Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka P25 Din. DELAVSKA POLITIČEN DNEVNIK Št. 2. m mam V Ljubljani, dne 2. januarja 1926* Leto I. “ssssaa mmarn mm mm Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. RbkopiSi se ile vračajo. Nefrarikirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje, Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaSa mesečno: v Ljubljani in po pošti 30 — Din, po raznašalcib izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32‘— Din. Can« inaex>atom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameičencev, štabe vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust. Zopet dva sovražnika na Naraščajoče vznemirjenje radi rusko-turške pogodbe. Kateri od teh dveh Sovražnikov nam je ppaisnejši, je težko reči. Da povemo kar skraja: ta sovražnika vsakemu socijalLnemu pokretu sta papdzem in fašizem, oba otroka vročekrvne Italije. Papičem nas ubija že stoletja. Z križem v letvici, z mečem v desnici so vdrli s severa nemški iapreobr-Dijevalci in nam vzeli narodno ter »sooi jalmo svobodo; z lokavim nasmehom so se viizali k nam italijanski bogomoliniki z juga 'ter nam oropali, kar smo še imeli. Strup papizma še je počasi kljub iskreni 'ljubezni poštenega svečeni-štva vsesal v vso našo ikri. Izgubili «mo samozavest in ponos, in šele tso-čijalizem nas je spomnil, da smo ljudje, da imamo prav take človeške ‘pravice kot milijoni drugih narodov, ;ki vedno in povsod naglašajo svojo kulturnost. Klerikalizem je bil in je, ki tišči base ljudstvo v spone •sthro.veštvh in duhovnega nazadnjaštva. Zadnje čaise se je moderniziral in navidezno »socijaliziral«, da, koketirati je jel s komunizmom, pri čeiner hi bil baš Iskropulozen in so mu bila dobra vsa sredstva po znanem jezuitskem načelu, da namren posvečuje sredstva. Isto kot pri nas, je klerikalizem za ostala ljudistva, v Italiji pa še prav posebej. Ne govorili bi o tdm, da Se temu neizprosnemu sovražniku prosvete in napredka po vojni in kot znak 'Povojne deinora.ližltcije in nbkega obijpnega sRashvamja iRftffrhžil omi-nožrti fašizem. Tudi ta kotehini v Italiji, a razteza svoje poganjke že po vsem svetu. »Kudvuks-Klan« v Ameriki, Action Fran5ai.se« v Fran- 1‘iiriz, 2. januarja. Ru«kojturaka pogodba vznemirja bolj in bolj vso evropsko uradno diplomacijo. Potovanje Chatnberlainovo v Italijo ni moglo pomiriti duhove. Kaj je pravzaprav dosegel, «e še ne ve. Znano je, da si lasti Italija med velesilami privilegij, da spada Balkan v njeno interesno sfero. Zato je najbrže Mussolini zahteval od Chamberlaina gotova pooblastila za slučaj, da bi rusko-turška pogodba imela kak vpliv na razvoj dogodkov na Balkanu. Vprašujejo •se tudi, kaj j.e povedal gospodu Ninčiču turški zunanji minister ob priliki njegovega poseta v Belgra- du. Rusko-turški dogovor je znova premaknil 'težišče mednarodne politike v Orijent in Balkan. Politični krogi se 'boje, da ibi to moglo močno oslabeti Ugodni vpliv Hoearnskega sporazuma na Mednarodne odnoša-je. Pričakujejo se nestrpno izjave Chamberlaina o uspehu njegovega dogovora z Mussolinijem. Javnost se pa zaveda, da daje Mussolinijeva politika še manj garancij za mir v Orijentu in na balkanskem polotoku. (V Anglija hoče s pomočjo Italije paralizirati na ta način vpliv Rusije na tem ozemlju, dela pod krinko miru direktno za vojno. Italijansko časopisje o rapallskem sestanku. Rini, 2. januarja. Fašistično časopisje obširno poroča o sestanku Mussolinija s Chamberlainom. Trdijo, da je bil ta sesanek najvažnejši mednarodni dogodek zadnjih dni. Oficijelna »Tribuna« piše, da je Italija tista velesila, ki mora zasledovati iz neposredne bližine dogodke na Balkanu in njena naloga je, da sedanjega položaja nihče ne moti. Rusko-turška pogodba in razgovori turškpga zunanjega ministra z Ninčičem vzbujajo tesno pozornost. Italija, tako pravijo, mora biti varuh Balkana. Prav tako imperialistično piše tudi 'katoliški, fašistoviski vladi na- klonjeni Corriere d’ Itatia. Ta piše: Italija se zaveda vloge, ki pri-stoja kot velesili v tem mednarodnem zamotanem položaju. Nadalje zatrjuje, da bo morala pr«« ta ti sedaj Zveza narodov težko preizkušnjo, ki zna postati izanjo odločilnega pomena. Njegova usoda se ne kuje samo ob Reni, marveč v (Sredozemskem morju in kmalu tudi na italijanski meji. Vsekakor je mednarodni položaj zopet izredno zapleten, vse posledice že napovedane nove ruske zunanje politične propagande. V Rapallu sta se Mussolini in Chamberlain dogovorila o skupnem programu glede delovanja v 'Orijentu, Centralni Evropi in v vprašanjih sredozemskega morja. Briand odklanja mirovne ponudbe Kbd dl Krima. eopožarioej ki jih je vpela ultrana-Wonali«ticna iskra v Italiji, ki jo dirigira on. Mussolini, odkar se je Aununzio zapletel v ženska krila. .Ni jih Ibilo Večjih sovražnikov od papeakega Vatikana in italijanskega fLVlrinaiaj žldsti še potom, ko si f?a 08tVoj'U fašizem. A v Iboju proti dobrem m plemenitem se združi ,vso zlo. 1aše je zgodilo, da sta si Podala sv. bc(‘ .m. krvoločni diktator Mussolini desnici v znaj,- medsebojnega miru in sprave ter neizprosnega boja nacijonalni in «oei j al n i ideji. Kaj to pomenil Nič Več in, nič manj, kot da bo papež z vso močjo svojega cerkvenega dostojanstva, ki v moralnem oziru pri ljudeh mnogo tehta, Mussolini pa z bombami in bajoneti prisilil neuka ljudstva, da se odpovedo vsem sociialniin pravicam, za katečo so se borili in ‘padali že stoletja največji in najple-nienitejši možje. ‘Sporazum Vatikana in sedanjega Kvirinala torej pomenja dobr- 'Parlz, 2. jUnuarjb. 