Celjski tednik Celje, 20. decembra 1963 • Leto ХУ. • Številka 51 GLAVNI UREDNIK TONE MASLO ODGOVORNI UREDNIK JURE KRASOVEC list izhaja ob petkih, izdaja in tiska časopisno podjetje »celjski tisk... uredništvo in uprava lista: celje, trg v. kongresa 5, postni predal 152. telefon 24-23. tekoci racun: 603-11-1-656. letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din. inozemstvo 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE, OB 22.0BLETNICI JLA V vsakdan.)em delu in želji, da bi dosegli čimvečje uspehe in boljše živ- ljenje, ki se danes odraža v splošnem napredku vsakega posameznika in družbe kot celote, nam pogosto pri- manjkuje časa, da bi razmišljali, od kod pravzaprav ti uspehi, kaj nas je do njih privedlo in od kod občutek naše varnosti in brezskrben pogled v jutrišnji dan. To ni nič čudnega, kajti v člove- kovi naravi je nagnjenje, da to, kar je najhuje in najtežje, kmalu tudi pozabi. Edino tedaj, kadar so pred nami takšni dnevi, ki so značilni za našo zgodovino in pomembni za našo preteklost, nas dejstva znova spom- nijo tistih časov in nam zopet raz- krijejo vse, kar smo preživeli v bor- bah in zmagah nadčloA'eških dejanj in žrtev, ki smo jih tako dolgo doživ- ljali v preteklem obdobju, predvsem v zadnji vojni, v ljudski revoluciji. Takšno priložnost nam nudijo tudi zgodovinski dogodki v času NOB, ko so nastajale partizanske čete in od- redi, pa še bolj prav 22. december; ko je bila ustanovljena prva prole- tarska brigada, dan Jugoslovanske ljudske armade. Od tistega časa, ko sta KPJ in tov. Tito poklicala ljudstvo v oboroženo vstajo in ko so se začele organizirati prve majhne skupine partizanov, pa do konca vojne, naša vojska ni po- znala omahovanja. Dolga in slavna so bila njena pota. V težkih bojih in velikih žrtvah, v brezmejni ljubezni do domovine in sovraštvu do okupa- torja in domačih izdajalcev, se je na- ša vojska vse bolj krepila in končno dočakala dan zmage. Žlahtni so bili sadovi (e naše skupne borbe: svobo- da in neodvisnost, bratstvo in enot- nost naših narodov, nova družbeno politična ureditev in njena polna afirmacija v svetu. Takšni uspehi so nas navdajali s ponosom in nam vli- vali pogum za neštete nove napore in ►►ofenzive« po vojni. Kajti svobo- da je bila samo osnovni pogoj, da bi se v miru lotili novih nalog. Takrat naša Armada in v njej naša enota ni proslavljala svoj ro.jstni dan v juna- štvih na bunkerje in v hudih bojih proti fašističnim sovražnikom. Toda njene naloge zato niso bile nič man.f- ie. Največja naloga, ki nam jo je za- upalo naše ljudstvo in vrhovni po- veljnik tovariš Tito, je bila ohraniti in zavarovati priborjeno prostost, ob- vladovati vojno veščino in se iz dne- va v dan uriti in vzgajati v Ijube^zni do domovine in v duhu socialistične- ga patriotizma nove in nove genera- cije vojakov. Vendar to niso bile na- še edine naloge in dolžnosti. Tako kot smo v času vojne črpali svojo moč iz ljudstva, se bojevali z njim in zanj, tako smo skupaj z združenimi močmi nadaljevali povojno izgradnjo domovine. Naša vojska si je v ne- štetih delovnih ofenzivah priborila nove zmage. Od obnove porušenih in požganih vasi do nedavnega potresa v Skopju je Armada bila in je ostala Armada ljudstva. Zgradili smo 1430 km sodobnih cest, 283 mostov, ne- šteto komunalnih objektov, stanovanj in drugega. Ti ob^kti, ki so jih zgra- dile mlade roke sinov naše domovine, krasijo mnoge kraje naše dežele in so ponos nas vseh. V raznih elementar- nih nesrečah so pripadniki JLA samo v letih 1961 in 1962 opravili okrog 430.263 delovnih ur, V sedmih letih so darovali 76.395 litrov krvi. V teh in podobnih akcijah so bili pripadni- ki JLA vedno prvi, ki so priskočili na pomoč in s svojo veliko požrtvo- valnostjo rešili marsikatero dragoce- no življenje, preprečili še večje ma- teralne škode in rešili imetje mnogih ljudi. V povojnem obdobju se je v enotah JLA strokovno izučilo 601.324 kvalificiranih in polkvalificiranih de- lavcev raznih strok. Ti podatki naj- bolj zgovorno pričajo o vlogi in me- stu JLA v graditvi socializma pri nas. Po drugi strani smo nenehno utrje- vali nove socialistične odnose med ljudmi, skrbeli za kulturno preobraz- bo in izboljševali življenjski standard naših vojakov. Vse to ostane kot do- slej, še vnaprej naša velika naloga in dolžnost. Današnji mednarodni odnosi, za katere so še vedno značilna nasprot- ja in težnje, da bi posamezne spore urejevali z orožjem, kažejo neizogib- no potrebo, da so oborožene sile močne in da je vse ljudstvo vsak tre- nutek sposobno braniti našo sociali- stično skupnost. Mednarodni odnosi terjajo, da dajemo še relativno velik del narodnega dohodka za potrebe obrambe, našim državljanom pa na- lagajo mnoge obveznosti in naloge v zvezi z obrambo dežele. Zato naši de- lovni ljudje razumejo, da je obram- ba najvišja čast in dolžnost vsakega iržavl Jana. Zaradi tega zavestno pre- vzemajo te obveznosti, prepričani, da lahko samo s pripravami v miru In organizacijo vseljudskega odpora v vojni uspešno branijo in ohranijo svojo svobodo in neodvisnost. Iz teh razlogov je nadaljnja krepitev vseh činiteljev, ki zahtevajo in obenem za- gotavljajo našo borbeno pripravlje- nost, velika naloga ne le posameznih skupnosti, pač pa vsakega delovnega kolektiva, vsakega našega človeka. GENERALMAJOR FRANC ROJSEK-JAKA RAZGOVORI POSLANCEV Z OBČANI Vodstvo občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah se je dogovo- rilo s poslanci posameznih zborov re- publiške skupščine, da bodo le-ti ime- li vsak drugi četrtek v mesecu na sedežu sindikalnega sveta razgovore s svojimi volivci. Le-tem bo tako omogočeno, da se bodo lahko s svo- jimi predstavniki v republiški skup- ščini pogovorili o vseh težavah in problemih pri svojem delu. PIPEC IZIDE JUTRI VELIKO ZANIMANJE Z VSEH STRANI! Vsem, ki jim je pri srcu smeh in dobra volja, sporočamo, da bo celjski humoristični list PI- 1*EC izšel jutri, to je v soboto, 22. decembra. Višji aktiv Dru- štva novinarjev Slovenije ozi- roma uredniški odbor, ki si je prizadeval, da bi razveselil naj- širši krog bralcev, ob tej pri- ložnosti z zadovoljstvom ugo- tavlja, da so prizadevanja uspe- la. Zanimanje, ki ga kažejo lju« dje za ta list, prihaja malone iz vseh krajev naše republike in celo iz sosednjih republik. Tako piše Rozika Ograjšek iz Ljubljane: >>Kot naročnik Celj- skega tednika se Vam toplo priporočam, da mi po moji že- lji pošljete tudi PIPEC«; ali pa iz Zagreba: «Ovim naručujem (pretplatu) za jednu godinu na Vaš cijenjeni humoristički list. Molim da mi pošaljete račun radi doznake pretplate na Vaš žiro račun. S poštovanjem Stru- njak Kazimir, Savski Gaj 10 V Zagreb, Vaš prvi zagrebački i buduči stalni čitalac.« In tako dalje. To veliko zanimanje je vsekakor prijetna spodbuda, ki nas navdaja z občutkom, da so pričakovanja izpolnjena. PIPEC bo v prodaji v vseh trafikah v Celju že jutri, in to na 16 straneh za 30 dinarjev, v ostalih krajih našega okraja pa ga bodo čitalci lahko dobili v ponedeljek, seveda v omeje- nem številu izvodov zaradi niz- ke naklade. V primeru, da bi interes presegel naklado, ured- niški odbor predvideva ponatiii. Nujna je jasna usmeritev Pod predsedstvom Jožeta Marcita, je bila v ponedeljek dopoldne razšir- jena seja okrajnega odbora SZDL v Celju, na kateri*15о razpravljali o ak- tualnih problemih kulture v komuni glede na Svobode in prosvetna dru- štva. Uvodni referat k tezam, ki so jih udeleženci predhodno prejeli, je imel I vari Seničar. Poudaril je pred- vsem, da so v zadnjem času razpra- ve o kulturi vse bolj intenzivne, da pa vendarle porajajo občutek, k^or da so zaman. Za to je nekaj razlogov, med njimi ne na zadnjem mestu po- manjkanje jasnejših orientacij v kul- turnem delu. zilasti pa nezadostno so- delovanje med ustreznimi družbenimi činitelji. Važno je tudi, da sklepov razprav ne izvajajo ali pa jih izva'jajo le delno. Kljub temu je kultura v na- šem okraju dosegla nedvomen razvoj. Podatki kažejo, da je bilo lani name- njeno kultumi dejavnosti preko 250 in letos preko 300 milijonov dinar- jev, vendar evidenca ni poix>lna, ker sploh ni mogoče ugotoviti, koliko sredstev je (veljavno predvsem za amaterska društva) ta dejavnost do- bila iz vseh drugih virov. V splošnem materialne dajatve padajo v 6 obči- nah, vtem ko v štirih rastejo in so v eni neizpremenjene. S tem v zvezi je tudi zanimivo, da vseh sredstev po- nekbd niti ne izkoristijo. Spričo pomanjkanja kriterijev, kaj so sploh kulturne potrebe ter kako in kaj financirati, bi bilo nujno urediti tudi odnos med kulturnimi organiza- cijami in potrošniki kulture: nadalje poskrbeti za boljšo povezavo med po- klicnimi in amaterskimi kulturnimi ustanovami — to bi predvsem omogo- čilo skladnejši in kvalitetnejši razvoj amaterizma. V zvezi s sistematično kulturno po- litiko, ki je še ni. bi kazalo pa43učiti vprašanje, kaj. kje in kako razvijati, da našega delovnega človeka ne bi nasilno utesnjevali v kalupe. V tem smislu so koristna oblika klubi, ki pa jih naj ne bi le ustanavljali, marveč jih tudi vzdrževali — zlasti, kar za- deva programsko politiko. Spričo te- ga, da se pojavljajo tudi tako ime- novani zaprti klubi, v katere imajo dostop le ožji krogi izbrancev, se po- raja tudi misel, da takšno klubaštvo ni v skladu z osnovno linijo, zaradi česar bi kazalo zaprte klube odpreti. V kultumi dejavnosti so naposled tudi težave s kadri, ki povsod niso najbolj ustrezni. Zlasti sveti pri ob- činskih skupščinah, ki bi bili prvi po- klicani formirati kulturno politiko, svoje vloge majnsikje niso odigrali, saj o kulturi sploh niso razpravljali. Prav tako tudi občinski odbori SZDL vse- povsod nimajo večjega vpliva na for- miranje te politike in na delo ustrez- nih organov, predvsem občinskih sve- tov Svobod. Na osnovi jasnejše kulturne usme- ritve, ki bi morala težiti neposredno k interesom vsakega posameznika in družbene skupnosti, bo treba formi- rati konkretno politiko, ki nam bo nudila vsebinsko polnejše vsakdanje življenje. O razpravi in zaključkih bomo spregovorili v prihodnji številki. dhr Rudnik Velenje izpolnil plan Rudnik lignita Velenje je te dni že izpolnil letni proizvodni načrt. Do konca leta ga bo še presegel. Dosegel je namreč proizvodnjo treh milijonov ton lignita, do konca leta pa bo pre- segel plan za več kot 140.000 ton. Me- sec december je sploh za rudnik re- korden. Tako so v tem mesecu imeli rekordno, najvišjo dnevno proizvod- njo, ki je dosegla 11.280 ton lignita. Tudi proizvodnja v decembru je naj- višja v letošnjem letu, pa tudi v zgo- dovini rudnika sploh. Dosegla bo ver- jetno kar več od 365.000 ton lignita. Delavnemu kolektivu rudnika lig- nita v Velenju ob tej priliki čestita- mo in mu želimo tudi v prihodnjem letu takàne uspehe! Prireditve ob dnevu JLA Ob 22. decembru — dnevu Jugo- slovanske ljudske armade bo v Celju veliko prireditev in pomembnih do- godkov. V soboto, 21. decembra ob devetih bo otvoritev muzeja narodno- osvobodilne borbe, ki je po dolgih letih končno vendarle dobil svoje prostore na Trgu petega kongresa. Dve uri nato bo pri predsedniku okrajne skupščine sprejem za druž- beno politične delavce, ob 12. uri pa bo predsednik občinske skupščine v Celju sprejel žene in matere padlih borcev z območja celjske občine. Predsednik celjske občinske skupšči- ne bo na ta dan sprejel tudi prvo- borce. Zvečer bo v počastitev praznika slovesna akademija v Narodnem do- mu. Prireditev bodo pripravili dija- ki gimnazije in učiteljišča, pripadniki predvojaške vzgoje celjske gimnazije, in drugi. бе posebej se je za dan Jugoslo- vanske ljudske armade pripravila celjska mladina. Ta bo organizirala kar dve akademiji. Medtem ko bo prva v soboto v dvorani kina Union, pa bo druga v nedeljo dopoldne v Narodnem domu. Le-ita bo združena z zanimivim tekmovanjem «-Pokazi kaj znaš o vojaških veščinah«. S tem pa seveda še ni konec vseh prireditev ob prazniku naše armade. 2e ves teden poteka v Celju veliko tekmovanje, športnih srečanj in po- dobnih prireditev, ki govore o tesni povezanosti armade z vsem družbe- nim življenjem. Žalska občinska skupščina o kmetijstvu v torek se je v Žalcu sestala ob- činska skupščina. Člani skupščine so poslušali poročilo sveta za kmetij- stvo in gozdarstvo, poročilo upravne- ga odbora sklada za pospeševanje ži- vinoreje, poročilo upravnega odbora sklada za kmetijstvo, gozdarstvo itd. ter sklepali še o nekaterih odlokih in o tekočih zadevah. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo žalske občinske skupščine je v letoš- njem letu obravnaval številne kme- tijske probleme. Izdal je tudi več pri- poročil in imenoval komisijo za pri- dobivanje in urejevanje kmetijskih zemljišč za družbeno proizvodnjo, ko- misijo za arondacijo, komisijo za li- cenciranje plemenjakov, komisijo za lovstvo in strokovno komisijo za pre- gled gozdno gospodarskih načrtov. S temi komisijami je svet uspešno opravil svoje naloge. Jutri otvoritev muzeja revolucije Jutri dop>oldne ob desetih bodo v bivšem magistratu odprli novi Muzej revolucije, ki so ga urejali več mese- cev in za katerega so sredstva prispe- vali — okrajna in oibčinska skupšči- na Celje ter delovne organizacije. Otvoritve, ki bo v avli mus^eja, se bodo udeležili zastopniki muzejev, najvišji predstavniki p>olitičnega in družbenega življenja republike in okraja, predsedniki občinskih zdru- ženj zveze borcev NOV in zastopniki delovnih organizacij. Ob tej prilož- nosti .bo p>o otvoritvi tudi skupni spre- jem, ki ga prirejajo predsednik okrajne skupščine Peter Sprajc, ko- mandant celjske gamizije generalni major Franc Rojšek-Jaka in predsed- nik okrajnega združenja ZB NOV Jo- že Jost. Več o muzeju berite na 9. strani. peSec zmagal v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade je celjski šahovski klub organiziral brzopotezni turnir posameznikov, katerega so se udele- žili vsi najboljši celjski šahisti.»Zma- gal je bivši mladinski prvak Sloveni- je Pešec s 5 in pol točke. Sledijo: Ber- var in Draksler po 5, Kovačič 4, Jaz- bec 3 točke itd. 2ALSKA MLADINA JE ZBOROVALA V nedeljo je bila v Žalcu redna letna konferenca organizacije Zveze mladine. Konferenca, ki je bila te- meljit obračun uspešnega delovnega obdobja, je realno ocenila stanje v organizaciji Zveze mladine v žalski Občini. Za novega predsednika občin- skega komiteja pa so izvolili Vilija U lago. Iznad Sredozemlja se proti vzhodu pomika novo področje nizkega zrač- nega pritiska, ki pa zaradi južne le- ge ne bo vplivalo na vreme -pri nas z otoplitvami, pač pa s prehoänimi snežnimi padavinami. stran 2 CELJSKI TEDNIK Št. 51 — 20. decembra 1965 INTERVJU PROGRAMIRANJE KADROV Enakovredno področje v planih gospodarskega razvoja Ce bi pregledovali programe gospodarskega razvoja delovnih organizacij, pa tudi liomiin zadnjih let, bi morali ugotoviti, da je bilo programiranje liadrov nedvomno eno najbolj zapostavljenih področij v planih. Ker smo prav zdaj spet pred obravnavo in spre- jemanjem teh pomembnih dokumentov, smo naprosili predsedni- ka kadrovske komisije pri okrajnem komiteju Zveze komunistov v Celju tovariša ZVONETA DRAGANA za krajši intervju o po- litiki kadrovanja v gospodarstvu. »Kako ocenjujete mesto in vlogo načrtovanja kadrov v programih razvoja gospodarskih organizacij? »Izredna dinamika družbeno eko- nomskega razvoja in spremembe v gospodarskem sistemu so v zadnjih letih nedvomno močno poudarile potrebo po večjem številu in večji strokovni usposobljenosti kadrovv gospodarstvu. Tako se je končno utrdilo spoznanje, da je naš gospo- darski in družbeni napredek v mno- gočem odvisen prav od števila in kvalitete kadra, ki bo tudi v pri- hodnje ostal nosilec vsega napred- ka tako v modernizaciji proizvod- nje kot pri pospeševanju družbene- ga razvoja sploh. Seveda je nujno, da se v skladu z izpopolnjevanjem tehnološkega postopkg in organiza- cije dela spreminja tudi profil stro- kovnjakov. Nova, inodernejsa pro- izvodnja bo od proizvajalcev za- htevala nedvomno večjo strokov- nost, spretnost, večjo delovno uspo- sobljenost in le tako bodo delovni ljudje lahko tudi v prihodnje dikti- rali tempo proizvodno-tehničnega procesa. Te naloge pa seveda narekujejo odločnejše spremembe v kadrov- ski politiki v našem gospodarstvu. Res je sicer, da se je kadrovska po- litika v zadnjih letih — predvsem pa po letu 1958. — izpopolnila, toda današnja situacija v kadrovanju je še vedno kritična, zlasti še, če jo primerjamo z nalogami, ki jih bodo za področje gospodarstva, družbe- nih služb in ostala področja nalo- žila planska predvidevanja. Ugotov- Ijamo namreč lahko, da prav po- manjkanje različnih kategorij kad- ra z dovolj visoko izobrazbo in so- lidno usposobljenostjo mnogokje zavira izpolnjevanje osnovnih plan- skih nalog.« »Kolikor vemo bo v prihodnjih dneh tudi okrajni komite Zveze komunistov podrobneje razpravljal o politild kadrovanja v gospodar- stvu. Ali tudi vi menite, da je ob- dobje pred sprejemanjem družbe*- nih in perspektivnih programov go- spodarskega razvoja kar najbolj primeren čas za tako razpravo? »Prav gotovo! Mislimo celo, da je treba kadrovski element v planih upoštevati kot bistveni pogoj za iz- polnjevanje razvojnih programov. Da torej prav zdaj sistematičneje razpravljamo o kadrovski politiki, ni slučaj. To je v tem času nujno potrebno tudi zaradi sestavljanja statutov delovnih organizacij, ki bi vsekakor morali precizirati odnos delovne organizacije do kadrovske politike, izobraTfevanja itd. Tudi o pi'chodu na 42-urni delovni teden ni mogoče govoriti brez analiz o kadrovski situaciji v delovni orga- nizaciji, zlasti še, če upoštevamo produktivnost kot bistveni pogoj za prehod na skrajšan delovni čas«. »Zanimivo je, da v mnogih gospo- darskih Organizacijah opravičujejo dosedanje slabosti pri načrtovanju kadrovskih potreb s trditvijo, da je nemogoče planirati število in kva- liteto strokovnjakov za d^Uše ob- dobje. Kaj menite vi o tem?« »Planiranje kadrovskih potreb mora nedvomno temeljiti na pred- videvanjih razvojnih potreb v teh- nično ekonomskem pogledu. Smo- trno pa je treba razmejiti politiko kadrovanja med dolgoročnimi in kratkoročnimi plani. Medtem ko naj bo dolgoročno planiranje v glavnem orietacija za daljše obdob- je, pa naj bodo kratkoročni, opera- tivni plani tisti, ki bodo zagotovili dinainiko dolgoročnih. Tako bi mo- rali plani prav gotovo ugotoviti, ka- tere strokovnjake bodo potrebova- li iz šol, katere pa bodo lahko uspo- sobili v okviru lastne delovne or- ganizacije. Tako planiranje kadrov- skih potreb pa bo poleg tega lahko tudi osnova celotnega šolskega si- stema, saj bodo šolski zavodi na tej podlagi laže planirali tako število in profil kadrov, ki jih šolajo, pa tudi rast kapacitet šolskih zavodov. Realizacija vseh teh nalog pa bo zahtevala veliko večje vlaganje sredstev v izpopolnjevanje izobra- ževalnega sistema. Investicije v kad- re je treba pojmovati kot sestavni del naložb v povečevanje in izpo- polnjevanje tehničnih kapacitet. V ilustracijo naj povem samo še po- datek, da nredstavljajo sredstva, ki so jih gospodarske organizacije v lanskem letu namenile za izobraže- vanje in usposabljanje, samo 0,30 odstotka od v okraju ustvarjenega bruto produkta. To pa je nedvom- no veliko premalo.« Poudarimo še enkrat — planira- nje kadrov naj postane sestavni del programiranja našega razvoja! —ij Telovadna akademija v počasititev dneva Jugoso- do tudi trgovska in ostala podjetja uredila času primerno svoje izložbe in okolje. Pri vsem tem ne bodo izo- _ stale niti tovarne. Na priporočilo ko- '" misije pri občinskem odboru SZDL naj bi mesto spremenilo svojo zuna- njo podobo že okoli 20. tega meseca. V dnevih do novega leta bo tudi več prireditev za otroike. Tako bo slo- vensko ljudsko gledališče v Celju uprizarjalo kar dvoje mladinskih del — Hura soncu in dežju ter Izlet. Predstave ç,a ne bodo samo м^' celj- skem Talijinem hramu, marveč tudi na odrih zunaj mesta. Nekaj zanimi- vih filmov bo pripravilo celjsko kino- podjetje. Za prihod dedka Mraza in obdaritev otrok so se doslej najbolje pripravili v nekaterih delovnih orga- nizacijah, ki so za te namene določile precejšnja sredstva. Podobne prire- ditve, toda v skromnejšem obsegu, bodo tudi v vseh šolah. Skratka, priprave na praznovanje novoletne jelke in prihod dedka Mra- za'so v teku. Navzlic tej ugotovitvi, pa s celotno akcijo ne moremo biti zadovoljni, saj se v njej kaže tista resnica, da bo praznovanje novoletne jelke lepše in bogatejše zlasti v tistih delovnih kolektivih, ki so lahko od- šteli več denarja za te prireditve. V mestu ob Savinji pogrešamo skupno in enotno akcijo. Prav zaradi tega je bil tudi na seji komisije pri občin- skem odboru Socialistične zveze osvo- jen predlog, naj se prouči vsebina tega praznovanja in naj se morda v sklopu bodočega umetnega drsališča pripravijo prireditve, ki bodo lahko zadovoljile prav vse otroke ne glede na to, ali so njihovi starši zaposleni v tem ali onem podjetju ali ustanovi. ' Gre torej za pobudo, ki zasluži naj- -večjo pozornost, pa ne samo to —- tudi ustrezno pomoč in uresničitev. S SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V CELJU: Naloge so ostale Analiza finančnega poslovanja skla- da zdravstvenega zavarovanja kaže ob zaključku devetmesečnega dela, pa tudi v mesecih pozneje, ugodno sli- ko, so med drugim ugotovili na šes- tem rednem zasedanju skupščine ko- munalne skupnosti socialnega zava- rovanja delavcev Celje, ki je zadpji dan minulega tedna zasedala pod vodstvom Milana Kavčiča. Podatki so zadovoljivi, saj kažejo precejšen pre- sežek dohodkov nad izdatki, kar je pri tem sikladu menda edinstven, na vsak način pa zelo redek. primer. Vendar s tem ni rečeno, da so proble- mi rešeni ali da jih ni več. Nasprot- no, problematika je tako pestra in aktualna, da zahteva nadaljevanje začetega dela in sistematičnega pro- učevanja ter reševanja vseh ' vpra- šanj. Mi moramo ustvariti osnovo, pogoje, da bo takšno stanje stalno, je v razpravi med drugim dejal eden izmed članov skupščine. Trenutno ^tanje nas .ne sme uspavati. Še na- prej se moramo vsi skupaj boriti za zm..anjšanje števila delovnih nesreč in za zmanjšanje izostankov od dela. Zanimiv v tej zvezi je bil predlog, naj bi nesreče, ki se pripetijo pri de- . lu na domu, oziroma tiste, ki se zgo- dijo na poli na delo ali z dela do- mov, drugače obravnavali kot one na delovnih mestih. Gre namreč tudi za ugotovitev, da je teh nesreč čedalje več in da sipričo tega močno breme- nijo ustrezne sklade. Ko so člani skupščine obravnavali posamezne ,postavke sklada zdrav- stvenega zavorovanja, so se med dru- gam ustavili tudi pri plačevanju bol- nišničnih storitev. V zadnjem času se namreč čujejo predlogi, naj bi te sto- ritve .plačevali po storjenih uslugah in sicer ločeno za strogo medicinski del in ločeno za ostale usluge (hra- na, nočnina itd.). Naj ix) kakor koli, toda dejstvo je eno, da so že prve analize takšnega obračunavanja po- kazale izreden porast stroškov. Zato se pojavlja vprašanje, ali ne bi tak način plačevanja napravil prej škodo kot pa korist skladu zdravstvenega zavarovanja? Skupščina je nadalje obsodila celj- sko občinsko skupščino, ki ne kaže prevelike vneme pri resa van j u neka- terih problemov zobozdravstva. Tre- nutno so namreč možnosti, da bi v Celje dobili nekaj zobozdravstvenih delavcev, če bi jim zagotovili stano- vanja. Med pomembnimi sklepi zasedanja je tudi ta, naj bi pristojni, pri čemer je mišljena tako služba zavoda za so- cialno zavarovanje kot zdravstvena sama, proučevali organizacijo zdrav- stvene službe in skušali najti njene najboljše oblike. lllllilllllUMUJiUUtllllllllllllillllllllilllllllllllllllimillll Moped bo morda vaš ZATO NE ODLAŠAJTE Z naroČilom ali STE SE ŽE naročili NA CELJSKI tedniic? Ce se še niste, je prav zdaj, pred novim letom najprimer- nejši čas, da naročite najcenejši in najbolj bran tednik v celj- skem okraju. S tem boste vsak teden sproti seznanjeni z najaktualnejšimi domačimi dogodki in vestmi hkrati pa boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju številnih praktičnih nagrad v vrednosti preko pol milijona di- narjev. Zato ne odlašajte več z na- ročilom. Izkoristite to ugodno priliko, saj boste morda prav vi srečni dobitnik mopeda ali ene izmed