64. številka. V Trstu, v soboto 10. avgusta 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrnt na toilen, vsako Erede in soboto oh 1. uri po polu (hm. „Edinost" stane: za vse leto gl. fi.izven Avut. 9.— gl. za polu leta n 3.—; „ „ 4..MI „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoHamične Številke ho dobivajo v pro-dajalnieah tobaka t Trstu po *» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narocbe "brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira. EDINOST Naročnino, rnklamaoije in inserate pre-Ji'nia upravniBtvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho pronte poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »itnost J« inoft«. Poklic Slovencev v Interesu skupne monarhije. Naši časopisi so uže mnogo, mnogo pisali o političnih razmerah na Primorskem. Dokazovali in dokazali so, da so bili napačni vsi vladni sistemi, kateri so se uporabljali do sodaj v tej za našo državo prevažnej deželi. Povedali smo, da jo nemogoče to deželo ponemčiti, ker tu ni Nemcev-domačinov, prav tako malo izda pa tudi božkati Italijane, podpirati njih težnje, zadovoljevati njih zahteve in željo ter tlačiti Slovane. Italijan je in ostane Italijan, njega moreš le ugnati z odločnim energičnem postopanjem, zase pa ga iic moreš pridobiti nikdar. Italijani in njih nemško-liberalni prijatelji na Dunaji blebetajo o nekej italijanskej „kulturi", o njih slavnej prošlosti, o zgodovinskih pravicah, temu nasproti pa povdarjajo, da so Slovani pleme nižjo vrste, katero treba podrediti laškemu življu. To je gospode vladne može na Dunaj i. ki neuiajo svojih nazorov o primorskih razmerah in te poznajo lo iz laži-liberalnih novin tako premamilo, da so se ravnali samo po italijanskem, oziroma židovsko-liberalnem receptu. Nas so vsi dosedanji namestniki pritiskali, Lahom so pa puščali prosto roke. Naših protestov ni nikdo poslušal, skrbelo ae je, da naša poročila o pravem stanji na Primorskem ne pridejo na najviSje mesto in v odločujoče kroge, zato so bili naši napori brezuspešni. Sedaj pa so je začela stvar nekoliko obračati, v dokaz temu je nastopni članek o naših razmerah, katerega jo prinesla „Reichs-wehrtt, naše vojaško glasilo, kateremu su pač no more očitati, da je zaslepljeno od strankarsko strasti, ali pa celo, da stoji v naši službi. Ta izborni vojaški list zastopa izključi ji vo le državne koristi, zato je pa njega sodba o naših razmerah tern večje važnosti. Mi želimo samo, da bi v odločujočih krogih poslušali njega modre nasvete in se ravnali po njih. Članek slove: PODLISTEK. Sobotno pismo. Izpod Nanosa. Gospod urednik ! Jaz in pa naš pravosodni minister sva različnih mislij in različnih načel. Vsled raznih informacij prišel je slednjič do zaključka, da slovenskega jezika ni, torej slovenskega uradovanja ni treba. S tem seveda je pokazal on in ž njim njegova stranka, da Nemec in Lah umeta svoj jezik v besedi in knjigi, le Slovenec ga ne, ker ga — nema. Stvar jo pa tudi dobro opravičena. V Ljubljani se mnogokrat dogaja, da poslušajoče ljudstvo res ne ume svojega propovednika, da si mu govori v materinščini, ker govornik obravnava na mesto verskih resnic svojo in „strupenih liberalcev" politiko. Preprosto ljudstvo urno „Bog pa kruh", politika mu je deveta ali celo deseta briga. Tudi noče ljudstvo naše umeti slovenščine tedaj, ko mu po povelju višjega pastirja usilju-jejo kandidate. Torej stvar jo dobro upravičena, samo pogledati jo treba s prave strani, p« dobimo pravi „profil". Razven tega je imela ta zadeva tudi za naše čas- „Kar oe tiče slučaja v Trstu, tneniino da bi bil kak general kot namestnik zaradi tega primeren, ker bi prav kmalu ukrotil iredentovske elemente, s katerimi je baron Depretis deset let na neodgovoren način preprijazno postopal. Vendar se nam pa ti elementi ne zde tako mnogoštevilni ali nevarni, da no bi jih v kratkem času zavrnil v dostojne mejo tudi odločen in previden civilni namestnik. Na drug' strani pa se morajo vendar od Depretina zanemarjeno razmere v Trstu in Pri morji popraviti, ker se nikdar ne more tajiti, da sta pod Depretisovo vlado jako napredovali sloga in predrznost, iredente, kakor tudi drugih nezanesljivih elementov. Pri-! kazni, kakoršnih srno v zadnjem desetletij v Trstu, Istri na Gomkein mnogo videli, ^ bile so poprej komaj po imenu znane. I Sklicevati se nam je tu treba le na znane dogodke v* tržaškem mestnem zboru, in dokazali smo, da bo moral Depretisov naslednik | mnogo pometati in popravljati. Po našem mnenji jo skrajni čas, da se napravi konec dosedanjemu sistemu neodločnosti in varanja samt ga sebe v Trstu. Natanjčuejo ne bodemo raziskavali kaj bi se moralo načelno storiti, opozarjamo pa samo na narodno in politično pre-j rojenje dalmatinskega kral jestva v dobi Auerspergovc.ga minnterstva. Tudi v Dalmaciji je bila d6ba, v katere j je bil italijanski element vzlic svoji manjšini edino vladajoči in kjer so so isti momenti — kakor sedaj v Trstu in Istri — naglašali na korist italijanskemu nasproti hrvatskemu življu. Posledica temu pa je bila, da v vojnih letih 1859 in 1806 neso bili malo vznemirjeni zaradi postopanja in bodočnosti Dalmacije, Še-le, ko je bil za namestnika v Zadru imenovan f/,m. baron Rodič. ki jo polagoma iskal podporo v večini, v nedvojiiera lojalnem hrvatskem prebivalstvu preobrnile so se razmero v Dalmaciji na bolje, tako da dandanes no pride več iredenti na um, z nova oživljati Garibaldijovo namere iz 1. 1859. nikarstvo nekaj dobrega. Informator ministra Schonborna o slovenskih razmernh dregnil jo v sršenovo gnezdo in zagrmdo je ter se odmevalo dva do tri tedne po naših časopisih, da so kar dlake letele na vse strani. Lepa „dušna paša* zavednemu in radovednemu občinstvu v kritičnem času kislih kumar, pasjih driij, sitnih muh. Stvar ima tudi na to stran nekaj dobrih navedkov. drugih dobrot ali slubot od nje menda ne doživimo no mi ne naši nasledniki. | Zginil bode Schonborn, narod bo še tu, in tudi kdo in marisikdo drugi bo užo Mam, kjer je jednakopravnost brez g. 19., , in narod mu bode še vedno hranil — slab [spomin. Tudi po tem potu lahko kdo ove-koveči svoje ime, da pride v zgodovino kakega naroda, kakor Pilat v „vero", Savel mej proroke ali župnik Dagarin v slovstvo slovensko. „Vsak po svoje", rekel je čevljar, ki jo s šilom kravo drl. Zašel sem. Ad rem. Iiila je torej prava dušna hrana v časa, ko miruje politika ter si vsakdo, če lo more, poišče mirni kotiček v kakem kopališču, kjer z vso slastjo uživa darove očeta Oambrinn, Bacha ali celo Atnorja — no pa vsak ni za to. Vemo tudi, da se tem slastem niti mestni „pa- Mislim", da jo ta dalmatinski recept jako priporočila vreden tudi za Trst in Ktro. Ker se je pokazalo, da jo ponem-čenjo teh pokrajin nemogoče, ne preostaja po našem prepričanji nič drugega, nogo