'Brialid je izjavil, da ne veruje y iskrenost mirovnih ponudb ‘Abd el Krima. Vojna v Maroku se rtiora izvesti do kfaja. Abd el Kriina in njegovo vojsko treba uničiti. Te ižjave so zopet silno razburile francosko javnost. Računa se, da se bodo v Mu roku začeli znova srditi boji. Čfe Briand dvottli v iskrenost Abd el Kritnove diplomacije, nimajo tudi drugi še povoda verjeti v iskrenost evropske in fran-frartcoske diplomacije. Jasno je, da hoče tudi Briandova vlada ustreči do kraja francoskemu kolonijalnemu velekapitalu, vsled katerega se je doslej vodila, in kakor izgleda, se bo Še vodila vojna v Maroku. Politični položaj bolj In bolj nesiguren. Pred novltni volitvami. Bdgrad, 2. jan. Politični položaj v Belgradu je še vedno nejasen in negotov. Niti Aci Stanojeviču ni uspelo, pomiriti napete razmere v radikalnem klubu. Obnašanje Radiča se izjavlja za bolj in bolj zagonetno in skozi in skozi neiskreno. Izgleda, da je Radiču vendar uspelo nahujskati z znano afero brodarskega sindikata del radikalov proti Pašiču. Podobno je, da računajo eni i drugi z Sen korak nazaj v pdlproteklo dobo, v *dobo reaikicje. Povsem umevno je, da se bodo potem množili slučaji a la Matteotti, Adler itd., a gotovo jo tudi, da ima vsaka stvar svoj konec, Od zavednega delavstva je odvisna usoda človeštva! možnostjo novih volitev. Pašič se drži skrajno rezervirano, in to je za poznavalce njegovih političnih metod najboljši dokaz, da se nekaj pripravlja. Gotovo je že sedaj,; da je vlada takozvanega sporazuma ena najbolj slabo fundirartih vlad, kar smo jih doslej imeli. Razburjenje v belgrajski politični javnosti je še vedno velika Zavedajo se, da bo treba vlado in politični kurz pre-osnovati. Morda se to zgodi še prej, nego je po zunanjih znakih soditi. MOČNI POTRESNI SUNKI V LJUBLJANI. Malo ipo 7. uri jc včeraj razburil Ljubljano precj močan potres. Ljubljančani so preplašeni leteli na cesto, vendar pa škode ni povzročilo. Potresni sunek je bil tako močan, da so aparati pod Triglavom močno razgibani prenehali funkcijonirati. Potresni sunek je prišel iz jugovzhoda in zato so ga občutili prebivalci na Dolenjski cesti precej močneje kakor pa na zapadnem delu mesta. Dlspozlcijski fondi. Befgrad, 2. jan. 1926. Pri obravnavanju novega proračuna so spravili na dnevni red tudi dispozicijske fonde. Predvsem zahtevajo od zunanjega ministra dr. Ninčiča, da pove kako je uporabil velikanske vsote, s katerimi je doslej razpolagal. Dr. Ninčič se seveda brani in otepa, zahteva pa, da se mu dosedanji zneski zvišajo, predvsem, ker se je izpre-menila valuta. Z razpravo o Ninči-čevem proračunu pričenja dobro premišljena kampanja in gonja proti njemu. Po Beogradu govore, da je to Pašičevo k-opito in ga hoče prav na tem vprašanju diskreditirati. Bela vrana. ’ Bukarešta, 2. januarja. Uradno .javljajo, da je rumunsiki prestolonaslednik poslal kralju pismo, v katerem se trajno odreka romunskemu prestolu in vsem vladarskim pravicam. Kralj je moral ta nepreklicni sklep svojega sina vzeti na znanje. ZAKON O STROKOVNIH ORGANIZACIJAH. Rim, 2. jan. Zakon o reorganizaciji strokovnih zvez, ki predvideva tudi strokovna sodišča, je zbornica sprejela z nebistvenimi izpremem-bami, kakor ga je predlagala faši-stovska vlada. VREMENSKE NEPRILIKE. Dima], 2. jan. V posameznih francoskih mestih so imeli pretečene dni naravnost poletno vročino. Tako so imeli v Touhrzi 24, v Perpignanu 2? v Bordeauxu 19, v Parizu samem pa 15 stopinj. Poleg tega pa poročajo :iz Francjje o velikanskih poplavah in vremenskih katastrofah. Seina je bila 4 metre nad normalo, vendar je pričakovati, da bo začela zopet padati, Z enakimi vremenskimi 'katastrofami se bori tudi Nemčija. Pri Kolnu je Rena več kilometrov Široka in je poplavila vso okolico. NOV EKSPERIMENT V POSTNI SLUŽBI. V poštnem ministrstvu izdeluje posebna komisija zakon o brzojavnem ui tektonskem prometu. Kakor smo izvedeli, predvideva ta zakonski osnutek možnost, da preide brzojavni in telefonski promet lahko tudi v, privatne roke. — Spoznali so, da so za . take stvari nezmožni in nesposobni. ERADIČEVSKA svoboda. Radič je v svojem „Domu“ naslovil na učiteljstvo opozorilo, da ni dobro in. prav, če se učitelj politično udejstvuje. To Radičevo načelo se krije s Pribičevičevim stališčem in učitelji lahko vidijo, kako jih eni kot drugi taksirajo. Kaj bodo ukrenile učiteljske organizacije? Delavske žene in dekleta za naš list. Dolga leta smo razredno zavedne žene in dekleta težko pogrešale delavski dnevnik, ki bi nas 'bodril, nas opozarjal na nevarnosti, ki nam pretijo od strani našega skupnega sovražnika, kapitalizma in njegovih pokornih častilcev in slug, nas poučeval o boju in taktiki ter protestiral proti krivicam, ki se nam dnevno gode. Lepo število članic »Zveze delavskih žena in deklet« je že dolgo želelo dobivati atvarnejša in resničnejša poročila o politiki, gospodarstvu in življenju doma in v inozemstvu. Zato turli me iskreno pozdravljamo