številnih drugih praktič- nih nagrad. gt 51. -~" ^^^^^^^^ 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Beton cenejši od lesa DROGOVI IZ PREDNAPETEGA BETONA ZNIŽUJEJO PROIZVODNE STROŠKE HMELJA V PANORAiMI SAVINJSKE DOLINE, ZA KATERO SO ZNA- ČILNE KOPICE HMELJEVK, JE VSAKO LETO VEC VITKIH IN LlCNIH BETONSKIH 2IÛNIC. PADLI SO OČITKI, DA JE GRADNJA BETONSKIH 21CNIC EKONOMSKO NEUTEMELJENA, DA SO DRAGE IN DA JIM BOTRUJE PREVZETNOST. DA BI POSTAVILI STVAR NA PRAVO MESTO, SI OGLEJMO TA PROBLEM NEKO- LIKO NATANČNEJE. Odločitev Kmetijskega kombinata v Žalcu, da bo v bodoče gradil na več- jih parcelah le žičnice z drogovi iz prednapetega betona, je bila uteme- ljena s predhodno primerjalno anali- zo stroškov posameznih tipov žičnic. Primerjava med staro žičnico iz pred- napetih betonskih drogov in pocin- kane žične vrvi daje naslednji re- zultat: Postavitev lesene žičnice stane 1,370.000 din. Postavitev betonske žič- nice pa 1,525.000 din in je torej draž- ja od stare za 255.000 din. Doba tra- janja betonskih drogov je 50 let, a je- klenih vrvi 29 let. Doba trajanja le- sene žičnice pa je le 15 let, poleg višjih vzdrževalnih stroškov. Tako bremeni amortizacija in stroški vzdrževanja hmeljski nasad s staro žičnico s 118.000 din letno, nasad z betonsko žičnico pa le s 75.400 din letno. To pomeni, da so proizvodni stroški v hmeljskem nasadu z beton- sko žičnico zaradi tega za 43.400 din nižji. Ker bo kombinat že v nekaj le- tih imel 800 ha betonskih žičnic, bo znašal ta prihranek vsako leto nad 34,000.000 din. Prednosti betonskih žičnic so še: 2e sedaj, predvsem pa v bodoče, bo vedno več delovnih -posegov v pro- izvodnji hmelja opravljenih s stro- jem. Drogovi v hmeljišču močno ovi- rajo uporabo strojev za temeljno ob- delavo, za strojno rez in odkopavanje hmelja. Vsa ta dela je potrebno v vrsti, kjer stoje drogovi, opraviti roč- no ali z vprego. V žičnicah z leseni- mi drogovi je razdalja med drogovi 10x8 m, v betonskih pa 16,7x10,4 m. Tako pride na 1 ha lesenih žičnic okoli 150 drogov, na 1 ha betonskih pa le 65 drogov. Večje razdalje med vrstami drogov pa omogočajo upora- bo raznih kombajnov in Večjih kme- tijskih strojev v času, ko je hmeljišče zaradi kolobarjenja opuščeno in izko- riščeno za druge posevke. Ker se za gradnjo lesenih žičnic uporablja manj kvaliteten material, ki z leti zelo hitro propada, je var- nost teh žičnic zelo mala. Po dose- danjih vprašanjih so porušitve teh žičnic zelo pogost pojav. Zaradi po- rušitve 1 ha žičnice pred obiranjem lahko nastane milijonska škoda na pridelku. Meritve obremenitev teh žičnic v ča^u bujne vegetacije so pakazale, da so vsi elementi preobremenjeni in po- gosto popustijo ob nastopu dodatne obremenitve. To je zaradi vetra in dežja. Betonska žičnica je grajena po sta- tičnem računu, ki je upošteval maksi- malne pridelke, povečano težo rastline zaradi dežja in dodatno obremenitev žičnice zaradi vetra. Upoštevan je ve- ter do 80 km na uro, vsi elementi pa so grajeni še s 50% varnostjo iznad maksimalne obremenitve. Zaradi mi- nimalnega rizika je možno graditi večje žičnice do ,10 ha in več, ki so zacadi tega tudi cenejše. Lesene žič- nice so bile velike maksimalno 1 ha prav zaradi nenehne nevarnosti, da se zrušijo. • Za postavitev 1 ha lesene žičnice se porabi okoli 30 m^ lesenih drogov. Za obnovo ali postavitev 2500 ha žičnic bi do 1970. leta torej potrebovali 75.000 m'' lesenih drogov, ki bi v 15 letih strohneli. Ogrožena pa bibila tudi izpolnitev plfina obnove lunoljišč, saj že y letu 1963 ni bilo mogoče dobiti dovolj drogov za postavitev 30 ha lesenih žičnic. Očuvanje Icsncqri fonda za 75.000 m^ je vsekakor za naše gospodarstvo iz- rednega pomena, kakor tudi so po- membne z izvozom pridobljene de- vize. Iz navedenega je razvidno, da po- menijo betonske žičnice tako za in- vestitorja kot za celotno družbo do- ločeno tehnično in ekonomsko izbolj- šavo, saj znižujejo proizvodne stro- ške, zmanjšujejo riziko porušitve, ču- vajo lesni fond naših gozdov in omo- gočajo večji izvoz lesa. Inž, Zvone Pelikan Nova trgovina v Velenju Rudarsko Velenje je pred kratkim dobilo spet nov trgovski lokal. Trgov- sko podjetje »Bazen« je uredilo novo poslovalnico »Sodobna oprema«, ki za- vzema 570 kvadratnih metrov prodaj- nega prostora in 140 kvadratnih me- trov skladišč. Poslovalnica je sodobno urejena, v zalogi pa ima vse potreb- ščine za opremo stanovanj. Kljub to- mu pa sedanje stanje glede trgovskih lokalov v velenjski občini še ne za- došča, saj je na celotnem območju le nekaj več kot 3500 kvadratnih metrov površin. V načrtu imajo izgradnjo trgovskega centra v Velenju, v ta na- men pa bodo razpisali natečaj. S tem bodo razbremenili sedanje trgovine kjer so včasih še vedno vrste potroš- nikov. Kljub nekaterim pomanjkljivo- stim so trgovine dokaj dobro založeno, izbira pa je dokajšnja. p. b. Za dobro voljo MED FRANCOZI francoski general je imel želv lepo ženo. Neko jutro je v svoji pi- sarni, ki je bila polna mladih ofi- cirjev, radostno vzkliknil: — Fantje, nocoj sem vam vsem nataknil rogove! Ker oficirji niso razumeli, je po- jasnil: ^ — Veste, nocoj sem spal s svojo zrno. FRANCOZ V ANGLIJI Francoski kuhar je v Londonu ta- kole razlagal svoje nezadovoljstvo nad Anglijo: — Tu pri vas je sto ver in ena sama omaka. Pri nas je ena vera in sto omak. Živela Francija! DVE ŠKOTSKI Na ulici v Edinburghu je Škot izgubil penny. V gneči, ki je nasta- ja, sta bila dva Škota težko poško- dovana. .,Ko so škotskega politika novinar- n vprašali, kaj on misli o zlobrtih dovtipih, ki krožijo o škotski sko- Posti, je le-ta odvrnil: — Mislim, da bi morali začeti s temi dovtipi varčevati... DVE O SHAWU Lepa soproga, katere mot je bil hudo bolan, je vprašala pisatelja: — Kaj vi menite? Je še kakšno upanje? — To j C težko reči, se zatopi v pikrost pisatelj, to je odvisno od tega, kaj upate. —O— Nadebudnemu piscu, ki je S/îûvvm poslal na ogled svoj rokopis, je pikri Irec takole odgovoril: — V vašem rokopisu je mnogo lepega in mnogo novega. Toda kar je lepo, tisto pri vas hi novo in kar je novo, ni lepo. STARA MISEL ZA DANAŠNJO RABO Velikega politika in govornika Gladstona so nekoč vprašali, koliko govorov lahko politik pripravi v enem tednu. Odgovoril je: — To je različno. Ce je politik zèlo nadarjen in pameten, potem enega. Če je povprečen, morda dva govora — in če je tepec, potem tu- di deset. ZRECE ne BODO VKL.ÎUC1ENE V AVTOBUSNO PROGO 2TP Na nedavni seji občinske skupščine Slovenske Konjice so bili od bomriiki seznanjeni, da je Železniško transpotrnb podjetje zavrnilo njiho- vo prošnjo in prošnjo občanov, o uvedbi avtobusne proge do Zreč. Železniško podjetje, ki vzdržuje po ukinitvi ozkotirne proge od Poljčan do Konjic avtobusno progo meni, da bi {xxialjsanje le-te, že tako neren- tabilne proge samo povečalo storit- vene stroške. S tem je dolgoletna želja Zreč in okoliških vasi zopet za nekaj časa prestavljena. IMENOVANJA V ŽELEZARNI Zaradi odhoda dosedanjega taj- nika izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne v Štorah to- variša KLINC MARJANA na novo službeno mesto v Žalec, so na seji dne 6. deccmibra izvolili za novega tajnika sindikalne podružnice Žele- zarne tovariša TOMA ŠALICA, strojnega ključavničarja iz meha- nične delavnice. Obrt mora iti v korak z ostalim gospodarstvom v ponedeljek dopoldne je bila pod vodstvom predsednika Veljka Repica redna seja upravnega odbora gospo- darske zbornice v Celje, na kateri so predvsem govorili o problematiki obrtne dejavnosti v okraju, torej ti- ste dejavnosti, ki v mnogočem vpliva na standard državljanov in ki doslej ni bila deležna takšne družbene skr- bi kot ostale gospodarske panoge. Upravni odbor gospodarske zbornice se je lotil tega problema kompleksno, zaito je zlasti poročilo predsednika sveta za komunalo in obrt, Rafka Skomine opozorilo ne samo na raz- voj, ali bolje rečeno na zmanjšanje določenih obrtnih dejavnosti, marveč tudi na vse ostale probleme, ki vpli- vno na to izredno pomembno go- spodarsko panogo. Zanimiv je podatek, da se je v družbenem sektorju zaradi integracij število obrtnih organizacij zmanjšalo v petih letih za 56" n oziroma od 233 v 19.58. letu na 112 lani. Ne glede na to, se je število zaipo.slenih v teh obilatih p>ovečalo v istem razdobju za 32",, oziroma od 3.664 na 4.831. Bist- veno drugačno pa je stanje v zasebni obrti. Tu se je .število delavnic v zad- njih potih letih zmanjšalo od 2.042 na 1.428, število zaposlenih pa od 2.845 na 2.014. Vzroke za takšen padec lah- ko iščemo v starosti posameznih moj- strov, ki so tudi zaradi tega odjav- Ijali obrt, nadalje v dokaj ostri davč- ni politiki, v nerešenem pokojnin- skem zavarovanju, v slabih delovnih pogojih itd. Dosti bolj ugodne kot te pa so šte- vilke o ustvarjenem dohodku v obrti. Medtem ko ,je znašal celotni dohodek po plačani realizaciji v obrti skupaj konec septembra lanskega leta 4,6 milijarde dinarjev, je v istem raz- dobju letošnjega leta znašal že 7.3 ^milijarde dinarjev. Ob zaključku obravnave se je upravni odbor seznanil s tistim de- lom okrajne resolucije gospodarske- ga razvoja za prihodnje leto, ki govo- ri o obrtništvu, razen tega pa sprejel tudi določene sklepe, katerih realiza-' cija naj bi pripomogla, da bo šla tudi obrt v korak z ostalo gospodarsko dejavnostjo. M. B. Lov v Žicah v bližini Slov. Konjic, lo je pri va- si Ziče, je bil te dni prirejen večji lov, na katerem je razen domačih lovcev sodelovalo tudi več gostov, med njimi vodilni predsitavniki okra- ja Celje in Maribor. Lovcem je bilo vreme zelo naklonjeno, po konča- nem lovu pa so se dalj časa zadržali v prijetnem pogovoru. Nova žičnica z betonskimi drogovi Dela pri izgradnja bencinske črpalke v Velenju gredo h kraju. Pri črpalki je potrebno le nekaj ureditvenih del, nakar jo bodo predali svojemu namenu ZymSTIIEVElllllOIIOLETIII POPUST PRI MOTORJIH IN KOLESIH katerega vam nudi Trgovsko podjetje AVTO CELJE - CELJE, v svojih poslovalnicah V CEUU, ŠEMPETRU, VELENJU IN BRESTANICI CELJSKI TEDNIK si, 51 — 20. decembra 1963 ZAPISI Z OBISKA PRI DPD SVOBODA ŠEMPETER V SAV. DOLINI Kar tako naprej Sempetrčani Kaj vadite za nastop na pro- slavi praznika republike?, — sem radovedno vprašal simpatično Slav- ko LAZNIK, ki je v dvorani šem- petrskega kulturnega doma vadila skupino fantov in deklet v folklor- nem koraku. »Kje pa! To so naše redne fol- klorne vaje«, mi je začela pripove- dovat!; »Folklorno sekcijo smo ustanovili lansko leto. V začetku nas je učil naš sovaščan, ki je prej sam plesal. Sedaj pa nas večkrat obišče folklorni učitelj iz Ljubljane. Pokaže nam nove elemente, ki jih nato, sami vadimo.« »Ne bodi tako skromna. Raje po- vej, da ti vodiš vaje ko njega ni«, se je oglasil predsednik društva tov. Kuhar, ki je ravnokar prišel. Ko smo nato iskali prostor, kjer bi se lahko v miru pogovorili o de- lu društva, nismo imeli sreče. Kajti vsi , prostori so bili zasedeni. V knjižnici je vadil oktet, v kuhinji je dramska skupina pripravljala zborno recitacijo za proslavo 29. novembra in tako povsod. No, ig- ralci so bili prijazni in so nam od- stopili prostor. »Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« smo ustanovili v Šem- petru leta 1958«, mi je pripovedoval predsednik društva, tov. Ivo Kuhar. »Dvorana je bila prvotno namenje- na za skladišče hmelja, toda že med gradnjo smo skladišče zidali tako, da bi ga lahko kasneje pre- uredili v dvorano. To se je leta 1958 tudi zgodilo. V začetku smo misli- li, da bo dvorana prevelika. Toda danes je že premajhna za vse, ki bi si radi ogledali nastope naših skupin in kino predstave.« »Vsi naši aktivni člani, ki jih je čez sto, so mladi fantje in dekle- ta,« je dejal tajnik društva tovariš Anton Miklavžin. »V društvu dela vsak v eni sekci- ji. Teh imamo 11 in sicer: folklor- no, dramsko, kino, filmski krožek, oktet, tri zabavne orkestre, knjižni- co, šahovsko in kegljaško sekcijo. Gledamo na to, da vsak dela le v eni sekciji in se le tej posveti. Na vaje zelo radi prihajajo, saj mnogi prebijejo v domu skoraj ves svoj prosti čas.« Ko sem se zanimal, kje dobijo sredstva za delo društva, mi je tov. Kuhar dejal: »Glavni vir dohodkov so nam filmske predstave. Imamo štiri predstave tedensko in so v glav- nem dobro obiskane. Letos pa nam je precej sredstev pobral prispevek za filmski sklad. Več kot milijon dinarjev smo plačali vanj. Za ta de- nar bi lahko nabavili precej nove opreme. V to smo dosedaj vložili večino sredstev, ki smo jih imeli. Tako smo nabavili precej knjig. Naša knjižnica je narasla od prvot- nih 500, na več kot 1500 knjig. Na- bavili smo tudi narodne noše za folklorno skupino, instrumente za orkester, nov kino projektor ...« Ravno takrat je prišel vodja dramske skupine tov. Avgust Greš- nik in mi dejal na vprašanje o delu sekcije tole: »V nedeljo, 24. 11. smo imeli premiero Kolarjeve drame »Sedmorica v kleti«. Dvorana je bi- la nabito polna. V programu ima- mo še štiri celovečerne predstave. Sodelovali pa bomo tudi na vseh proslavah«. Tudi druge sekcije imajo precej uspeha. Posebno instrumentalisti in oktet, ki so reden gost oddaje RTV Ljubljana »Za našo vas«. Sploh pa imajo zelo dobre odnose z ured- ništvom te oddaje, saj je bil prvi javni nastop, ki ga je le-to priredi- lo, prav v Šempetru. Ker se je ravno tedaj v dvorani pričela filmska predstava, smo mo- rah naš pomenek prekiniti in od- stopiti prostor dramski skupini, kajti proslava bo že naslednji dan in na njej ne sme biti .spodrslja- jev. , Da, presenečen sem bil nad temi mladimi kulturniki iz Šempetra. Veliko so naredili s skromnimi sredstvi. Nerazumljivo pa je to, da jim družbeno politične organizacije ne pomagajo. Se sploh ne zanimajo za njihovo delo. Tudi v podjetjih nimajo razumevanja za^ njihovo de- lo, čeprav so člani društva obenem tudi člani delovnih kolektivov in se v društvenem delu dviga njihov kulturni nivo. Pojavljajo se celo primeri, ko nočejo v podjetjih me- njati delovnega turnusa za člana, ki ima v večernih urah nastop. Kje pa, da bi društvo finančno podprli. Zato bi bilo dobro, da se v bo- doče krajevna organizacija SZDL ter sindikalne organizacije v pod- jetjih bolj zavzamejo za pomoč društvu in mu nudijo vso moralno in tudi finančno pomoč. S. Eksplozija na drsalni reviji Šestintrideset golonogih lepotic se je ritmično pozibavalo na drsalkali pc gladki ledeni ploskvi, oblečene м bile v luskinaste, lesno priležene drsalne Irikoje, na glavah pa so imele rumene perjanice. Njihov ples je spremlja) osemnajstčlanski dixieland orkester v ricky-tick tempu in čez štiritisoč gle- dalcev je začudeno in prevzeto vzkli- kalo »oh« in »ah«. Tedajci je odjeknila strahotna eks-; plozija in tridesÉitmetfski plamen je švignil nad delom sedežev okoli are- ne, v prostor so prileteli ogromni kosi betona, zabojev, tramov, sedežev in kakšnih dvajset ohlapnih trupel ali ra- njencev, ki so bolestno vzklikali, čez led pa se je začela r^azlivati kri. Za hip je vse onemelo, potem pa je orke^iter znova zaigral in med godbo se je po- mešalo divje kričanje in vpitje. Eksplodiral je namreč plin iz poče- nega tanka v nekem skladišču poleg prostora drsalne revije, ki je mahoma spremenil prizorišče »Praznika na le- du« (naslov revije) v žalostno podobo uničenja in smrti. Omamljeni in okr- vavljeni so gledalci skušali najti pot na prosto, drugi so skušali odriniti ve- like bloke cementa, ki so jih stisnili med sedeže, mnogi so iskali svoje otroke, nekateri spet so vpili, da ni nič in da eksplozija šteje k predstavi Toda kmalu so radio pozivi klicali v bolnišnice vse osebje, ki ni bilo na delu in rešilni avtomobili so vozili po- škodovane k, prvi pomoči. Ob koncu tedna je bil uradno znan zaključek; 66 mrtvih in nad 400 ranjenih. Folklorna skupina šempetrske Svoboile Majhna je razlika Znani pravnik Eldon je nekoč ta- kole razložil razliko med zdravni- kom in odvetnikorri: — Pri prvem se klientu oči na- vadno zapro, pri drugem pa od- pro... /■ NAS REPORTER GRANIČAR — NAŠ REPORTER GRANIČAR — NAŠ REPORTER GRANIČAR — NAŠ REPORTER GRANIČAR — Vsakodnevni heroji T ega dne ni bilo savinjske idile. Bi- lo je pasje vreme. Debele, goste krpe snega je veter bičal v ljudi, žvižgaje okrog oglov. Že zgodaj popoldne se je začetlo mračiti. Iz savinjskih noz- drvi se je dvigala gosta, meglena so- para,,.ki je vso dolino zavijala v sip- ko, rumeno temino. Od prelepih sa- vinjskib ipejsažev je bilo lahko raz- poznati edino nekaj naipisov, ki so opozarjali, da je tu lep razgled na Rad uho, tam presihajoč studenec... Toma. V prijetni sobi, ob toplo zakurjeni pesi, ^Kaj želite?« »■Pokličite komandirja. Prosim vas. Spodaj v Matkovem kotu se je težko ponesrečil ïYanc Mlačnik iz Krnjio. Prosim vas pokličite komandirja. Po- trebna je takojšnja zdravniška po- moč.« »«Pri nas,« je zadihano odvrnil fant. Sedaj so ga spoznali, bil je s kme- tije uro hoda vstran. Komandir se je brez besede obrnil, stopil v karaulo ter se odipravil med speče graničar je. V trenutku je izbral tovariše, kd bi takoj z nosilom pohiteli "pod vrh Mat- kove Kare, na kmetijo v Matkovem kotu. Na hitro vzdramljeni obrazi so se začeli mrzlično oblačiti. Fant jih je težko dohajal, ko so drveli po ozki poti proti Matkovi Kari. Ranjenec je težko sopel. Na ustih je imel drobno peno krvi, ki mu je prihajala iz poškodovanih prsi. Nao- krog stoječi so nemo zrli vanj. Tudi zasopli graničarji niso mogli poma- gati. BU je težko notranje poškodo- van. Previdno so iga ¡polozili na nosi- la in hiteli z njim v dolino. Ko so prispeli na ipostajo LM, kjer jih je čakal rešilna avtomobil, so se utruje- no zrušili na sedeže in si prižgali ci- gatere... To so mi povedali kar tako, mimo- grede. -0- Za spoznanje preveliki, od koman- dirja sposojenii, vojaški čevlji so se mi vdirali globoko v sneg, ko sem krevsal za patrolo proti Olševi pla- nini. Pes Tarzan je sicer kot majhen buldožer utiral ozko gaz v sneg, ven- dar je bila le-ta zame, prosim, me- ščana, preširoka ali pa preozka. Po nekaj desetinah padcev, M sem jih skrbno prikrival, razen sledi, sem se navadil previdno postavljati noge. K sreči so bili tovariši ne samo kurirji, temveč tudi patrola. ŠM so počasi, previdno se izogibajoč kakršnih koli skritih zaprek, zato sem jih dohajal, kolena so mi klecala, vendar se jaz, kot »-stari planinec«, na to nisem ozi- ral! Ko smo pri spelli, sem si oddah- nil ... -0- Sneg je ves dan naletaval. Otroci, ki so ipridrveli iz šole, so se smeje za:podi'li vanj in kepali. Mali Božo Selišnik si je krepkeje zavihal ovrat- nik, zaril roke do komolcev v žepe, in se odpravil navkreber. Meter za me- trom se je zaganjal v sneg, pot mu je lil raz obrazek. »Se tri ure,« si je po- navljal ter hrabro koracal po do ko- len visokem snegu. Za hip se je pri- slonil db debelo smreko ... Nato je znova zagazil naprej. Vse debelejša tema ga je požirala. Z ročico je tu in tam pograbil majhno prgišče snega ter ga lizal... Ob enajstih ponoči je do karaule pritekla, do onemoglosti utrujena ženska, mati malega Božota. »Tovariši, pomagajte!« »-Kaj se je zgodilo?« »Božota še ni iz šole, lepo vas pro- sim, telefonirajte postaji milice, mor- da so ga zadržali v internatu.« P'' desetih minutah mrzJličnega telefoni- ranja so se nemo zazrli drug v dru- gega. Nato so tri postave utonile v snežnem metežu. Našli so ga, kako je z drobnimi koraki v cikcaku gazil po ozki stezi. Naprtili so si ga na rame in počasi krenili proti Strelčevemu vrhu .. . Potem so ga pričakali vsal; dan spodaj, skoraj v dolini in skupaj krenili v hrib. Danes Božota ni več tukaj. Odšel je v mesto. Studira. Ostale so steze in igraničarji... -0- Komaj smo i>rispeli do karaule, sem se utrujen zavlekel k zapečku. Tovariši so predali raport in se takoj porazgubili po dvorišču. Ko sem po- zneje odšel za njimi, sem jih našel zbrane na majhnem prostoru stepta- nega snega kako se vadijo judo pri- jemov. Prej sem žazijail od zadiha- nosti, sedaj od začudenja. »Vi ste začudeni,« mi je dejal to- variš Sarafin, komandir. »Za vas je to nekaj neverjetnega ali ne? Mi smo pa vzrasli s temi stenami, s to doline, s temi ljudmi ...« To sem tudi sam uvidel v teh šti- riindvajsetih urah mojega graničar- stva. Kjer koli smo šli mimo doma-:,- čije, so nas prebivalci iepo sprejel^o,. potem smo kramljali o »svaćem* in nadaljevaili. Graničarji so del njih, sosedje, tovariši... Celo več: vsako- dnevni heroji. Ko sem zapuščal to hišo neverjet- nega, nevsakdanjega tovarištva, so se^v ravno pripravljali za nastop, ki ga"^ prirejajo skupaj s tovariši iz Solčave. Tisti hip utrujenosti več nisem čutil. V meni je pialo enkratno doživetje, srečanje s temi vsakodnevnimi he- roji. Reportažo napisal in i fotografiral Janez Sever*: m — 2в. decejBÉbra lf63 ____ CELJSKI TEDNIK Siran I Brusim • škarje! Popravljam marele... Ko sem te dni hodil po mestu, sem yjed v objektiv fotoaparata nevsak- danjega gosta naših cest: brusilca škarij in popravljalca dežnikov ter drugih stvari, katerih >>servisa-« se no- če nihče oprijeti. pred trgovino Avtomotor je ustavil svoj predpotopni brus, ki je obenem tudi skladišče in shramba njegovega orodja. Z nogo je poganjal ogromno leseno kolo. Družbo so mu delali le otroci, ki so jih poslale matere, da mu nesejo na bioišenje škarje, nože in podobne stvari. Toda nekoga sem po- zabil, njegovo ženo, svakinjo in njena na dva otroka. — Vaše ime, prosim? — Dragan Lavaševič. Po poklicu sem brusilec škarij, lahko pa vam popravim tudi druge stvari: jer sve znam. I marele popravim, ako su po- kvarene.« — Od kod pa ste? — Sem iz Lazarevca u Srbiji. A živim že precej časa v Sloveniji. Idem iz kraja u kraj i uvek imam dosta posla.-" — Koliko pa ste stari?, sem ga vprašal, ker se mi je zdel zelo mlad. — Imam 19 det in to je moja žena. Pričakujeva otroka. To pa je moja svakinja. — Ciča, a ja i Naci, šta smo mi, se je užaljeno oglasil mali Toni, ki se je do tedaj igral z drugimi otroci in .pocukal »-čiču« za rokav. Možakar je uporabljal pri razgo- voru mešanico srbohrvaščino in slo- venščine — no, tako sem njegove od- govore tudi zapisal. ^ Prijetno potovanje po Dolenjski Neposredno pred praznikom re- publikQ je občinska zveiza prijate- ljev mladine organizirala izlet z av- tobusom na Dolenjsko za najaktiv- nejše delavce na tem področju z namenom obiskati nekatere parti- zanske kraje in se seznaniti z de- lom drugih občinskih zvez. Prisrčen sprejem in nepričakova- no gostoljublje smo doživeli prav v Krškem, kjer smo imeli priliko spoznati požrtvovalno delo tamkaj- šnjih vzgojnih in drugih družbenih forumov na vzgojnem in varstve- nem področju. Ob prikazovanju za- nimivosti mesta in razni problema- tiki je bilo čutiti edinstveno aktiv- nost in prizadevanje vseh družbe- nih činiteljev za reševanje vzgojnih in socialnih zadev, kar se na ža lost marsikje zanemarja. Ob koncu obiska v Krškem je bi Ig enoglasno ugotovljeno, da so po dobni posveti zelo koristni za med sebojno izmenjavo izkušenj na la ko širokem področju družbenega dela in so v bodoče še zaželeni Гако smo seveda spomladi na vr sti kot gostitelji mi Savinjčani. V nadaljevanju potovanja smo obi skali še Kostanjevico in si ogledali čudovito Gorjupcvo galerijo v šoli Popeljali smo se tudi v Novo meste in skozi Novomeške toolice na Ba zo 20. Ker nas je v Kočevju že noč ujela, je bilo potrebno kreniti na zaj proti Savinjski, saj je bil dar vsem udeležencem prckiatek, osta bo pa v najlepšem spominu. UČENEC V GOSPODARSTVU IN NJEGOVO IZOBRAŽEVANJE v 44. številki »Celjskega tednika« ste objavili članek tovariša Vinka Smajsa. pod naslovom »Delovni čas mladega človeka«. Stvari, kate- re je iznesel tov. Šmajs, so vseka- kor umestne. A, ker je tema, kate- re se je tov. Šmajs lotil, zelo aktu- alna in bi se dalo o njej še marsi- kaj napisati, bom še jaz dal kakšno pripombo ali predlog. Dotaknil bi se samo izo- braževanja učencev v gosp>o- darstvu. Mnogokrat se sliši miš- ljenje, da bi se lahko uče- nec izobraževal manj teoretično in več praktično. Takšno mišljenje je popolnoma zgrešeno. Prvič zato, ker je pač teoretično znanje osnova praktičnemu in nikakor ne obratno. Drugič, ker ima skoraj večina učen- cev še to zadnjo priliko, da si obo- gati svojo splošno izobiuzbo. Saj mnogo jih kasneje ostane le pri svojem delu in se kaj malo brigajo o dogajanju okoli sebe."Tudi v or- ganih samouDfavliania ne moreio koristiti toliko, kot bi lahko, ce Di poleg ozkega poznavanja proble- mov, s katerimi se srečujejo v pod- jetju, poznali še širši krog doga- janj v komuni, republiki, državi itd. katera so v posredni ali neposredni vezi s problemi, ki se porajajo v podjetju. Ne eno ne drugo stran izobraže- vanja ne smemo zapostavljati, am- pak si moramo prizadevali, da si bodo obe obliki v pravilnem soraz- merju. Res je, da praktični pouk po intenzivnosti zaostaja za teore- tičnim v šoli. Vsaj'v manjših ^з- spodarskih organizacijah. In za- ostajal bo, dokler ne bodo v teh podjetjih na jasnem, da učenec ni v delovnem, pač pa učnem razmer- ju in, da je treba pri praktičnem učenju ravno tako upoštevali učni načrt, kot v šoli. Onazimo lahko tudi, da .se ne- kateri učenci mnogo bolje počutijo v šoli, kol pa v Dodjetju na svojem učnem in poznejšem delovnem me- stu. Zakaj? Zato. ker v nekaterih podici jih še vlada stroga subordi- nacija. Največ občutijo to ravno učenci. Tako se ponekod ustvari večja razlika med učencem in kva- lificiranim, delavcem, kateremu bo, čez kakšno leto ali dve. učenec po- п(Лпота raven, kot pa v šoli med učencem in profesorjem, čeprav ima le-ta višjo izobrazbo. Poleg le- pa učestvuje učenec v šoli v uprav- nih organih, kol so šolska skupnost in šolski odbor. Iz lega zaključimo, da je za učenca življenje v šoli pe- strejše. Zalo bi si morala podjetja prizadevali tudi nekaj po tej plati, da bi učencu omogočili vsestran- ski razvoj. Na ta način se bo uče- nec še bolj zainteresiral za dogaja- nja v svojem podjetju, kot na pri- mer za poslovni uspeh, plan itd. Ta- ko si bo podjetje zagotovilo ne sa mo dobre delavce, ampak tudi dob- re in zavestne upravljalce. Na kraju bi še tjpomnil na to, da bi morale gospodarske in tudi politične organizacije v komuni, več misliti tudi na to, kakšnim lju- dem so učenci na svojem učnem mestu zaupani, da jih vzgajajo. Ali so ti ljudje, razni mojstri in poslo- \od)c, dovolj strokovno »podkova- li KvJït^fAîse bjii:fe.