da so polit čno meroilajni faktorji v Istri opvo na većino prebivalstva namreč na Slovane. Zadnje deželnozborske volitve v Istri so v tem oziru jako poučljive, in ako bo bodoči tržaški namestnik znal odločno in previdno postopati, doseže tekom desetih let ravno tako ugodne vspehe, kakor n. pr. f/m. bar. Rodič v dobi od 1870-1882 v Dalmaciji. Dobro nam je znano, da bodemo s temi nazori vzbudili veliko nevoljo „just>»-menf-politikov iz stare ustnvoverno Šole. V tem taboru jo namreč politična metoda iti navada, da se ravna z Italijanissirni v Tridentu, Testu in Dalmaciji kot z vzornimi ustavoverci in liberalci — so ve da, le iz tega vzroka, ker so nesprotniki Slovanov. Nas pa ta nevolja nemško-liberal-nih gospodov ne plaši, ker so nam pred očmi vedno le koristi skupne monarhije, ne pa politični in narodni oziri. Nadrobneje se no bodemo pričkali s sovražniki Slovanov, prašamo pa jih edino le to: Kdo v Istri predf«tavlja v slučaju velikih homatij sredobežni, v inozemstvo hrepeneči element — Italijani ali Slovani? 11 i vemo lo toliko, da so Slovani ne morejo na nobeno stran nagibati, da bodo užo zaradi tega vedno lojalni ostali, ker morajo vedno v Avstriji ostati iu se jim tukaj najbolje godi'". Tržaška okolica V letih 1840 do 1889. II. O »danosti in navdušenosti tržaško okoličanskih Slovencev do cesarske hiše imamo premnogo dokazov. Navedem tu tres patriae* tržaški neso mogli odreči ter se razlezli liki veliki državniki v — toplice. O visoki politiki ti gospodje valjda ne bodo sklepali zato, ker so uže nekaj časa tako sami samcati. Tudi v Istri so tako sami, tako zelo sumi, da bolj kot kedaj prej ugibljejo, kdo bode deželni glavar. Tukaj so pač na mestu besedo našega Prešerna : „Som dolgo upal in se bal. Slavo sem upu strahu dal, Srce je prazno, mirno ni Nazaj si up iu strah želi". Dolgo časa so res ti ljudje strašili ter upali, da bodo vedno sami gospodovali v Istri, da se nas ne boje, da z nami ni računati. Zdaj, ko vidijo „volta la baracca", žele si zopet onih srečnih zlatih časov ter hoteč ali nehoteč računijo s Slovani. Sli-čon dokaz za to trditev imam tudi iz Trsta. Gospod urednik ! Ne vem ali jo bila sreča ali nesreča, te dni sem dobil v roke sloveči in po nesnagi smrdeči tržaški humoristični list „U Corso". Čudno se Vam zdi, kako je to mogoče, a povem uže naprej. da mi ga je dal prijatelj. Imamo pa v tem času tukaj nosilcev in trosilcev ita- , dogodek, kateri se je vršil v Barkovljah leta 1848. I Sardinsko brodovje je priplulo v trž. ■ zaliv. V mestu jo vladal velik strah in od I vojaških strani se je storilo vso mogoče j v obrambo mesta. Domači okoličanski bataljon je bil pa nad vse navdušen, mislili I so namreč naši okoličani, da je vendar prišel čas, da se s sovražnikom zgrabijo. In skoraj da jo takrat do tega prišlo ! Narednik in vodja domače pouočne pa-trole v Barkovljah (sedanji vrli narodnjak g. Andrej Martelanc) zapazil je v temnej noči, da se bliža k bregu mnogoštevilno ' čolničev napolnjenih s sardinskimi mornarji, kateri so hoteli vporabiti temno noč v svoj prid in napasti obrežje. Bliskoma preletel 'jo imenovani narednik cele Barkovlje ter spravil skupaj vse domače vojake*) in drugo ljudstvo. Tedanji (sedaj pokojni) ■ barkovljanski župnik pa je skočil na krik ljudstva v svoji ponoćni obleki v zvonik ter jel biti ob plat zvona tako, da jo bilo v malo minutah vso selo skupaj. Sel je nato med ljudstvo ter jo navduševal z odločno, donečo besedo in napovedoval kako naj zgrabijo sovražnika! Domači vojaki jeli so na to uže streljati na bližajoče so Sardince in kmalu je nastalo živo streljanje, pravi bojni krik. Noč je bila temna tako, da se ni moglo odločno sovražnika I videti, a streljalo se jo ponajveč tje od I koder se jo slišalo kričanje ranjenih Italijanov. Našim vojakom se jo zapovedalo ' naj posamično streljajo, da ne bode mogel ! sovražnik razločiti števila naših ljudi. In ! res Italijani imajoč užo nekoliko mrtvih in | ranjenih, iu misleč, da je na obrežju silua množica vojakov, odnesli so kopita. Drugi dan primarširal je 1, bat. rednih vojakov (Hrvatov) na pomoč, a tega uže ni bilo , več treba; Italijani se neso upali več napadati obrežja. Imenovani domači narednik („feldvebel") g. A. Martelanc in imenovani župnik, sta dobila potem „zlati svetinji *) lJoklor j« bil domači bataljon moral jo vsak okoličan od 20. do 30. luta puško nositi. lijanske kulturo v izobilji, skoro preveč Čitamo lahko vso laške liste od brbljavca „Piccolo", uradne, pol ali eno četrt uradne „1 Adrije" pa vse do onih velikih plaht kakor „Mattino" in — nekdaj strašno rdeči „P Indipendente", In blažena „la fa-vella dol dolce s\", kako krasno odmeva pod sivim Nanosom. Mislim si, da ta ve- I J" : likan gleda vso to in tako sodergo z isto tako zaničljivim nasmehom kot jaz oni dan J tržaških listov korifeja „II Corso". Slika | na zadnji strani smeši velezaslužna mo- I žaka poslanca Nabcrgoja in urednika ilan-diča. Oba gledata v umaro prepreženo znotraj s pajčevino. Shramba ima napis: „Societa politica: „Edinost". Skoro ni vredno da bi človek odgovarjal, a če jo užo ona „pajčevina" r pol. družtvu „Edinost" toliko delovala pri zadnjih volitvah, da je tretjina deželnih poslancev v Istri ! slovanska, če se da italijanski živolj uže s samo pajčovino ali mokro cunjo tako oplašiti, da je v nasprotnem nam taboru tako tarnanje, tak „alarm", potem se gospodi zahvaljujemo za povredni kompliment izražen v tej sliki. Ej, ej, fantje, če uže pajčevina tako straši, kaj pa čo bi prišel baron Ivrnus s svojo vojaško stro- V»i dopisi ne pošiljajo urmlnifttvu v Carintia At. 28. Y*ako pismo inora Irunkovano, kor n«>f'rankovana h« ne sprejemajo. Kokopisi »e no vračajo. Oglasi in oznanila so račune po 8 nov. vrstica v petitu : /.a na«\ove r. debolimi črkami bo plačuje prostor, kolikor bi ga obsoglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval®« osmrtnice Itd. so račune po pogodbi. hrabrosti", vsi drugi vojaki domačega bataljona pa navadne vojaške svetinje. Tu se je menda pač pokazala v pristnem svitu „prava straža ob Adriji"! Ali kdor ima ušesa naj sliši: pustilo se je več nego oživeti „italijanskemu kulturnemu rodu" „barbarski Slovenci" pa naj le poginejo v morju iredentizma! Naše tržaško mesto slabo upliva na svoje okoličane. Spominjam so tu prego- ' vora, ki veli: kmet poleg mesta ima vse 1 napake — kmeta in me&Čana. Pravijo, da j se redkokedaj pripeti, da mesto tudi dobro upliva na okolico. Najhujše je pa v tem obziru v trgovskih velikih mestih ; kjer se nahajajo tujci iz vsega sveta in enako je menda tudi v Trstu. Ali mi smo preubožni, prepuščeni svojej osodi! Kapital je skoraj povsem v tujih rokah, domače ljudstvo je prisiljeno čestokrat iskati si kruha pri največjih naših nasprotnikih. j Politični pregled. Notranje