dolgo zaželjeni dnevnik »Delavsko Politiko«, kateremu :so so-drugi iz leve in desne in njihove organizacije naklonili svojo solidarnost. To dejstvo nam jamči, da bo »Delavska Politika« zastopala in branila zgolj delavske interese ter pospeševala popolno zedinjenje trpečega preleta rije ta Slovenije v skupno enotno fronto. V zadnjih šestih letih usodne razdvojenosti v delavskih vrstah smo žal ravno žene najbolj kruto občutile zle posledice delavske ne-solidarnosti. Sovražni bič je švigal najkruteje po plečeh delavskih žen, ki smo v svoji onemoglosti .morale molče trpeti. Delavsko življenje je od vseli strani hudo ogroženo. Ako se hočemo uspešno braniti, se moramo neprestano učiti in jačati. Učimo se pa lahko ako pridno beremo zlasti naše liste, zlasti naš delavski dnevnik. Zato .sodružice, naj vas ne mamijo plitvi romani in povestice, dnevne čenče ter modna poročila meščanskih dnevnikov, ki v vsem svojem delu služijo porieumnevanju ljudstva. A' našem gospodinjskem proračunu naj bo vedno določen tudi skromni izdatek za delavski dnevnik, ker nam je ta potreben kot vsakdanji kruh. Razširjajmo ga pa tudi pridno med našimi znanci in prijatelji, ker bo ta list tudi zagovarjal naše zahteve po ženski enakopravnosti. Torej sodružice, na delo, za razširjenje »Delavske Politike«, ki na j pomaga vstvariti čimprej močno delavsko stranko, katera naj nas vodi k lepši bodočnosti. Članice »Zveze delavskih žeiui in deklet.« Beležke in pripombe. Takse in še marsikaj. Ni dolgo tega, odkar je v Narodnem domu zborovalo ljubljansko ljudstvo in protestiralo proti neupravičenim in neverjetnim taksam. Ljudje so kar »zijali", ko so culi, kakšne „takse“ imamo iu kaj vse so učeni gospodje v belgrajskem ministrstvu pogruntali... No, mi bomo pa danes priobčili mal dokaz, kako jo znajo v Ljubliani pogruntati, čeprav jim zakon da vso možnost tudi drugače ravnati... V Ljubljani so delavci, nameščenci iti uradniki ustanovili obče-koristno stavbno in kreditno zadrugo „Stan in Dom“, ki je že sezidala oziroma pomagala zgraditi 24 hiš s 45 stanovanji. Vsi člani načelstva in nadzorstva delajo brezplačno, vse se vrši kar najbolj »obče-korrstno". Zadruga je nedavno zaprosila za oproščenje — prenosne takse. Dobila je ta-le odgovor: Davčni tirad za mesto Ljublajna. Štev. 4511. „Stan in Dom“, občekoristna stavbena in kreditna zadruga r. z. z o. z., v Ljubliani prosi, da se oprosti odplačevanja dopolnilne prenosne takse za dvotetje 1924 in 1925 na osnovi točke 4, odstavek IV. pripombe 12 K. tarif. post. 12. taks. zakona z dne 25. X. 1925. službene Novine, br. 255. Po izvršeni preskušnji prošnje se je ugotovilo: 1. da je bila prošnja pravočasno vložena, 2. da je prošnja za oprostitev plače- vanja dopolnilne prenosne takse neupravičena. Glasom zadružnih pravil je namen zadruge pomagati članom, da pridejo po možnosti do lastnega doma. Clan zadruge pa postane lahko vsaka fizična, samoupravna ali pravna oseba. Na osnovi točke 4 odst. 4 pripombe 12 K. tarif. post. 12 taks. zakona in lista 1913 se rešuje: Prošnji „Stan in Dom", občekoristne stavbene in kreditne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani za oprostitev plačevanja dopolnilne prenosne postavke za dvoletje 1924 in 1925 se ne ugodi, ker uživajo v smislu točke 4., odstavka IV. pripombe 12 K. tarifni postavki 12 taks. zakona, ugodnost oprostitve samo uradniške in delavske zadruge, ki jm je namen brez vsake špekulacije članom zajamčiti ali preskrbovati stanovanje ali hiše. Proti temu odloku se lahko pritožite potom tuk. davčnega urada na generalno direkcijo v Beogradu tekom 8 dni, računajoč od dneva prejema tega odloka. Davčni urad za mesto Ljubljana. dva nečitljiva podpisa. Ali naj damo kaj komentarja? Čemu! Živele takse in taksarji! Iu bog naj poživi vestne slovenske davkarje. Belgradu bo še dolgo dobro! Danes zvečer ob 8. uri v Narodni kavarni sestanek funkcijonarjev vseh gospodarskih, strokovnih in kulturnih organizacij. Udeležba dolžnost. Golouh. Razpad radikalne stranke? V zadnjem času mnogo citatno o prepirih v radikalni stranki. Nihče pa prav ne ve, kaj je 'vzrok sporom v radikalni stranki, ki že dolgo vrsto let krmari kkoro izključno sama srbski čolniček po razburkani preteklosti in sedanjosti državi*. Stranka jo postala v boju močna, velika pa je postala s 'svojo 'velesrbsko buržoazno politiko v zadnjih letih. V teku let si je osvojila vse gospodarske in politične vplive, postala v jedru bogata državna 'stranka, ki zna svoj vpliv tudi pošteno izrabljati v okrepitev svojih gospodarskih in političnih pozicij. Vendar je pa naravno, da ta stranka, kakor vsaka draga, ki nasprotuje razvoju in ne upošteva interesov širših množic, .postaja z velikostjo Ibolj nerodna, ‘bolj neokretna. A" veliki .stranki, ki mirna živega programa, to je, ki se ne modernizira, ne izpopolnjuje svojega naziranja do družbe, se po javljajo bolj in ibolj novi nazori, novi* zahteve in ogrožajo nje kompaktnost. Radikalom so doslej prav dobra Služilo plemenske hujskanje, ki iso jih gojile na eni strani vse slovenske in hrvaške meščanske stranke in na katere so prav pridno reagirali radikali in struja samostojnih demokratov. Z vstopom Radiča v vlado je ta hujskanja precej zvodenela in s tem je bilo tudi radikalom