áeUlíaksen. .ja-n j ijUov svetovni nazor? To zadnje je še po- sebno važno za pravilno politično orientacijo mladega človeka. Mislim tudi, da bi na večernih mojstrskih in poslovodskih šolah ne bila odveč kakšna ura pedago- gike. Ako bi imel mojster ali po- slovodja razjasnjene osnovne poj- me pedagogike, gotovo bi lažje na- šel kontak't z učencem in uspeh go- tovo ne bo izostal. Helmut Kindlhofer Riko PestevšekI | 80 let Kdor Rika Pestevška sreča vzrav- nanega in čvrstega, mu ne bi še pri- sodil tako lepega jubileja. In ven- dar je res, da je 18. decembra 1883 zagledal luč sveta kol sin šolskega upravitelja in učiteljice v Slivnici pri Mariboru. Po maturi na mari- borskem učiteljišču 1. 1902 je služ- boval v Reki na Pohorju. Zgodaj se je priključil narodnoobrambnim de- lavcem ob naši ogroženi severni me- ji, naprednim učiteljem in propa- gatorjem sodobnega kmetijstva in sadjarstva. Lefa 1905 je nastopil kot učitelj sloven- ske šole v Laškem, kjer je tedaj obstajala tudi šoln nemškefia .Schulvereina. Tu se je odlikoval 7. v/ornimi učnimi nastopi, ki so mu prinesli pri/nanje deželnefCa šolske|ra nadzorniku Končnika iz Gradca, svoje jav- no narodnoprosvetno delo pa je osredotočil v Bralnem društvu. Lela 1411 je doserei premestitev na Vran- sko, kjer si je našel zvesto življenjsko družico v rodliini Presinperjevi (nedavno je slavil zlato poroko). Z vnemo je oprav- ljal poklicne dolžnosti in se udejstvoval se v Sokolu. Ciril -Metodovi družbi, igral na odru in pel pri ^Vranski vili«. Povsod je nastopal smotrno, možato in posteno.Te mu je delo prekinila prva svetovna vojna, ki jo je srečno prebil. Nulo najdemo Rika Pestevška na mestni deški osnovni šoli v Celju, ki se je leta pod vodstvom Jožka Bizjaka preuredila iz nemške v slovensko, a je začasno še ob- držal« nemške vzporednice. Velike na- liore je uspešno posvečal tudi obrtni nada- ljevalni šoli v Celju, kot resen, a srčno plemenit vzRojitelj z močno zavestjo odgo- vornosti in kot preudaren metodik si je pri- dobil ne le ljubezen učencev, nego tudi spoštovanje javnosti. Ko je lela 1927 odšel v pokoj celjski okrajni šolski nadzornik Ljudevit Cernej, je Peslevšek postal njepov naslednik. Tako je svoju (liusocena vzgojna in učna izkust; \a ])ren«šal na mlade učiteljske kadre, pri tem pa je učiteljstvu bil dober tovariš. Os- novno šolstvo našepa okraja je tedaj no- seclo svojo najvišjo predvojno raven. Več let je mopel preprečevati politično-kazenske premestitve naprednega nčiteljstva v okra- ju. Tudi proti \olji reakcionarnih oblastev je varoval interese učiteljske organizacije, ki ji je sam zvesto pripadal. Bil je med prvimi Celjani, ki jih je okupator zaprl že 16. aprila 1941. Iz mariborskih zaporov je odšel s transportom v Ćuprijo. Tu je ne- sebično delal pri Rdečem križu, ki je posredoval zvezo med vojnimi ujetniki v Nemčiji in njihovimi do- movi v Srbiji. Ljudem je bil vse- ga zaupanja vreden kot »čika Ri- ko«. Ves čas je bil odločen pristaš našega osvobodilnega gibanja. Po povratku v domovino julija 1945. mu je naša ljudska oblast po- verila zopet mesto šolskega nadzor- nika okraja Celje-mesto. Na njem je ostal do svoje upokojitve, potem ko je mnogo prispeval k no- vi izgradnji celjskega šolstva. Riko Pestevšek je zaslužen kot šolski in javni kulturnoprosvetni delavec in organizator. Ugleden je po svojem krepkem značaju, izra- ženem tudi v toplem prijateljstvu do stanovskih kolegov. Prav zato so mu tovariši upokojeni prosvetni .elavci te dni priredili posebno pri- srčno jubilejno srečanje. Slavljencu so dani vsi pogoji za še mnogo lepih zdravih let, ki mu jih tudi iskreno želimo. F. R. NEVARNA RAZPOSAJENOST ' Mladi ljudje so včasih zares ne- premišljeni. Pred kratkim so se vračali v manjši skupini, verjetno s kinopredstave in morda še iz gostil- ne, mimo križišča v Podčetrtku. NI važno, na kateri strani Sotle žive. Na- poti so jim bili obcestni kažipoti in znamenja ter koli, ki so jih cestarji postavili ob cesti v pričakovanju le- tošnje zime. Vse so prevrgli, spulili, potrgali in celo okusno narejena oznaka za olimsko lekarno, ki stoji dokaj vstran od ceste, je morala klo- niti. Tu ne gre samo za razposajenost in objestnost, temveč tudi za nevar- nost. Človek se sprašuje, zakaj ti raz- posajenci ne pomislijo na voznike, ki so mu zaradi takega početja lahko primeri težka nezgoda. Cemu ne F>o- mislijo na delavnega cestarja, ki de- la, se muči'in mu tako zagrenijo živ- ljenje, čeprav ni nikomur ničesar hu- dega storil. STE VEDELI? ... da v arktičnem področju lah- ko govorite s človekom, ki je pol- drugi kilometer proč od vas in vam pri tem ni niti potrebno napenjati glasilk? Ta pojav je igra narave, kajti mrzel zrak je izredno dober prevodnik. Vroče borbe na spolzkem parketu Mednarodno prvenstvo Jugosla- vije v športnem plesu. Prejšnjo soboto smo Celjani lah- ko gledali redko prireditev, kakr- šne v Celju še ni bilo. Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v šport, ple- su. Za najvišji naslov so se na glad- kem parketu pomerili najboljši ju- goslovanski plesni pari. Sodelovali pa so tudi priznani plesni pari .iz Avstrije, Švice, Zahodne Nemčije in Italije. Prvenstvo je organizirala Plesna zveza Slovenije, ki je poveri- la izvedbo turnirja Občinski plesni šoli iz Celja. Garderoba. Vrvenje tik pred za- četkom. Plesalci so bili v črnih fra- kih in lakastih čevljih, plesalke pa v širokih nabranih in globoko izre- zanih plesnih oblekah. Nekateri pa- ri so še v zadnjem hipu preizkušali posamezne figure. Drugi so sp>et mirno sedeli in čakali na pričelek. Miha Verbič, ki je vodil prireditev, se je pyomenkoval z glavnim sodni- kom dr. Samom Modicem. Prispel je še zadnji plesni par zastopnika Italije, zakonca Dante in Isa Sarso. Zamudila sla, ker je bila od Postoj- ne do Ljubljane poledica. Ob navdušenem ploskanju publi- ke je predstavil vodja tekmovanja Miha Verbič sodnike in nato še tek- movalce, ki so takoj zatem zaplesa- li otvoritveni valček. Potem se je pričelo zares. Začela se je plesna bitka na gladkem parketu. Ta pa je spolzek, za marsikoga preveč, tako, da se ne more dvignili proti vrhu, v finale. Kajti parov je 11, v finalu pa je le 6 mest. In komu se je posrečilo nastopiti še enkrat, v finalu? Od naših le ru- tiniranemu paru Alfred-Cirila Kra- mer. To je bil zanju vtfličasten za- ključek kariere na parketu, kajti s tern nastopom sla se poslovila od aktivnega tekmovanja. Pokal dr- žavnega prvaka, ki sta ga osvojila kot najuspešnejša jugoslovanska plesalca, pa lep spomin na uspehe, ki sla jih dolga leta žela po dvora- nah vsega sveta. In drugih pet? To so bili gostje iz tujine. Toda tudi naši mladi pari, ki se sicer niso plasirali dalje, so navdušili publiko. Videli smo, da imamo mlade pare, ki bodo v bo- dočnosti lahko še marsikateremu prekrižali načrte. V finalu sla se najbolj odrezala Avstrijca Heinz Kern in Helga Thei- ssel, ki sla osvojila prvo mesto in s tem lep pokal. Drugo mesto je zasedel nemški par Dietmar Court- ier in Inge Ulrich, tretja pa sta bila zakonca dr. Albert in Waltraud Krejči iz Avstrije. Sneži. Prvič letošnjo zimo sneži. Pobegnil sem pred skelečimi sne- žinkami v Narodni dom. Tu je bilo vse pripravljeno za predstavo, le »igralci« še ne... Nekdo je trosil smukec po parketu. Televizijski Oudje so premikali reflektorje in Pn/i obiskovalci so iskali svoje se- deže v, dvorani. ...in še mali pomonok Med odmorom sent se pogovarjal s kasnejšima zmagovalcema Hain- zem Kernom in. njegovo plesalko. Povedala sta mi, da to ni njun prvi nastop pri nas. le večkrat sta na- stopila na raznih turnirjih v Jugo- slaviji in jima je pri nas zelo prijet- no. Prijetno sta bila presenečena nad zelo dobro organizacijo, ki v ničemer ni zaostajala za organiza- cijo največjih tovrstnih prireditev po svetu.-Na moje vprašanje, kak- šno uvrstitev pričakujeta, mi je Mainz dejal: »Upava na prvo mesto, kajti vse te pare, ki danes tu nasto- pajo, sva nekoč že premagala», in ni se zmotil. Tudi mlada Švicarja Peter Baas in Traute Heene sta dosegla lep uspeh. Po mednarodnih pravilih sta namreč dosegla mednarodni I. raz- red, ker sta premagala naš par Kra- mer, ki je v I. razredu. V Celju je bil njun prvi večji mednarodni na- stop. Sicer pa Sla letošnja švicar- ska prvaka (na sliki). Vsakdo, s katerim sem se pogo- varjal, je zelo pohvalno govoril o organizaciji, in to je za celjsko ples- no šolo veliko priznanje, priznanje za napredek, ki ga je ta šola doseg- la v komaj dveh letih svojega ob- stoja. S. L. SODELUJTE PRI URESNIČEVANJU GESLA: CELJSKI TEDNIK V VSAKO HISO Množične organizacije, pošte, šole, pismonoše, učenci osem- letk in upokojenci! Sodelujte v akciji za razširi- tev Celjskega tednika. Za vsa- kega naročnika boste prejeli 100 din. Za prizadevanje pa Se posebno nagrado, in sicer: za 20 naročnikov 1000 din za 30 naročnikov 2000 din za 50 naročnikov 4000 din zd 100 naročnikov .10,000 din Vsi tisti, ki bodo pridobili najmanj 30 naročnikov pa bo- do sodelovali še v velikem na- gradnem žrebanju. Morda boste prav vi dobitnik ene izmed mnogoštevilnih nagrad v vred- nosti 500.000 din. Točnejše informacije lahko dobite na upravi lista. Sodelujte pri uresničevanju gesla. Celjski tednik v vsako hišo. Biran 6 CELJSKI TEDNIK Št. 51 — 20. decembra I953 PROMETNA KRONIKA - PROMETNA KRONIKA - PROMETNA KRONIKA V zadnjem tednu, od 11. do 18. de- cembra, je bilo V celjskem okraju skupno 42 iprometnih nesreč. Pri tem je ena oseba izgubila življenje, ena oseba je bila težje telesno poškodo- vana, 7 oseb pa je bilo laže telesno poškodovanih. Materialna škoda pa je bila večja od 5 milijonov dinar- jev. Pri prometnih nesrečah je bilo udeleženih 26 voznikov osebnih av- tomobilov, 12 voznikov tovornih av- tomobilov in 5 voznikov avtobusov. V tem tednu je bil skoraj pri vseh prometnih nesrečah krivda na pole- deneli cesti. Vozniki ne upoštevajo slal>ega stanja cest in vozijo s preve- liko hitrostjo. Tako pride pri zavira- nju do drsenja in nesreča je tu. Rav- no tako nekateri še niso opremili vo- zil s snežnimi gumami ali snežnimi verigami. Zato opozarjamo vse voz- nike motornih vozil, naj primemo opremijo svoja vozila ter naj vozijo po poledenelih cestah previdno in s primerno hitrostjo. ZALETEL SE JE V TELEFONSKI DROG Pretekli četrtek se je v Pirešici pri 2alcu dogodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila CE-60-66 Alojz Ferlin iz Velenja je vozil po cesti v smeri proti domu. Ker je na ovinku zaviral, mu je pričelo drseti in Ise je zaletel v telefonski drog ob cesti. Od tega se je odbil na bližnjo njivo in se tam prevrnil na strebo. Od potnikov ni bil nihče poškodovan, materialno àkodo pa cenijo na okoli 250 tisoč dinarjev. ZALETEL SE JE V STOJEČ TOVORNJAK Istf dan ob 17.40 se je pripetila na cesti I. reda Celje—Ljubljana pro- metna nesreča, ki se je na srečo kon- čala brez težjih telesnih poškodb. Iz smeri Celja je Aleksander Tomič vo- zil tovornjak. Ker mu je vetrobran- sko steklo zamrznilo, je tovornjak ustavil, da bi ga očistil. Takrat pa je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila LJ-162-42, dr Marjan Vo- zelj, docent ljubljanske medicinske fakultete. Zaradi slabe vidljivosti je prepozno opazil na cesti stoječi to- vornjak. Ko je začel zavirati, je bilo že prepozno, ker je bila cesta polede- nela se je zaletel v prikolico tovor- njaka. Pri tem je bila lažje poško- dovana njegova žena Majda, ki iso jo takoj od'peljali v celjsko bolnišnico. Škodo so ocenili na okoli 150 tisoč dinarjev. VPRE2NI VOZ BREZ LUCi — l POVZROČITELJ PROMETNE NESREČE Se enkrat so morali oditi ta večer prometni miličniki na cesto. Tokrat proti Mozirju. Voznik rešilnega av- tomobila CE-45-74, Ivan Pevec, je ob srečanju z motoristom zasenčil luči. Zato ni opazil vpi-ežnega avtomobila, ki iga je vozil Vinko Puncer proti Lo- ki. Voz ni imel nobene luči in rešilni avto se je zaletel vanj. Pri tem na srečo ni bil nihče po.škodovan, mate- rialno 'škodo pa cenijo na 200 tisoč dinarjev. OB TRČENJU JE PADEL Z LESTVE Spnliur. I?, decembra. Danes se je pri- petila na resti Šentjur—Grobelno prometna nesreča, pri kateri je bila ena oseba težje poškodovana. Na cesti je stal tovorni avto z lestvijo, last podjetja Elektro—Celje. Na lestvi ie stal monter Lndvik Koštonfaj iz Celja, ki je popravljal električno napeljavo. Iz smeri Grobelno je pripeljal tovorni av- to NM 1'5-99. Ravno takrat pa je pripeljal iz celjske smeri voznik kombija Janko Vid- mar. Ker je opazil nasproti vozeči tovor- njak, je pričel zavirati. Zaradi spolske ce- ste pa Ra je zaneslo v stoječi tovorni av- to z lestvijo. Zaradi sunka, ki je nastal ob trčei»iu. je Ludvik Koštomaj padel z lestve na fflavo. PM'tfeW je dbbil !ind pretres nrež' eanov in so Ra takoj odpeljali v celjsko bolnišnico. Na vozilih pa je nastala mate- rialna škoda za 150 tisoč dinarjev. TRČILA STA TOVORNJAK IN AVTORUS Isti dan sta se na StarovaSki cesti v Kr- škem zaletela avtobus in tovornjak. Tovor- njak NM 15-55 je vozil voznik Martin Kro- šelj. avtobus CE 11-52 pa voznik Jože Pres- kar iz Celja. Med srečanjem je prišlo za- radi spolske ceste in zaviranja do trčenja. Na srečo pri tem ni bil nihče poškodovan. Materialno škodo pa cenijo na okoli 150 tisoč dinarjev. ZARADI POLEDICE JU JE ZANESLO POD CESTO Isti dan in ob istem času ter v podobnih poRojih sta se ZRodili na različnih krajih dve prometni nesreči. Prva se je doRfidila na cesti Celje—RoRaška Slatina v Mestinjn. Voznik osebneRa avtomobila CE 59-99 Mihael Klanjšek iz Šmarja, je začel pred ovinkom zavirati. Pri tem pa Ra je zaneslo zaradi poledice s ceste in se je prevrnil. Nihče ni bil poškodovan, materialne škode pa je za 300 tisoč dinarjev. DruRa podobna nesreča pa se je pripetila na cesti Zidani most—Radeče, Voznika oseb- neRa avtomobila »Preizkušnja 5-1555«, Fran- ca Martinjška, je pri prehitevanju tovor- njaka zaneslo zaradi poledice in neizkuše- nosti s ceste na nasip Save, kjer se je usta- vil ob drevesu. Škodo cenijo na 250 tisoč dinarjev. ZARADI PREOBLOŽENEGA KOLESA JE PRIŠLA POD AVTOBUS V soboto ob 22 se je pripetila na Hudinji prmetna nesreča, pri kateri je bila laže poškodovana kolesarka Marija Prislan. Proti Mariboru je vo- zil avtobus MB-100-92, voznih Karel Kranjc. V isti smeri je vozila kolo, ki je bilo neprimerno obteženo s to- vorom, tudi Mairija Prislan. Zaradi tovora jo je pri vožnji zanašalo, tako da je trčila v mimo vozeči avtobus. Pri tem je padla in dobila lažje te- lesne poškodbe. ______ KRONIKA NESREČ 8-lefni Milan Sedminek iz PodloRa pri Šempetru je padel s kozolca. Poškodoval si jo roke in bil nezavesten. — Pri razklada- nju lesa v Dramljah si je poškodoval nogo in glavo Karel Hodej iz Rifnika pri Sent- inrju. ЛЧк<ог Kos iz Pondorja pri Zabo- rii jo padel po stopnicah. Poškodoval si je ključnico in pretresel možgane. — Viktor ArzenSek, stanujoč v Liscah, se je pri delu v Cinkarni opekel po obrazu. Martin Kovačič iz Loč je žagal drva s cir- kularko. Cirlcularka mu je pri delu močno poškodovala roko. — Stanislava Coha iz Neponja pri Rogaški Slatini so v pretepu poškodovali po glavi in nogi. — Pri padcu si jo poškodovala nogo Nada Rebernik iz Andraža pri Polzeli. — Martin Obrez iz Celja se je pri dein opekel po obrazu. — Martin Matjaško iz Megojnic pri Grižah si je pri delu v gozdn zlomi) Bogo. ^ TELICA POVZROČILA PROMETNO NESREČO V ponedeljek se Je v Pristavi pri- petila nenavadna prometna nesreča. Jože Otorepec je vodil telioo z napa- jališča. Pred hlevom se mu je ta iz- trgala in skočila na cesto. Ravno te- daj pa je ipo cesti pripeljal z osebnim avtomobilom MB-11-83, voznik Ivan Kralj iz Poljčan. Telico je avto po- drl, vendar je ni znaitno ipoškodoval. Na avtomobilu pa je bilo za približ- no 12 tisoč din škode. ZARADI OKVARE V DREVO Pretekli petok je na cesti Šoštanj—To- polščica vozniku poltovornoga avtomobila Jožetu Skoku med vožnjo počila prednja os. Zaradi okvare ga jo začelo zanašati in ga vrglo z vozilom vrod.s ceste, kjer je udaril v jablano. Ob nesreči je bil sopotnik .Stanislav Jelen laže poškodovan. Nçi vozilu je nastalo za 150 tisoč dinarjev škode. TRČENJE OB ZAVIRANJU Istega dno popoldne jo voznik osebnega avtomobila Ivan Lipe iz Maribora v Iinonera pri Podčetrtku ob srečanju z avtobusom CE 11-62, ki ga je vozil Stanko Lončar, pre- močno zaviral. Zaradi splozko ceste ga je zaneslo proti sredini cestišča. Šofor avto- busa nesreče ni mogel preprečiti, tako da jo prišlo do trčenja. Poškodovan ni nihče, pa^ pa jo škode za okoli 150 tisoč dinarjev. NESREČA NA NADVOZU Pretekli potek popoldne jo bila pri Žalcu na nadvozu lažja promena nesreča. Voznik osebnega avtomobila KP, 58-54 Jože Bukov- šek iz Pirana je zaradi prehitre vožnje po spolzki cesti izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je s cestišča, nato pa se je pre- vrnil. Dva sopotnika sta bila pri tej nesre- či laže poškodovana — škoda okoli 200 ti- soč dinarjev, NESREČA MOPEDISTA Preteklo nedeljo je mopedist Alojz An- derluh v Mestinju ob zavijanju v levo tr- čil v osebni avto. Mopedist ni nakazal sme- ri, niti ni upošteval prednosti. Škoda 100 ti- soč dinarjev. Na cesti proti Planini je bila fdražju« prometna nesreča, Slavko Župančič iz Celja jo z vozilom CE 55-25 zaradi poledice zdrs- nil v jarek, se dvakrat prevrnil in ostal na kolesih. Škoda je ocenjena na 500 tisoč di- narjev, medtem ko je šofer dobil le lažje poškodbe. Pokaži kaj znaš o prometu Prihodnjo nedeljo, dne 15. decem- bri^ ob 9. uri dopoldne bov kinodvo- rani »-Union-«, v Celju prireditev, ki jo prireja občinska komisija za vzgo- jo in varnost v cestnem prometu. Nastopali bodo učenci osnovnih šol občinske skupščine Celje. Najboljše ekipe bodo prejele praktična danila za tehmični in prometni pouk na šolah. Z nedeljsko prireditvijo bo zaklju- čen letošrKji uspešen program promet- no vzgojne vairnosti, ki ga je organi- zirala občinska komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Veliko skrb so člani posvetili vzgoji otrok na šolah, saj so organizirali več kot sto predavanj, Ri jih je poslušalo okrog sedem tisoč učeče se mladine. P Gibranje prebivalstva CELJE Rojenih 55 dečkov in 45 deklic. POROČILI SO SE: Stanislav DEBELJAK, kurjač iz Trnovec pri Šentjuriu in Antonija MELCHKR, delav- ka iz Celja. Jožef KER MEK, uslužbenec in Terezija KESIC, gospodinjska pomočnica, oba iz Raven na Koroškem. Mariian-Ivan BELE. dipl. jurist in Erika UMOV, trg. pom., oba iz Celja. Cvetko RECKO, dela- vec iz Šentjurja in Ernestina STRAVS, ši- vilja iz Celia. Ivan BLAZIC, delavec iz CeciDia KANDUSER, delavka, oba iz Celja. Branko-Aolizii BEZENSEK, kovinostrugar in Olga AODOANIK, uslužbenka, oba iz Celja. Mariian-Anton šETINA, gradbeni teh- nik iz Ljubljane in Amalija POTOČNIK, uslužbenka iz Smartnega pod Šmartno goro. иЛГКи SO: Zdenka STRASEK. otrok iz PVistavo, stara 1 dan. Franc TURNŠEK, upokoronec iz Lov- ca, star 55 let. Andreja-Amalija BERMEZ, nreužitkarica iz Marijo G,radca. stara T5 let. Leopold PANCUR, gradbeni tehnik iz Skale pri Slov. Konjicah, star 55 let. Hedvika VENGUST, ott-ok iz Rupe, Šmartno v Rož. dol. stara 8 mesecev. Štefka TOVORNIK, otrok iz Završ pri Dobjem, star 5 dni. ŠENTJUR Rodila sla se ena deklica in en deček. UMRLI SO: GOLOB Elizabeta, kmotovalka, Nova vas št. 4j stara 66 let. ZDOLSEK Terezija, pre- užiTkarica, Hruševec št. 14, stara 89 let. ZABERL Ivan, poljedelec iz Grobelc, star 50 let. PERCIC Neža, preužitkarica iz Šent- vida pri Planini, stara 85 let. JESENEK Marija, kmetovalka iz Marija Dobja 18, stara 66 lef^ ZIDANSEK Rozalija, kmeto- valka iz Sedine 5, stara 69 let. VELENJE Rodila sta se dva dečka in dve deklici, POROČILI SO SE: Avberšek Martin, rudar iz Gaberk 52 in Ramšak Hedvika delavka iz Gaberk 72. Jazb*c Vinko, rudar iz RAven 85 in Vodov- oik Matilda, delavka u Gabetk 58. CELJSKI TRG POCENI SPLITSKA SOLATA V teh mrzlih zimskih dneh po- zdravljajo poznega obiskovalca celj- ske tržnice samo prazne stojnice in zaledenele šipe na zelenjadnih pavi- ljonih. Razgibanost življenja na trgu pojenja zdaj že okrog enajstih, ko po- berejo košare in odhitijo domov tudi najbolj korajžni in vztrajni proda- jalci. Stati nekaj ur na betonu, pod streho, ki prav nič ne ublaži ledenih vetrov, gotovo ni prijetno. Tako je to- rej v teh dneh na, tržnici zelo malo prodajalcev. To pa velja tudi za kup- ce, ki niti teh majhnih količin raz- stavljenega blaga ne morejo pokupiti. ►►Tako torej še vedno ne moremo govoriti o pcmanj'kanju,« se je na- smehnil tržni nadzornik, tovariš Murko. ►►V teh dneh ljudje pač naj- bolj povprašujejo za kislo zelje in kislo repo in tega je na tržnici k sre- či dovolj. Pa tudi solate smo v zad- njih dneh veliko dobili. Pripeljali so jo iz Splita in jo prodajajo po 140 do 200 dinarjev kilogram. Sicer pa je solata tudi po 120 in po 300 dinarjev.