deželo. Sedaj ko so gospodje poslanci na počitnicah, diplomatje pa v kopeljih, skrbe nemški „turnarji" (telovadci) in strelci za „politično zabavo". Shod nemških telovadcev v Monakovcm vzbudil je dovolj krika, saj so ti gospodje z demonstracijami v inozemstvu hoteli vplivati na notranji razvoj naše države ; hoteli so mu preme-niti ministerstvo in smer njegove notranje politike in Bog ve kaj še. No to gospodom Nemcem ni bilo dovolj. Te dni so imeli nemški strelci shod v Gradcu in tu bo, za polnimi Čašami, marsikatero „modro" rekli. Najmodrejsa je pa pesen, katero ho spravili v modo. Pesen govori o Avstriji ter pravi: „Deutsch auf e\vig solist du bleiben, Oesterreich, theurea Vaterland" (Nemška na veke moraš ostati Avstrija, draga domovina). Ne res, sama prekapana modrost, ki dela vso čast nemškim strelcem. Ves svet hvala Bogu ve in Nemci ponekod tudi čutijo, da Avstrija ni „deutsch" in ne bode. Preveč nas je gospoda nemška, da bi nas mogli utajiti, ali pa pohrustati, take pe-aence vam pa malo pomorejo. O tem početju piše „Vaterland" ter pravi, da je to prava pravcata glupost. „Naša Avstrija", pravi omenjeni list, „ni bila v svojej celoti nikdar nemška. Nemški so bili vedno le deli nekaterih dežel. Nekdanje nemške države pa, h katerej so pripadali, ni več. Ali naj morda kljubu temu ostanejo „na večno" deli tega ničesa ? Tudi nemška zveza, ki je pozneje stopila na mesto nemške države, šla je, hvala poznatim dogodkom, pot vsega posvetnega. Ali naj torej Avstrija ostano še kljubu temu del tega ničesa št. 2 P* Potem se pa „Vaterland" obraća se enkrat na turnarsko slav-nost v Moriakovem in na nemške liste, ki so njegovo postopanje tako grdim očesom gledali. Konservativno glasilo gospodom Velikonemcem po vsej pravici očita, da so bavarskomu princu ploskali samo, kadar jo naglašal velikonemško ideje, da so pa popolnoma molčali, ko je je svaril naj ostanejo zvesti svojemu cesarju in državi. Tudi liberalna glasila so prav na dolgo in široko razpravljala velikonemški del tega prinčevoga govora, o vsem drugem pa še črhnila neso. Proti temu velikonemškemn rogovi ljenju vstal je tudi sam oficijozni „Fremdenblatt", ki nas Slovane sicer tako rad pika, zbada in zasmehuje. To nemško navdušenje se je pa tudi temu oficijozu zdelo malo pretirano in premalo avstrijsko zato opominja drage svoje »strelce" naj goje v njem ljubezen do skupne domovine, katere se morajo složno okleniti vsi narodi. Zato treba gojiti pred vsem slož-nost vseh avstrijskih narodov, to svrho priporoča „Fremdenblatt" nemškim strelcem. Za to raj delnjo, ker samo a tem morejo koristiti državi. Lepe besede a ne za nemška ušesa 1 Nemcem in Lahom pridiguj zlogo in vzajemnost z drugimi narodi. Dokler se ne bodo mogli vspeti na tako visoko moralno stališče, da bodo znali spoštovati tudi druge narode ter jim pustiti, kar je njihovega, ese to propo-vedanje je zastonj. O tem nam najlepše priča njih postopanje na češkem ; tu nočejo vstopiti v deželni zbor, nočejo so vdeležiti deželne razstave itd. Nemci vedno zahtevajo, da mora češke razmere urediti državna postava, da treba razdeliti deželno nadsodišče, deželni kulturni in šolski svet itd. Sploh, Neiuci nočejo sedaj ker netnajo deželne vlade več v rokah, prepustiti deželi sami, da svoje razmere uredi, zdaj bi radi, da bi se „od zgoraj" vplivalo na te preširne Čehe, da se jim z nova podvržejo. Te zahteve bo za nemški narod karakteristično, Nemci pričakujejo vsega „od zgoraj" in morda tudi od „zvunaj". V dalmatinskem deželnem zboru dokazal je dr. Bulat Italijanom, da je njih denarni zavod „Associazione dalma-tica* o svojem sramotnem propadu zapravil 600 tisoč forintov. Vrli poslanec in župan Splitski je takozvanim Italijanom do pičice dokazal njih slabo in vse graje vredno gospodarstvo, ki je oškodovalo deželo za tako znatno svoto ter jej vzelo ugled na denarnem trgu. Zloglasni dr. Ba-jamonti in še tisti par poslancev „italjan-ske" stranke so poiskali sicer vse stare in preperele fraze, da bi zakrili tako ne- usmiljeno razgaljeno sramoto, a proti šte-1 se tudi tam doli v Rimu videvajo napisi: vilki ne pomaga še tako zvito zasukana! viva K Austria in kaj enakega. Ne, in kaj beseda. Tudi trobenjo laških listov jim ne takega mi tudi nočemo. Vsakdo bodi zvest pomaga. Kar je govoril dr. Bulat se ne državi h katerej spada. Ali tu vidiš gloda ovreči, pa tiho! Saj Lahom tudi ne boke vzdihe po preblaženej Italiji: Addio pomaga razgrajanje proti sklepu deželnega min adorata Italia, itd. Mnogo jo tudi zbora, da se ima v Trogiru odpraviti I napisov ki poveličujejo prevnete itali-i talijanska in osnovati mesto nje h r- janake glavice in zloglasni irredentistični v a t s k a šola. Lahi kriče, tržaški listi j odbor, ki se je boril, da pridobi Trst in kljujejo blato, žveplo in ogenj, a kaj če Trident ter reši sinove Italije iz rok bar-vse to. Laške šole ni več treba in je ne barične Avstrije. V tem kopališču je tudi bo. Tu ne pomagajo deklamacije, tu go-jzabojček za „Pro Patrio" ; enacega najdeš voro dejanjske razmere, po teh se je tudi v kopališču „di spiaggia" in mnogih kavarnah, krčmah in drugih javnih prostorih rudečkarjev, kateri so polni domače in tuje irrcdente, čije hudičevi nameni in načrti so vsim dobro znani. vedno ravnala in se ravna še dan danes hrvatska večina v dalmatinskem deželnem zboru. V debati o šolskem proračunu tak-nilo se je tudi vprašanje o priklopljenju Dalmacije k Hrvatskoj. Dva avtonomaša sta hitro protestovala proti temu. Poslanca Borčić in Peric sta pa izjavila, da nesta sicer ona dva sprožila tega vprašanja, d a je priklopljenje njunega programa. Vnanje dežele. Ruska vlada je izdala posebno naredbo, vsled katero boditi nemški gimna Prašam sedaj, kedaj bode naša šolska družba imela razpostavljene one znbojČke z napisom: za družbo sv. Cirila in Metoda? Ni morda kraja, kamor no zahajajo točka Slovenci? V Trstu so javni lokali, ki jih obiskujejo izključljivo lo Slovenci. Zakaj se tu ne uvedejo enaki zabojčki ? Okoli-čanski krčmarji, kojim sleherni soldek pride iz rok Slovenca, se ne zbudijo za -D* * , . „ ... . i i ... I to stvar! Uprav v takih krajih, kjer preti ziii v Birkenruhe m Felhn v treh letih, .. , T . j D. t, . , u •» vecJa nevarnost, je to silna potreba. S tem zaprti. -Journal de St. Petersbourg" piše, L. , , . , .. j v., . . j . / . 'bi so celo nezavedni okoličan zavedal, da so poročila tuiih listov, da le vedenje i, , ' .. r , , . , .. 