odvzeto najjaeje geslo za velesrbski alarm. Namesto tega stopajo polagoma v ospredje druga gospodarska in politična, pa tudi osebna vprašanja, ki jih v taki veliki stranki ni mogoče popolnoma upoštevati, pa tudi ne izločiti brez trenj. Nedvomno bo ta proces napredoval progresivno. Ti naravni pojavi, upajmo, če bomo na mestu, bodo precej 'važen mejnik proti prodiranju reakcije v državi. In, če ne bodo, bo nosilo na tein delavstvo veliko krivdo. Glavni odbor Orjune je razpravljal v Zagrebu o znanem sporu med Pribičevičem in Leontičem. Pribi-čevič je namreč napadel Leomtiea, pa 'So nekateri Orjumaši odobravali, drugi zopet, jezili, konec pa je: Or-juna se je razbila in zaključila 'svoje delovanje. Orjuna je postala privesek posameznih političnih strank in lahko bo spoznala, kake svinjarije krije velikokrat nacijonalni plašč. Klerikalci, taka »pozicija je »d muh! A' finančnem odlboru so razpravljali tudi o državnih podjetjih. Kot govornik Jugoslovanskega kluba je nastopil poslanec Pušenjak, .misleč, da je izpolnil svojo poslansko dolžnost kot opozioidnalec, če ,si domišlja, da govori proti dosedanjemu upravljanju državnih podjetij. Kaj, je povedal ta gospod gromovnik: tudi klerikalci smo za to, da se država osvobodi vodstva in uprave neštetih drž. podjetij. Toda: glede načina, kako naj se upravlja- jo državna podjetja pa si nismo na jasnem. Potem pa so klerikalci za to, da preidejo državna podjetja v privatne roke, v isti sapi so zopet zoper to, skratka, zmedenost, nejasnost in nenačelnost je narekovala Pušenjakov govor. Zviti opozicio-nalni klerikalci, povejte enkrat, kaj zahtevate, kaj hočete. Take demagogije mora 'biti konec in — overjeni bodite, da bo to varanje doživelo svoj polom preje, kot si to mislite. V časih velikih shodov. Radrč im Pribičevič tekmujeta, kdo bo imel večji shod, kdo bo privabil na svoja zborovanja več poslušalcev in radovednežev. (Sedaj je bil Radič v Sloveniji, po novem letu pa bo napravil^ turnejo po Hrvatskem. Pribičevič pa je bil doslej na jugu, po novem letu pa bo prišel med nas na sever. Radič se bo produciral na »velikem« shodu v Vukovarju, Pribičevič pa v Ljubljani. Potem pa bodo morali zopdt veliki župani klicati skupaj žendarmerijo in policijo, skrbeti za snago in red, kasneje pa demontirati orožniške asistence. Kodaj se bodo že vendar izrabila kolesa ministrskih salonskih voz? Rim maršira. Cerkev, ki že desetletja ne uživa tisti* moči in slave, kot jo je imela do polpreteklih časov, se je zopet zganita in se nahaja na pohodu preti napredni misli m kulturi. »Katolištvo je velesila v svetu,« pravi »Slovenec«. Da je pri nasu to res, iskoro jne moremo zanikati, in to ravno zaradi razcepljenosti naprednih življev. Politična zbeganost, je dala pri volitvah klerikalcem priložnost, da so d priborili lepo Število poslancev, žal, eksponentov rimskega papizma. Da žanjemo Slovenci v lastni demo-kratsko-parlamentarni državi le neuspehe, 'se imamo predvsem zahvaliti klerikalcem. Kar moramo cerkvi priznati, je in jen a organizacija. Cerkev je posegla na vsa polja: na politično ,socijalno in kulturno. Politično si je osvojila cele države, vplivala pa ji* na moralo vseh ljudstev. Lahko rečemo, da so stranke, ki jih je organizirala cerkev, .dosegle višek jeguljavosti in .političnega kameleonstva, ki pa ga znajo izvrstno prikrivati. In prav za novo leto se nam obeta nov napad klerikalizma na napredno javnost. Med Slovenci delujejo Marijine družbe, med Hrvati pa je prevzela- vso akcijo v svoje roke Hr-vatska pueka stranka, ki steza svoje roke tudi že po Sloveniji. Naloga svobodomiselnega delavstva ji*, da .stopi na branik proti reakciji! CITAJTE NAŠ PODLISTEK! »Božično pesem v prozi«. To je eden najbolj karakterističnih in obenem najbolj pesniških spisov velikega angleškega romanopisca. Charles Dickens: 2 Božična pesem v prozi. Bul pa vam je skop ta Scrooge skozi in skozi!' Stiskajoč, izvijajoč, grabeč, hlepeč, hlastajoč, pohlepen, star.grešnik! Trd in oster kot kremen, iz katerega še ni jeklo izkresalo plemenitega ognja: sam vase zaprt in 'samujoč kot ostriga. Njegova mrzla notranjost mu je zledenila stare poteze, še bolj ošilila šilasti nos, nagubala lice, napravila njegovo hojo okorno, oči rdeče, tanke ustnice sinje, žvižgala! iz njegovega hreščečega glasu. Ledena slana mu je pokrivala glavo, obrvi in ščetinasto tpado. Nosil je svoj mraz vedno s seboj, napravil je svojo pisarno v pasji h dneh ledeno mrzlo in ni je segrel za eno stopinjo o Božiču. Zunanja vročina in mraz Scroogeju nista mogla do živega. Nobena toplota ga ni mogla ogreti, nobena zima ga ni še bolj ohladila. Noben veter ni bril ostreje od njega, noben sneg snežil bolj brezobzirno za svojim smotrom, nobena ploha lila bolj neizprosno. Z nobenim slabim vremenom ga ni bilo mogoče primerjati. Najljutejši dež, sneg, toča in babje pšeno so bili vsa.i v enem oziru boljši od njega: često so bili radodarni, a Scrooge nikdar. Nihče ga ni ustavil na cesti, da bi mu dejal s prijazuimi očmi: „Moj dragi Scrooge, kako se imaš? Kdaj prideš k meni?" Noben berač ga ni poprosil za malenkost, noben otrok ga ni vprašal po'uri, noben človek kdaj v svojem življenju za pot. Zdelo se je, da ga poznajo celo psi slepcev: ko so ga videli