^< In ostale cene? Krompir so v pre- teklem tednu prodajali po 40 do 50 dinarjev za kilogram, belo glavnato zelje po 30 do 50, kislo pa po 70 do 120 dinarjev. Kislo repo bi lahko v teh dneh liupili za 80 dinarjev, ohrovt pa — ki je včasih že močno namrz- njen — po 60 do 80 dinarjev kilo- gram. Koleraba je bila po 70 do isr, dinarjev. Zdaj pa nekaj cen, ki se jih gospo, dinje prestrašijo: špinača je bila po 400 do 500 dinarjev kilogram, moto, vilec po 500, radič po 400 in jajca po 37 do 48 dinarjev!!! Kljub poznim mesecem je na trž- niči še nekaj grozdja po 150 dinarjev, in jabolk, ki jih prodajajo po 60 BABY < NA TRGU V. KONGRESA kjer Vas bodo postregli z raznim blagom za najmlajše, doraščajočo mladino, otroškimi vozički itd. TRGOVINA >>BABY « POSLUJE NA PRINCIPU SAMOIZBIRE Obenem obveščamo vse cenjene stranke, da smo v Prešernovi ulici (prej >Baby44) odprli specializirano trgovino s koMio galanterijo, kozmetiko itd. u »TORBICO« Ker poslujemo do konca leta NON-STOP, Vas vabimo na ogled zalog v naših novo urejenih poslovalnicah. Priporoča se kolektiv Trgovskega podjetja >^MOĐA«Celje VABIMO K SODELOVANJI V AKCIJI ZA 20.000 NAKLADE CELJSKEGA TEDNIKA NAGRADE V VREDNOSTI POL MILIJONA DIN Glasilo okrajne skupnosti kodmun v Celju — Celjski tednik iz- haja v 15.000 izvodih. Kljub temu pa menimo, da še ni dovolj raz- šir^n med našimi ljudmi. Ker pa postaja potreba obveščanja občanov bolj nujna in v duhu občinskih statutov, ki jih bodo občine sprejele, tako kategorična, da obveščanje predstavlja že imperativ današnjega časa in razvoja, smo se odločili za razširitev našega lista. V zimskih mesecih naj bi naklada Celjskega tednisa porasla zlasti v tistih krajih, kjer naš Hst še ni dovolj razširjen, in dosegla 20.000 izvodov. V tej koristni akciji nam bodo pomagali občinski in krajevni odbori Socialistične zveze, pošte in šole. K sodelovanju pa vabimo vsakogar, ki bi nam na kakršen koli način lahko pomagal, da bi ßim prej dosegli zastavljeni smoter. Akcija bo trajala do 1. marca 1964. leta. Vse, ki bodo zbirali nove naročnike — največ, nam bodo pri tem pomagali pismonoše in učenci osemletk — bomo nagradili takole: Za vsakega novega naročnika bo sprejel zbiratelj 100 din. Za prizadevanje pa še posebno nagrado, in sicer: Za 20 novih naročnikov 1.000 din Za 30 novih naročnikov 2.000 din Za 50 novih naročnikov 4.000 din Za 100 novih naročnikov 10.000 din To pa še ni vse. Po zaključku akcije bo celjski tednik priredil nagradno žrebanje. V njem bodo sodelovali poleg naročnikov, ki bodo poravnali tudi polovico narčnice za prihdnje leto v znesku 500 din, še vsi tisti, ki bodo pridobili najmanj 30 novih naročnikov. Izžrebanih bo večje število praktičnih dobitkov v vrednosti blizu 500.000 din. Seznam dobitkov bomo objavili v našem listu Pred žrebanjem. Ce še nimate Celjskega tednika, ima naročilnico za V:is vaš Pismonoša, izrežete pa jo lahko v našem listu in pošljete — in že Prihodnji teden boste dobivali naš tednik na dom. Vse naše bralce, naročnike in prijatelje vabimo, da sodelujejo konca februarja 1964. leta pri uresničevanju gesla: CELJSKI TEDNIK — V VSAKO HiSO Uredništvo in uprava ■i lesna industrija v Mozirju ima bodočnosti Ni še dolgo tega, ko se je v Mo- zirju sestala občinska skupščina. Ob- ravnavali so realizacijo proračuna občine za tričetrtletje letošnjega leta, govorili o (perspektivnem razvoju lesne industrije v občini in izvolili nekatere upravne odbore skladov in spremenili sestav nekaterih komisij. Sktipščina je sprejela tudi poslovnik za delo skupščine in odlok o delov- nem področju občinske skupščine in njenih svetov. Dohodki občinskega proračuna so bili doseženi s 67 odstotki, kar po- meni, da je letošnja realizacija neko- liko slabša kot pretekla leta. Največji je izpad pri prometnem davku od lesa, ki je last zasebnikov. To F>a za- to, ker je ta davek zavoljo podružb- 1 j an j a gozdne proizvodnje nekoliko padel. Skupščina je v zvezi s tem opozorila, da bo te izpade treba na- domestiti, sicer bodo nastale pri fi- nansiranju šolstva in nekaterih dru- gih javnih služb v občini resne te- žave. , Ker predstavlja lesna industrija v mozirski občini glavno industrijsko panogo, so v razpravi veliko govorili o razvoju te dejavnosti. Industrija je zastarela in terja rekonstrukcijo. Les- na industrija Nazarje ima že izdelane nekatere elaborate za modemi^cijo, nekatere pa še pripravljajo. 2e v pri- hodnjem letu bodo zgradili novo mo- derno žagalnico v Nazarju, medtem ko so novo toplarno zgradili že letos. V končni fazi rekonstrukcije predvi- devajo izgradnjo novega obrata zn predelavo vseh odpadkov. In še sred- stva: za rekonstrukcijo bodo potre- bovali skoraj milijardo in pol dinar- jev. Podjetje je v rekonstrukcijo do- slej vložilo že nad pol milijarde di- narjev lastnih sredstev! R. Z. Volili bodo nove poravnalne svete Po vseh krajih mozirske občine se pripravljajo na volitve novih šol- skih odborov in poravnalnih sve- tov. Krajevne organizacije SZDL se poglabljajo v dosedanje delo šol- skih odborov in poravnalnih svetov in se s svojimi člani posvetujejo o volitvi novih. Še posebno pozornost bodo posvetili izvolitvi šolskih od- borov za katere menijo, da morajo biti sestavljeni iz takih ljudi, ki bodo zavestno in z odgovornostjo reševali naloge, ki so prav na po- dročju šolstva zelo zahtevne. Na zborih volivcev, ki bodo v dneh od 24. do 26. novembra so podajali poročila predsedniki šolskih odbo- rov in poravnalnih svetov, tako da bo to dobra priložnost, da se bodo občani podrobno pogovorili o vseh problemih zlasti pa o šolstvu in nje- govem nadaljnjem razvoju. Na zbo- rih volivcev bodo razpravljali tudi o programu razvoja šolstva v pri- hodnje. Le-ta predvideva priključi- tev nekaterih sedanjih manjših sa- mostojnih šol k večjim šolam. Ta- ko se bo število samostojnih šol z novim letom znižalo. Predvideno je, da bi bilo v prihodnje na območju mozirske občine vsega pet popol- nih osnovnih šol. Poravnalni sveti so dosegli na ob- močju mozirske občine v zadnjih dveh letih lepe uspehe. Obravnava- li so blizu 400 spornih zadev. Po- ravnanih je bilo blizu 70 odstotkov vseh spornih zadev. To je bila pre- cejšnja razbremenitev sodišč. Veliko znižanje cen knjigam V mesecu decembru nudimo vsem ljubiteljem knjig 10 do 30 % popusta pri nakupu knjig. Pri nakupu knjig v višini 10.000 din priznamo še nadaljnjih 5 % popusta. nasa knjiga, celje, Stanetova ulica 10. OBVESTIIO borcem XIV. divizije Prihodnje leto bo minilo 20 let od pohoda XIV. divizije na Štajersko. Odbor za pro- slavo tega jubileja priprav- lja osrednjo proslavo v Ljub- ljani 4. januarja 1964. leta z otvoritvijo razstave XIV. divi- zije in z umetniško akademijo ria Gospodarskem razstavišču. 5. januarja 1964 pa bo iparti- zansko srečanje v Beli Kra- jini, odkoder je XIV. divizija začela svoj slavni pohod. Te proslave se bodo udele- žili vsi preživeli borci pohoda XIV. divizije na Štajersko In tovariši iz Hrvatske, ki so po- magali divizjiji pri pohodu preko njihovega ozemlja. Pripravljalni odbor zbira imena udeležencev pohoda, da bi lahko vsem pravočasno po- slali vabila. Zato prosimo vse udeležencem pohoda xiv. divi- ziej na Štajersko, ki so kre- nili 6. januarja 1944 iz Bele Krajine, do pošljejo svoj to- čen naslov z navedbo enote, v kateri so se nahajali ob pohodu in čas, ki so ga prebi- li v diviziji. Omenjene podat- ke pošljite Predsedstvu Zveze zruženj borcev nov Sloveni- je, Ljubljana, Bethovnova lO/i. časopisno podjetje »celjski tisk« celje išče- ne mestnem' področju Celja za svoje sodelavce opremljene sobe s souporabo kopalnice. Oddelek za gospodarstvo Ob- činske skupščine Šentjur pri Celju razglaša na podlagi 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Urad- ni list LRS, št. 22-127/58) javno razgrnitev urbanističnega programa Šent- jur pri Celju. Urbanistični program bo razgrnjen od 23. 12. 1963 do vključno 23. 3. 1964, v klubu občanov Šent- jur pri Celju vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Načelnik odelka za gosi>odarstvo in fi- nance Josip Pospeh SCHILLER IN LES Jabolko ne pade daleč od dreve- sa! Tako pravijo ... Pravijo pa tu- di, da izjema potrjuje pravilo. No, taka izjema na prvi pregovor je v primeru Schillerjevega sina. Oče Friderik — slavni komponist — ni imel naslednika glasbenika kot na primer Strauss starejši ali pisatelj Dumas starejši. Schillerjev sin si je izbral zelo prozaičen poklic. Bil je znan gozdarski svetnik. Nekoč so v družbi govorili vpri- čo Schillerja gozdarja o velikem skladatelju. Beseda je tekla o sklad- bi »Pesem zvonov«. Vsi so ji priso- jali veliko umetniško vrednost, le sin slavnega očeta je imel pomisle- ke: — le res. Velik glasbenik je bil, le o lesu ni ničesar razumel. Rav- no v skladbi »Pesem zvonov« je stih: vzemite les vitkih smrek ... Vsakemu povprečnemu človeku pa je zna.no,.da jç stnreka manjvreden les. — Ubogi Schiller, mar ne? v Storah veliko krvodajalcev Osnovna organizacija Rdečega kri- ža v Storah je s pomočjo komisije za krvodajalske akcije in Rdeči križ pri sindikalni podružnici železarne prire- dila lepo proslavo v počastitev sto- letnice ustanovitve mednarodne or- ganizacije Rdeči križ. Poleg domačih predstavnikov organizacij in društev, so na proslavo povabili tudi ekipo transfuzijske postaje celjske bolniš- nice, zastopnika občinskega odbora in 125 občanov, ki so darovali kri že veČ kot p>etkrat. Med njimi je 43 takih, ki so darovali kri že več kot deset- krat in celo dvajsetkrat. Nad tride- setkrat pa so dali kri: Neža Reser, Ivanka Rezar in Jurij Zerdoner. To ]e vsekakor lep primer p)ožrtvoval- nosti, ki zasluži nedvomno tudi javno priznanje. j. m. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od Ji. 12. 1W d() 2H. 12. 1%-»: BOJAN KOZí:LJ. Celje Kocenove 2/И (pri HcHcIu Evropa) tel. 25-67 iffi mehanična tkalnica Celje razpisuje prosto delovno mesto kurjača za stabilne parne kotle Pogoj : 1. kurjač z izpitom 2. sitanovanje v Celju ali bližnji okolici 3. odslužen vojaški rok. Pismene ali oseibne ponudlbe sprejema sploâni oddedek podjetja. stran I CELJSKI TEDNIK St. 51 — 20. decembra OBJAVE IN OGLASI... KOMPAS OBVEŠČA POSEBNA UGODNOST — cena prevože- nega kilometra 170 din! Za skupinske izlete delovnih kolekti- vov, organizacij in šolske mladine, nudi Kompas pri avtobusnih prevozih poseben popust. Cena prevoženega kilometra le 170 din. Kompasovi avtobusi so poznani po udobju, ki ga nudijo potnikom in zato je vožnja z njimi v vsakem letnem času enako prijetna in privlačna! Kompasovi avtobusi so ogrevani in ozvočeni! TRST BENETKE! stalni dvodnevni av- tobusni izleti za kolektive! S KOMPASOM V CELOVEC! DKSALNA REVIJA CELOVEC! (od 5. do 17. 2. 1964) Kot vsako leto je tudi letos prevzel or- ganizacijo prevoza na ogled znane du- najske drsalne revije Kompas. Obvešča- mo kolektive in individualce, da že od danes naprej sprejemamo prijave. Za- ključek prijav 10. I. 1964. Vse informa- cije v poslovalnici Kompas — Celje, tel. 23-50. INNSBRUCK ~- večdnevni izlet na ZIM- SKE OLIMPIJSKE IGRE; prijave do M. de- cembra. P.\RIZ — šestdnevni izlet na mednarodno razstavo elektronike; odhod 6. februarja; prijave do 20. decembra. DÜSSELDORF - V času od 21. 2. do 28. 2. 196-1 mednarodna gostinska razstava »Gost in gostinstvo<^i. Zaključek prijav 10. januar j il l")ò4. GOSTINCI! LONDON — V času Od 21.—30. januarja 1%1 velika mednarodna hotelska in go- stinska razstava. Prijave sprejemamo do 20. 12. 1963. Programe prejmete v poslo- valnici Kompas — Celje. Pred vsakim izletom obiščite turistično podjetje Kompas Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugo- slaviji in v inozemstvo z modernimi tu- rističnimi avtobusi, z rednimi in poseb- nimi vlaki, ladjami obalne in rečne plov- be in posebnimi letđli. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času na- bavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depo- zite. Kompas Celje daje brezplačno vse pro- metne in turistične Informacije, prodaja razglednice, zemljevide, spominke, fila- telistične znamke itd. Pred vsakim poto- vanjem se posvetujte v poslovalnici. Se priporoča: Kompas — Celje Tomšičev trg l — tel. 23-50 • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 20, decembra 1963 ob 10.50: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Zaklju- čena predstava za osnovno šolo Prebold. Petek, 20. decembra 1963 ob 15.3«: Juro Ki- slinger: IZLET. Zaključena predstava za II. osnovno .šolo Celje, Sobota, 21. decembra 1965 ob 10.30: Hep van Delft: HURA SONCU IN DE2JU. Delno zaključena predstava za osnovne šole: Šempeter, Orlo vas, Letuš. Sobota. 21. decembra 1965 ob 19.50: Matej Bor: RAZTRGANCI. Gostovanje v Sloven- ski Bistrici. Nedelja, 22. decembra 1965 ob 10.30: Hep van Dent: HURA SONCU IN DEŽJU. Zaklju- čena predstava za osnovni šoli Šmartnc ob Paki in Šentvid pri Grobelnem. Nedelja, 22. decembra 1963 ob 15.50: Jur« Kislinger: IZLET. Izven abonmaja. Vstop- nice so na razpolago dan pred predstave od 18. do 19. ure, na dan predstave dv« uri pred pričetkom. Torek, 24. decembra 1965 ob 15. in 18. uril Juro Kislinger: IZLET. Gostovanje v Ve- lenju. Sreda, 25. decembra 1965 ob 11, uri: Hep van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Za- ključena predstava za osnovne šole: Sve. tina, Konipole, Teharje, Štore — gostova' vanje v Štorah. Predstava v okviru praz iiovuMJa dedka Mraza. Sreda, 25, decembra 1965 ob 14. uri: Hej van Delft: HURA SONCU IN DEŽJU. Go štovanje v Štorah, Zaključena predstavi za osnovno šolo Štore. Predstava v okviri praznovanja dedka Mraza. Četrtek, 26. decembra 1965 ob 11. uri: Juro Kislinger: IZLET, Zaključena predstava гл osnovne šole Crešujice, Erankolovo, Šmartno V Rožni dolini. Predstava v okvi- ru praznovanja dedka Mraza, Četrtek, 26, decembra 1965 ob 19. uri: ONeill: STRAST POD BRE.STI. Gostova- nje v Šentjurju pri Celju, Petek, 2?. decembra 1965 ob 11. Bri: Juro Kislinger: IZLET. Zaključena predstava z« osnovne šole: Ljubečna, SocKa, Strmec, Vojnik. Predstave v okviru praznovanja dedka Mraza. Petek, 27, decembra 1965 ob 14. uri; Juro Kislinger: IZLET, Zaključena predstav.« za osnovni šoli Dobrna in Vojnik. Predstava v okviru praznovanja dedka Mraza. • kino KINO UNION Od 21. - 25. 12. 1965 .SAMORASTNIKIi. jugoslovanski film Od 24. - 26. 12. 1%5 »SKRIVNOSTI ORIEN- TA*, jugoslovanski film KINO METROPOL Od 22. - 24. 12. 1965 »OTOKIc, jugoslovan- ski film Od 25. ~ 26. 12. 1965 >VLAK PELJE NA V2HODi. ruski barvni film ' TINEJA 22. 12. 1%5 »VELIKO SOJENJE«, jugoslo- vanski film (Metropol) KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Od 21. - 22. 12. 1%5 »MAMA POSLUŠAJ MOJO PESEM«, španski barvni film Od 25. - 26. 12. 1965 »ZADNJA ZIMA«, danski film -KINO SEVNICA Od 21. - 22. 12. 1965 >DEVY KROKET MED PIRATI«, ameriški film 25. 12. 1%5 >ILIJA MUROVEC«, ruski film • prodam PFC, krojaško-železno in sobno, prodam. Naslov v upravi lista, Xf'^TORN'O KOLO »Danuvia« prodam, tudi na ček. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HISO - novo, z vrtom, 15 minut iz centra Sevnice ugodno pro- dam. Ponudbe pošljite pod šifro »Ugodno«. MOČNO GRAJENO GOSPODARSKO PO- SLOPJE, ki ga jo mogoče preurediti v dvojo družinskih stanovanj, z ca. 5 ar zemlje, blizu dvoh tovarn, v Braslovčah — Prosorjo 12 — ugodno prodam. POriNKA>ÍE CEVI - 250 kg (pol role) pro- dam. Naslov v upravi lista. RUSKEGA PRAŠIČA - 200 kg in črno ru- menoira psa — nemškega volčjaka, pro- dam. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO POHIŠTVO - dobro ohranje- no, prodam. Na.slov v upravi lista. O'EBX' AVTO »MERCEDES« 170, prodam po ugodni crni. Naslov v upravi lista. KUHIVISKO OPREMO, dobro ohranjeno ugodno prodam. Naslov v upravi lista. GLOBOK VOZIČEK - italijanski model dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. POMIVALNO OMARICO PRODAM. Ogled. Trubarjeva "^1 popoldne. • stanovanja !'RAZNO SOBO v centru ali bližnji okolici iščem. »Tehnomercator« Celje, Stanetova ulica 5. SOBO NUDIM upokojenki ali dekletu z iz- menično službo, za majhno pomoč v go- spodinjstvu. Cimerman, Celje, Kocenova 2. cibfs MrRN\ ZAKONCA brez otrok iščeta praz- no sobo. Naslov v upravi lista. O'^FMI.JENO SOBO s centralno kurjavo oddam moški osebi. Ponudbe pod šifro »Soliden«. ZA PRAZNO A.U OPREMLJENO SOBO nu- dim gospodinji brezplačno kvalitetne fri- zerske usluge in stanarino za pol leta vnaprej. Naslov v unrnvi lista. DRUŽINSKO STANOVANJE v Celju ali bližnji okolici iščem. Plačam za dve leti vnaprej. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vseljivo«. • razno OSAMLJENA VDOVA sprejme v skupno go- spodinjstvo' mlajšo upokojenko. Guček Olga, Kosova 10 (Zavodna). PREKLICUJEM v zmoti izrečene izjave, da je bil Mato Drinjek od leta 1961 do leta 1962 vratar v Tovarni nogavic Polzela, Košmelj A. STAREJŠA ŽENSKA z znanjem kuhe želi spremeniti službeno mesto, najraje gre k družini z malim otrokom. Ponudbe pošlji- te na upravo lista pod šifro »Poštena«. 50-LETNO DEKLE s posestvom želi spoznati sebi primernega fanta. Prednost imajo de- lavci. — Ločenci izključeni. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Lep dom«. ZA VARSTVO OTROKA iščem mlajšo upo- kojenko. Naslov v upravi lista. GARAŽO ODDAM. Fajs, Ulica bratov Voš- njakov 27. IZGUBIL se je mlad lovski terijer, črn z rjavimi .lisami na glavi in nogah. Javiti na Lovsko zvezo, Celje, Cuprijska ul. 19. UPOKOIENEC Z DEŽELE nudi vso oskrbe za pomoč pri živini. Naslov v upravi lista, • kupim nVCFRTNI KLAVIR v zelo dobrem sta- nju, kupi Prosvetno društvo Braslovče. KHAVO z drugim ali tretjim teletom, dobro mlokarico, kupim. Starejše ne pridejo v poštev. Robič, Celje, Cesta na Dobrovo 56. • OBJAVE OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE SILVESTROVANJA Celjska turistična zveza priporoča nasled- nja silvestrovanja: HOTEL »CELEIA«, CELJE: Zabavni an- sambel PIPI-RAC, nagradno žrebanje, dari- la: raenn obvezen. Rezervacije v hotelu, HOTEL »EVROPA«, CELJE: Dva orkestra, nagradno žrebanje, spored) konsumacija 1200, rezervacija 400 din. Prijave pri pla- čilnih natakarjih. STARI GRAD: domače silvestrovanje, Çodba, ples, koline; vstopnina in rezervaci- ja 200 din, konzumacija ni predpisana. HOTEL »PAKA« VELENJE: ples, spored, menu obvezen 1700 dinarjev. Rezervacije v hotelu. Restavracija »JEZERO« VELENJE: ples, domača zabava; vstopnina 500 dinarjev, kon- sumacija ni predpisana. » Restavracija »POŠTA« CELJE: ples. do- mača zabava, trio P-5, vstopnina 400 dinar- jev, obvezna konsumacija 800 din. OPOZORILO SADJARJEM Ponovno se obeta ostra zima. Vse sadjar- je opozarjamo, da ziščitijo debla sadnih dreves dovolj visoko, t. j. do razcepa v krošnjo, Zo zaščito uporabite koruzna steb- la, slamo, sončnična stebla, papir, odpadke furnirja itd. V primeru visokega snega, je sneg ,treba ob steblih steptati, ev. ograje pa je treba odmetati ali okoli njih pinziti. Eventualno škodo po zajcu je možno pre- prečiti, vendar je ta zaščitna sredstva upo- rabiti že ob začetku zime. Lovska zveza Celje • OBVESTILA OFVESTILO Društvo prijateljev mladine Celie — Otok obvešča, da bodo prireditve z de3kom Mra- zom zo predšolske otroke krojev- ne skupnosti Otok v četrtek, 26. decembra in v petek, 27. decembra v otroškem vrtcu v Jurčičevi ulici. Starši, ki še niso cicibanov prijavili pri poverjenikih DPM, naj to store do 25. de- cembra 1965 v otroškem vrtcu v Jurčičevi ulici. êÉ ft. i:i jT!"'« IZLETNIK vas vabi na ogled edinstvene prire- ditve — Dunajske drsalne revije na ledu, ki bo v Celovcu od 5. do 17. februarja 1964. Nastopala bo »A« skupina svetovno znanih drsalcev iz vse Evrope. Ne zamudite užitka, ki vam ga nudi drsalna prireditev. Iz- let v Celovec z ozvočenimi in ogre- vanimi avtobusi vam nudi izletnik za 3.890 din in vstopnico za revijo po 1.500 din. — Potujte z Izletnikom in zadovoljni boste! Prijave sprejemamo za individu- alce In kolektive do 10. januarja 1964 — nasproti avtobusne postaje — tel. 28-41. Prirejamo izlete v tujino: — enodnevni izlet v Trst v janu- arju 1964 — enodnevni izlet na Koroško — dvodnevni izlet v BENETKE IN TRST — tridnevni izlet v italijanske DOLOMITE z ogledom COR- TINE D'AMPEZZO, BENETK in TRSTA. KOLEKTIVNE prijave za vse vr- ste izletov po domovini s posebnim popustom. NUDIMO prevoze z modernimi turističimi avtobusi. POSREDUJEMO nabavo potnih li- stov in tujih vizumov v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. REZERVIRAMO vam postelje v spalnih vagonih in avionske vozov- nice na vseh progah JAT. PRODAJAMO avtokarte in vozne rede. MENJAMO vse vrste tujih valut, rezerviramo privatne in hotelske sobe* PRESKRBÏMO vam avtotaksi. Brezplačno vam nudimo vse turi- stične in prometne informacije. V poslovalnici IZLETNIK CELJE, Titov trg3, nasproti avtobusne po- staje, boste vedno solidno in pri- jazno sprejeti. Izletnik Celje Telefon 28-41 ZAHVALA Ob bridki izgubi strica FRANCA TURNŠKA upokojenca iz Levca, se prisrčno zahvalju- jem vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno pa godbi Tovarne emajlirane poso- de. .Še enkrat vsem prisrčna hvala. Družina Drolc — Leveč HOTEL EVROPA CELJE ^ GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 55 od sobote 21. 12. do 2?. 12. 1965 Sobota, dne 21. 12. 1963 din Srna v divjačinski omaki s cmokom 250—400 Piščančeva obara z ustrezno prilogo 200—500 .Srbski pasulj 150—200 K remove rezine 80 Nedelja, dne 22, 12. 1963 Bržola na žaru s prilogo 350 Salonska pljučka s cmokom 150—200 Štajerski lonec 180—280 Doboš torta 80 Ponedeljek, dne 23. 12. 1963 Prekaj(;no s kislo repo ali zeljem 250—550 Piščančeva rižota s parmezanom 180—280 Kisla pljučlča s krompirjem 90—150 Polnjeni krofi 45 Torek,- dne 24. 12. 1963 Sarma s slanino in smetano 200—500 Srbski pasulj s prekajenim mesom 150—200 Vampi na< tržaški način s parmezanom 120—180 Jabolčni zavitek 60 Sreda, dne 25. 12. 19*3 Krvavice z ustrezno prilogo 250—550 Pečenice z repo ali zeljem 250—550 Kmečka pojedina ^ Orehova potica ^ Četrtek, dne 26. 12. 1963 Ričet s prekajenim svinjskim mesom 180—280 Segedinjska svinjska zarebrnica s slanim krompirjem 300—400 Telečji perkelt s širokimi rezanci 150-^200 Sirov zavitek 80 Petek, dne 2?. 12. 1963 Bakalar na dalmatinski način 200—300 Gobja juha z ajdovimi žganci 250 Sočni govedi golaž s polento 150—200 Srnin hrbet s smetano 100 Cenjene goste obveščamo, da nudimo vsa- ko soboto, razen navedenih, še ostale lovske specialitete, vsako sredo pa razne specia- litete dotnačih kolin, ^ Y točilnici strežemo jedila in pijače brez postrežnine. Frepričajte se in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evrope Is, C*ii* KRAJEVNA SKUPNOST -DOLGO POLJE-, CELJE, Kersndkova 31 raapi'suje delovno mesto POSLOVODJE OBRTNIH SERVISOV Pogoji: visokokvalificiran delavec železninske stroke z večletno prakso na vodilnih mestih. Nastop službe takoj. — Plača ipo pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na »Svet krajevne sikupnositi Dolgo ipolje«, Celje, Kersniikova 3L KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ZA EKSPOZITURO V ŽALCU 2 DELOVNI MESTI REFERENTOV BANČNIH POSLOV 2. ZA OSREDNJO POSLOVNO ENOTO V CELJU DELOVNO MESTO GOSPODARJA Pogoji pod 1: ,popolna srednješolska izobraziba s 3-letno prakso v finančni stroki. Pogoji ipod 2: 8 let prakse v ekonomatsko gospodarskih poslih. Prošnje z dokazili o strokovni kvalifikaciji in praksi ter življenje- pisom je poslati na Komuinalno banko Celje v roku 15 dni po objavi oglasa KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje delovno mesto SEFA BANČNE POSLOVNE ENOTE v Vidmu-Krškem Pogoji: visokošolska izoibrazba in 4 leta prakse ali višja šolska izo- brazba in 8 let prakse ali 10 let prakse na delovnih mestih v finanč- no gospodarskih iposliih za katere se zahteva viišja šolska izo/braziba Prošnje z dokazali o šolski kvalifikaciji in praksi ter življenjepisom poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi oglasa UPRAVNI ODBOR GEODETSKEGA ZAVODA CELJE razpisuje nasilednji delovni mesti: 1. RAČUNOVODJE 2. ADMINISTRATORKE — mlajšo moč Pogoji: ad 1. ekonomska srednja šola s 5 let prakse, 2. končana administrativna šola. Oseibni dohodki po pravilniku Zavoda. Ponudbe pošljite na upravni odbor Geodetskega zavoda Celje, Cuprijska štev. 1 v 15 dneh od dneva razpisa, oziroma po tem roku do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe po dogovoru. «1 _ 20 decembra 19вЗ gt3^_______^- CELJSKI TEDNIK Stran 9 MA ROB POSVETOVANJA V DOBRNI Kulturna svitanja v soboto dopoldne je bilo v Dobrni posvetovanje o aktual- nih kulturnih vprašanjih celjske komune, za katerega je dal po- budo in ga priredil občinski od- bor SZDL v Celju. Posvetova- nje, ki ga je vodil predsednik občinskega odbora Marjan Rav- nikar, in ki so se ga udeležili najvidnejši celjski kulturni de- lavci, zastopniki posameznih ustanov, sodi sicer v vrsto vse pogostnejših razprav o kulturni problematiki, vendar je bilo hkrati tudi očitni izraz sistema- tičnih prizadevanj za reševanje in rešitev našega razmeroma klavrnega kulturnega položaja. Zato se lahko v celoti pridruži- ., mo posameznim diskutantom, ki so v svojih prispevkih izražali tudi priznanje občinskemu od- boru SZDL za njegovo zgledno angažiranost in prizadetost pri reševanju problemov celjske kulture (podobno, kar velja za okrajni odbor SZDL v širšem merilu). Če nič drugega, ima celjska kultura v tej družbeni organizaciji močno moralno oporo, to pa obeta, da bodo stvari vendarle krenile na pot treznih in razumnih preudarkov tudi drugje, in je praktično naj- več, kar sploh moremo priča- kovati. S tem seveda nikakor ne nameravamo podcenjevati prizadevanj vseh drugih foru- mov, ki so in še bodo o kulturi prav tako razpravljali, saj na- posled vse kaže, da, je vsaj v zadnjem času naša kultura ven- darle postala Spiritus agens ši- rokih družbenih obravnav. Čeprav tudi posvetovanje v Dobrni ni odkrilo kakšnega no- vega smodnika, s katerim bi utegnili »razstreliti« kakšno trdovratno »problemsiko posto- janko«, je res, da se je odkrito in pogumno lotilo vseh tistih bistvenih vprašanj, ki jih bomo morali slej ko prej trajno rešiti, če ne bomo hoteli, da se bo naša duhovna rast oplajala zgdlj z izsledki tehnike, z od- Icritji na področju avtomobiliz- ma, motorizma in drugih -iz- mov, ki vodijo v najbolj pro- blematični in nevarni -izem — v tako imenovani kulturni ni- hilizem! Seveda je vsakršen pe- simizem v tem smislu popolno- ma odveč in tudi neutemeljen, ker imamo namreč dovolj mož- nosti, da spremenimo in popra- vimo to, kar smo spričo že zna- niii objektivnih okoliščin zamu- dili, in ker so dejansko tudi vsi napori usmerjeni v to. Pri tem bo kajpak dokončno spremeniti okorela stališča, da je kultura zgolj nujno zlo ali privesek družbenega presnavljanja ter istočasno tudi odnos do kultur- ne dejavnosti, ki ga bo treba postaviti na temelje zavestnega prepričanja, da so duhovni pro- izvodi enakovredni materialnim proizvodom, ker brez prvih ne bi bilo niti drugih! Ce bi preso- jali naše kulturne razmere po osrednjih zaključkih diskusije na posvetovanju, bi pravzaprav iezko našli v njih kakšna po- sebno svetla znamenja. A to je tudi razumljivo: kulturni delav- ci nemara že predolgo čutijo status quo, ne glede na to, da gre za proces, ki že sam po se- bi ne more biti kratkotrajen. V njem se namreč vse prepočasi uveljavljajo širše družbene tež- uje, da bi pričeli v skladu z na- menom in pomembnostjo solid- neje stimulirati tudi našo kul- turo, da bi bila ta kos nalogam ia bi lože izpolnjevala svoje po- slanstvo To pa bi bilo toliko nujnejše, da ne bi bilo še na- Piej tako očitno zapostavljeno y!