1,, . .kakšne dolžnosti ima do družbe sv. Cirila Rusi e v krecanskem vprašanji Grškej na- . : sproti hinavsko in neodkritoarčno. Rusija i V1 Met°da;. J*Z najgorkejše priporočam, I v , . . .. . ... . J da se to čim prej obistini, preveč ljubi in spostuje grški narod, da j r J bi se mogla kako pregrešiti proti njegovim interesom. Z agitacijami na Kreti ni Rusija v nikaki zvezi. Glasilo srbske vlade pišo v nekem i Iz Kopra meseca julija, čakal sem in upal sem, da kteri drugi sporoči slavnem uredništvu o zborovanju „Slovenskega uči- članku o razmeri mej balkanskimi državami j teljskega družtva" za koparski okraj, ktero in evropskimi velesilami. Balkanske države jo imelo svojo skupščino 11. julija v Kopru hočejo mirnim potom urediti svoje razmere ^ na učiteljišči; pa ker se ni do zdaj noter ne potrebujejo v to svrho tuje pomoči.. beden oglasil, Vam poročam jaz. Zboro-Z druge strani se pa tudi nočejo vpletati. vanje se je vršilo po nastopnem sporedu: v tekmovanje, ki se je vnelo mej vele- 1. Poročilo o odborovem delovanji. 2. Po-silami. „Odjek" pravi, da balkanske državo | ročilo o prvem občem zborovanji naše nočejo dati povoda evropskim državam k zaveze. 3. Gabrščekovi predlogi nasvetovani vznemirjanju, bas nasprotno hočejo se'pri zborovanji zveze v Ljubljani. 4. Iz-izogniti vsem posledicam sedanjih napetosti.' terjevanje zaostale družtvenine. 5. Referira | Nemški cesar se vrača iz Anglije j g- FinŽger. 6. Praktičen pouk na domov. Nemški listi poročajo o mogočnosti „Didaktofonu" izvršuje izumitelj sam gosp. ; angleške mornarice ter povdarjajo, da je j učite,J A- Luznik. 7. Volitev novega od-' nemogoče, da bi Anglijo mogli izpustiti,bora- 8- Ra™' nasveti. Skupščini je predsedoval g. učitelj Bogateč. Vse točke dnevnega reda so se v najboljšem redu in skladu pretroaale. Vseh podrobnosti zborovanja nočem orne* njati, nego pri 6. točki hočem nekaj sponi* gostjo in pravo avstrijsko taktiko P — Taki ko ao ga silili k maši: če v cerkev poj-širokoustni kričači, ki pišejo „il foglietto dem, pa molil ne bom. To jim je še zad-delle sartorelle triestine", ker drugačnega nja tolažba, da nekoliko izvolitev ne bode imena list no zaslužuje, taka sodrga bi vladno odobrenih. To je neki tako kakor tedaj se kar poskrila. j oni zapravljivec, ki je uže vse na svetu Nečastno se mi zdi odgovarjati na poskusil, vse zapravil ter slednjič uže vrv vse napade, ker liat, koji prinaša slike kot: imel v rokah, da bi se obesil, pa ao je „In via Piccolomini" ter hoče biti humo- premislil, rekoč: „še v Ameriko moram!" rističen list, tak list ne zaslužuje druzega Oni dan slišal sem iz nekdanje istrske no Greuterjev : Pfui! — Naš narod ima prestolnice jako čudne glasove. Koper hoče humor prirojen, ti ljudje hi pa ne morejo biti še vedno „capo d' Istria" tudi v šol-drugače pomagati kot z nesramnostimi. skih in učiteljskih zadevah. Pri uradni Res, duševno uboštvo! učiteljski konferenci je baje rekel italijan- Kar vse počenjajo ti ljudje proti Slo- ski kolega slovenskemu: „Kako se usme-vanom v latri, to se mora vsakomu uže ljujete proti meni govoriti slovenski P" gaditi, tudi zmernejši Italijani nazivljejo ; Lepa kolegijalnost po še lepšem uzoru, to le predrznost, infamijo. Kaj bode šele j da se nemški referat objasnjuje Lahom potem, če dobe deželnega glavarja po ' laški, „die slavisehen Lehrer verstehen svoji misli in želji. Toda odklenkalo jim aber deutsch". Nesmo li pred postavo vsi je. Istra je naša! Morali bodo nehati s1 jednaki? — To je valjda vresničenje onih polento in maccheroni kakor tudi z bla-; idejalov nekdaj slovanskim pripravnikom ženo italijansko kulturo, ki se uprav sedaj j toliko opisovanih in priporočanih P! Dober kaže v najlepšem svitu, — z vsem tem tek! Slovenščino v kot in slovensko elov- ' sposobne zaveznike ima, ruskemu carju pa, da ima v slučaju na boj pripravljene bo treba nehati po malem. Gospod urednik! Radoveden sem, kako bode pa letos v isterski zbornici s nico v peč „v imenu Božjem . . Toda za sedaj pustim to do drugikrat, ker se da marsikaj odložiti do jutri ali „pipami", ker jih je nekoliko več kot lani, I pa še dlje, saj so celo izlet v Divačo kako bode s slovenščino. Bomo videli. 4. avgusta odložili. Lahi še sedaj mislijo, kakor oni pohajač,; Torej ni svidenje Vhš C. iz kola evropskih velesil. Z Anglijo bodo morali nemški diplomatje vedno računati. V Berolinu delajo priprave za sprejem našega cesarja. Kakor nemški listi poročajo, hočejo ga posebno prijazno sprejeti. Morda hočejo a tem nekoliko popraviti,1 niti, namreč praktičen pouk na „Didakto-kar so zagrešili lansko leto na Dunaju.' fon«" g°»P- A. Luznika. Gospod ' učitelj 'Nek major jo v Potsdamu govoril svojim!A. Luznik je eno uro praktično poučeval vojakom, da bodo morali dvakrat skazati na svojem didaktofonu dva učenca slovensko se v paradah. Potrudijo naj se, da se j vadnice pri c. kr. koparskem učiteljišči, bodo vrlo ponašali ter pokazali avatrij- j 80 omenjena dva učenca pri prvi lek-skemu cesarju, kako brhke zanesljive inj ciji razutnila in se naučila celo muzikalno škalo na novem instrumentu gospoda A. Luznika — tim bolj si more vsak čitatelj nasprotnike 1 Pom'8''ti kako je praktičen in laliak novi j Na K r e t i jo revolucijarno gibanje | niuzikalni instrument. Praktičen pouk na vsnk dan bolj resno. Na deželi, kjer so | didaktoforu gosp. A. Luznika bil je prav kristijani v večini morajo se jim Muha- (zanimiv. Velika dvorana c. kr. učiteljišča medanci umikati ter bežati v mesto. Tu j bila je prepolna učiteljev, kandidatov, so pa kristijani v strahu pred Turci, ki proresorjev učiteljišča in tukajšnjega gim-so razjarjeni, da so morali zapustiti svoja j nazija. Podrobno ne bodem opisoval „I)i-posestva, kar bi lahko kriatijanske meščane j daktofona" gosp. Luznika in njega praktič- ' pokončalo. Kristijani zahtevajo, da ae Kreta' n*ga Pouka' ali morom re6i» dft Je g0f)P°d ! priklopi Grškej. Grška je, kakor poročajo Luznik vse nav„očne navdušil in iznena-' listi odposlala Turčiji diplomatično noto, dil svojim izumom in svojo izvanredno v katerej zahteva, da se to vprašanje ^vahno in zanimljivo metodo v pouča-reši. Rusija jo odposlala v Kaneo dve vanju petja in glasbe na svojem novem ! vojni ladji. Upati je, da se vprašanje reši »natrumentu. še mirnim potem. Vsi u6ite,j' in učiteljice ljudskih šol morali bi resno misliti, da se upelje Luz-nikov didaktofon v ljudske šole. PaČ mislim, da bi bilo dobro ako bi višja ces. šolska oblaBtvu dala uvesti ta instrument v ljudske šole mesto harmonija, glaaovirja itd. Učiteljski pripravniki naj bi se učili „Didaktofon" mesto klavirja in gosli — ker jo lažje naučiti igrati na didaktofonu, nego na omenjena godala. Učiteljski pripravniki učijo se štiri leta klavir in gosli — pa večina njih ae nauči malo ali prav nič — ker v par urah na teden ni mo- DOPISI. Iz tržaške okolice 7. avgusta. [Izv. dop.] Minoli teden bil aem v Barkovljah v kopališči „Excelaior*. Res krasno, kopališče ali polno irredente, ki izraža svoje misli in želje po zidovih posameznih sobic za preblačenje. Tam so vidijo napisi, da se pametnemu človeku, ki je količkaj patrijotičen, kar studi