prihajajočega, so potegnili svoje lastnike v veže ali na- dvorišča iu mahali z repom, kakor bi hoteli reči: »Najboljše oko je slepo oko, slepi gospodar!" Scrooge se ui zmenil za vse to! Prav to mu je ugajalo. Riti se po tesni stezi življenja opozarjajoč vsako človeško čuvstvo, da ostane v primerni razdalji, to je bil Scroogejev vzor. Nekoč čez nekaj časa na enem izmed^ dobrih dni v letu, na sveti večer, je sedel stari Scrooge pri delu v svoji pisarni. Bilo je mrzlo, neprijetno, ostro vreme in še megleno povrh. Lahko je slišal hoditi ljudi zfunaj semintje, pokašljevati, se udarjati z rokami ob prsi in biti z nogami ob tlak, da bi se ogreli. Mestne ure so šele ravno naznanile tri, a bilo je že temno kot v rogu svetlo še sploh ni bilo ves dan sveče so brlele v oknih sosednih poslopij liki rdeči madeži na otipljivem, rjavem vzduhu. Megla je tiščala čedalje huje, lezla skozi vsako razpoko in ključavnico ter je bila zunaj tako gosta, da so se videle hiše ua nasprotni strani ozkega dvorišča ‘kakor prikazni. Kdor je videl umazani oblak se pogrezati in spuščati na mesto ter zavijati v gosto temo vse, bi si bil lahko mislil, da stanuje kje blizu sama Narava in kuha v neizmernem obsegu. Vrata Scroogejeve pisarne so bila odprta da je mogel nadzirati svojega pisarja, ki je tam v temni, majhni celici, podobni grajski temnici, prepisoval pisma. Scrooge je imel neznaten ogenj, a ogenj v peči pisarjevi je bil še dokaj ne-znatnejši, da ga je bilo videti kakor en sam kos premoga. Toda ni ga mogel naložiti, ker je imel škatljo za premog Scrooge pri sebi, in črn, se je prikazal pisar z lopato, je napovedal gospodar, da se bosta morala ločiti. Zato si je ovil pisar belo oVratno ruto iu se skušal ogreti ua sveči: ker pa ni bil človek bujne domišljije, inu je pri tern spodletelo. »Vesel Božič, stric! Bog vas živi!" vzklikne zdajci vesel glas. Bil je glas Scroogcjevega nečaka, ki je prišel k ujeipu tako naglo, da je bilo prvo naznanilo njegovega bližan ja. ,,Oh!“ pravi Scrooge! »budalost!" _ I ako se je razgrel med naglo hojo skozi meglo in mraz la Scroogejev nečak, da ves žari; njegov obraz je zardel in R]>, oči se mu iskrijo, dih se še vedno kadi. »Božič budalost, stric!" pravi Scroogejev nečak, »Vem, da ne mislite tako!“ (Dalje prih.) Mariborsko pismo. Dnevne novice. Božične prireditve naših kulturnih društev v Mariboru so bile kakor prejšnja leta tudi letos 'lepo obiskane. Imeli isino jih kar celo vrsto: v soboto, 19. zvečer, je imelo del. pevsko društvo »Frohsin« svojo božičnico v Ljudskem domu, DTK Studenci pa božičnico s telovadnimi nastopi pri Klemenčaku. \ nedeljo, 20., popoldne se je vršila skupna obdaritev otrok mariborske DTE in društva »Deteljub« (»Kkulerfreun-de«) v mali čotzovi dvorani, zvečer pa božičnica pevskega odseka rna-ribonske »iSvobode« \ Ljudskem domu. Dob rezka »iSvoboda« je imela že poprej svoj Miklavžev večer. Najlepša je 'bila božičnica »Detolju-bov«. (S kako resnostjo so odpeli malčki v obeh jezikih dobro naučene pesmice za proletarsko deco in kako so jim sijale oči ko je zažarela visoka jelka v sto lučkah, da&iravno ni bilo ničesar drugega na njo na-vešeno. Sodrug Pelikan je raztolmačil deoi pomen božičnega praznika in drevesa z lučicami, kako se jo ta običaj ohranil še od pradavnih časov, ko o krščanstvu še ni bilo sledu, še od takrat ko so častili naši predniki na ta način luč solnca ko je prekoračilo najvišji ali najnižji zenit. Izrekel je upanje, da se bomo sčasoma tudi za take prilike vzgojili v 'socijalistiuneim duhu, da ne bomo prinašali drug drugemu individualnih darov, temveč skupne darove za skupnost in to iz lastne -požrtvovalnosti ne pa iz beračenja, okrog pri .meščanih. Na Štefanovo popoldne jo priredila mariborska DTE na .skromnem odru dvorane'Senica, serijo otroških nastopov, ki so s svojo ljubkostjo nad vse presenetili. Ni lahko stvar, toliko število otrok obdržati v disciplini: bili so med njimi tudi malčki po 3 do 4 leta stari, pa so vetn-dar .svoje Vloge z ginljivo milino rešili. Na isporedu je bilo nič manj ko sedemnajst točk raznih dekla- macij, pevskih igric, gimnastičnih nastopov itd. Zaključilo se je z alegorično sliko »lnternaeijonala« pri Kateri »o vsi otroci enoglasno peli »Lnternaeijonalo« v slovenskem jeziku. Navzoči starši .so se lahko prepričali, da je njihova deca izročena v vzgojo dobrim rokam. 'Saj se pa tudi ti malčki z vso ljubeznijo oklepajo svojega vaditelja in vzgojitelja, mladega, požrtvovalnega in treznega sodruga \Vagnerja, ki zna med otroci sam postati otrok. Kakor 'vidite .nam ne manjka zabave, a vendar je tudi takih dobrot enkrat preveč. Zal, da si naša društva ne znajo drugače dobiti sredstev -za vzd rž a vanj e kakor or. del. žena in deklet podružnica Trl>ovlje ima v nedeljo-dne •». jan. t(p 4. uri popoldne v Hud. 1 0111,u svoj občni zbor. Otvoi itev «wb,vskega doma na Štet a novo je posetitg vsa trboveljska inteligenca brez uzim na strankino pripadnost. Delavstvo je imelo gdpet priliko sc pre.pri«ati,' *|n so nasprotja, -ki jih vrtamo dnevno v »Jutru« in »'Slovencu« le talko špas, v resnici so p n enih misli, C-.L, »se gre za podporo enega izmed obeli, bodisi -moralno ali gmotno, ilver obema velja načelo: podpirajmo eden drugega proti delavstvu. Interesantno