>e tisto, kar po svoji človeški in »proizvodni« vsebini navse- zadnje tvori enakovredni »eks- ponat« naše družbe. Samo ob realnih odnosih do kulturne ustvarjalnosti bo nazadnje mo- goče izpolnjevati tudi osnovne •koncepcije in duha, ki naj bi tvorneje vplival na oblikovanje sodobnega človeka. In v tem smislu lahko pravzaprav že go- vorimo o določenih kulturnih svitanjih, saj vsa mnogoštevil- na razpravljanja vendarle ne bodo mogla mimo tega, da ne bi tudi rodila konkretnejše rezul- tate. D. Hribar SPREHOD SKOZI MUZEJ REVOLUCIJE Kakor smo že poročali bodo 21. t. m. odprli v Celju v bivšem magi- stratu novi Muzej revolucije — ustanovo, ki ji je svoj veliki delež pri- speval tudi pokojni narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka. Muzej revolucije, za katerega je idejne načrte izdelal arch. Dušan Samec in ki sodi po svoji impozantni arhitektonski ureditvi med edinstvene tovrstne ustanove v državi, je hkrati tudi delo vodje NOB oddelka Mestnega muzeja Staneta Terčaka, ki si je tako za njegovo prostorno kakor vsebinsko ureditev ne- sebično in požrtvovalno prizadeval nekaj mesecev. Njegov je tudi Vodič (z izvlečki v ruščini, angleščini in nemščini), iz katerega povzemamo na kratko pot mimo nekaterih razstavljenih eksponatov. Poleg drugega ima muzej 6 razstav- nih prostorov. Na dvorišču nasproti glavnemu vhodu stoji stena z brona- stim reliefom narodnega heroja Tonč- ke Cečeve; pod obokom hodnika na desni pa so prostori, namenjeni ob- časnim razstavam maket in drugega gradiva. Po marmornem stopnišču pri- demo v prvo sobo, ki je posvečena širšemu delavskemu gibanju, prika- zuje pa tudi naše prve organizatorje in tiskano besedo Svobodnih glasov ki so izhajali v Celju v letih 1897 do 1898. Poleg gradiva, ki kaže vzpon de- lavske zavesti v letih 1924 do 1938 letake, časopise, brošure in knjige, je razstavljen tudi pisalni stroj, ki je slu- žil Edvardu Kardelju, ko je v letih 1940 in 1941 ilegalno bival pri Celjanu Francu Kaču v Zagrebu. Nadalje je tu zapopadena dejavnost Komunistič- ne partije, ki jo označujejo množična zborovanja v vseh večjih delavskih središčih v letih 1923 do 1926; raz- stavljene so makete, kot Kavretova domačija, Cebine nad Zagorjem, Smig- lova zidanica nad Preboldom, Klav- ževa zidanica v Okonini pri Velenju. Prav tako lahko tu vidimo dejavnost delavsko kulturno prosvetnih društev Med zanimivimi eksponati sta gotovo maketi, ki prikazujeta domačiji Titove matere Marije Javoršek in njene se- stre Ane Kolar v Trebčah pri Pod- sredi. Kolarjeva mama je prepustila leseno pručico, na kateri je v njeni zidanici rad posedal njen nečak Josip Broz. Nadalje je razstavljen rokopis predavanja Slavka Šlandra o Ivanu Cankarju, njegova pisma, nalivno pe- ro in smuči iz ilegale. V drugi sobi je najprej razstavlje- no gradivo, ki dokumentira močno aktivnost nemških šovinistov in fa- šistov, združenih v Kulturbundu z vse- stransko podporo nacionalsocialistič- ne stranke NSDAP itd. Hkrati so raz- stavljeni dokumenti o zasedbi Celja 11. aprila 194il, prve aretacije in mno- žične deportacije zavednih Slovencev Razstavljeno je tudi orožje in pisalni stroj Franca Leskoška-Luke, koman- danta poveljstva partizanskih čet,- pa nekaj predmetov Celjske čete ter ne- kaj predmetov, izkopanih iz groba zgorelih borcev v Sentrupertu. Ta prostor prikazuje med drugim parti- zansko gibanje v letu 1942. V tretjem razstavnem prostoru je prikazana narodnoosvobodilna borbe na celjskem območju do jeseni 1943 razstavljeno je orožje s pohoda XIV divizije: parabeli komandanta Jožeta Klanjška-Vasje ter namestnika koman- danta Toneta Vidmarja-Luke, nadalje orožje komandanta Ivana Kovačiča- Efenke, kapa in torbica politkomisarja Matevža Haceta, pištoli Ivana Luskar- ja in Staneta Terčaka. Poleg aktovke in nalivnega peresa Karla Destovnika- Kajuha je tu še nekaj njegovih roko- pisov. V drugem nadstropju pridemo naj- prej v avlo, ki je posvečena spominu mrtvih narodnih herojev, ki so se bo- rili na tem območju. V njej je trinajst bronastih plaket narodnih herojev delo akaidemskega kiparja Vladimir- ja Stovička, ter plaketa Borisa Kidri ča, ki jo je napravil akademski kipar Stojan Batic. Četrti razstavni prostor prikazuje rast partizanskega gibanja, obseg osvobojenega ozemlja in formiranje ljudske oblasti predvsem z volitvami kakor tudi kulturno dejavnostjo na ozemlju IV. operativne cone. Tu vi- dimo brzostrelko, zaplenjeno vodji Revsove bande belogardistov in raz- trgancev v Ljubnem, v vitrinah — gu- mijasti čoln za prevof čez Dravo, gu- mijast pas angleškega pilota, ki se je ponesrečil na Raduhi, kontejner (pločevinast ovoj) za material, odvr- žen s padalom, razbitine letal itd. Tu ie tudi kurirska torba spomeničarja Ludvika Zupanca-Iva iz Zabukovce. Peti razstavni prostor prikazuje par- tizanske tehnike, zdravstvo in okupa- torjeva nasilja. Tu najdemo maketo tehnike »Cankar« in nabavni sektor »Nestl«. Slikovno gradivo kaže ohra- njene bolnišnice, v vitrinah pa je oprema, orodje, medicinski in kirurški inštrumenti iz bolnišnice »Jesen« v Kotu, R 7 na Voluški gori, »Celje« pod Kamnom. Razen tega vidimo gesta- povsko bikovko, jetniško verigo, vpis- no knjigo, razne predmete, ki so jih spletli zafKDrniki in vrata ene izmed celic s podpisi talcev pred ustrelit- vijo. Tu je tudi maketa celotne zgrad- be Starega piskra, razglasi o strelja- nju talcev, fotografije, ki prikazujejo žrtve in njihove rablje ... V tem pro- storu najdemo tudi dokumentacijo, k,i govori o usodi tisočev slovenskih otrok, odtrganih od svojcev in odpe- Ijanih v nemška taborišča. Bilo jih je skupaj 9000. Slike prikazujejo glavna taborišča in »apele« v njih, »medicin- ske« poizkuse z jetniki, mučenje in sežiganje žrtev, vodilne osebe tabo- rišč; nadalje so razstavljena oblačila internirancev, ožgane kosti iz krema- torija v Mauthausnu in pepel neznane žrtve v Oswiencimu. Sesti razstavni prostor pa je posve- čen zaključni fazi druge svetovne voj- ne in narodnoosvobodilne borbe na slovenskem ozemlju, pregledu žrtev ir materialne škode v našem okraju Precejšen del gradiva pa priča o ob- novi porušene domovine in njeni so- cialistični graditvi. S tem v zvezi so prikazane največje mladinske delov- ne akcije. Tu, na zaključku se med spodnjim in zgornjim razstavnim prostorom dvi- ga stena v velikosti 9x7 m. obložena s črnim marmorjem. Na njej je odli- tek skulpture s spomenika NOB — de- lo kiparja Jakoba Savinjska. Skulp- tura upodablja ljudi s Krškega polja ki odhajajo v pregnanstvo, zadnji boj Pohorskega bataljona in heroja Sarha, ob svojem možu zblaznelo ženo ter pohod XIV. divizije (prenos ranjenca) Tako je vsebinska razporeditev ce- lotnega gradiva našla edino logično in zaokroženo pot, ki pa do nje ni bi- lo lahko priti, saj je terjala ogromno naporov. A je zato celovita. Obisko- valec, ki gre po njej, ima na koncu pred seboj celotni razvoj naše revo- lucije od njenih začetkov do zmago- slavnega konca. Bronasti relief narodnega heroja Tončke Cečeve Problem so kabineti Razgovor z ravnateljem celjske gimnazije, prof. Ivanom Grobelnikom Kot smo že poročali, je bila celjska gimnazija v septembru le pHjgojno verificirana, ker ni izpolnjevala vseh pogojev za verifikacijo, ki jih je predpisal Svet ïa šolstvo SRS. Ker smo že v sredini decembra, smo jih obiskali, da bi videli, koliko pogojev so dosedaj že izpolnili in kateri jim še manjkajo. Ravnatelj prof. Grobelnik je o tem povedal: i »11. septembra smo dobili odločbo o p>ogojni verifikaciji in o pogojih, ЦЈ jih mora izpolniti gimnazija, da bdi verificirana. | Prvi pogoj je bila ustrezna kvalifi- kacija učnega kadra. Petim profesor- jem je manjkal strokovni izpit, eden (predavatelj telesne vzgoje) pa ni imel ustrezne kvalifikacije. Vsi, ki jim je manjkal strokovni izpit, so se pri- javili za njegovo polaganje, medtem ko bo predavatelj telesne vzgoje v dveh letih dosegel ustrezno kvalifika- cijo. Drugi pogoj je bil, da moramo do prvega decembra urediti predmetnik glede na minimalne zahteve o številu ur za posamezen predmet. Tega smo uredili in ga poslali v Ljubljano, da nam ga potrdijo. Tretji pogoj je bil, da moramo urediti učne načrte. Ti bi morali biti urejeni glede na minimalen obseg učne snovi za posamezen predmet, kot je zahtevala objava Sveta za šolstvo SRS. To smo uredili in mislim, da tudi pri tem ne bo ugovorov. Četrti pogoj, ki ga moramo izpol- niti do leta 1965 pa je ureditev pro- storov za laboratorijske vaje ter ka- binetov za fiziko, kemijo, biologijo, tehnični pouk ter učilnic za tuje je- zike. Do sedaj smo uredili kabinet za fiziko, medtem ko urejamo kabinet in prostore za vaje iz kemije. Za biolo- gijo pa še nimamo prostorov, kjer bi lahko uredili kabinete. To bo rešeno ko bo izpraznjeno stanovanje prejš- njega ravnatelja. Potem bomo imeli dovolj prostora za kabinete. Prav ta- ko bomo morali urediti tudi učilnice za tuje jezike. Delavnice za tehnični pouk pa bo- mo imeli skupaj s šolskim centrom »Boris Kidrič«. Potrebno bi bilo, da bi se te začele čimprej graditi. ' Velike probleme imamo tudi z učili, ker so zbirke zadnja leta slabo _izpo- polnjene. Dosedanje, stare zbirke pa so za moderen pouk zastarele. V prizadevanju za urejanje kabinet- nih učilnic in pripravljanje laborato- rijskih vaj, sta se posebno izkazala prof. Stanko Modic in prof. Marifa Habe ter ves drugi profesorski zbor.« S. L. Carodejna piščalka Mladinska sekcija pri Delavskem odru bo uprizorila pravljično igrico Čudodelna piščalka, ki jo je napisal Fran Roš. Igra je vedra in zabavna, čeprav ni brez vzgojnega jedra. Tn morda bo ravno zaifadi razgibanosti dejanj otroku zanimiva. Glavni vlogi bosta igrala Zlatka Krašovec kot Cvetka, Gojka pa bo igral Janko Rednak. Igro je režirala Jožica Zupan. Igrali jo bo- do za mladino, v dneh praznovanja Novega leta. Za prihodnjo sezono pa mladi igralci i>ripravljajo igrico »Be- lo pisane pravljice«, ki je predvsem namenjena cicibanom. SEMINARJA V KONJICAH Delavska univerza v Slov. Konjicah je skupaj z društvom knjigovodij skli- cala v tem in prihodnjem mesecu dva seminarja, na katerih bodo obravna- vali knjigovodsko službo v gospodar- skih organizacijah. KONČAN DRUGI CIKLUS PREDAVANJ Pri delavski univerzi v Slov. Konji- cah so zaključili drugi ciklus preda- vanj večerne politične šole, ki jo obiskuje 22 slušateljev. Razen krajše obnove snovi iz prvega cikla so ob- ravnavali razvoj naše ljudske revolu- cije in oblasti, seznanili pa so se tudi z osnovnimi določili nove ustave ter razpravljali o vlogi, delu in nalogah komune. . V. L. V PRIZADEVANJIH DA BI ČIMPREJ IZPOLNILI OSNOV- NE POGOJE VERIFIKACIJE, JE CELJSKA GIMNAZIJA PRI- ČELA UREJATI PROSTORE ZA PRAKTIČNI POUK, NA SLIKI: zgoraj DIJAKI V KEMIČNEM KABINETU PRI PROF. MODI- CU. Desno: Vaje iz fizike v no- Vem fizikalnem kabinetu. KLUBSKA DEJAVNOST V VELENJU Večkrat so govorili, da je delavski klub v Velenju lo kavarna, vendar pa pestro življenje v tem klubu dokazu- je prav nasprotno, DPD Svoboda v Velenju ga pretvarja v središče kul- turnega življenja v Velenju in nudi velenjskemu rudarju obilo koristne zabave. Tako so v klubu stalne likov- ne razstave. Za dan Jugoslovanske ljudske armade je klub pripravil raz- stavo del Nikolaja Pirnata na temo NOB. Slike za to razstavo je dal na razpolago Muzej revolucije iz Ljub- ljane. Nedavno so odprli v cvetlič- nem delu kluba filatelistično lazsta- vo na pobudo filatelističnega društva iz Celja. Kmalu po Novem letu pa bo pripravil klub razstavo idrijskih čipk, za katero je že sedaj med pre- bivalstvom veliko zanimanje. Nedavno je imel v klubu predava- nje z diapozitivi Ciril Debeljak o poti na Trisul. Dvorana je bila polna. Ob torkih, ko ni televizijskega programa, je v delavskem klubu pripravil serijo zanimivih predavanj. V januarju pri- čakujejo ponovno tovariša Debeljaka ki bo predaval o Mont Blancu. Tu bo- do priredili še večer ciganske lirike in tako dalje. Poleg prireditev pa so začeli s pre- davanjem otroških filmov v mali dvo- rani Kulturnega doma. Filme predva- jajo vsak torek in jih otroci iz Ve- lenja in okolice pridno obiskujejo, ob sredah pa vrtijo dokumentarne filme za odrasle. Pobudo za vso omenjeno dejavnost je dala DPD Svoboda, ki išče nove oblike dela prav uspešno. Razgrnitev urbanističnih načrtov v Žalcu Pretekli petek so v 2alcu v prosto- rih kulturnega kluba odprli razstavo urbanističnih projektov za kraj ozi- roma bodoče mesto 2alec. Razstavo je v počastitev krajevnega praznika 27. novembra otvoril predsednik občinske skupščine Žalec tov. Tone Delak, ki je govoril o pomembnosti te razstave, saj bo 2alec čez 30 let imel 15.000 prebivalcev in bo verjetno že leta 1965 proglašen za mesto. Zlasti važ- no je to, da se poleg z urbanističnim programom in zazidalno sosesko Dom I in Ložnica lahko prebivalci Žalca se- znanijo tudi s tremi variantami bodo- čega centra Žalca. Stran 10 CELJSKI TEDNIK St. 48 — 27. novembra 19^3 Prisrčno srečanje v Polju ob Sotli Samo enkrat lahko neka šola slavi stoletnico. In takSen dogodek so sla- vili v Polju ob Sotli/kjer se ljubka osnovna šola ruipeni med Dobrav- čevo gostilno in vašjco cerkvijo. Pred sto leti so jo zgradili, ko so kmetje po marčni revoluciji prvi- krat nekoliko svobodneje zadihali. Od takrat je nemoteno potekal pouk vse do usodnega 1941. leta, ko so podivjani Nemci v svoji objestnosti odselili vse prebivalstvo v Neinčijo, da bi si utrdili vsiljeno mejo. Samo takrat je umolknil domači šolski vrišč v učilnicah. Res je, da je ne- koč obiskovalo to Š.0I0 preko 200 uičencev, izdaj pa še samo kakih 80, kar pomeni, da se struktura prebi- valstva v kmečkem Obsotelju naglo spreminja in so se mnogi preselili drugam. Toda šola je njihova, vzgojila je rcxlove. narodno zavedne, trdne, ki niso pozabili svojih učiteljev. Morda je bilo prav najlepše to ob jubileju, da so v.se svoje nekdanje učitelje povabili na proslavo, se nekdanji učenci srečali z njimi in tudi uičitelji med seboj. To srečanje jé bilo prisrčno in nekaj enkratne- ga, kar je težko povedati. Stari učitelj se je rokoval z moč- nim možakarjem in dejal: »Glej ga fanta, kako si zrasel?« in po nek- danji navadi ga je pobožal po laseh. Možu se je zalesketala solza v očesu in tako toplo, v zadregi se je nasme- jal. ^ In mati z otrokoma je stopila k nekdanjemu učitelj'u: >Me ne po- znate \ес? O. jaz vas ne bom po- zabila! Jaigričeva sem!« In učitelj je pogledal preko očal. malo pomislil in se spomnil: »Seveda. Rezka si ti? Glej jo. Rezko! Kako se imaš?« Zardela je kot deklica in ponosno dejala: >Kargre! Dva otroka imam! Velika sta že!« To je bilo srečanje generacij, en- kraitno, doživeto z živimi spomini. Zadružna dvorana, kjer je bila pro- slava, ni mogla.sprejeti vseh, ki so se hoteli srečati s svojimi vzgoji- telji. Pri oknih so gledali v dvorano in nekaj lepega in velikega je bilo v tem. ko so vsi v dvorani vstali, ko je stopil vanjo prvi učitelj in niso nehali spontano ploskati, dokler niso posedli na častnih mestih tovariši: Zurman, Kozeljeva», Planinčeva, Podjavorškova, Mihevc, Trčkova in še drugi. Prof. Albin Podiavoršek, ki je nekoč bil upravitelj osnovne šole v Polju ob Sotli. je orisal rast te slovenske šole, šolska upraviteljica Erna Trobina je pozdravila goste in govorila o življenju šole, predsed- nica šolskega odbora Anica Hostni- kova pa je izrekla zahvalo vsem ter izročila dragim gostom spominske kozarčke, brhko Poljanke pa so jim pripele na prsi rdeče nagelje in slikice domače šole ter srček z na- pisom: 100 let. Mladina in pionirji so izvajali pester spored narodnih plesov in pesmi, na kar prav v Polju ne pozabljajo. Pesnik Fran Roš je za to prilož- nost napisal posebno pesem ob sto- letnici šole v Polju ob Sotli, Sre- čanje ob stoletnici je bilo enkratno, prisrčno, odraz poznane enotnosti občanov tega kraja. Čestitamo! S. Osnovna šola v Polju ob Sotli z le- tošnjim šolskim kolektivom: upra- viteljicu Erno Trobina (v sredi), Albino Jezovšek in Anico Trček, ki pa je pred kratkim odšla drugam MORDA BOSTE PRAV VI DOBÏTMK zato še danes naročite Celjski tednili Prav zdaj, pred novim letom, je čas, da se naročite na Celjski tednik. Celjski tednik je najbolj čitan in najcenejši tednik v celjskem okraju. Naročnina za vse leto znaša le 1000 dinarjev. Vsebino lista bo uredništvo z novim letom še popestrilo z aktualnimi sestavki iz družbenega življenja, z zanimivimi reportažami In intervjuji ter z drobnimi novicami iz Celja in drugih krajev celjskega okraja. To pa še ni vse. S tem, ko se boste naročili na tednik in pia-' cali polletno naročnino, boste sodelovali pri nagradnem žrebanju, ki ga pripravlja uredništvo. Morda boste prav vi dobitnik ene izmed mnogoštevilnih nagrad v vrednosti 500.000 din. Zato pohitite z naročilom, saj boste z listom zagotovo zado- voljni. Za majhen denar pa bo vsak teden v vaši hiši nepogrešljiv ' obveščevalec, ki vas bo seznanjal z domačimi dogodki, hkrati pa boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. Izkoristite še pred novim letom to ugodno priliko. List lahko naročite osebno pri upravi, po pošti z dopisnico, preko vašega pismo- noše, ali pa z naročilnico, ki jo izrežete iz lista in odpošljete Upravi Celjskega tednika. Tako boste tudi vi pripomogli čimprej uresničiti geslo: Celjski tednik — v vsako hišo. Delo in načrti mestnega arhiva v Celju Ce smo doslej pisali o celjskem Mestnem arhivu s kritičnimi mislimi in pripombami, potem je menda to pot prvič, da poročamo z nekaj več optimizma in upanja na boljše per- spektive. Kadar bomo čez leta govo- rili o rasti in razvoju tega zavoda, bomo prav gotovo zabeležili, da je leto 1963 pomenilo važno prelomnico in korak naprej. Zakaj? Letos so se celjske arhivalije, ki sc se desetletja pomikale po različnih podstrešnih in kletnih prostorih in pri tem doživljale žalostno usodo propa- danja, prvič znašle skupaj in konč- no urejene dobile svoje mesto na po- licah. Gre za okrog štiri tisoč arhiv- skih enot — debelih fasciklov in knjig — ki so dragocen vir za zgodo- vino celjskega področja. V tem letu je biio prvič mogoče tudi sprejeti no- vo gradivo, kar doslej zaradi pomanj- kanja prostora ni bilo mogoče. V ar- hiv smo prepeljali celotno gradivo bivšega Doma oskrbovancev v Voj- niku (nekdanje hiralnice), zaradi vla- ge močno ogroženo gradivo ukinjene vojniške in njej priključenih občin dragocene stare zemljiške knjige od občinskega sodišča v Šoštanju, nekai gradiva iz Žalca, odkoder sm.o dobili avstrijske državne in štajerske zako- nike izza leta 1850, ki pomenijo za arhiv pomembno pridobitev, kontro- lirali škartiranje pri sodiščih v Šmar- ju in Slov. Konjicah, pri čemer je ne- kaj malega prišlo tudi v arhiv. Velika večina tega gradiva je že dostopna za 7пал»1^епо uporabo. To nemajhno delo pa so v tem letu ovirale tudi določene težave. Pred- vsem bi omenili legalnega in ilegal- nega »podnajemnika«, ki sta do no- vembra oziroma decembra zasedala •tri prostore, že pred letom določene za arhiv, na drugi strani pa nekoli- kanj pičla finančna sredstva, ki niso dovolila, da bi zavod izpolnil vse za- črtane naloge. Pomembno je dejstvo, da je arhiv prvič dobil tudi organ, družbenega upravljanja, ki se je v oktobru sestal na prvo sejo. Ko je bilo govora o na- daljnjem delu arhiva, je bilo poudar- jeno, da bo moral posvetiti vso po- zornost gradivu, ki je še zunaj in je zrelo za prevzem. Mnogo tega gradi- va imajo občine, ki ga ne potrebujejo več za redno upravno poslovanje. Treba bo misliti tudi na arhive gospo- darskih in drugih organizacij. Ker že sedaj primanjkuje prostorov še posebej pa bo to vprašanje postalo pereče čez kako leto ali dve, je bila dana sugestija, naj bi že sedaj pred- lagali občinski skupščini, da sprejme sklep, da se za potrebe arhiva rezer- virajo tudi prostori desnega pritličja v starem sodišču, ki jih trenutno uporablja zadruga »Dom«. Arhiv bo moral misliti tudi na posebno zbirko fotokopij. Prefotografirati bi bilo po- trebno zlasti gradivo v arhivih na Du- naju in v Gradcu. Ko se je tam v je- seni mudil prof. J. Orožen, je našel veliko dragocenih stvari, ki se nana- šajo na celjsko področje. Posebno po- memben bi utegnil biti fond listin (ka- | kih 300 zajetnih fasciklov!) iz Gor- njega grada. Arhivu bo potrebno tudi »uradno« spremeniti ime. Naziv »mestni«-ne od- govarja, ker ni le mestnega značaja, ampak je področje njegovega delova- nja v mejah okraja in ima torej med- občinski značaj. Splošna težnja v na- ši arhivski službi je, äa "se za lokalne arhive uveljavi naziv »zgodovinski« s čimer se tudi na zunaj in za »laWia^ pokaže razlika od arhivov-registratut, in s tem njihova specifičnost kultur- no-znanstvenih zavodov. To je le nekaj fragmentov iz ob- sežne problematike, ki pa vendarle kažejo, da se tudi ta ustanova počasi uveljavlja in si utira pot na področju še manj znanega kulturnega poslan- stva. ^ • 500 novih stanovanj Predsedništvo občinskega sindikal- nega sveta v Slovenskih Konjicah je pred kratkim, obravnavalo osnutek perspektivnega plana razvoja občine v prihodnjih sedmih letih in za leto 1964. Odborniki sindikalnega foruma so v irazpravi poudarili, da bo v bo- dočem obdobju potrebno zlasti veliko skijb posvetiti gradnjam objektov družbenega standarda, to je stano- vanjski ureditvi šol, razvoju gostin- stva in turizma itd. Analize obdobja zadnjih let namreč kažejo, da so bila sorazmerno največja vlaganja v raz- voj industrije iter deloma obrti in tr- govine, dočim pa so ostala področja zaostajala. Slednje še posebej velja za šcdstvo, saj na območju občine ra- zen gradnje nove šole. v Zrečah v no- benem ктајц niso bistveno povečevali šolskih ikapacitet. Razne dograditv ineurejanje izvenšolskih prostorov za potrebe pouka imajo lahko le značaj začasne rešitve. Tudi glede stanovanj kaže pripom- niti, da novogradnja ne poteka vzpo- redno z potrebami. V zadnjih nekaj letih so povprečno zgradili letno ka- kih 60 novih stanovanj, od katerih približno polovica odpade na družbe- ni, ostalo pa na privaitni sektor. Plan za prihodnjih sedem let sicer pred- videva dograditev kakih 500 novih stanovanj, kar je povprečno na ieto le dcibrih 11 stanovanj več kot dose- daj. Odborniki sindikalnega sveta so menili, da bo čimprej potrebno priti na industrijski način stanovanjske iz- gradnje. Gradbeno podjetje ►►IN- GRAD« iz