ostati Šo dolgo v'goče doseči to svrho. Na „Didaktofonu* omenjenem prostorčku. Rad bi vedel če bi se pa v štirih letih vsakdo pruv dobn> naučil in bi mogel poučevati petje na ljudskih šolah. Tudi kar se tiče cene ima didaktofon svojo prednost. Didaktofon na 3 oktave stoji 22 for., na štiri oktave 32 for., na pet oktav 42 for. Iz tega cenika se vidi, da si ga more vsak učitelj in učiteljica lahko naročiti in v treh ali štirih mesecih izplačati. Pojedine občine in cerkvena oblastva bi si ga mogla naročiti, posebno kjer nemajo orgelj ; didaktofon more služiti tudi mesto teh. Gosp. Luzniku prorokujem veliko bodočnost njegovemu didaktofonu in to mu želim in voščim iz vsega srca, ker njegov izum je nekaj izvanrednoga lepega in praktičnega v vsakem obziru. Nekateri gg. učitelji neso se udeležili zborovanja slovenskega učiteljskega družtva koparskoga okraja — ker v kolikor nam je znano, so bili trudni in razdraženi še od učiteljske konference prvih dveh dni ter so bili deloma uže odpotovali zato jim ni zameriti, a okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Markelju se čudimo, da ni počastil s svojo navzočnostjo zborovanja slovenskega učiteljskega družtva. Zborovanje vršilo so jo gladko in redno, ker bo gg. učitelji in predsednik govorili en sam jezik t. j. slovenski, a no treh, kakor se je godilo pri letošnji učiteljski konferenci koparskega okraja. a neso v teku dveh let nič plačali in so; večno hvaležen svojemu Veberju, njegovo se i/.bripali. Svoje poročilo sklopa s proš- j ime so bode vodno s spoštovanjem ime- V Kobaridu, 4. avgusta. Marsikaj lepega in koristnega se je uvedlo v nekoliko letih v naš kraj, mnogo bi se pa dalo še zboljšati, ali žalibože ne gre tako lehko kakor bi kdo mislil. Poglojmo n. pr. čitalnico. Pred leti dospela je najviši vrhunec svojega delovanja sedaj pa mirno spi! Kako je pa z veselicami, z narodnim čitalniškem petjem tu pri nas, kjer vse poje P Kje je stari Kobariški zbor P Ni več pevskega zbora niti pevovodje. Nikdo si ne upa na dan, da bi le nekoliko uz-budil in vadil tukajšnjo mladino v narodnem petju. Pritepla se jo pa k nam marsikatera „blažena" laška in jezna nemška pesen s svojim „lajsora" napevom. Kdo je temu kriv P Za časa pokojnega S. Car-1 ja in H. Volariča dvignilo se je tudi narodno petje do vrhunca. Zdaj vse spi, Bože moj, kmalo bi tudi jaz pri tem dopisu malo zadremal. Na delo! Približuje so čas namestitve dveh učiteljskih moči v naš kraj. Prosilcev je dosti. Kedo dobi učiteljsko službo P Nemo propheta in patria. Slavnemu slovenskemu c. k. šolskemu svetovalstvu se priporočamo naj blagovoli tukaj namestiti dobrih učiteljskih moči, ki bi bile veščo petju ter lehko vzgojile dober pevski zbor; tacih rodoljubnih učiteljev v istini potrebujemo. P c t a k. Občni zbor svetoivanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v dobi od 15. julija 1888. do 28. julija 1889. Ob določeni uri konštatuje gospod predsednik J. M. Vatovec zadostno število zbranih udov ter odpre sejo. Ko predstavi slavnemu zboru vladinega zastopnika v osebi gosp. viteza Vidio-a c. kr. policijskega sovetnika, ki je bil s „živio!" pozdravljen, dovoli gospod predsednik besedo gospodu tajniku, da poroča o stanju podružnice. Gospod tajnik spomina slavni zbor onih besed, ki jih je govoril na istem mestu pri občnem zboru lani dne 15. julija. Posebno povdarja, kako je vabil Svetoivance k pristopu v toliko važno družtvo in kako jim je priporočal vstraj-nost. Kar se tiče prvega, gospod tajnik % veseljem konštatuje, da ni govoril zaman, kajti koj po zboru upisalo se je 7 novih udov letnikov in kasneje se eden. Pristopila sta k podružnici tudi dva usta-novnika mej tema gospa J. Č. iz mesta. Gledč vstrajnosti, g. tajnik ni toliko zadovoljen ter opazuje, da ho so oai vpisali njo, da bi oni, ki morejo, družbo pod- novalo. Lahka mu zemljica! pirali materijalno, oni pa, ki ne morejo.! Duhovske vesti. Č. g. Ivan Ivančič, naj bi jo priporočali pri svojih znan-1 ki je nedavno postal doktor cerkvenega cih, ki so premožnejši od njih. Stroški j prava izvršivši svoje studije v zavodu rastejo, naj bi rasli tudi dohodki! Koliko J „All'aniroa" v Rimu imenovan je tajnikom stroškov ima družba uže sedaj samo v j škofijsko kurije. Č. g. Fr. Naehtigal gre za Trstu, koliko pa drugod!? . . . j kaplana v Podgorje; g. 1. Pipan iz Lo- Ker gospoda blagajnika ni bilo pri, vrane, kot upravitelj v Šterno; novomašnik zboru kakor ga ni bilo lani — Čuval je Just Filiplič imenovan je kapelanom sv. blagajno — pročital je račun g. tajnik. Križa v Gračisču; novom. A. Vascotto duh. Račun je v redu in potrjen je bil jedno- poni. v llmagu. J glasno. Dohodkov od udov bilo je 68 gld. j Deželni glavar Istri. Kakor jo sumiti 20 kr. in raznih drugih dohodkov 13 gld. iz raznih poročil, največ možnosti, da po-67 kr. toraj skupaj: 81 gld. 87 kr. Stro-'stane deželni glavar v Istri, ima nionsignor ške v znesku 3 g!d. 20 kr. poravnal je Flapp, škof v Poreču. Isti cerkveni do-N. N. na korist družbe. stojanatvenik je, kakor je znano, hud na- V odbor bili bo voljeni jednoglasno sprotnik Slovanov; vsaj tacega se kaže stari odborniki izvzemši tnjuika, ki se je celo na duhovniškem polju, kder bi moral izjavil, da ne umre več sprejeti tega biti povsem nepristranak in miroljuben, častnega bremena radi bolehnosti. Na nje- „Indipondentc" mu plete vence, v nekem gov predlog bil je jednoglasno voljen taj- dopisu iz Istre.)Prihodnjič prinesemo pre-nikom gosp. Anton Trobec. V odboru so vod članka iz vrlega „Diritto Croato" v tedaj: predsednik J. M. Vatovec; pod- kojem se opisuje njegovo postopanje s predsednik Štefan Naadlišek ; tajnik Anton slov. duhovščino. I Trobec; blagajnik Josip Gašperčič. j Slovenskim prodajalničarjem in obrt- j Zastopnikom k veliki skupščini bil je nikom v Trstu V izgled! Znano je s kako izvoljen gospod predsednik. «atrft8tjo 8e uganjajo v naš jezik' in pra- Med raznimi nasveti naj bode omc- vice tržaški Lahoni na magistratu in drugde. njen oni gosp. podpredsednika, da bi gosp. Dft 80 pa ta jezik ne 8poStuje niti v druž. predsednik vsako četrtletje sklical odbo- tvah, koja sestoji, skoraj izključljivo iz rovo sejo, kar je zadnji tudi obljubil, s I o v e n s k i h u d o v, tega nes.no niti Navdušeno bil je sprejet tudi nasvet ali verje|j. y Trstu obstoji kakor znano, pe-' nalog gospoda Josipa Negode, naj gospod koVHkft zadruga koja je letos premenila zastopnik v imenu podružnice izreče naj- HVoja pi.avi|a v 8mi'8,u zakonft od 30 nmjft t toplejšo zahvalo slavnemu vodstvu v Ljub- 1888. Ta pi.avi|a ra/,po8,jal je predsednik Ijam na blagem požrtvovalnem njegovem i8te zadruge K_6 izk'ljućijjvo v ,a&kem delovanju. S tr.kratnim živahnim „živio" feziku. Dobil jih je tudi vrli naš sorojak in na Bvitlega cesarja Franca Josipa, se je