je bilo slišati gost), na Štefanovo v orlovskem domu, ko je posvetil polovico nozdravnega govora boju proti alkoholu. Nazadnje je pa vrgel »karo asa«, ko je pozval .občinstvo, da naj malo počaka, da ,bo miza in pijača takoj na razpolago. Nato je trajalo uničevanje alkohola do jutra, ker pa še ni bil uničen, se je priredilo za nedeljo ponovno uničevanje. Nam seveda no gre za to, če ,se je pilo, ampak za to, kaj ,se je govorilo. »Jutro« polni vsak dan svoje predale o pretepih med delavstvom v Trbovljah. Popolnoma pa pozabi, da tudi otvoritev orlovskega doma ni minila 'brez pretepa. »Jutro« govori samo o -neljubem incidentu, če se gospoda omami po alkoholu in nazadnje stepe. Celje. Beračeva usoda. Na Štefanovo so našli v Zavodni v nekem brlogu zinrzlega berača, Kolarja. Mož, ki je živel brez bivališča, v skrajni bedi, je baje trkal na marsikatera vrata in prosil za prenočišče, žal so ostale njegove prošnje nevslišane, in tako je končal svoje življenje v 20 veku kakor pes na cesti. Slučaj nam je ponovni dokaz, kako gnila je naša družba in kako preskrbljeno je v naši državi za reveže. Zadnja pot. Minulo nedeljo so peljali k zadnjemu počitku ženo pri „Zlatarki“ zaposlenega zlatarja* Jakoba Bač-a. Orjunska morala. Na Štefanovo je imelo celjsko gasilno društvo v hotelu pri Pošti božični družabni večer, ki: je bil omejen samo na člane in njim družine. To je neke mleč-neže tako mikalo, da bi radi izvali prepir. Ker se jim izzivanje ni posrečilo, je eden izmed junakov naj-bržc od jeze plunil v posodo, v kateri se čisti jedilno orodje. Gosnodar je to zagledal ter vprašal junaka, zlikaj je to naredil. Junak sc je začel prepirati in tajiti. Kako je prišel "u cesto, tega menda on sam ne ve povedati. Policija je razgrajače ova-d' " Imena teh junakov so nam zna- re bo treba jih bomo drugič priobči!'. Volitve v Delavsko zbornico močno razburjajo naše klerikalce in demokrate. Včerajšnji »Slovenec" napada vsevprek naše strokovne organizacije in sodruge, ker agitirajo za kandidate združene delavske strokovne zveze Jugoslavije. »Slovenec" rad piše o delavskih pravicah, o socijalni ideji itd., kakor hitro se pa delavci združijo-, da si osvoje delavsko zbornico, ki pripada njim in samo njim, pa kliče na pomoč hudiča, in biriča, da se ukroti to predrzno delavstvo, ki noče prepustiti rabljem iz Zaloške ceste skrb za delovno ljudstvo. »Slovenec" piše tudi rad proti' sedanjemu policijskemu režimu, obenem pa pozivlje velikega župana in oblast, naj pokaže Svojo moč in razžene naše organizacije in natakne na kol naše somišljenike. Tako torej razume »Slovenec" socijalizem in socijalno borbo: Delavci naj lepo izroče svoje ustanove klerikalcem, ti jim pa bodo v zameno preskrbeli še nekaj Zaloških cest in vse drugo. Ker pa delavci te vrste krščanske milosti ne marajo, jim bodo pri volitvah v Delavsko zbornico pokazali, da se ob združeni moči revolucijonarnega delavstva z ubijanjem, žuganjem in natolcevanjem nič ne opravi. Prošli so časi klerikalnega beganja med slovenskim delavstvom. Roke proč! Delavstvo -si je priborilo vse svoje dosedanje pravice le potom težke borbe, ob nasprotovanju vseh meščanskih strank, zlasti pa klerikalne. Kdo je vodil vse dosedanje stavke? Ali ste jih vi, klerikalci? Kdo je usilil podjetnikom kolektivno pogodbo, ki vsaj nekoliko ureja delovne in mezdne pogoje? Ali ste jo klerikalci, večni hlapci kapitalizma? Kdo je umiral na barikadah, za svobodo? Vi klerikalci, hlapci reakcije, tisočletni ubijalci duha in svobode? Kdo je vzdramil proletarijat, ga izobrazil in organiziral? Ali vi, klerikalci, ki ste vedno bili proti delavskim organizacijam, proti politični, gospodarski kulturni borbi prole tari jata? Vi sovražite delavstvo in njegove organizacije. Vaše zavzemanje za delavstvo in njegove interese je hlimba in laž. Vam gre le volilne kroglice in za ustanove, v katerih je kaj denarja. Nam pa <*re za močne razredne organizacije, za revolucionarno vzgojo našega delavstva. Za njegovo revolucionarno borbo. Ta prosvitljena, zavestna, revolucionarna sila bo strmoglavila vas in vse zagovornike in hlapce kapitala in politčne in so-soeijalne reakcije. Klerikalci, pazite, nič nismo pozabili! Roke proč od našega delavstva in naših ustanov! »Slovenec« je včeraj izšel v novi obliki. Volk menja dlako, svoje nature pa nikoli. > Klerikalci imajo v parlamentu 2(1 poslancev, znamenje, 'da jim je pri zadnjih volitvah slovensko ljudstvo — med njim — na žalost — tudi precej delavcev — v ogromni večini zaupalo svojo usodo. Kaj so pa klerikalci do danes napravili za to zapostavljeno slovensko ljudstvo, za naše izkoriščano in preganjano delavstvo? »Slovenec« naj najprej pove, kaj je dobrega storila njegova 'stranka za narod, potem naj šele vpraša, kaj delajo takozvani soci-jalpatrijoti. Že petdeset let zastopate po parlamentih slovensko ljudstvo, pa 'ste ga doslej osrečili le z lakot jo in temo. Pokažite, kaj ste storili za naše delavstvo. Ati je sorijalna politika vaše delo? Ali ste politične svoboščine izvojevali vi, ki ste vedno služili preteklosti, na škodo bodočnosti. Ko je bil vaš Korošec minister prometa, je razgnal 'železničarsko organizacijo in odpustil na stotine železničarjev, ki še danes stradajo. To je edina aktivna