Celja je pretekli mesec že pričelo z gradnjo treh stolpnic v Slo- venskih Konjicah. Seveda pa se po- trebe po novih stanovanjih pojavljajo tudi v ostaliih krajih občine, zlasti v onih, kjer se že razvija industrija, po nekod pa še za uslužbence družbenih služb. O vseh teh in podo'bnih vprašanjih sedemletnega gospodarskega ter osta- lega razvoja občine bodo še podrob- neje razpravljali na seji plenuma ob- činskega sveta. V. L. Rastoča galerija Bila sem ■« Šoštanju v novi._šolski geleriji. Ogledovala sem si plastiko za pla- stiko, sliko za sliko, list za listom. Ogledovala sem si in razmišljala . . . Izkušnje v prvi šolski galeriji na Slovenskem — v Kostanjevici —• so ta- ko dragocene, tako pozitivne, da nam lahko služijo za vzgled. Rezultati rasti mladine z umetnostjo so taki, da da- Des lahko že govorimo o svojstveni mladini. Ta mladina* je namreč polna želja po spoznavanju kulturnih vred- not, tako upodabljajočih, kot tudi lite- rarnih. Vsako leto preživim dan ali dva s koslanjeviškimi dijaki: vodimo jih po Celju, Savinjski in Zadrečki dolini, še lia do Raven in Sel nad Slovenjim Gradcem. Na teh popotovanjih spo- znavajno skupaj kulturno zgodovinske spomenike, rojstne hiše znamenitih ljudi in lepoto pokrajine, o kateri sta pisala Prežihov Voranc ali Ksaver Me- ško. Vedno znova sem presenečena nad izrednim zanimanjem in nad pri- zadevanjem te mladine, ki želi videti in spoznati čim več! Gotovo oblikuje to mladino ambi- ent v katerem živi — v njihovem pri- meru gotovo sloveča kostanjeviška šolska galerija, ki nosi ime rojaka, sli- karja: Gorjupova galerija. Ta hrani in razstavlja zdaj že nad stotine umet- nin, prireja poučne občasne razstave strokovna predavanja, ekskurzije in ostalo. In pred nedavnim je podobna gale- rija nastala tudi na našem celjskem področju, v Šoštanju, kraju, ki ima med likovnimi ustvarjalci svoje dolo- čeno mesto. Tu je živel in delal kipar v lesu Ivan Napotnik. On bi, če bi še živel, v teh dneh praznoval svoj 75. rojstni dan. Škoda, da je smrt preki- nila za vselej njegovo življenje in de- lo. Za svojega življenja še slutil ni da bo galerija, namenjena šoštanjski^ mladini nosila v spomin nanj njegove' ime. Tega priznanja mladega rodu vsaj teoretičnega nadaljevalca njego- vih prizadevanj, da naj človek, tudi tisti, ki živi v Šoštanju spoznava umetnine in njih ustvarjalce, žal ni dočakal. Zelo pogosto so uspehi na vseh področju, tako tudi na kulturnem, od- visni od prizadevnosti in iniciativno- sti enega samega človeka — v Kosta- njevici Lada Smrekarja, ta vodi tudi vse literarne krožke, v Šoštanju pa od Viktorja Kojca. Viktor Kojc, ki usmer- ja na šoštanjski šoli likovni pouk, vzgaja mladino po šolskem programu za to področje, skuša mladini omogo- čiti se kaj več. Zato je iz spoštovanja do kiparja Ivana Napotnika, po zgledu kostanjeviške šole zasnoval in razvil idejo o šolski Napotniki galeriji. Idejo je razvil do nekega začetka in konca-: konca z otvoritvijo, začetka pa z na- daljnjim, nekje sistematičnim zbira- njem in urejevanjem eksponatov. Galerijski prostori niso izolirani, sc lam, kjer se mladina giblje v prostem času, na hodnikih, kjer pa je ^e zdaj čutiti največjo obzirnost do razstav- ljenih del. Zbrana dela so nekateri umetniki poklonili samj, nekatera pa so poklo- nili zavodi ali organizacije. (Narodna galerija iz Ljubljane, Okrajni odbor SZDL Celje, Sindikalna podružnica in uprava rudnika lignita Velenje). Od posameznikov pa so dafovali: v prvi vrsti vdova kiparja Ivana Napotnika' (Ganimed in Glava talca), Vladimir Stoviček, Božidar Jakac, Marjan Po- gačnik, Alenka Gerlovič, Darinka Lo- renčakova, .Janez Pirnat {tudi za oče- ta pok. Nikolaja), vdova Frana Stip- lovška, France Slana, Lojze Zavolov- šek in drugi. Zastopana pa je še vrsta imen, k<.- terih dela so odkupile organizacije ali zavodi in jih potem poklonili tej Na- potnikovi galeriji. Izredno dragoceni so odlitki zname- nitih mož in sicer Jakopiča kiparja Lojzeta Dolinarja, Prešerna po Ivanu Zajcu in Frana Levstika, kot ga je ustvaril kipar Peruzzi, kar je za šolo vsekakor tudi s pedagoškega stališča v zvezi z obravnavo literature po- membno. Gre torej za avtorje različnih gene- racij, različnih kreativnih teženj in različnih kvalitet. Kvalitetna umetni- ška dela preževijo namreč svojo gene- racijo, živijo dalje, presoja o kvali- teti sodobnikov pa marsikje ni zaklju- čena. Prava umetniška lepota pa naj bo vodilo tudi mladini! Ce bo namreč mladina z umetninami rasla, živela in jih spoznavala po njihovih pravih vrednotah, bo kasneje lažje ocenjeva- la lepo in grdo, dobro in slabo. Marsi- katera naloga v življenju izvira lahko prav iz teh ocenjevanj. In našega do- raščajočega človeka čaka nešteto dolžnosti! Gotovo je umetnost ona ki mu bo marsikje lahko koristila. Šoštanjsko galerijo je zasejal Ivan Napotnik, izpeljali so jo drugi, mla- dina pa bo rasla z njo. Želimo, da bi izpeljali svoje naloge: zbiranje gradi- va in končno izbiro del za razstavo! Le galerija s kvalitetno vsebino bo namreč lahko služila estetsko izobra- ževalnim namenom mladine v Šo- štanju. Milena Moškon Ceste si gradijo sami že prejšnja leta so občani sami , gradili ceste od Viršianja do Verač in od Sel pri Virštanju do Verač. Na sestanku v Veračali pa so skle- nili, da bodo taRoj nadaljevali s cestama proti Bučam in Biički gorci. V spodhjiJi Voračah so se lotili, še zadnjega dvokilonielrskega cestišča do spojitve z bučko cesto, v zgor- njih pa proti Bučki gorci. Sami so zbral* toli'ko denarja, da so lahko plačali hnUJožf'r. ki jim je utrl ci'stišče. zdaj lomijo kamenje, ka- kor hitro pa bo ustrezno vreme, bodo tlakovali. Obe skupini tekmu- jeta, katera bo prej zgradila prvih ÏOOOm ceste. 1. SREČNO 1964 Fanta, ki služita vojaški rok v Kra- gujevcu (VP-255), želita vsem svojim domačim in sorodnikom srečno im ve- selo novo leto 1964. PoiZdravljava tudi dekleta iz našega kraja! Jože Juteršek in Pusaf Ivan 51 " ile naj bi se tovarne za izdelavo slušnih aparatov za naglušnike; njih renta- bilnost Л pričo velikega števila reflektantov na take aparate ne more biti dvomljiva, posebno, če upoštevamo možnosti za izvoz v države v razvoju. Vsak aparat te vrste se mora točno pri- lagoditi zunanjemu slušnemu víhIu n uhlju naiilušnika. Zato je treba ustvariti primerno gosto mrežo zdru\stveno-tehničnili postaj, sicer bi bila že sama oddaljenost take po- staje iiepremostlji\a ovira za nabavo sta- rejšim naglušuikom. ki so nesposobni za potovanja. — Noben naglušnik ne sme os- tati izobčen! S io^ariškini pozdravom: Dr. Milan Podgornik KULTURA IN KRUH Nenavadno vprašanje, takole go- vpriti o kulturi in kruhu hkrati. Toda na neki seji socialistične zveze v šmarski občini so zelo ostro spregovo- rili o kruhu, ki je baje pomečkan slabši in tako nerganje traja že ne- kaj časa. Neka občanka je po radiu spraševala, čemu je tako čuden ta šmarski kruh? In tisti v delovnem ko- lektivu, kjer pečejo kruh, so menili, da je morda tako vprašanje bilo ne- umestno ali nekulturno! Res je to, da je pekarna s svojimicozkimi prostori slaba in v njej ni mogoče kulturno delati. Pa to vse še ne bi imelo s kul- turo opravka, pač pa samo s kruhom, ki ne zadovoljuje potrošnikov, če en- krat ne bi dejanska kultura potrkala naravnost h pekovskemu kolektivu. Cisto nedolžno je . bilo vprašanje. »Svpboda« bi rada organizirala pev- ski zbor, amatersko gledališko druži- no in morda še kaj, pa so o tem po- vpraševali delavce povsod, toda tako prepričljivega odgovora, kot od tega kolektiva, vseeno niso dobili. Tako je bilo videti. »V pekarni in slaščičarni se prijav- ljajo: prvič, drugič, tretjič, četrtič, pe- tič .. . Prvi je napisal, da v dramsko dejavnost, kar pa je nekdo hitro krep- ko prečrtal. Potem pa so sledilo take želje in interesi: Pivski zbor, Toti te- ater, Pivovodja kozmonavtov, Pevo- vodja kozmonavtk. Tisti s prvotne dramsko željo pa je nazadnje postal Vodja starih. In končno je na drugi strani njen podpis in'petat pod jedr- natim stavkom: Negativno za pekarn eàf • s. Tako je prav Tovariš uredni! Pred kratkim sem se napotil v zob- no ambulanto v Topolšico z željo, da bi si popravil zobe. Prvič sem takrat prišel v Topolšico in na mene je ta mirni kraj napravil velik vtis. Ljudje v tem kraju so zçlo prijazni in na vsako vprašanje dobiš od njih prija- zen odgovor. Ko sem naposled prišel v čakalnico zobne ambulante sem' ugotovil, da je ta lepo urejena in, da se tudi pacienti lepo drže vrstnega reda. Čeprav sem se zavedal, da sem prišel iz sosednje občine in celo iz sosednega okraja, nisem pričakoval takega sprejema. Ko sem dr. Milanu Stimcu, zobozdravniku v Topolšici po- tožil Ò mojih zobeh, me je brez vsa- kega odlašanja sprejel, mi pregledal zobe in me vpisal med svoje paciente. Teh nekaj vrstic sem napisal v za- hvalo prizadevnemu zobozdravniku. Franci Jurač, Mislinja Začelo se je obdobje lova in prijet- nih uric skupnega življenja lovcev. Mvala tovariš sprevodnik Dne 19. t. m. sem se vozil na vlaku iz službe domov. Kot vedno, je tudi tega dne bilo precej potnikov, kateri smo vezani v službi v Celju. Sedel sem pri vratih ter gledal skozi okno. Omenjenega dne je služboval spre- vodnik Drago Mikolič, ki je pri vho- du začel pregledovati karte, Ustavil se je tudi pri meni. Uprl je vame po- gled, rekoč : »Tov. šef, vozno prosim.« Začudeno sem ga pogledal, zakaj mu moram samo jaz pKjkazati vozno kar- to, kar ostalim potnikom ni bilo tre- ba; Pomolil sem mu legitimacijo, na kateri je bila pritrjena mesečna kar- ta. Ogledoval si jo je precej časa, nato je legitimacijo odprl in odtrgal z nje nalepljeno sliko. Ne vem iz kakšnih razlogov je napravil ta pre- kršek. Na vprašanje, zakaj ge to stoiil je izjavil, da je ce tako bila slika od- vojena od legitimacije, kar pa ni res. Mislim, da tu prenehajo vse dolžno- sti in pravice slu-žbujočega sprevod- nika, zato ga prosim in ga opozarjam, da kaj podobnega ne bi več napraviL Dodajam še to, da jaz za njega ne predstavljam nobenega šefa na vlaku, temveč sem za sprevodnika SAMO POTNIK. Upam, da bo v bodoče služ- boval bolj dostojno. Veber Anton, Šentvid pri Grobelneot Neurejenih je še 18 grobišč Občinsko združenje borcev NOV in krajevne organizacije borcev NOV mozirske občine posvečajo precejšnjo skrb tudi spomenišlci dejavnosti. V zadnjih nekaj letih je bilo postavlje- nih 5 spomenikov, odkritih je bilo 23 spominskih plošč, ki obeležujejo po- membne dogodke iz NOB, urejenih pa je bilo tudi 32 grobišč z obeležji. Kljub številnim prizadevanjem in po- moči prebivalcev zlasti pri postavitvi spomenikov, pa je na območju občine še vedno 18 grobišč, ki so še neure- jena in brez obeležij. Največ jih je v okolici Ljubnega ob Savinji in Luč. V ta grobišča so lani prenesli po- smrtne ostanke nad 250 padlih bor- cev, ki so jih prekopali. Za ureditev teh grobišč in fxjstavitev obeležij bi pxotrebovali nekaj nad |5 milijonov dinarjev. Za vsa grobišča so izdelani tudi že potrebni načrti. Da bi rešitev tega prdblema pospešili, je bil pred nedavnim na občinskem združenju borcev NOV Mozirje sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki okrajne- ga in občinskega združenja in Občin- ske skupščine Mozirje. Na njem je bi- lo poudarjeno, da bi morali prihodnje leto urediti še preostala grobišča in postaviti obeležja, saj praznuje Zgor- nja Savinjska dolina 20-obletnico osvoboditve. R. Z. Sneg jih ni zmotil Pri Energo-kemičnom kombinatu v Velenju smo pred dnevi napravili tale zanimiv posnetek. Delavke tega kom- binata smo našli pri delu. Spravljale so ravno radič za zimo in ko smo jih vprašali, kako je z letošnjim pridel- kom radica, so nam-povedale, da ga imajo dovolj in da ga tudi čez zimo ne bo primanjkovalo. kapele pri BRE2ICAH V nedeljo popoldne so tudi v Ka- pelah prav lepo proslavili Dan re- publike. Skoraj polna dvorana ga- silskega -doma je navdušeno sledila sporedu, ki so ga pripravili pionir- ji osnovne šole, ženski sekstet KUD-a in kapelska godba, tov. An- ton Pohar pa je uvodoma v slav- nostnem govoru orisal pomen ii. zasedanja AVNOJ in pridobitve no- ve Jugoslavije do danes. Ob tej pri- liki so pionirji sprejeli v svoje vr- ste tudi nove člane, ki so položili zaobljubo in zapeli pionirsko him no. D. V. Tovariš Urednik: Oglašava se iz Prištine, kjer služi- va vojaški rok.'Redno prebirava Celj- ski tednik, všeč nama je in sva se od- ločila, da pozdraviva vse bralce va- šega lista in jim želiva srečno novo leto. Se posebej pa ta čestitka velja Savinjčanom, saj sva tam doma. V Prištini nama zelo ugaja in ob prvi priložnosti vam bova pisala tudi nekaj zanimivosti iz tega kraja. Hvala za čestitke, hkrati pa vaju vabimo, da čimprej pošljeta kak za- nimiv sestavek o dogodkih in poseb- nostih iz Pri.štine. Naše bralce bo to prav gotovo zanimalo. Tudi mi vama in vašim tovarišem želimo srečno no- vo leto! Uredništvo FRANC PAVŠER šestedesetletnik Pravijo, da 60-letnica ni vei Чако visok jubilej, posebno če gre za moža takega kova, kakršen je tov. Franc PAVSER, direktor zavoda za Zi'poslovanje delavcev v Slovenskih Konjicah, ki še ves čil in mlude- niski stoji sredi življenja in priza- devnih borb za nase lepše življenje. Dejstvo pa je, da se je jubilant ro- dil fine 13. decembra v Zičah in da obhaja te dni v krogu števil- nih znancev, prijateljev in sodelav- cev svoj pomembni rojstni dan in da so se v teh dneh strnili okrog njega vsi tisti, ki ga poznajo kot odličnega družbenega in političncea javnega delavca, prizadevnega di- rektorja ZZD v Slovenskih Konja- cah in plemenitega človeka, polnega humanizma in razumevanja sočlove- ka, kar ga Se celo odlikuje kot pra- vo socialistično osebnost. Tov. Franc Pavšar izhaja iz kmeć- ko-proleiarske družine, v kateri je bilo ti otrok. 2e v otroški dobi je izkusil vse grenkobe težkega življe- nja ob svojem očetu, zaposlenem na posestvih nemškega fevdalcu in ve- leposestnika v stari Jugoslaviji kne- za Windischgraeza, ko so ga otroka vpregli v težaška kmečka dela. Po posili izven Slpvenije, neprestano se odsluženju vojaškega roka se je za- poslil izven Slovenije, neprestano se je izobraževal in se je končno z družino ustavil v Splitu, kjer ga je doletela tudi doba okupacije. Kot zaveden Jugoslovan in patriot se je takoj povezal z napredno osvobo- dilnim gibanjem, zaradi česar so ga italijanske in ustaške fašistične ob- lasti nepresano preganjale in mal- tretirale. Večkrat so ga zaprli in le- ta 1944 je bil celo določen za ustre- litev kot talec. Posrečilo pa se mu je pravočasno pobegniti iz zaporov, nakar se je kmalu zatem vključil kot borec v IX. dalmatinsko divi- zijo, v kateri je ostal do avgusta 194>. k« je bil demobiliziran. Po osvoboditvi se je naš jubilant zaposlil prvotno v Splitu v zavodu za zunanjo trgovino. Iz zdravstve- nih razlogov pa se je 1946 vrnil v domovino, kjer je na območju Slo- venskih Konjic opravljal razne važ- ne funkcije, tako v tedanjem kra- jevnem ljudskem odboru v Sloven- skih Konjicah, v Zlčah, Locali i. dr. Leta 1957 je prevzel odgovorno me- sto šefa posredovalnice za delo, od t. januarja 1961 pa opravlja težko ia odgovorno službo direktorja za- voda za zaposlvanja delavcev v Slo- venskih Konjicah. Na tem mestu se je posvetil težki problematiki zapo- slovanja v našh notiih gospodar- skh in družbenih pogojih, pri čemer je bila vsa leta posebno hvalevred- na njegova prizadevna pomoč pri poklicnem usmerjanju mladine in odraslih. Da je navedena služba v slovenje-konjški občini tako lepo razvita, je v mnogočem zasluga na- šega jubilanta. Naš jubilant je za- služno' sodeloval pri ustanovitvi Ju- goslovanskega združenja za poklic- no usmerjanje v Sarajevu, pri usta- novitvi slovenske sekcije 1. 1958 in tudi i. 1961 pri ustanovtvi Jugoslov. zdrženja za poklicno usmerjanje — sekcija Celje. A ne samo v službi, tudi v javnem življenju srečujemo tovariša Pav- šerja pri raznih odgovornih ia za- htevnili funkcijah. lov. Franc PavSer je bil odliko- van za svoje požrtvovalno delo z redom za zasluge za narod III. stop- nje in tudi z Medaljo za hrabrost. Ob visokem jubileju želim otov. Francu Pttvšerju še mnogo zdravili let! Naši fantje pozdravljajo Tovariš urednik! Sirom po naši domovini čitajo vaš časopis, tako smo tudi mi stalni bral- ci in naročniki vašega lista. Za nas je velikega pomena, ker nam prinaša dogodke iz domačih krajev, ki nas najbolj zanimajo. Ob novem letu si prijatelji in znanci pišejo čestitke in pozdrave, tako tudi mi želimo vsem bralcem Celjskega tednika, posebno svojim domačim, so- rodnikom ter fantom in dekletom Sa- vinjske doline srečno, veselo in uspe- hov polno novo leto 1964. Vojaki, ki služimo rok v Beogradu: Ivan Tevž, Janez Podlesnik, Franc Jer- neje in Jože Zalesnik. Joie Zalesnik Tovariš urednik! Kot naročnik vašega lista Celjski tednik, sem se odločil, da vam pišem nekaj vrstic. Celjski tednik zelo rad prebiram, ker so v njem novice iz domačega kraja. Še toliko bolj dobrodošel mi je sedaj, ko služim vojaški rok. Kadar prejmem vaš list, mi je isto, kot da bi dobil pošto od domačih, saj v listu izvem največ zanimivih novic. Vljudno vas prosim, da objavite na- slednje pozdrave: Fantje, ki služijo vojaški rok v Beo- gradu (VP 5322/6) pozdravljajo svoje domače ter vsa znana dekleta, želijo ijm uspešno novo leto. Matija Senica, Ivan Kunšek, Rudi in Andrej Pire. Matija Senica TOV. UREDNIK Fuiitjc, ki služimo voja.ški rok v Zugrebii, ()1> dnevu JLA in za Novo leto t%4 želimo, vsem svojim znancem .in prijateljem poseb- no pa prijateljicam, da bi veselo in zado- voljno preživeli novoletne praznike Voêko Egon, Niko Glušič,' Franc Kamks in Franc Beržnak iz 2alca t«r Ivan Medved iz Zabukovce. stran. II CIIIJSKI TIBHIK St. il — 20. decembra Popotni zapis od Celja do Konjic POHORSKI MORNAR Brinulcä aoíomobihkih nip sta utrujeno, kakor fij^eraka konja po- skakooala pod težo snega. Dooje Dzporednili črt se je o sioini izgub- ljalo pred nami. Poleg mene sedeče, v traperke oblečeno dekle, je skozi odprto okno nastavljalo dlan in d njo looilo bele. cunjaste kosmiče. »Vi ne marate snega?K me je vpra- šala in se s SDOjimi žametnimi očmi zazrla Dame. Avto je droel mimo čez cesto razpetih luči in jih utap- ljal o umazano, žlobudrava prozgo pod nami. ■»Ne,« sem dejal ter se zazijal v majhen pramen las. ki se ji je zlil raz uho in božal majhno luknjico v spodnjem delu uhlja. »Zelo sem si želela snega ... Tam spodaj je lepo, le snega m'.« Mrzim, romantiko in nemogoče želje mladih deklet. Mimo naju so se drveč v belo sivino utapljali zueriženi skeleti dreves. Iz majhne jasice na levi stra- ni ceste so u hipu iz beline uskipeli, z debelo verigo objeti marmornati stebri. In čez nekaj časa zopet. Izpod najvišjega se je za hip razlila kot kri rdeča plošča za napisi štiridesetih in ,4estdeseiih žri?fi fašizma. »Tu je moj brat.« mi je čez čas dejala in s kot struna napetim obja- zom. ki so ga bile same oči. zrla mimo mene. >To je najstrašnejši del vseh cest. po katerih se bom kdaj koli vozila. Po teh drevesih so ui- seli!< Mimo naju so nemo objeti zrli marmornati stebri in kot razlita kri rdeča tabla. Drevesa ob cesti so se še bolj zverižila. Bila sva tiho. Ona s suo jo bolečino in jaz s svojo grozo. »Po treh letih se letos prvič vra- čam domov. Ljubim morje, tam ni cest z drevesi. Cest se bojim ...« »jVe živite tukaj?«, sem zinil, da bi nekaj rekel. »Ne"! Mornar ћет,« je dejala in gledala skozi okno. Čutil sem kako. se mi razteguje obraz. Z očmi sem drsel po njenem drobnem, v traperke in kričeč pulover zaviterff, lepo obli- kovanem materinstvu. >Da, mornar! Drugi oficir stro- ja .. .'< »Mornai'i' ' sem zategnil. Ooo. bože. To drobno dekle, rojeno u eni izmed teh pohorskih v zemljo zaraslih hišic je mornar . . . Drugi oficir stroja . .. »Se ne smejete? Doma so se mi najprej smejali, nato čudili. Sedaj še samo maje jo z glavami. Si predstav- ljate začudene obraze izza vegaoih oknic. ki spremljajo mojo pol izpod starih tepk u našem sadovnjaku. In psa. ki laja ter .se nato z mahajočim repom vzpenja po meni. Lepo je tam pod planjavo...« Vedno se mi je zdelo, da so spomini edino bogastvo siromakov, sedaj, v tem hipu tega nisem čutil. Nato sva potovala, po. tovala. Od Kopra do Sanghaja, od čajnic do gejš. enkrat drugače. Od tangerskih prekupčevalcev do zdol- gočasenih obrazov postopa jočili pristaniških deklet... Droben pra- men las ji je tudi tokrat božal /cof uhelj z majhno Uiknjico. v katero ji je verjetno mati ob birmi zadnjič vpela cenen uhan, njej, mornarju med mornarji, njej pohorskemu oft. cirju ladijskih strojev. V tako mrlzi zimi je vzelo pohorski bataljon. Ni bilo več junaške skupinice ljudi, ki so sredi zasužnjene Evrope neustrašeno izpove- dovali svoja patrioučna čustva. V taki zimi, kakor tudi danes ve- je nad mrzlim kamnom in skulpturo pri Treh žebl;jih, je pohor- ski bataljon postal legenda, močnejša od tiste o spečem kralju pod Peco. Ta legenda se je zrasla z ljudstvom, rodila na stotine Sarhov, na stotine Toledov... in srček za 15 dinarjev Komaj sem v Konjicah izkočil iz avtomobila, sem znova zamrzel sneg. ki je padal, padal. Bilo ga je vse- povsod, v mrtvih očeh togih bradatih mož. združenih v znamenju kuge, v hiseh hitečih ljudi in po tleli, čez čas. ko seni med prsti leve noge za- čutil pomlad, ta neljub občutek ro- mantične mokrote sem zavil proti hramu boga Bahusa. Ob gostilniški steni si je postav- ljala svojo prodajalno zajetna pro- dajalka medičarskih slaščic. Sneg je neusmiljeno padal po osamljenih zi- bojih sladkega bogastva in redkih, hitečih ljudeh. Po postavitvi platnene strehe je zadela urejati úelike in male srčke. »Kupite gospod, poskusite te dobro- te,« mi je zakričala in si hukala v premrle dlani. Poleg nje je druga prodajalka v enakomernem ritmu poskakovala ob zardelih kilah čebu- le. Ko sem stopal proti nekdanji že- lezniški postaji, sem v žepu sramež- ljivo stiskal srček za 15 dinarjev. Na majhnem nasipu so otroci re- zali prve sankaške steze. Trava, ki je molela izpod tanke odeje snega, je zavirala majhne sani, ki niso hotele drseti. Nekajkrat so poskušali pa ni in ni šlo. Nato sta se dva peljala. eden pa porival. Sedaj je letelo... Potem se je ta ves zadihan osedel. zamenjal ga je drugi. Sankali pa so se le . . . »Otroci, če mi dovolite, da se bom lahko z vami peljal, vam dam srček.< Njihove velike, zaradi snega zasol- zene oči in zardeli obrazi so se za- čudeno ozrli vame. Nato je najmanjši dejal: Jaz bi raje čokolado! Ali je to vaš sliko aparat? Moj očka ga ima tudi. ja. Jašiko.« »Ni Jašika,« je dejala malo večja punčka. »Pa je.« je pribil mali užaljeno. Nekaj časa je še onegavil okrog sani, nato jih je pograbil in jih začel vleči na drugo stran nasipa. »Pa je. da boš vedela, da je!« je vpil z one strani nasipa. »Vi pa še takega nimate! Ja.« Zrl sem o mala usta kako so miela srček za 15 dinarjev, ki je ubil smeh v majhnih očeh. Morda pa zato mor- nar s pramenom neposlušnih las ljubi sneg? Ka-li? ŠandoroD Vanč Skopje v novembru Nebd'-zári. Jutranje nebc^, v katere- ga bolj in bolj zagrizeno pelje, na- padalrio pelje naš vlak. Bližamo se cilju svojega potovanja: videli bomo ' porušemo Skopje.. . Predmestje, niz- ke hiše v rjavo zelenem okolju. Da- leč.nekje iproti jugu se pod hribovjem zableaiie. aluminijaste strehe ... Skopiç,... Jože bi kar izstopil in se spodb|l--^ob prvih hišali, pa ob nako- pičenimi'-traktorjih in buldožerjih... >=>^PcÇ4kaj še...« pravim, »-to še ni Skopje. Se mora ix>vleči vlak, še do razbit-ega kolodvora, ki гце spominja na minulo vojno, na kolodvore, ki so jih razbile tisočkilske bombe... Tu pa je'razbijala narava, ta naš prija- telj Ш sovražnik. Tukaj sovražnik! Glej^Rjeno zlo delo ...; ¿le j to beton- skoj.'-'ÇOèsco z njeno tisoćkilsko močjo in^éêo, kako se je sklonila nad ru^ijfO zidov je, kako je stisnila geo- metrijski prostoir, a.r hi tektonsko za- misel v brezobličnost in kaos"!