pekovski mojster g. Jeršek, kateri, dobro seja zaključila. Zahvalivši se gosp. vitezu Vedoč, da udje to zadruge so skoraj sami Vidicu in gospodu kučegazdi Nadlišeku, raz- Slovenci, ni hotel teh pravil sprejeti in šli smo se v zavesti, da emo storili, kar vrnji jih je rekoč, da mu jezik v katerem smo mogli in s trdnim sklepom, da bomo 80 sestavljena ni znan ter naj se mu do-, nadaljevali, dokler bomo mogli. pošlje družtveni pisar, da mu jih raztol- laoči. Kmalu na to govoril je tudi z istim g. K—čem družtvenim predsednikom, koji mu je rekel, da ne živi od Slovencev ter da je v družtvu uradni jezik italijanski. t Adolf Veber-Tkalčević umrl je 7. A11 znano ie V8em> da 'e dal Pred vrati t. m. v Zagrebu. Z njim jo izgubila hr- 8V0Je prodajalnice naslikati „okoličanko", vatska književnost jednega najučenejših da ™bi 8 tem s,0VenK da prihajajo k svojih gojiteljev, hrvatskemu narodu je pa nJemu kuPovat kruh-nemila smrt ugrabila z njim jednega naj- i Prašamo g. K—ča: — Vam je H odličnejših sinov. Pokojnik je bil porojen znano koliko PekoV8kih mojstrov v Trstu 1825. 1. v Bakru, zvršil je bogoslovno stu- j® slovonct,v ? To ogromno število slo-dije v PeSti, na Dunaju pa položil profe- venskih Pekov inaa vs0 pravico tirjati, da sorski izpit iz hrvaščine in latinščine. Bil 86 z nJimi 8 1 ° v e n 8 k ' uraduje kajti je profesor in vodja na gimnaziji v Za- neg0 PoIovica nJih ne Pozna italijan-grebu, pod Rauchom tudi načelnik Šolskega ske8a j"7''1«8- l8ti gospod se je izrazil, da odseka pri hrvatski vlafl itd. Pokojnik je Je »nepristransk" ali mi mu tega ue ve-bil izredno nadarjen, delat je na lepo- rujemo» povsod sili le laščino ter v slovnem polju in pridobil si je lepo ime nemar Pu6ča Jezik ye6]no udov Zrtdruge, kot poznavalec starih klasičnih kakor tudi 6iJ° Prcd8odnik je- novih književnosti. Svojo zbrane spisejo' 0. Jeršoka priporočamo v posnema-začel sam izdajati. Prve štiri zvezke je nje Vsim °nim ,,afiim PekoV8ki,u '"ojstrom sam uredil, nadaljeval jih bode pa g. prof. ki imaJ° °Pl'ai,ka 8« *adrugo. Naj bi vsi Rubetič. Pokojnik je spisal tudi flV0j0 8kupno in odločno tirjali u rad o van j o Domače vesti. bijografijo, katera bode še le pozneje objav'j ena. Kakor vse svoje živenje, bil je v v slovenskem jeziku! Uboga slovenščina! Uradni list nL os- tudi v svojo zadnjo uro plemenit. Vse servatore triestino* donaša mej svojimi svojo lepo imenje volil je v dobrodelne 'ftšk'm' 'n nemškimi uradnimi poročili tudi namene. Za svoj nagrobni spomenik, ka- slovenske namreč: uradno odloke, nazna- terega ima izdelati R e n d i č volil je 6000 u''ft» stečaje, razpise dražbe, itd., a ti so gl., prvostolnej cerkvi za nov altar 6000 gl.,itako tiskani 'n tako polni tiskovnih družtvu sv. Jeronima 1000 gl. jugoslj p°greškov, da stida kar zamežiš ko jih akademiji 1000 g!, za šolsko stipendijo |Spakedrani so ti tako, da jih ni za svojo sorodnike ali Bakrane 6000 gl. |umet'' Boljše bi jih stavili črkostavci v za nagrado pisatelju kakega poučnega spisa hitaju! Prašamo pa slavno vlado: jeli se 7000 gl. Mat. hrv. lOOOgl. župnej cerkvi v Ba-' kru 1000 gl. za maše 200 gl. zagrebški ubožnici 1000 gl. da »e razdeli mej zagrebške ubožke 600 gl. Ij ud s kej kuhinji 1000 gl. ognjegasnemu družtvu 1000 gl. družtvu stavcev za podporo udov in sirot 2000 gl. družtvu „Kolo" 1000 gl. vseučiliškemu družtvu v podporo ubožnih pravnikov in filozofov 1000 gl. zagrebški gimnaziji 500 gl. vsmiljenim sestram 5000 gl. Vse kar si jo blagi mož prihranil posvetil jo v dobre namene ter tudi s tem dal sijajen vzgled plemenitosti vsem, katere je sreča obdarovala z imovino. Ilrvntski narod bode tiskajo ta uradna poročila, da jih nikdo ne ume P Zakaj si tiskarna no priskrbi koroktorja, koji bi jih popravil P Zakaj se ista uradna poročila rajši ne tiskajo v našem listu, v kojeui bi gotovo bila bolje razširjena ter bi jih spoznalo tudi naše ljudstvo, ki „Osservatora" ne čita ter bi mu ničesar nehasnilo čitati ga ako se slovenščina v njem tako mrcvari P Jo-li prav, da bo našemu milemu joziku na tak način kosti lomijo ter se ga stavlja v zasmeh našim sovražnikom? Družtvo „Edinost" moralo bi proti tej nekorektnosti odločno protcBtovati ! Odbor pevskega družtva „Zore" pri sv. Ivanu uljudno vabi vso nvoj<> delujoče ude na posvetovanje katero bode jutri dne 11. t. m. v krčmi g. Tavčarja glede izleta v Divačo. Slavnost otvoritve čitalnice „Zora" V Opatiji se bode vršila dne 18. t. m. (cesarjev dan)J s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Zrinako-Franko-panka, zbor. 3. Deklamacija. 4. Isterska popotnica „Istrane dragi", zbor. 5. Tombola. — Za programom skupna večera v prostorih „Hotel Štefani«" in koneČno ples v dvorani „Zore". — Začetek ob 7. uri zvečer; vstopnina za jedno osebo 1 for., za obitelj for. 1.50. Radodarnosti so ne stavijo ineje. K obilnoj vdeležbi vabi ODBOR. Veteranska podružnica v Tolminu praznuje 18. t. m. rojstni dan presvitlega cesarja kakor sledi : l. zjutraj ob 9. uri sv. maša s parado; 2. popoldne ob 3. uri tombola na trgu. Dobitki: tombola 25 gl. cinkvina 15 gl.; kartela velja 10 novcev. 3. po tomboli ples na trgu. — K obilnoj udeležbi uljudno vabi Predstc.joištvo, Stoletnica tvrdke Reyer & Schlick. Borzna deputacija izdala jo o priliki stoletnice od ustanovitve tvrdke Rever & Schlick, Čije edini gospodar jo sedaj zasluženi kom. bar. Iloinelt, — monografijo imenovane tvrdke, koja ima velicih zaslug za prospeh trgovino v Trstu. V tej monografiji se izbornimi besedami opisuje delovanje to tvrdke od 1. 1788 do letos in vspehi, ki jih je pridobila v tej dobi na trgovinskem, obrtnem in finacijalnem polju. Delalci varujte se! Prijatelj našega lista nam poroča: „La Confedt.-razione operaia" močno agitira mej delalci v mestu, da pridobi novih udov. Žalibog jej je šlo uže na limanice lepo štovilo slovenskih delal-cev. To agitovanjo je našemu narodu v škodo toliko v duševnem kakor v gmotnem obziru kajti, kdor se v to družtvo vpiše, no da bi daroval onih 5 n. na teden v plemenito narodne namene, krepi z njimi socijaliste, da se z njimi redč in po tem proti nam zabavljajo. Vbijajo tudi v glavo lehkoverniui ljudem, da se dolalec ne sme pečati z narodnimi zadevami kajti — socijalisti so vsi bratje! Govoril sem z udom tega družtva, kateri me je slepil ter me naganjal, da pristopim tudi jaz. Lahko* vernim dclalcem zabijajo v glavo, da so vložili na Dunaju tožbo proti Lloydu tor jim tam koj gotovo vse dovole, kar tirjajo. Sezidali jim bodo posebno palačo, da bodo v njej brezplačno stanovali itd. Mi priporočamo našemu ljudstvu, da se no da preslepiti tem zvitežem, kojih nameni so očitno krivi in škodljivi ter naj ne hodi v ogenj za Lahe in Nemce! So-cijalizem jo najhujše zlo ki razjeda sedanje družtvo ; v Trstu do«ednj ni moglo pognati, kajti tla so