljenarta; Aldo Predan iz Srednjega; Liviana Namor iz Dreke; Luigi Vogrig iz Grmeka; Danilo Marinig iz Pra-potnega. AŽLA Umarla je Carmen Giovitto poročena Bullega U Čedadu je umarla 11. marca učiteljica (meštra) Carmen Giavitto, poročena Bullega, ki je bila doma iz naše vasi. Imjela je 46 ljet. Rajnka Carmen je bila žena znanega sindakalista, Walterja Bullega, ki je na-pravu puno dobrega delavcem in kumetam iz useh naših dolin. Pogreb je biu u Čedadu u tpnfi ound '130.1'bui •zi ^sd jo je spremljalo k zadnjemu počitku. Možu Walterju in usi žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Izlet na Planico U nedeljo 21. marca sta dvje organizaciji napravle izlet na Planico, kjer so bile tekme (gare) u skakanju iz skakalnice (trampolina) 180 metru. Izlet sta organizirala, usak po svoje, klub (Nuovo incontro» in špjetarska sekcija C.A.I. Izleta se je udeležilo puno ljubiteljev tega zimskega športa in dost od njih Planico že lepuo poznajo, saj je u preteklih ljetih organiziralo gor vič izletov kulturno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu. SV. LJENART GOR. MJERSA ČUDEŽI NARAVE (NATURE) Ob luninem mrku kokoš znesla plankasto jajce Smo že vičkrat poslušali pripovedovanje naših te starih ljudi, da djela Luna čudne hejce (škerze) naravi, posebno kadar umrkne. Luna ima svojo vlogo (funzioni pri rojstvu otrok, živine in drugo. Stari kumetje pravijo, da se ne srnje sjat, kadar je mlada Luna, se ne srnje sječ trave, darvi in lesa in drugo. Posebne škerce pa djela Luna, kot somo povjedali, kadar umrkne. Par Maringonovih u Gorenji Mjersi je znesla kakuoš -ob zadnjem luninem mrku -plankasto ice (jajce). Tisti, ki ne vjerje, naj pogleda fotografijo, ki jo publiciramo, če pa ne vjerje tudi fotografiji, naj gre pa jajce gledat u Maringonovo hišo u Gorenjo Mjerso, kjer ga šele hranijo za radovedneže. Kakor je postavljeno jajce na mizi, je opaziti spredaj Luno z žarki DVA PARA NOVIČU V KLODIČU Otroci imajo radi sneg, če ne zebe... Tudi sestrične (kužine) šestletna Dori Chiabudini iz Brišč in triletna Samanta Zabrieszach iz Seuca sta se puno veselile na letošnjem snegu