nostavka v vašem sočijalnem delu. In takim liudcim naj naši delavci zaupajo Delavsko zbornico? Počasi, gospodje okrog »Slovenca«. Bodite malo bolj previdni in tihi. Preti štiriindvajseto uro. Saj je skoro že prepozno. Novo leto jo tu, dežela se prebuja, sneg grozi. Pred blagajnami civilnih oblasti so tare množica ... ljudje čakajo na denar, da bi si malo osladili pohod v novo leto. Da, mnogo jih je; z obrazov jim čitaš skrb in bedo. Razpadajoča obleka priča o pomanjkanju. Vendar jim oči žare v nekem ta,postnem pričakovanju: saj bo z novim letom bolje! Dajte mogotci, ki odločate o usodi milijonov, in ozrite se na trpine, kateri so pravtako sestaven del države kot vi, da jim ublažite vsaj pričetek nove dobe, novega leta! Vsem izplačujočim oblastem pa nasvet: »Plačaj, ikar si dolžan!« ali, kot je povedal Cankar: »Saldiraj račun pošteni!« Za nove fure. Za nove fure so vsi v skrbeh. Po novem letu bodo začeli voziti desno, prehitevati levo. Cel problem za gosposko pa je, kako navaditi na to voznike in kmete. Veliki župan je zato izdal najobšir-nejše varnostne odredbe in najpo-drobnejša navodila. Cerkev in šola morata seveda v tem prosvitljeva-uju našega dobrega, vernega in pobožnega ljudstva z vsem svojim aparatom sodelovati. Zato bodo v cerkvi in pred cerkvijo po službi božji opozarjali cerkmoštri in fajmoštri svoje vernike, da morajo voziti na levo in na desno. Dalje bodo učitelji zabičavali otrokom, da morajo voziti na levo vstran in na desno naprej. Častna naloga pri tem pa čaka seveda tudi žandarje. V interesu službe bodo šli na cesto, pa najpreje uljudno — kakor pač znajo pripovedovali: na levo, ali pa tudi na desno. Torej: ljudska prosveta bo napredovala. Nam se pa vendar zdi, da to še ne bo dovelj. Zato naj se dekretira tudi vsem skupni pozdrav: vozi na levo. Nesreča pri delu. Tesar France Lamberger, doma iz Sostrega, se je težko ponesrečil pri stavbi klavnice. Padel je včeraj okoli tretje ure raz 5 m visokega odra. Poškodoval se je po glavi in prsih in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v .bolnico. Kako se je nesreča Izvršila in kdo jo je zakrivil, do sedaj še ni ugotovljeno. Vsekakor pa je .dobil mož težke poškodbe in se še ne ve, kakšne bodo posledice. ■ Uredništvo in uprava »Delavske Politike« ima poštni predal 104. Novo leto — nova radost. Ponujata «0 nam dež in sneg. Vlaga prodira zidovje*, moča škropi vse naokolo. Mesto nam nudi pestro sliko: vse se žuri im hiti, da si ustvari udoben 'Silvestrov večer. Žal je 20V" redukcija, ki se obeta pod Radičem zagrenila veselo novoletno razpoloženje veliki množini uradnikov, a ukinjenje obratovanja je zadalo marsikateri delavski rodbini naravnost pogubni udarec. Radič in Pašič — daj jima Bog srečno novo leto! — sta si pravzaprav sorodna elementa. Pasic — Volesrb, ki ga je bivša Avstro-Ogr-ska že 1. 1908. hotela iuieti izročenega na milost ali nemilost, slavi zopet svoje triumfe. On, nepremag- Radič — Velelirvat, pravzaprav Panevropec, se je menda naveličal kozmopoiitizma in se stisftd v ozke spone vsehrvatstva. Starčevač jo bil eksluziven,. Radič ga je prekosil. Ali jo duhovit, ali borniran, o tem 1k> še govorila zgodovina. Pribiti pa le moramo, da se jo Radič bas v vse-učil iškem vprašanju temeljito blamiral. Kar pa se tiče njegovega nečaka Pavleta, se ta ne razlikuje dosti od Rada PaŠočevega, samo da prvi ne dela tako »vsesrbško«. Kaj nam je prinesel Božiček? Bore malo! No da, vsaj vzel nam m nič. Vseučilišče imamo še, drugo leto pa nam zna Radič še marsikaj odtrgati. Bilo kakorkoli, Radič naokoli. Bašič pa nikoli razen »sebe nikogar ne voli! Stran 4. »DELAVSKA PO LITI K A“. Štev. 2. Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. Telefon štev. 367 Gospodarstvo: Ralt-rarta naše finančne politike. , Štecti. pri parati, razmetavaj -pri hiljadarkali, razlaščene, poipagaj. x imovitim, te .je geslo in znak nase gospodarske politjke; zato je umljiva, stalna finančna kriza v državi, ki hi ji tega nikakor ne bilo 'treba. Prav zadnji čas je postalp vprašanje državnih financ nadvse aktualno. Pred narodno ^kupšeino, ki še muči,že leta z zlokobnimi dvanajstinaijii, je bil finančni minister moralno prisiljen izjaviti, da je obdavčenje doseglo skrajno mejo in da dalje ne gTe. Sicer je državni proračun uravnovešen, — a kakot No da, papir je potrpežljiv, revizorji tudi, ni pa več potrpežljiv naš davkoplačevalec, in sicer iz enostavnega razloga, ker res ne more biti, ker mu je ogrožen obstoj. Tn kako smo dosegli to formalno ravnotežje v državnem proračunu. itomtimkadje šp silno zanemarjenj, naši humanitarni zavodi v obupnem. stanju^ šbfštvo navzlic preobilici učnih moči propada — za to ni denarja, troši pa se ogromno na drugi strani za. vojsko, za različne dispozicijske, fonde, za vsakovrstne ekspedicije v inozemstvu, pri čemer študijskih niti ne jemljemo v ozir, kakor tudi ne nepojmljivo visokih izdatkov za naših 18 ministrstev, za razno kamnalo, za spekulacije .vseh vršt;i — . ter za »državljanske« stranke, No, finančni, minister; bistra glava, je žhal izravnati »imeti« ip »dati« v državnem saldakontu. Dal je onim, ki imajo, in vzel. oni(m, , ki nimajo. , Toda, počasi!. Š tem, da je celo fiiiančiii minister pred javnim edino merodajnim ' forumom