mu bila neugodna. Skušajo pa v novejši dobi z njimi otrovati zdrav in čil tukajšnji delulski stan nekateri privandrovci iz lačno Italije in Nemčije. Slovenci obrnite jim hrbet, kajti načela ki vam vccpljajo so vam škodljiva v duševnem in gmotnem obziru ter obsojena po istej slavnoj vladi. Pozor tedaj ! Babjeverstvo. Prijatelj našega lista nam piše: Ona sveta ženska ki je našla Mater Božjo v Pliskovici in neko nič manj čudno v ulici Farneto, katera jo imela uže mnogo opravka s policijo, prebiva sedaj pri nekej dobrej ženici v ulici Nuova. Preživlja se b tem, da pobira od lahkovernih babic, katere jo obiskujejo denar in darove. Vzame ti vso kar jej kdo podeli, v zameno pa pripoveduje strašno /godbe in čudeže, trdi, da so „zamika" ter ve povedati kako je z dušicami umrlih na onem svetu govorila; ve ti celo koliko in kakšne grehe ima ta ali oni itd. Naše babjeverne ženice pridno k njej prihajajo ter slopn verujejo kar jim ta ženska pripoveduje. Ma-risikatera si odtrže celo od svojih ust ter nosi onej ženski, da čuje čudežne dogodke in prerokovanja. Caa bi bil pač vendar enkrat, da redarstvo konec stoii temu sle- paratvu. Slovenke, ne mojte verovati tem zabitim babam, ki manje vedo nego vi o tem kar vam pripovedujejo ! Iredentizem. Radi tega hudičevega stvora vnela so je mej „Lndipendentijcm* in uradno „Adrija" huda polemika; zadnja rudečemu časopisu dobro levite bere ter izziva iz njega marisikako izpoved radi česar se Indipendente kremži in krči. Polemiki je dal povod zadnjič objavljeni časopis v „Fanfulli". Iredentizem v Rimu. Kakor poročajo ital. časopisi zatožilo je mestno rimsko redarstvo sodniji one člane, ki so se tajno posvetovali, da zopet oživotvore „odbor za Trst in Trento". Zatoženi so konspiracije proti vladi in obravnava proti njim se bode čim prej vršila. Radovedni smo o izidu. Vinsko trto z 1043 grozdi ima na svojem .vrtu g. Fr. Schmied-Kietreiber v Grossenzersdorfu na spodnjem Avstrijskim. To čudo rodovitno trto hodijo občudovat od vseh strani. Pretep nastal je v torek zvečer mej nekaterimi vinjenimi mladeniči v neki krčmi v Rojanu. V pretepu dobil je hudo rano v dolnji život 39 leten domačinec Ivan Bole, ki je slučajno vmes priSel ter hotel miriti razkačence; moral jo v bolnico. Tri napadniko je redarstvo zaprlo. Žalostno ! Požar. V sredo po noči se je vnelo v nekej hiši v Rocolu br. 331. Požar se je kmalu razširil ter požgal skoraj vso hišo in seno, ki je bilo v podstrešju. Škode je kaci h 4000 gl. Izpred sodišča. Minolo sredo se je vršila obravnava proti E. Gen i nun u odgovornemu uredniku Indipendenti ja; proti Fr. Huala, gospodarju tiskarne in B. Apo-lonio, tiskarju. Prva dva sta bila zatožena, da sta se krivo javila pri oblastniji namreč: Geniram kot izdajatelj in odgovorni urednik Indipendenta čeprav ni imel za to potrebnih sposobnosti t. j. zadostne omike, Huala pa za to, ker se je javil kot tiskar in gospodar tiskarne ne da bi v istini bil. Apolonio je pa navidezno prepustil tiskarno Iluali v istini je pa bil sam gospodar čeprav mu je nameatništvo isto pravico uže pred 7 leti odvzelo. Vsi trije so bili spoznani krivim zatožbe ter obsojeni: Geniram na 14 dni zapora in 300 gold. globe, Apolonio na 14 dni zapora in 400 gold. globe in Iluala na 8 dni zapora in 200 gl. globe. Pri obravnavi je bilo lo malo občinstvu. govor pove on, da je oboje — oklic na vo-lilce prod volitvami in pamflet po volitvah — prišlo iz ene in tiste kovačnico — g. Vinkota Greguriča : Jaz sem ugovarjal, da to ni mogoče, ker g. Gregorič vendar veliko bolje piše, kakor se bere na pamfletu. Omenjena oseba pa tni na to odgovori : Verjamite nji, da ga je res on pisal, saj mi jo to on sani povedal ko sva skupaj pila pol litra vina, katerega sem jaz plačal, ker jo bil g. Vinko „senza quolle-, t. j. brez denarja in mi je dal čitati celo rokopis. Jaz sem bral in z glavo majal, on — g. Gregorič — je pa kihal. Prebravši rokopis mu ga dani nazaj in rečem nemški; Das solist Du vor dem Drucke be-Wiihren, na kar je on odgovoril : Je uže tiskano. Vidite toraj, da je res od g. Gre-goriča". Ta razgovor so je vršil v navzočnosti g. Vertojbskega župana. Kasneje sem tudi še od drugo strani slišul, da prihaja oni pamfiet iz roke g. Vinkota — toraj nisem jaz tega izumel, zatorej nisem jaz „nesramen in perfiden obrekovalec". Na zagotovilo omenjeno zanesljive osebe, da je imela rokopis g. Vinkota v svojih rokah in ga je čitala, moral sem verjeti, da je resnično, kar govori in dvomiti nad njegovo resnicoljubnostjo nisem imel do sedaj še vzroka, zatoraj nisem jaz „nesramen lažnjivec" kakor me v „Narodu" imenuje — k večemu jo mogoče, ' da sem bil nalagan. j Trezuomisleči čitatelj naj po vsem tem sam sodi, ali sem smel reči, „da vem iz gotovega vira". Od kod pa da voin, tega nisem nikomur povedal, toraj ni res, da J sem govoril, da mi je to tiskar g. Obizzi povedal. Tiskar, m. grof g. Obizzi jo prišel le po slabem razumenju vmes. O njem seiu govoril, da je bil g. Gregorič prinesel k njemu tiskat oklic na volilce. Ker je pa g. Obizzi zahteval predplačo, g. Vinko pa toga storiti ni hotel — nevera iz kakega uzroka — šel je k Paternolli-ju, za natis pamfleta pa ni bil pri g. Obiz-zi-ju in mi dosledno tudi povedati ni mogel. Ako je pa kdo, kakor so jo sem ter tja govoril >, tako razumel, da g. Obizzi ni hotel pamfleta tiskati brez predplače. to je pomota, katero resnici na ljubo tu rad popravim. Resnica je in ostane, dag. Obizzi ni hotel g. Vinkotovega oklica na volilce pred volitvami brez predplače tiskati. Na druge surovosti v „Poslanem" ne odgovarjam. V Št. Petru pri Gorici 5/8 1889. Anton Hvalica, dekan. Listnioa uredništva V8 m onim, katori 11.8 prosijo natančnejših poročil o gradbi železnice v Maloj Aziji javljamo, naj se obrnejo du g. Ivana Vlaha fl'ostu ro-stento Carigrad-Costantinopoli). Kdor želi odgovora naj pridene pismu tudi marko za 10 nvč. — G. C. Ostalo prinesemo v prihodnjih številkah ; srčna hvala. Na zdart — Kaznim dopisnikom: Kadi pretesnega prostora odložili smo nekatere dopise za prih. liste. — G. Z. v S. Ker uže tako hočete objavimo „pesen" z dopisom vredi teden pred izletom. Mi ne jašomo „pogaza". Zdravi! dulinat. s certifikat. . namizno M.S.A. j.f. gar. i Aix Viergo . . . . „ fino..... Rožiči pnljeiki ..... dal mat. s eert. . . Smokve pulješke v sodih , _ v vencih . 41.- 05 — 02 -7.50 42.- 0« -«7. Limoni Mostna...... zaboj 6.— 0 50 Pomeraaoj sicilijansko . . Xf>0 9 Manilji ISari I.a..... 10(J K. 95.— 97. _ ilaltn I.a, h en-1. _ _ _ Pignolli......... m 70,— 71. _ Riz ilulij. najliiieji • • * * • 19..>5 19. 50 „ srednji . . . , * 18.75 1U. _ Kaiigoon oxtru .... H 15.7.", — __ I.«..... n 14.85 n! U.a .... it 11 BO la. 7f> Sultacine dobro vrsti . . * 88.