^.. Zdaj je izhod odprt, zabit z deska- mi tja V podzemlje. Zato hodiva z Jo- žefom v napačno smer, kar nekam proti pregraji dz porušenih zidov, kjer sehekdo plazi po betonskih blokih, da bi splezal preko v mesto. Potem se -vračava in оЈш poblisne po zavit- kih , bonbonov tukaj v provizorični prodajalni... Peter naju je prvi zagledal. Pozna- va''še iz Žalca, ker je zaposlen pri podjetju Gradnja kot sektorski teh- nikVMlad, krepak dečko. Doma se ne bi nikoli srečala s tako sproščenim nasmehom, radostno. Zdi se mi, da je smehljaj v spotiko moji misli, tej, ki brodi po ulicah zgrešenega dejstva; kar brodi misel za pogledom pre&tra- šenilTi naprej in naprej od ^.tavbe do stavbe, od irazpoke do razpoke, mimo steibrov in prahu, še naprej, kar na- prej, kot da bi že bótela končati ogled in.:.'Srečati trdnost, kot da bi hotela izigrati resničnost v privid in ugle- dati nekdainje Skopje, tisto živahno mesto ' v razcvetu socialističnega usffcvarjanja... Cestoterat se človek v prostem ča- su, ivsaj jaz, potika v sanjah po dalj- nih deželah, po odsevih mest,,. Tudi sam sem odhajal, da bi se tu pogo- varjal s kipečim življenjem, z vedrim obrazorn bratskega naroda ... Srečujemo ljudi. Motrimo obraze, rahlo smo vznemirjeni, radi bi spo- znaäi globino človeške tragedije iz poglobljenih potez, iz odseva motnih oči, kar tako čustveno bi hoteli biti v njiiovem dojemanju tragedije, da bi bol čutili tudi v sebi, da bi tako ne bili dolžniki, ki so srečnejši in nepri- zadeti ... Peter ima rad Makedonce in rad ima to mesto. Dekleta pa pravi, da so za ljubezen le, če jim obljubiš poro- ko... Torej so vedTi. Torej živijo in pri- čakujejo jutrišnji dan, ker pričaku- jejo, so preboleHi, prestopili brezno žalosti. Prekoračimo most na Vardarju, ki je vsaj na videz neprizadet. Toda tam v bližini so vidni temelji podrtega hoteQa, iz katerega so v tako drama- tičnih okoliščinah rešili nekaj ljudi, tam v bližini so ositanki neke hiše, ki se je zdrušiila mnogo pozneje, kar na vsem lepem, kar sesedla- se je vase, kot starka, ki se ji ne ljubi živeti. Dalje, ali na istem trgu je grmada ruševin Doma armije ... Peter pripoveduje: »-Stavbe, tudi te, ki stoje, so ranjene, precepljene, vsa pritličja so .razmajana... Zdaj mno- ge, ki so bilie namenjene podiranju, popravljamo. Plombiramo, betonira- mo steibre v vogalih, armiramo... Ljudje nas sprašujejo, če bo vamo. Bolj, kakor doslej, zatrjujemo... in upamo, da takega potresa ne bo več, da bodo naše stavbe kos preživeti svoj usojeni čas, do takrat da jih po- vsem nadomeete armiranobetonski skeleti...« Pelje nas v neko trgovino konfek- { cije. Spodaj v prahu prodajajo, v eta- ži podirajo vmesno steno in zidajo novo. Razmajano, mora se nadome- stiti. Mora se nadomestiti tudi stop- nišče. Bojda je bila tu nekakšna ban- ka, pisarne republiške zbornice... Toliko je lesenih opor, ki jih postav- ljajo trboveljski rudarji, toliko raz- majanih sten, toliko štrlečih želez, odprtin, prašnih kosov ometa, tlakov, marmorja, da kar pričakuješ, da se bodo razpoke še povečale, da bodo odprtine še bolj zazijale in se bo stavba v strašnem poku razrušila ... Peter se smehlja. Morda čuti naš strah pred naravno stihijo, zato .pripoveduje, kako je gradbeni delovodja Zakonjšek pripra- vil svoje ljudi, da so sploh hoteli po- pravljati stavbo, ki je visela za 15 .stopinj. Moral je zlesti po razmaja- nem stopnišču in v IV. etaži si je na- mestil posteljo v sobi, ki bi se lahko vsak čas spremenila v padajočo gmo- to zvenečih opek. Ko so delavci Grad- nje in Ingrada videli, da se mu ni nič zgodilo, so tudi sami pričeli l>olj spro- ščeno zahajati med zidove, ki so gro- zili, da jih vsak čas zdrobe, Potem je bilo potrebno čudo *spretnosti in prilagodljivosti, da si odkril pravi prijem pri nameščanju opor, da ti je uspelo zid zavarovati pred ruše- njem ... Uspelo je. -Zdaj popravljajo štiri zgradbe izmed neštetih, ki jih po- pravljajo, da bi bilo manj rušenja in bi ljudje čimprej našili primerno za- točišče pred mrazom, ki prodira med prašne stene Skopja, ki onemogoča ljudem bivanje pod šotori. Čimprej izpod zasilnib bivališč! Podjetja iz vse Jugoslavije popravljajo. Rušijo vedno manj. Popravljajo celo take stavbe, ki so označene s črno in rde- čo črto. Obhodili smo mesto. Zdaj, ko smo od blizu videli resnično razdejanje, ki ga je ipovzročil potres, šele doume- mo celoten obseg škode, šele doume- mo žrtev v ljudeh, prestani strah, sol- ze in bolest, ki sta tu nudila le črno čašo žalosti... Peljemo se v naselje montažnih hiš ... Vračamo se v mesto. Večer je, mesto se stiska v gosti rdeči megli, prašni in zadušljivi... Zvečer se zberemo v sobici delo- vodje Zakonjška. Petnajst nas je in popijemo nekaj čaš vina. Fantom je dolgčas. Skoraj se nimaš kam dati. Zunaj je že mraz. Spokano zidovje. Razživeti sloven- ski obrazi. Pogovor o podjetju, volit- vah novega delavskega sveta, o bi- lanci, dohodku ... Na gramofonu se vrte plošče... »Ce spet zatuli pod zemljo,-« pravi nekdo, »houo vsi Skopjanci na uli- cah ... Se je strah v njih. Pri zad- njem potresu. Bil je menda šeste stopnje.. . vse na cesto. Od ,polnoči do jutra vse na cesto. Ta je zelo razmajana, pomislim. Toda v predstavi ni podrte hiše. K-r ne morem se znebiti občutka, da je to mogočna trdna zgradba. Morda za- to, ker vsi tukaj tako samozavestno govore. Morda zato, ker so tako po- nosni, da grade tukaj. Zato tudi ra- dovoljno pristanejo, da podaljšajo svoje bivaiije še za mesec dni, če- prav bo hlad oster in tu ni posebno dobro urejeno za delavce . .. Ko odhajava z direktor Gradnje Jožietom na kolodvor, naju spremlja- jo kar vsi. Tudi kuharica Kristina je z nami. Ulice so precej prazne. Ru- ševine so zdaj še bolj ostudne, še bolj grozeče, še bolj opomin¡|ajoce ... Kar nekaj o trajnosti in netrajnosti premišljujem, o tem, kako je člove- ška sreča lOpoteča. Ta dan smo zve- deli, da so ubiili neikega predsednika, nekega človeka, ki se je trudil, da bi ljudem ohranil mir ... O mir, čemu vojna, če je vse tako prekleto v prahu in razdejanju, ko se vojna konča, in zmagoviti umrejo v prahu zmage, da se pridružijo pre- maganim ... Dane Debič BOG BAKflOS V VELENJU ZAPIS NJEGOVEGA ČASTILCA o POKUSNJI VIN V VELENJU Bakhos, bog uživanja, opojnosti in-, vina, se je na svoji zmagoviti coti - po svetu, ustavil tudi v Velenju. S kamionom se je pripeljal iz daljnih Goriških Brd in ker je bii .prijetno presenečen nad njegovo lepoto, jezen pa, ker so morali rudarji uživati tako slab sok vinske trte (ki so ga imeno- vali vino, kar je bilo zanj žalitev), jim je hotel pokazati, kakšni so prist- ni sokovi iz njegove zbirke. Izbral je tri Briške bisere: rebulo, tokaj in merlot. Prvi dve beli, a zadnje črno. Glas o tem je pixxirl celo do dalj- nega Celja in jaz, ki sem Bakhov na- vdušen pristaš, sem takoj pohitel v Velenje, da bi ga videl (in okusil nje- gove dobrote, seveda). Dan je bil prekrasen (sončen in hladen), ko me je fičko nesel naproti dobrotam. Toda kmalu bi se mi po- stavila po robu velika ovira — sneg ki je skoraj do ceste pobelil zelene krošnje .smrek. Toda vse se je srečno izteklo in pravočasno sem prišel v velenjski Delavski klub, kjer se je Bakhos ustavil. Zbranih je bilo že precej občinskih in okrajnih velja- kov, ki so se hoteli sami pr€;priča^ kaj je ta širokoustni Bakho pripr^B vil. Ш Toda predno je goste pritegnil Ш svoj svet, je pooblastil direktor j? Kmetijske zadruge »Brda--« Dobrovo v Brdih, dr. Orla, da nam je pojasnil od kod prihaja ta kapljica, kakšne so njene prednosti in kako jo moramo uživati, da je zdravju koristna. In tako smo slišali, da je ta sok vinske trte iz Brd in se šola v ogrom- ni kleti Dobrovo (s kapaciteto 450 va- gonov). Ce se pije v zmernih količi- nah, posebno med jedjo, je zdravju koristen. Ravno zaradi te velike ka- pacitete kleti, tipiziranega asortima- na (rebula, tokaj in merlot) in šola- nja v moderno opremljeni kleti, ni strahu, da potrošnik ne bi dobil prist- nih vin. No, in ipotem so proizvodi, ki jih ll pripeljal Bakho, sami pokazali svoje kvalitete. Kajti tam kjer je on, mora biti tudi razpoloženje na višku. In to je tudi bilo. Vse mi je bilo jasno, le to ne, kako sem tisti dan prišel domov in kako to, da me drugo jutix) ni glava prav nič bolela in je bila jasna, kot hlad- no nedeljsko jutro. — In kdo je bakhusov praznik pi^ redil? — Delavski klub v Velenju,« sodelovanju s Kmetijsko zadrug »Brda« in Trgovskim podjetjem >^Vi- no« iz Smartnega ob Paki. -Stipe- ^ 51 — 3** decembra 1963 celjski tednik Stra» 13 A. P. Cehov: PRODUKT UMETNOSTI Vtem ko Je držal pod pazduho oredmet, zavit v 221. številko >Bir- ? vili vedomosti', je Saša Sminiov, materin edinec. na^iruvil kisel obraz ¡J, stopil v kal)in(n dokitorja Košelj-■ Icova. _ A, dragi mladenič! ga je pri- fakal doktor. —Kako se pocutimo? Kaj bo dobrega:* Saša je trepnil z očmi. dal roko na ^rcc in z vznemirjeni.m glasom rekel: — Pozdravlja vas, Ivßn Nikolaje- vič. moja mamica, ki mi je naročila. (Ja se vam zahvalim .. . Jaz sem ma- terin edinec. vi pa ste mi rešili živ- ljenje ... ozdravili ste mojo nevar- no bolezen, in ... midva oba ne veva. kako naj se vam zahvaliva. — Dobro, mladenič! ga' je pre- kinil doktor, ki je zasijal od zado- voljstva. — Naredil sem le to. kar bi naredil vsakdo na mojem mestn. — Jaz sem materin edinec... Sva siromašna in. naravno, ne moreva poplačati vašega truda in ... nama je zelo žal. doktor, čenrav vaju. v ostalem, mamica in ja7. ... njen edinec. vlj'udno prosiva, da sprej- mete v znamenje najine hvaležno- sti... eto. tole stvarco, ki... Stvar je dragocena, iz starinske bronce ... redek produkt umetnosti. — Preveč! se jo namrščil doktor. — No. in zakaj to? — Ne. prosim vas. ne odklanja He je /ammirai Saša, odvijajoč tisti firedmet. — Ce bi odklonili, bi uža- ili tako mene kakor mojo mami- co... Stvar je zelo lepa. iz starinske bronce. K hiši jo je prinesel pokojni atek in hranila sva jo kakor drag spomin ... "Moj atek je zbiral h^o- nene antikvitete in jih prodajal ljubiteljem ... Zdaj se pa mamica in jaz ukvarjava s tem ... Saša je odvil predmet in ga zma- goslavno postavil na mizo. Bil je svečnik iz stare bronce: umetniško delo. Predstavljal je skupino: na podstavku sta stali dve ženski fi- guri v, Evinem kostimu in v pozah, za katere nimam ne погтпа ne do- volj temperamenta, da bi jih onisal. Figuri sta .se kííketno smehljali in v splošnem jo bil njun v'dez tak. da sf je zdelo, kakor da bi botoli .skočiti s podstavka, če seveda no bi podpirali svečnik, in napraviti v sobi kaj tak.šnoga. o čemer je bralcu nelepo celo misliti. Ko je doktor posrlodal darilo, so je popraskal za ušesom, poka^ljal in se neodločno useknil. — Da. stvar je resnično pro-kras- na, je zamrmral. — toda... kako bi rekel... ni... jo malo preveč odpeta ... To ni več dekolte, ampak vrag vo'di. kaj. — To je. zakaj? — Sam hudič si ne bi mogel iz- misliti nič griega. Postaviti na mizo takšno fantazmagorijo. bi pomenilo onečediti celo stanovanje! — Kako vi. doktor, giedate na umetnosit s čudnimi očmi! je reko! Sa.ša užaljeno. — To je iimetni.ška zadeva, poglejte! V njoj je toliko lepote in elegance, da napolnjuje dušo z občutkom blaženosti in ti solze stopijo v oči! Ko gledaš takšno lepoto, pozabljaš na vse, kar je ze- meljsko... Pa poglejte, koliko je . tu gibkosti. lahkotnosti in okspre- ' sije! — Vse to jaz prav dobro vidim, dragi moj, ga je prekinil doktor, — ^oda jaz sem poročen človek, tu okrog letajo otročički, prihajajo dame. — Naravno, če gledamo stvar s te plati, je rekel Saša, — tedaj se, na- ravno ta umetniška stvar prikaže v drugi luči... Toda. doktor, posta- vite se nad to, toliko bolj. ker bi vaša odklonitev globoko užalila tako mene kakor mojo mamico. Jaz sem materin edinec... rešili ste mi živ- ljenje. Midva vam poklanjava svojo najdragocenejšo stvar, in... in jaz le obžalujem, da nimate par toga svečnika ... — Hvala, golobčok. zelo sem hva- ležen ... Pozdravite mamico, toda moj bog, presodite sami, tu so otro- ci, prihajajo damo ... No. v ostalem, naj bo! Saj vam vseenn) ni mogočo pojasniti. — In tiudi ni kaj pojasnjevati, je radostno rekel Saša. — Ta svečnik postavite tukaj, poleg vaze. Kakšna škoda, da zanj ni ])ara! Kakšna škoda! No. zbogom, doktor! Ko jo Saša odšol. je doktor dolgo gledal svečnik, se čebljal za ušesom in razmišljal. — Stvar je prekrasna, o tem ni dvoma, je razmišljal. — in škoda hi jo bilo vreči proč. Toda, da bi jo kljub temiu zadržal pri sebi, je nor mogoče. Hm!... pa imaš problem! Komu bi ga poklonil ali žrjvoval? Po dolgom razmišljanju se je doktor spomnil svojega dobrega prijatelja, advokata Uhova. ki mu je bil iše nekaj dolžan. — Odlično, je odločil doktor. — Njemu kot prijatelju jo neprijetno, da bi od mene terjal donar, zato bi bilo zelo umestno, če bi mu poklonil stvar. Njemu bom odnesel tole vra- golijo. V ostalem je samec in lahko- miselnež. Ne da bi čakal, se je doktor oble- kel, vzel svečnik in se napotil k Uhovu. ii^ — Zdravo, prijatelj! je rekel, ko je našel advokata doma. — Priha- jam k tebi ... Prišel sem. bratec, da se ti zahvalim/ za tvoje prizadeva- nje. Ker že nočoš denarja, vzemi vsaj tole stvarco ... oto, moj bratec. Stvar je — krasota! Ko je zagledal svečnik, je bil advokat nepopisno navdušen. — Kakšna stvarca! se je zasmejal. — Ah. vrag naj odnose... da si po- povi izmislijo takšno stvar. Krasota! Kako si se dokopal do takšne kra- sote? Ko jc izlil svojo navdušonjo. je advokat plašno pogledal proti vra- tom in rekel: — Samo. Jjratec. odnesi ti svoje darilo. No bom ga vzol. — Zakaj? se je preplašil doktor. — Zato... k meni prihaja mati. klienti .. . pa tudi prod služinčadjo bi se sramoval. — Boži. beži! Ne smeš odbiti! je zamahnil doktor z rokami. — To jo s tvojo strani svinjarija! To je umetniška tvorba ... koliko gibkosti. ekspresijo... Ni da bi govoril. Užaljen bom! — Co bi bilo vsaj prepleskano. ali če bi imeli vsaj figovo liste... Doktor je šo močneje zamahnil z rokami, odletel iz advokatovoga stanovanja in zadovoljcMi. da se jo rešil darila, odšol proti domai. Po njegovem odhodu si je advo- kat ogledal svečnik, ga otipal s prsti na vsoh mestih in si podobno kakor doktor razbijal glavo z vprašanjem: kaj naj narodi z darilom? — Stvar je prekrasna, je razmiš- ljal. — vreči j^roč bi jo bilo škoda, obdržati pa nerodno. - Najbolje, da tolo nokomu poklonim... Aha. zve- čer bom odnesel tale svečnik ko- mik« Šaškinu! * * Rečono — storjeno. Zvečer je bil skrbno zaviti svečnik pri komiku Šaškinu. Vos večer je bila komiko- Va slačilnica polno moških, ki so prihajali, cia bi videli darilo, ves čas je v slačilnici bucai smeh, ki je bil podoben hrzanju konj. Ce je kakšna igralka prišla do vrat in vprašala: ^Ali lahko vstopim?«, se jo oglasil zahripan komikov glas: .— Ne, ne, nisem oblečen. Po predstavi je komik zmigoval z rameni, širil roko in govoril: — Za vraga, kam naij dam to gr- doto! Jaz živim vendar v poštenem stanovanju! Prihajajo igralke. To ni fotografija, no moreš je postaviti na mizo! — Vesto kaj. prodajte jo. mu je svf'loval maskor. — Tu. v pred- ni'Csii'u živi starka, ki zbira srtarin- sko bronco. Idite in poiščite Smir- nova ... Vsakdo ga pozna. Komik ga jo poslušal... Cez dva dni je doktor Košoljov sedel v svo- jom kabinetu in držc^č prst na čelu razmišljal o želodčnih kislinah. No- nadonva so se odprla vrata in v ka- binet je priletel Saša Smirnov. Sme- jal se jo in bil je ves srečen. V ro- kah jo držal nekaj, zavito v časopis. — Doktor! jo pričel zadihano. — Predstavljajte si mojo radost! Imate srečo, da nama je uspelo dobiti par za vaš svečnik!... Mamica je tako sro'čna ... Jaz sem odinet-... rešili ste mi življenje ... In Saša jo. drhteč od občutka hva- ležnosti, postavil svečnik pred dok- torja. Doktor jo razpotegnil usta, liotol jo najbrž nekaj reči. toda ni rekil nič: otri)nil mu je jezik. NA TUJI ZEMLJI PROTI SKUPNEMU SOVRAŽNIKU ...Tako sem postal komandant RADO LOŽAR pripoveduje o življenju med italijanskimi partizani Po rodu sem Celjan, iz Gaborja in sem tam fiudi živel do leta 194-1. Takrat pa sem moral pobegniti prod nem.ško aretacijo v Ljubljano. Po- begnil sem skupaj s sestro .Nikico in še drugimi celjskimi aniifašisti. V' Ljubljani sem se takoj vključil v organizacijo OF. Toda Italijani so pazili na nas. ki smo pribožali iz nemškega dola Slovenije in so me že leta 1941 trikrat zaprli, toda do- kazati mi niso nuxgli ničesar. Našel pa se je izdajalec... Tako so mo 12. marca 1942. lota že četrtič are- tirali in s tem se je pričelo moje dolgo romanje iz enega v drugo koncentracijsko taborišče. Končalo se je v taborišču Tavornole pri Pe- rugi, kjer sem tudi dočakal kapitu- lacijo Italije. Ko smo zvedeli, da je Italija ka- pitulirala, smo zahtevali od tabo- riščno komande, da nas izpusti, toda stražarji so bili sami fašisti in nas niso hoteli izpustiti, da bi odšli do- mov. Hoteli so nas predati Nemcem. Toda 15. septembra, dan pred pri- hodom Nemcev, je taboriščna orga- nizacija OF organizirala s pomočjo našega simpatizer ja pobeg iz tabo- rišča. Ko so stražarji videli, da smo jreplezali ograjo, so parkrat ustre- ili v zrak ter po italijanski tradi- ciji pobegnili. Skupaj s šestimi tovariši sem .se odpravil proti jugu. Nameravali smo se nekako prebiti preko fronto do zaveznikov in od tam v domovino. Koe,smo prišli do reke Sangro, ob kateri se je vlekla fronta, so nas .Nomci opa.zili in štiri od naših tudi IIjoli. Meni jo z dvoma tovarišema uspelo pobegniti. Zatekli smo so v hribovito predele srednjo Italije v pogorje Majele. Domači kmetje in pastirji so nam dajali hrano, nas oblekli ter nas opozarjali pred Nemci. Konec no- vembra smo prišli v bliižini Foligne v stik z italijanskimi patrioti-parti- zani. Srečali smo se v zaselku Mon- tecliie. To jo bila skupina okrog tri- deset ljudi, ki so imeli vsega skupaj lo šest pušk. Vodil jih je kapotan italijanske vojsko Aleksander Lu- ani-.Sandro. ki je med fašistično vladavino "cev. ki smo bili oboroženi s pu.skami. ročnimi granatami in noži. Kasarna je bila obdana z visokim zidom, in pri vratih je stal stražar. Vrata kasarne pa so bila zaklenjena. Sezuli smo si čevlje ter bosi pre- plezali zid. Na tiho smo opravili s stražarjem ter skriti ])ri vratih ča- kali, da se ta odpro. ko bo menjava stražo. Eden od naših so je preoble- kel v stražarjevo obleko in stopil na njegovo mesto. Ko so se vrata odprla smo planili v kasarno in opravili z ostalimi stražarji. Pri- pomniti moram, da je bilo vse to opravljeno v največji tišini in speči miličniki sploh niso slutili, kaj so dogaja. Akcija je bila zelo dobro plani- rana in jo imel vsak izmed na^ točno določeno nalogo. Prvo smo uničili električno napeljavo in pre- kinili felotfonsko zveze. Nato smo likvidirali sobo za sobo. Proj kot v pol uro jo bila akcija končana. Med fašisti jo bilo ofkrog tristo mrtvih, drugo pa. ki so so prodali, smo ob- držali, da bi nam nosili zaplenjeno orožjo in opromo. Med našimi ni, bil nobeden niti huje ranjen, le jaz sem dobil močan udarec no hrbtu. Takrat sem prišel tudi do pištole ki mo jo potem spremi iala do konca vojne. Iztrgal som jo fašistič- nemu oficirju iz roko. proj kot je utoçnil ustreliti. V tei ak<'iji smo dobili veliko orožja in opromo. Vso to so nam ujetniki znosili v hribe. Fašisti so nas sicer zasledovali, vondar v hribe si niso upali. Kor smo imcdi dovoli orožja smo lahko sprejeli v našo vrsto vso tisto, ki so to ždoli. Pod- vzomnli smo vodno več akcij. t!»ko da si sovražnik ni upal noglednti ir. postojank. Zaradi toga so Nomoi în f.-tíis'- orfranizirali ofenzivo n;« naš odrod Sodcdovalo je proko 20.000 sovražni- kovih vojakov. Toda iisnolo nam je. da smo so nrobil' i-7 ohroČM. Tod.*' i>roooj naših jo /ítíuIí vdikih na- porov (lozortiralo domov. Ostalo nas jo lo kakih os(>md(>sot. Mod njimi sva bila dva Jugoslovan«. V nas. so imeli veliko zaupanje in sva bila. ko je bila po ofenzivi izvršena re- organizacija ochccla. imenovana: jaz za iiamostnika komandanta, Jovan pa za komisarja odreda. * Italijanälko odporniško gibanje se je takrat zelo razmahnilo in za- čeli smo formirati brigade. Naš cxlred je prišel v IV. brigado »Ga- riballdi di Foligno.<, ta pa jo bila podrejena rimskemu vodstvu <и1рог- niškoga gibanja, ki se je imenovalo -Armata Bossa Matteoti". Vsi naši borci .so imoli na kapah rdečo potoroikrako zvezdo ter na- cionalni trak. Prav-tako smo intteli nacionalni trak tudi na ramenu. Spomladi 1944 smo imeli osvobo- iono žo precojšnjo področje. Naš komandant Sandro jo nekoga dne odšol na obisk k sosodnjomii odre- du. Peljal so je z avtomobilom. .¥a poti mod jîotjo ga jo zaustavila par- •izanska ir.itriilja. Nič liiidoga sluteč je avto ustavil in izstopil. Takrat na .so ga v parti.zano |)rooblečeni fašisti zgrabili. Potdosot metrov vstran so njoga in tovariišo ustrelili. Tako som jaz postal komandant. Zavezniška fronta so jo vodno bolj bližala in Nemci so so umikali. V juniju 1444. smo napadli (¡ualdo Tadino in ga zavzeli. V nekaj dneh so prišli do nas Anghvi. ki smo jim mesto izrcK-ili. Izročiti smo jim mo- rali tuidi vso orožje. Jaz stim so povezal z našo misijo pri zavtrzniškom |>ovoljistvn ter pre- ko Barja odšol v Dalmacijo. D« koma vojne sem nato sodeloval kot oficir v enotah IV. armije. STIPE Rado Ložar ob spomeniku padlega Sandra Italijanska pokrajina, kjer so delovale enote italijanskega odpor.mkega^^^ sodeloval tudi Celjan Radoslav Ložar in pozneje postal tudi komandant italijanske enote gibanja odpora stran 14 CELJSKI TEDNIK St 51 — 20. decembra 196j Skrb za člane kolektiva-prva naloga Razgovor v Železarni Bilo je v torek dopoldne. Dimniki železarne so kot vselej po« nosno štrleli v zrak, dim pa je naznanjal, da v železarni ni počitka. Čas izmene ]e bil, a hkrati tudi začetek zasedanja obratnega delav« skega sveta livarne. Udeležil se ga je tudi direktor kadrovskega sek- torja tovariš Rajko Markovič. To priložnost smo izkoristili in se kar v obratu pomenili o nekaterih nalogah in posebnostih kadrovske pro- blematike v štorski železarni. Stroji valjarne pogovora niso motili, nasprotno — bili so primeren dekor razgovoru. Razgovor se je namreč takoj zavrtel o pogojih dela v železarni, o težavah pri delu, skrbi za varnost pri delu, nato pa še o stanovanj- skih problemih, o razvedrilu članov kolektiva in §e o tem in onenT Takole je pripovedoval tovariš Markovič: ~ ~ Široko zasnovana obnovitvena dela pri rekonstrukciji železarne postavlja- jo pred kadrovsko službo tudi velike naloge. Prav gotovo se moramo zave- dati, da so ljudje pogoj za uspešno obratovanje vsakega obrata; in hkrati tudi, da se z rekonstrukcijo spremi- njajo tudi pogoji ,dela, s tem. pa ustrezno tudi zahteve po spremembi strukture zaposlenih. Čeravno se bc vrednost proizvodnje železarne po opravljeni rekonstrukciji nekajkrat dvignila, ne bomo rabili veliko novih moči, lemekaj okoli 300 delavcev. Bi- stveno pa se bo spremenil kvalifika- cijski sestav zaposlenih. Novi problemi Ko imamo pred očmi potrebo po po- večanju števila zaposlenih, računamo da bomo lahko zaposlili večje število delavcev iz pasivnejših predelov šent- jurske in šmarske občine. S tem pa nUjno nastajajo novi problemi — naj- prej vprašanje prevoza in nato še sta- novanjski problemi. 