izjavil, da se. več ne da izfmsiti.iz delavnega ljudstva — špekulanti ne priha- jajo v poštev — je vsa javnost jel-' proučevati vzroke našega gospodarskega in finančnega zla, ki se je končno osredotočilo v treh točkah. Prvič nas najteže tlači neenako in neekonomsko obdavčenje vse industrije, trgovine iii obrti, dočim je poljedelstvo razmeroma slabo obdavčeno, vsaj v nekaterih izven-slovenskih pokrajinah. To je krivično samo po sebi, v ostalem pa ustvarja silen prepad med poljedelci in drugimi pridobitnimi sloji. Drugič vpije do neba zanikrria državna administracija, ki je slaba vse do zadnjih mozgovnih okrajkov. Take uprave razen Albanije menda nima nobena država v Evropi. Bi-rokratična, zanikrna,; lena in draga. Da se ne uveljavlja, kot bi bilo na 'mestu, nam kažejo naše življen-ske razmere. V nekaterih pokrajinah imajo vso oblast v rokah deloma nezmožni, deloma nezanesljivi uradniki. Kar moramo na žalost ugotoviti, je to, da se ravno državno nameščenstvo v velikih pokrajinah bliža onim patrijarhal-nim časom, ko ši uradnika lahko-osebno pridobil, kal- pa je v moderni državi, kakršna hoče in mora biti tudi naša držaVa, povsem anahronistično in nemoralno. Kot tretjo točko našega gospodarskega kolebanja navajamo pretirane izdatke za vojaške potrebe. Da bi imeli v naši vojski zmožne administratorje in organizatorje, bi pri izdatkih za vojsko lahko prihranili vsaj tretjino, kar bi znašalo škoro milijardo dinarjev na leto. Že nekaj let smo po vsem svetu za-mhn moledovali za posojilo nekaj milijard dinarjev, ki bi si jih bili mbdtem prav lahko prihranili jz Vojnega prorhčufia-; Dd sino si zadnja tri leta na rovaš budžetne postavke za vojsko in mornarico obranili le tri milijarde dinarjčV, :bi imeli danes zgrajene že vse najvažnejše železniške proge in bi še vprašanje državnih nameščencev ne nahajalo V tako žalostnem položajih Tu 'So rak-rane našega gospodarskega organizma. Prodajalka, ki je vešča rtianufakturne strok el se sprejme. Ponudbe pod »Manufaktura" na upravo »Delavske Politike", tu. 1 Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani VII. 43 f - preskrbi mesto uradniku, ki razume zadružništvu in-ima daljšo trgovsko ali administr. prakso. —:—I ' 1* -- "'k,;-------------- Vodilnega uradnika, .ki je verziran v vseh zadružnih poslih sprejme zadruga. Ponudbe pod »Vodilno mesto" na upravo »Delavske Politike", tu. 42 • '< tkfb Prodajalki, izurjena v pohištveni stroki se išče. Ponudbe pod »trgovina s pohištvom na upravo lista. -....*» — 30 Večje gospodarsko podjetje potrebuje trgovsko izvežba- nega v poslovodjo.. Ponudbe pod »Agilen" ija upravo lista. ...41 -* po Razno. MaU lokal, pripraven za trafiko, se odda invalidu v hiši »Stan in Dom" na Tržaški cesti v Ljubljani. - 45 i ,, —— —— m .m —, Sodavičarska naprava se proda. Pisma pod »So-davičar na upravo lista. 46 Gostilna v. večjem kraj« blizu Ljubljane, se odda v. najem. Ponudbe jjod »Gostilna" na upravo Jjsfa.________________47 Vinograd z. zidanico blizu Litije se proda, Pisma pod »Zidanica" na upravo lista, .48 Kupim dobro pristno belo in rdeče .... . 49 . vino dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod »Vino" na upravo »Delavske Politike", Poior delavci! ^ Pozor delavci! matrace, posteljne mreie, telesne postelle (zložljive), otomane, divani la tapetniike izdelke nudi najcenojp. RUDOLF RADOVAN, •opelnlk Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma sie nemško slovenski slovar. Ponudbe pod »slovar" na upravo lista. 44 PISALNI STROJ rabljen, v dobrem stanju, §e kupi. Ponudbe na upr. lista. jfcAŽftAŠALČE za Tržaško cesto, Rožno Dolino, Glihce in Vič išče uprava »Delavske Politike". iiUiift T ZAGORJE! Uprava našega lista išče spretne raznašalce oz. kolporterje za Zagorje in okolico. Oglasiti se je pismeno na upravo Delavske Politike v Ljubljani. pri nakupu moške, fantovske in deške konfekcije kakor tudi vsakovrstne obu- skmmkmr - ,-s ker smo priinano najcenej >, tako n. pr.: Obleke iz trpežnega suknja od Din 400’— naprej; Zlntlki sakoii od Din 200'— naprej-; Zimske suknje od Din 600 — napuej; Hlače že od Din, 48 — naprpj; Jahalne hlače od Din 95 — naprej; Deins plašče od Din 216 — naprej i. t. d. Najboljfte blago, prvovrstna Izdelava in rtadovvgljlvlh nizke tieMe. Konfekcijska tovarn FRAM DEREHDA & Cie, Ljubljana. “ —i V Samopomoči je rešitev! Pristopih ia člana obČeEorftt. stavb, in kreditne kadruge .STOM IH DORI' C „ m Ui . Oglejte si v , . njenio prvorrsthb Tčolonijo ob Tržaški cesti V lijubljani hei.i Mn **•- PrintognlM Mii «• tltMH |i iMfMUfIMni 1 J.iFullllllkrilikdidtt.it.S Kupujte Bi l,Predukcijaa kremo „Produkcija“ mast ,,Produkcija(( jriavilo „Prifdukcljea CiSfilo(Pfoduhfot) ' LastHI KMfltl »Produkcije" osrednja ni»Itiipovi(Ufte, protevejeln* h. p*>-■1 dajalne zadruge v LJutrtfknl ■*> Je tcnfralni denarni zavod ddavsMi in MarsMh astmi Rupuje 1*1 prodaja devize, valute in Prednostne papirje, M5«lai|di vnbvCanJa za Mz 1 UL«. ididi*Ile i. t. d. i. t. d. ^jbrgsjuje naloženi denar zelo ugodno in po. dogovoru, Izvriuje vestno in kulantno vse posip, ki spadajo v bančno stroko. I*vriU|e nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk .1. Blasnikk nasl. n Ljubljani. Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.