— 24. _ Suho grozdje (opaia) . . . n 11.50 12. _ t? —._ _ ^ _ Slaniki Yarmoutli I.a . . . sod _,_ _ _ Folenovke h redno velikosti n 35.- veliko..... n i)4-— 35. - Sladkor centrifug, v vrečah s Oertifik. . . , 100 K. 3D.50 _• — FažolCoks....... K 10,- - Maudoloni svetlorudeči . . tumnorudečl . . bohinjski . . . . kanarček , . . . beli, veliki . . jeleni, dolgi . . „ okrogli . meSatii, štajerski Maslo . ...... Seno konjsko..... Tolorsko . , . , Slama....... 10.-8.- 9.75 —.- 8.— -.- tf.70 9.I.-1.7rt 2.77 1.96 92.- 2.32 Dunajska borsa 9 n v gust,a. Enotni drž dolg v bankovcih — — gld 8M 80 „ v srebru — — — „ 85 05 Zlata renta---------„ 109 90 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 99 65 Delnice narodno banke — — — — „ 908.— Kreditne delnice — — — — — — „ — London 11) lir sterlin--— — — „ 119 70 Francoski napoleondori — — — — „ 9 51 C. kr. cekini — — — — — — — „ 5.6 S Noniftke marke — — — — ___ , 58 47'/» POSLANO, Voda za pranje konj /.a jaČenje pred in po velikem trudu in za dirke je po ranogoletnej skušnji Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet ker jači živce, naredi kite gibčne, elastične in sveže, katere usposobijo konja k nenavadnem naporu. Kwizde c. kr. priv. restitucijonalni cvet za konje dobiva se pristen le pod tu poleg odtisneno varnostno znamko v vseh lekarnah v Avstriji - Ogorskej, na debelo >v trgovinah z mirodijami. — Glavno skladišče Kreisapotheke v Korneuljurgu pri BeŽu, Prana Joh. Kwizde, C. kr. avstr. in kr. rtimunski dvorni dobavitelj. (f) Iv •{ rh r KOTI ZD koriielmršk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se dnje živini redno živinore]n prašek, jo vnled mnogoletne izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku. mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da ae varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizde preparate in da ae pazi na gorenju varnostno znamko. Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Krels-apotheke Korneuburg Fran/ Joh. K wizdu, c. kr avstrijski in krAlj. rumunski dvorni doba-vitelj z ti živinozdravniSke preparatu. Notranjskim volilcem! Podpisani vabim gg. volilce na »hod v Postojno na dne 15. avgusta t. 1. ob 4.' uri popoldne v gostilno g, V i č i i a, da poročam o svojem delovanju v državnem zboru. Dr. A. F e r j a n č i č, državni poslnnoc. Bratje „Sokoli"! Vabljeni sle, da pridite v torek 13. t. in. ob 9 uri zvečer v telovadnico. Moj drugim je na dnevnem redu tudi pogovor v izletu v Divačo. Pridite mnogobrojni. V Trstu 10. avgusta 1889. Na zdar ! ODBOR. Poslano *)♦ P 0 1 A S N I L 0. Opozorjen po prijateljih sem čital „Poslano" v „Edinosti" od 31. julija 1889 št. 61 na koje sledeče odgovarjam: Dne 4. julija t. I. sem v Vertojben-ski občinski pisarnici povpraševal po enem iztisu znanega pamfleta na vulilce Goriškega okrajnega glavarstva, katerega bi bil rad poslal nekemu prijatelju. Pri tej priliki mo vpraša tamošnja zanesljiva oseba, katero bodem, ako bi trebalo povedati s polnim imenom če vem kdo ga je skoval? Na moj zanikalni od- *) Za stvari pod tem naslovom ji uredništvo tooko n ^ tvorno, kolikor um postava veleva. Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Tržno poročilo. Ceno ho razumu, kakor ho prodajo na dobolo '/a gotov denar). Cena od tor. Kava M o oca.......100 K. 133.— Kio biser jako lina . n —.— Java „ „ * . „ — .— Santos lina..... „ 103,— „ srednja ... „ J>4. - Uuatemaln..... „ 108.— Portoricco..... „ I IS. — San Jago de Cuba . „ 1 XI.— Ceylon planit, lina . . „ 122.— Java Malang. zelena . „ 107. Campinan..... „ —.— Uio oprana .... „ 110— n lom...... „ lU2.- „ srednja .... „ 95.--Casaia-lignea v zabojih . . * 33,— Macieov cvet...... „ 450.- Ingber liengal...... „ 19.— Papar Singapore..... „ H4.— Penang...... „ 61— Uatavia...... „ 7/,— Piment Jamaika ..... „ 30. — Petrolej ruski v sodili . . luu K. „ v zabojih . n 9.— Ulje bombažno amorik. . . „ HH,— Lecee jedilno j.f. gar. „ 41.— blago do for. 135.— 101.- 95. 107,-i .'0. 13 >. 1:4. lu«.- 117.-1(J4. 9I5.- 4*i0.- ao. 04. 7rt.-4'J.- 4U. — 4J - Božja pot na Barbano. Vsi m zunanjim in domačim romarjem javljamo, da so bode vršila ta sloveča božja pot 14. t. m. Ladije odrinejo kakor jo bila navada druga leta, po noči iz I)ar-kovljanske luke. Upamo, da se poda letos mnogobrojno število romarjev na to slovečo božjo pot. Barkovljanaki mornarji. Prodajalnico s cvetlicami in svečami je odprla v Sežani gospodična 1—2 Ana Macarol ter javlja slav. občinstvu, da mu bode skrbno ustrezala se svojo zalogo. f. 1 50 Čudovat je f. 1.50 samobrivec najnovejši slroj za brljenje, s katerim se more britl vsakdo nam in brez te ^ ko S.. NE TRGA, NE REŽE, ampak enostaven je in le h a k. Mnogo denarja pribrani • Samobrivec* in nobena stvar ne isplata hh tako kakor tu. de na le tor. 1.50. Pošilja proti gotovem denarju ali pnvz-tji. *Versmidi D p6t. L. Miiller, Dunaj, Waiirii.g SfthulRass' lti». 20 5? Išče se služabnico zmožno v kuhanju in drugih domačih opravilih' — Več se pozve pri upravništvu našega lista. G—6 Čudo obrti. j$BT Samo for. 3.50 Htane nova srebro nikleiia cilindrova ura za gospođo, goHpo in 1 nOO — fremiina reserva v««h oddelkov » 7.342.780*36 Kcscrva za škode . 267 601 - 24 — 15 V portfelju: Premije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . . . • 16.9.".4.118 57 Skupni znesek vt h Škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 pld 1U.949.R47U5 Urad ravnateljstva: Vio Valdirivo, H Q (v lnMncj blfti.) Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo najnoveje kon-Htrukcijo v raznih velikostih. Olivne stiskalnice in olivni mlini | Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini i Mlntilnice, čistilnice, tfepli, robkalnice za turšieo, sejaluike, pluge itd. 15—20 Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnico za krmo v največji Izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški coni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtovanje zastonj In franko. Priknpcam najugodnejši poboji. — Sposobni zastopniki so iščejo in dobro plačajo. Izdajatelj in odgovorni ureiluik Julij Mikota. mm Tiskarna Dolenc v Trstu izdeluje vsakovrstna tipograHčna dola, kakor: priporočnice, račune, okrožnico, vizitnico, poročilne objave, vabila, programe, izkaze,oglase, pravila,ustop-nico, zaključne račune (bilanco), ro-čiščniko, cenike, polnomoči, jestvenike, carinska pisma, naznanila, izpovedne listke itd., — vse ukusno in po ceni. Tiskarna prodaja nastopne slovenske knjige, kakor: „Kmetijskoberilo" po •10 nč., trdo vezano 60 nč.; „Sodni obrazci" po 20 nč.; „Viljem Teli" po 40 nč.; „Ljudmila" po 20 nč.; „Filip" po 20 nč.; „Antigona" po 20 iič. ; „Trst in okolica" po80nč.; „Pjesma o zvonu" po 20 nč.; „Istra" po20nč. Postava o „črnoj vojski po 5 nč. Ima v zalogi vse potrebne tiskovine iu knjige za župne urade. nnnnin Tiskarna Dolenc v Trstu.