2e sedaj ima že- lezarna tri redne detavske avtobusne proge, ki zahtevajo letno kar okoli 40 milijonov dinarjev. V začetku na- slednjega leta pa bomo uvedli še do- datno progo v smeri proti Kalobju Spričo tega je dokaj razumljivo, da je stanovanjsko vprašanje zelo pere- če. Toliko bolj, ker zaradi priprav na rekonstrukcijo v zadnjem obdobju nismo mogli toliko graditi, kot bi bilo potrebno. Vendar računamo, da bomo letos dokončali 70 stanovanj — mor- da bodo dokončno vseljiva zaradi za- stojev v gradnji šele spomladi — v naslednjih letih pa bomo skušali s po- močjo republiškega sklada graditi vsaj po 40 do 50 stanovanj letno. Pri stanovanjski izgradnji pa smo naleteli še na eno veliko oviro. Ob- činska skupščina je namreč ustavila nadaljnjo izgradnjo stanovanj v Sto- rah, tako da bi morali stanovanja za delavce graditi v Celju in deloma v Šentjurju. In sicer kljub temu, da ima- mo že sedaj zaradi nezadovoljivega avtobusnega lokalnega omrežja hude težave in včasih tudi zastoje v proiz- vodnji. Kako bo šele pozneje, je go- tovo velil^o vprašanj^. ,Razeçi deiav; cev, ki se vozijo od daleč v železar- no pa zaostrujejo stanovanjsko pro- blematiko tudi člani kolektiva, ki se- daj stanujejo v starih stavbah, ki so že dotrajale in ne nudijo delavcem in njihovim družinam zadostnega udobja. V nekaterih primerih pa žive člani na- šega kolektiva v zelo slabih stano- vanjskih pogojih. Razumljivo je, da bomo morali v naslednjem obdobju pomagati prav v teh najbolj kritičnih primerih. Zraven še dodajmo, da bo zaradi rekonstrukcije potrebno podre- ti dve stanovanjski stavbi. Toda, je dejal tov. Markovič, menimo, da ti pe- reči stanovanjski problemi vendar ni- so nerešljivi. Store v snegu Člani kolektiva pri prostovoljnem delu Športno življenje Je v Storah res raz gibano; enaJio aktivne so vse sekcije društva Partizan IzobraŽevanje in razvedrilo Osrednja naša naloga v tem obdob- ju pa je seve prilagojena zahtevam rekonstrukcije. Spremenjen tehnolo- ški postopek zahteva veliko delo na področju izobraževanja kadrov. Tu smo uporabili vse možne smeri. Ra- zen tega, da štipendiramo na visokih šolah okoli šestdeset študentov, iz- obražuje šola v Štorah še nadaljnjih 135 mladincev. Hkrati pa smo že za- čeli s posebnim sistemom izobraževa- nja za delovno mesto v izobraževal- nem centru. V začetku smo začeli z izučevanjem za poklic livarja, talilca in žerjavovodje. Nadaljevali pa bo- mo z ostalimi poklici. Razen tega smo pripravili tudi posebne seminarje za sindikalne funkcionarje in za komisi- je organov upravljanja. V železarni menimo, da je potrebno rekreaciji posvetiti posebno skrb. Ima- mo tudi posebnega referenta, ki skrbi za to dejavnost, čeravno se odvija predvsem izven delovnega časa. Naj omenim, da imamo svoj dom oddiha na Rabu in dom na Svetini. Y zad- njem času pa so si tudi člani Zveze borcev zgradili s pomočjo kolektiva »Vrunčev dom« na Svetini, ki ga ko- ristijo tudi ostali člani kolektiva. Do- niovi so polno izkoriščeni, zlasti veli- ko zanimanje pa je za letovanja na morju. Čeravno moram reči, da mnogi raje prebijejo del dopusta v domu na Svetini, kjer se lahko izognejo hrupu in se dobro počijejo. Rajko Markovič Šport - Šport - Šport otroško igrišče naselja Lipa, v ozadju stanovanjski bloki Tovariš Markovič je nato zelo po- hvalno govoril o razvoju športne de- javnosti v Štorah. Ta se je zelo raz- mahnila, in sicer predvsem zaradi iz- redno velike prizadevnosti članov ko- lektiva. Saj smo zgradili večinoma s prostovoljnim delom ali na drugačen način s prispevki kegljišče,' športni stadion z vsemi pomožnimi igrišči, dvoje strelišč.— letrio in zimsko, te- lovadnico in še otroško igrišče. Pri vsem tem pa športne naprave niso ostale neizkoriščene. Domače društvo Partizan je letos že drugič zapored osvojilo drugo mesto v republiškem tekmovanju za pokal »Dela«. Prosveta - Prosveta Podobno je tudi na kulturno pro- svetnem področju. Tudi tu smo z na- mestitvijo posebnega referenta, zabe- ležili dokaj lepe uspehe. Saj jc pro- svetno življenje v posameznih sekci- jah Svobode močno zaživelo, v zad- njem obdobju pa je tudi klubsko delo v novem klubu dobilo novo bogatejšo vsebino. Tako bi lahko naštevali še in še. prizadevanje kolektiva za varnost pri delu — železarna v Štorah je med vsemi železarnami v državi znana po najmanjšem odstotku poškodovanih, uredili smo preskrbo delavcev s topli- mi obroki in podobno, je svoje pripo- vedovanje končal tovariš Rajko Mar kovic. Nastop dramske sekcije Svoboda iz Štor »Sezona« je uspela Na zadnji seji Sindikalne podni/nice pod- jetja štnrsko žel ozn Г ne, .чо razpravljati o delu upravnega odbora počitniškega doma na otoku Rabu v pretekli dopustni sezoni. Ugotovili so, da je bila dejavnost upravne- ga odbota, ki ga vodi delovodja eaerget- skega oddelka tovariš .WTON MACKOV- ŠI''K zeFo pozitivna in da .si je odbor vse- stransko prizadeval, da bi bilo letovanje njihovih ('ianov in svojcev čim bolj prijet- no in koristno. Za uspešno dela so bili po* hvaljeai. ' 51 20. decemíbra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15- ZAKAJ ne gre? Kakor vse prejšnje, tako tudi lani zaključena akcija Jugoslovanskih pionir, iger — telesno vzgojo mladim — ni imela kampanjskega značaja, oziroma bi je ne smela imeti. V pobudi jugoslovanskih pi- onirskih iger smo videli pred- vsem začetek smotrnejšega, bolj načrtnega in množičnej- šega vključevanja "mladine v telesno vzgojne dejavnosti. Akcija pa je hkrati opozorila, dà brez materialne osnove, brez igrišč in telovadnic, .brez zelenih površin in drugih ob- jektov ter rekvizitov ni mo- goče uspešno vključevati mla- dine v telesno vzgojo. Seveda, tu so še kadri, od katerih prav tako zavisi uspešnost ene ali orov vseh troh enot je bil imenovan ce- lo izvršni odbor nogometnih društev ■ občine Celje, ki naj bi začrtal sikup- no pot in nakazal perspektivo celj- skega nogometa. Za predsednika iz- vršnega odbora iso izvolili Jožeta Gajška. organizacijskega sekretarja občinskega komitpja ZK v Celju, za podpredsednika Toneta Erjavca, načelnika oddelka za družbene služ- be celjske ol>činske skupščine ter za tajnika Zvoneta Perlica, seikre- tarja občinskega komiteja Zveze mladine. Po tem imenovanju in raz- , govoru, kakšno naj bo delo tega od- bora in njegovih komisij, je prišlo do sestavljanja pravilnika izvršne- ga odbora nogometnih društev celj- ske občine, pa tudi do prvih pred- logov, kako okrepiti ali bolje reče- no pomagati nogometnemu klubu Kladivarju. ki vodi na lestvici ob zaključku jesenske.ga dela tekmo- vanja v slovensfki nogometni ligi. da to mesto obdrži in da sé morebiti uvrsti v drugo zvezno ligo. Na eni^ izmed sej izvršneiga odbora je bif sprejet celo predlog, naj se dru- štvo, ki bi iga forsirali, ne imenovalo Kladivar. marveč Celje, ker bi pač enajstorica tega društva predstav- ljala pravzaprav reprezentanco Ce- lja. Temu sklepu so se protivili predstavniki Kladivarja, ki so do- kazali, da v bistvu ne gre za nov klub. temveč samo za okrepitev se- danjega. Kajti, če bi se odločili za nov klub ali druiš'tvo. potem bi mo- ralo to moštvo začeti pod od začet- ka. Moralo bi namreč najprej pre- stati preizkušnjo v okrajnem tek- movanju, se uvrstiti v slovensko li- go, tam seveda zmagati, itd. Tako se je zataknilo, kajti nc'ka- teri igralci in funkcionarji so dejali — ne gremo h Kladivarju. To naj ne bo Kladivar (čeprav je Kladivar trenutno tisti, ki ima največ izgle- dov, da zmaga v slovenski ligi) itd. S tem so znova zaživele klubaške strasti; razgovori so biil znova na tistem mestu, kjer so se začeli. Na- zadnje so .se stvari umirile, vsaj na ponedeljkovi razširjeni seji izvrš- nega odlx)ra. na kateri so sprejeli nov sklep, po katerem naj vsaj za- enkrat ne pride do spremembe ime- na pri ND Kladivarju in kjer so rekli celo to. da ne bodo nikogar prisiljevali. če se ne bo sam odločil za prestop k enemu ali drugemu moštva, oziroma društvu. Pri vsem tem je treba povedati še to, da v predlogu ni samo prestop nekaterih (najboljših) igralcev ZlNJC Celja Kla- divarju. marveč tudi prestop neka- terih igralcev Kladivarja Celju in Olimpu. Na tej seji so sprejeli tudi sklep o skupnem sestanku vseh igra cev. na katerem bi se ponovno pogovorili o načrtih in perspektivi celjskega nogometa. Upajmo, da je ta sestanek uspel in da na njem ni- so |)revladovale klubaške tendence. Po |)redlogu tehnične komisije je bil izdelan celo predlog, kateri ig- calci naj bi igrali za en in drugi klub. Ta predlog je bil takšen. Kla- divar naj bi razpolagal z Bauma- nom. Cafuto. Kotnikom. Vodebom, Perperjem. Marinčkom. Kokotcera, Percem. Dvornikom. Vesičem, Hri- berni.kom. Binskovskim 1er Zav-skim (vsi ND Kladivar) ter še s Ferme- tom. Letnerjem, Devčičem ter Ja- grom (ZNK Celje). Za ZNK Celje pa naj bi igrali: Breznik. Kolenc. Ka- čičnik. Mihelin. Regner. Ubovič in Vili Cretnik (vsi ZNK Celje), na- dalje -Šega. Kompan. ^rtl. Selinšek. Šušter. Li-povšek. Klinar in Brglez (ND Kladivar) ter Drago Zaje od Olimpa. Olimpovo enajstorico pa naj bi sestavljali: Beve. Hojnik.De- mirovič. Ratej. Podgorelec, Cater. Vogelsang. Telič. Sudenfeld in Mi- lan Zajic (vsi Olimp), zatem Valter Cretnik. Tome in Hočevar (ND Kla- divar). Zanimiv je zapisek, ki pa najbrž ne drži. da Reberšak, Jost, Florjane in Adžič ne bodo več igra- li. Zanimiv je tudi tisti del pravilni- ka o delu izvršnega odbora, ki dolo- ča, da ta odbor vodi perspektivno politiko uspešnega razvoja nogome- ta v celjski občini, da ureja skladno delo nogom<4nih društev v občini, da skrbi za kvaliteten dvig strokov- nih kadrov, da daje predlog za pre- stope igralicev iz društva v društvo na osnovi kvalitetnega in kvantitet- nega razvoja, da sklicuje skupne seje uprav nogometnih društev in da skrbi, da bo delo upravnih od- borov nogometnih društev koordini- rano in se razvijalo v cilju medse- bojnega razumevanja in najtesnej- šega sotlelovania. Razen tega je re- ceno v'pravilnik il. da izvršhi ódbdJí' formira kvalitetno nogometno dru- štvo s tem. da določi tudi igralce. Uspešno delo v torek zvečer je bil redni letni občni zbor društva za telesno vzgo- jo Partizan Celje-mesto, ki je zno- va potrdil uspešnost dela te organi- zacije, hkrati 'pa opozoril na pro- blem, ki je star že nekaj let. Gre namreč za telovadnico, ki jo čez dan uporablja .šolska mladina in še- le v večernih urah Partizan. Zato je tudi občni zbor podprl pobudo sveta za telesno kulturo, ki je vne- sel v sedemletni perspektivni plan gradnjo telovadnice-za to dru-štvo. Šport v Krmelju \ ixxaMiK'v .yi-ltoiiio driipcpa zHscduiija .\VNOJ i«" S\ol»odi> y kniicljii priredila vei ifkinovanj. Tako so sr kojrljafi pomerili z Metalno ir. Krmelja in izgubili » precejšnjo razliko. Strelci "^o tekmovali s .Sevnico, do- iiin so rokometaîi premafCHÜ Partizana iz Mirn«' s 24:11. Polen lepa so odigrali Se nekaj medsebojnih lekein. л katerih so se najbolje znašli mlajši igralci. Šahovsku sekcija je orjcaniziralu brzotur- nir, na katerem je sodelovalo deset igral- rev. /umgal je ,âtangl t 9 tofWami pred Markovičeni (D. Debelakom (6 in pol). Lu- kekom ^ itd. ki morajo prestopiti v kvalitetni no- gometni klub, in da tako pomaga, uvrstitev take enajstorice v drugoj zvezno ligo. Prav tako se ukrene vse potrebno, da v tekmovanju slo- venske lige tekmuje čim več enaj- storic iz celjske občine, da se usta- novi čim prej še eno društvo, ki bi združevalo predvsem mlade igralce in ki bi sodelovalo v okrajni ligi. v tem členu j« še rečeno, naj iz- vršni odbor energično ukrepa, da se iz društvenih uprav nogometnih društev izločijo vsi tisti člani, ki bj ovirali delo in najwre izvršnega od- bora itd. Takšni so predlogi in takšne po- bude; pobude, ki zaslužijo največjo pozornost predvsem zaradi tega. da se odnosi med nogometnimi klubi celjske občine enkrat za vselej ure- dijo, da se začrta pot medsebojnega sodelovanja, perspektive ter rasti nogometa. Upajmo in želimo, da bo zmagala preudarnost ne glede na to. ali so', težnje po uvrstitvi v drugo zvezno^^ ligo realne že v prihodnji sezoni ali., ne. To ni bistveno, vsaj zaenkrat ne; važnejše je skupno delo, odstra- nitev klubašiva ter perspektivnfi razvoj nogometa v mestu ob Savinji. Kegljaei na okrajnem prvenstvu Zadnji dan prejšnjega tedna se je začelo okrajno moštveno prvenstvo v kegljanjn za 1964. leto. Na razpis, komisije za kegljanje se je javilo' trinajst moštev, in sicer: 2KK Celje, ^-n. maj«. Invalid, Elektro. Kladi- var. Olimp, Kovinotehna. Ingrad, Partizan-Kovinar Štore, Razlag Bre- žice, Radeče, Rudar Velenje in Par- tizan Šentjur, V celoti bo torej na-, stopilo okoli 150 tekmovalcev. K j tekmovanju se nista prijavili.le eki-j pi Rudarja iz Zabukovce ter Parti- zana iz Rogaške Slatine. Zakaj? Prijavljene ekipe bodo imele vse- ga skupaj tri nastope, od tega dva na kegljišču Ingrada in enega na. kegljišču v Štorah. r Tekmovanje traja vsak dan od* 14. do 30. tega meseca od 15. dor 22. ure. Favorit za osvojitev prvega me- sta je ponovno ekipa železničarske- ga kegljaškega kluba Celje, ki je že vsa leta doslej zmagovala s pre- cejšnjo prednostjo. Za ostala naj- boljša mesta pa se bodo potegovala moštva 1?. maja, Elektra, Kovinarja iz^ Štor, Ingrada in bržkone še ka- tera dru-ga. Prvi dan tekmovanja so bili do- iseženi naslednji rezultati: Kegljišče Ingrada: Invalid 6281 (ppvpreček 785) ter Razlag iz Bre- žic 6155 (povprečeik 769). Medtem ko so se pri Invalidu najbolj izkazali Aralica 819, Štrajhar 812, Zuanič ter Zagore 766, so najboljši tekmovalci Razlaga dosegli naslednje izide: Kuzmin 816. Stankovič 816, Martino- vič 803 itd. Kegljišče Štore: Radeče 5409 (po- vpreček 676). Najboljši je bil Ла- hrastnik. ki je podrl 738 lesov. Eki- pa Radeč, ki tokrat nastopa prvič, se ni znašla na precej težkem keg-, Iji.šču v Štorah; zato je tudi rezultat^ precej pod povprečjem. Smučarji na treningu Minule dni je skupina trinajstih članov celjskega smučarskega kluba odpotovala na trening v Badgastein. Kot je znano odhajajo celjski smu- čarji že vrsto let na trening v to avstrij.slko smučarsko središče. To- krat bodo na treningu v tujini osta- li do 25. tega meseca. SAMO Z.\RADI KADROV ....... V С>1јш ie vrsto let uspešno deluje ta- borniška organizacija, ki med drugim nayji- ja mladino na kolektivno življenje in jo v/.gajn nn načelih medsebojnega prijatelj- stva in tovarištva. Navzlic lepim ciljem in smotrom, pa pri- haja v celjski taborniški organizaciji zaradi pomanjkanja kadrov do velikih težav. Spri- čo tega tudi enote ne delajo tako, kol bi morale, ali pa sploh ne delajo. Nič koli- kokrat sloni celotno delo na enem samem človeku, ki mora skrbeti za vse. Zato ni čudno, če enota na doseže zaželenega uspe- ha. Potem pa se zgodi, da je za tak spo- drsljaj kriv samo tisti garač. ki je žrtvoval velko ur svojega časa, namesto da bi tisti, ki tako neupravičeno kritizirajo, pripòltaogli k odpravi ovir itd. Naj navedem ob tej pri- ložnosti nekaj besed tovariša .Ambroža, ki jih je izrekel na zadnjem občnem žborn: Vabimo v naše vrste državljane, da bi nam pomagali; pa jih ni. Redki, ki smo. pa dela ne zmoremo. Zalo tudi ni takih uspehov, ki bi »i jih želeli. K sodelovanju se oglašajo le kritiki in tako Se zadnja dobra vol a splahni. Problem Kadrov pa ni značilen samo za enote in čete. le-ta se pojavlja tudi v od- redovi upravi. Veliko mladih ljudi bi želelo priti v naše vrste, toda ni kadrov. In ravno za- radi kadrov sta razpadli četi v Oaberju in na četrti osnovni šoli. Žalostni so ti pojavi, ki nastajajo v eni takih organizacij, ki uči živeli skromno, a vendar koristno Jn 7AlraVn. ' Tanja kompaii Slavnostni začetek gradnje umetnega drsališča Predsednik ol)čiiiske skupščine, Marjan Ličaknr: sredstva so zagotovljena Četudi je že dober mto nudil idealne pogoje tudi nekaterim drugim športom. Pa ne samo to, na tem prostoru bodo lahko tudi kulturne in zabavne pri- reditve, razni festivali in podobno. Razen tega je tovariš Jost opozo- ril ne samo na razumevanje občin- ske skupščine, ki je zagotovila sred- stva za gradnjo umetnega drsališča, marveč tudi na veliko razumevanje delovnega kolektiva Cinkarne, ki bo tu poleg športnega prostora po- stavila ledarno. ki 1м) hkrati dajala energijo za pmizvwlnjo ledu na športnem prostoru. • Po teh besedah so vsi trije irosi je — Leopold Krese, Marjan Učajtar ter"Jože Jost — odprli gradnjo umetnega drsališča v Celju. V poznejšem razgovoru je tovariš Krese opozoril na kandidaUiro Ju- goslavije ла izvedbo svetovnega pr- venstva v hokeju na ledu. Odloči- tev, katera država bo organizirala 1966. leta svetovno prvenstvo v ho- keju na ledo, bo padla v času zim- skih olimpijskih iger v Innsbrucku. Kanodo gradnjo garderobe združili z ureditvijo mo- dernega kegljišča. In končno, v per- spektivi je še pokritev celotnega prostora. Ce bo šlo vse po sreči, bi to ге lahko bilo v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. ftdiru- arjá oziroma marca 1966. leta. Rokometna šola Pobudo za organizacijo rokomet- ne šole za starejše |)ionirke oziroma mladinke je nastala iz stanja, ka- kršen vlada v tej ^portni igri med ieiisiko mladino v Celju. Tako se je pred dnevi začtd pod okriljem ob- činske zveze za ttdesno kulturo te- čaj, ali bolje rečeno rokometna -šo- la, katero obiskuje okoli 50 mladih rokometašic. Če bo tudi nadaljeva- nje dela s to mladino stalno in na- črtno, potem lahko računamo, da se bo moški kvalitetni mladinski vrsti v kratkem'pridružila še ženska eki- |Hi mladih rokometašic. Kotalkam na drsališče Velónjski kotalkarji so letos do- nekatere vidne rezultate. Nji- hovo sistematično delo je navdušilo "J"*>ge športnike. Da ne bi v .zim- l^ki sezoni prenehali z delom, so or- .-'anizirali v novi osnovni šoli ure ^Portnega baleta. Razen tega se je ^^eina kotalkarjev začela ukvarja- Se z drsanjem. V ta namen eo spremenili novo kotalkališče v Ve- lenju v drsališče, kjer zxlaj redno trenirajo biviši kotalkarji. Ce .|>o vreme kolikor toliko naklo- njeno, bodo v Velenju organizirali Indi zimsko revijo ua ledu in sicer na malem jezeru. Kotalkarje in drsalce v Velenju uspešno jodi tovariš jhlinko Dermol. Predsednik občinske skupščine Mar jan Učakar svečano otvarja začetek del pri gradnji umetnega drsali§.èa 16 stran CELJSKI TEDNIK St 51 — 20. decembra 1%з Skrb za OLIMPIJCE • SRAMOTE NE MARAJO PRIZNATI • VELIKA ČISTKA • VEC SVETLOBE Mednarodni športni teden v Toliiu je bil generalka za priihodnje olim- pijske igre in v tem času so zbiralci avrtogramov dobesedno dblegalli zna- meniti hotel Dai Ici, v katerem so bi- vali atleti iz 34 dežel. Toda večina lovcev na podpise v svojih albumih ni imela niti najmanjšega prostora za podpis: v njihovih albumih so bile vabljive slike japonskih lepotic s pri-: pisom: >^Zunaj vas pričakuje lepoti- ca!* Ta pojav je močno razočairal oblasti in poglobil zaskrbljenost v Тоуо No Kunši Koku (orientalski deželi čed- nostnih mož), kakšen vtis bodo dobili obisikovalci olimpijskih iger, če bi ostalo tako, kakor je. Toda samo red- ki vodilni državni uradniki so zelo neradi priznali, da je sploh vse to res Teda Seitaro Kawakami, vodja od- delka za »-zaščito pred kriminalom* pri tokijski policiji, je dejal, da se bedo morali presneto potruditi, če bo- do hoteli pri obiskovalcih olimpijskih iger ohraniti dober glas Tokia. > Tokijska policija je začela že v za- četku leta povsem na tihem z velike Siistko. Najprej so začeli preganjati proizvodnjo in prodajo raznovrstnih pripomočkov za ljubezensko igro, med katere štejejo predvsem znamc- Titi japonski baterijski vibratorji. Po- licisti v civilu so se vse dneve smu- Kali okoli posebnih >>sex-dix>gerij«, v •caterih so prodajali dotlej te samo- dejne ljubimce. Zatem so se lotili pornografske li- terature, ki se je na japonskem silo- vito razširila pod zaščito «svobode ti- ika-<. V mestu Kofu ob vznožju gore Fuji so se prodajalci odrekli prodaji il revij, ki so prinašale slike na.pol ill ix>vsem golih žensk in sestavke ^elo dvomljive vrednosti. ^Ta bojkot prodajalcev se je zatem naglo raZši- iil in tiskarji so morali ukinjati izda- jo teh revij kar po vrsti. Naslednji udarec je zadel nočna za- oavišča. Tokio ima 1200 čajnic, ki so odprte vso noč, komajda sploh raz- svetljene in urejene s številnimi za- sebnimi kabdnami, ki nudijo gostom številne priložnosti. Zato je 'policija sačela zahtevati, da bodo vsa zaba- i'išča primemo razsvetljena. Po enaj- sti uri zvečer mora biti vsak prostor zabavišča razsvetljen najmanj z de- setimi luxi (pri taki razsvetljavi lah- ko beremo časopis v oddaljenosti tri- deset centimetrov od luči, kar pa ne pomeni, da bi bili Japonci tako nav- dušeni bralci!). Toda zapeljivke'v za- baviščih so si omislile tudi sredstvo, ki z njim zapeljujejo policijo: kakor nitro se pokažejo oplidsti s svetlo- meri, pritisnejo na sKriven gumb, pri 5emer se svetloba skoraj neopazno ooveča do zahtevane mere. Se v hujši zadregi je ix>licija zaradi številnih turških kopališč, v katerih so pomanjkljivo oblečene maserke stalno pripravljene na posebne uslu- ge. Zaenkrat je policija samo pisme- no opozorila lastnike kopališč, naj od- sitranijo zapahe z vrat in zavese z iken posameznih maserskih lož. Toda mimo tega je v Tokiu še 19.000 barov, ki so večidel polni ženskega strežnega osebja (čestokrat so tudi natakarji ob- lečeni v ženska oblačila!?). Četudi so '-rostitucijo prepovedali že leta 1958, deluje še vedno na ulicah kakšnih 5000 pohajavk, k čemur moramo pri- šteti še kakšnih 4000 gostišč in preno- čišč. Posebno poglavje so še tokijski uradi z »-vodiško službo---, kjer lahko tujec dobi za 300 dinarjev prijetno spremljevalko, da mu razkaže zna- menitosti mesta. V opisu uslug so si- cer ze'lo strogo določena nravstvena praviûa, saj piše med drugim tudi to,, da v času službe gost in spremljeval- ka »ne smeta sezuti niti čevljev--. Nič pa ne piše, kako je z njima v pro- stem času. Nekateri tujci pa so pove-' dali, da je možno marsikaj, ne da bi sploh sezuli čevlje. Morda bodo kakšnemu bralcu otrpni- le mišice, ko bo zagledal sliko in si bo zaželel kakšne nežne japonske ma serke? Chaplin je hotel svojo hčerko skrivati, zato mu ni nič kaj posebej všeč, da jo bodo gle- davci vendarle videli sììozi koprene njenega kostuma ' Oče Charlie je ljubusumen Očka Charlie Chaplin, štiri- insedemdesetletni filmski umetnik, ki živi s svojo enajst- člansko družino (žena in de- set otrok) v Švici, nedvomno zelo dobro pozna vse skrivno- sti le Dih mladih igravk in nji- hove umetelnosti, zato ni nič čudnega, če je dolgo časa bra- nil svoji devetnajstletni hčer- ki Geraldini, da bi vstopila v Londonsko kraljevsko balet- no šolo. Toda tudi hčerke po- znajo svoje očete in tako je vendarle uspelo Geraldini, da je pregovorila očeta in te dni bo nastopila prvič v svoji več- ji vlogi: štiriminutni solo v Prokofijevi »Cinderelli« kot perzijska princesa v pariški izvedbi. Charlie je imel po}ni< sleke tudi glede njenega ko- stuma, toda slednjič je ven- darle zmagal očetovski ponos. Kupil je kar šest prvorazred- nih vstopnic za predstavo. CE JE 2E PRI NAS MRZLO, POTEM JE TOUKO BOLJ HLADNO V SOVJETSKI ZVEZI. ZATO N1 NlC CUDNEGA, CE Sì TUDI MRAZA VA- JENI ZIMSKI LOVCI NADEVAJO TOPLE KUCME PRED ODHODOM NA LOV. NA SLIKI: FINSKI PREDSEDNIK URHO KEKKONEN, SKUPŠČINSKI PREDSEDNIK DIMITRIJ POLIANSKY, OBRAMBNI MINISTER RODION MALINOVSKY IN NIKITA S. HRUSCEV PRED POHODOM NA LOVSKI IZLET V OKOLICO MOSKVE. Papeška diplomacija v zagati Ob zaključku drugega zasedanja ekumenskegOg. koncila je papež Pa- vel VL izjavil, da bi rad v januarju obiskal sveto deželo — Palestino. Ta vest je vznemirila svet, ki je začel ugibati, kako je prišel papež do takega sklepa. Še bolj vznemir- ljivo je za svet dejstvo, da bo to prvo potovanje papeža iz Italije po letu 1809.; takrat so namreč Napole- onovi vojaki ujeli papeža Pija VIL in ga odgnali v Francijo. Takrat je bilo popotovanje pravzaprav manj zapleteno kakor tokrat, kajti zdaj nastaja vprašanje, kako bo Vatikan navezal diplomatske slike z deže- lami papeževega popotovanja, ker Vatikan nima stalne .diplomatske službe. Nadaljnja zanimivost tega poto- vanja je v dejstvu, da bo to prvič v zgodovini rimske Cerkve, da bo potoval papež v Jeruzalem. Pa še v nečeth bo verjetno papež Pavel VI. prvi med papeži: na pot bo prav verjetno odšel z reaktivnim leta- lom! Vse kaže, da je Vatikan storil že določene poteze, da bi pripravil po- tovanje, vendar nthce ne daje toč- nih podatkov. Baje je že naročeno reaktivno letalo, tudi jordanski in izraelski ambasador v Rimu sta ie telefonično govorila z vatikanskimi predstavniki, a o vsebini razgovo- rov ne dajeta nobenih pojasnil. Bodisi že kakorkoli, vse kaže, da se cerkev modernizira in da si bodo slednjič tudi papeži upali v avion. HRUŠCOV S PRIJATELJI SE ODPRAVLJA NA LOV DALLAS JE NORO MESTO V toliko razvpitem glavnem me- stu Teksasa Dallasu so mestni očet- je povabili prostovoljce, ki bi posli- kali stene dvonadstropne šole. Ja- vilo se je okoli sto »mojstrov čo- piča«. Divje so se lotili sten nove šole in jih poslikali v eni sami če- trtmki ure. Črna mačka na belem ledu Milena, to je le umetniško ime nove članice dunajske drsalne revije. V resnici gre za Mileno Kladrubsko, Čehinjo, doma iz Prage, ki je bila sedem let »zvezda« češke drsalne revije in petkrat najboljša v obveznih likih na državnih prvenstvih svoje domovine. Tudi zdaj, ko je spremenila okolje in postala članica dunajske drsalne revije, ј^ zablestela v vsem sijaju. Pravijo, da je sex-zvezda dunajske drsalne revije. To bi lahko sklepali tudi po temle posnetku. Takšna je na sliki, kakšna pa v resnici? Ce vas zanima ta podrobnost in uspeh slavnostnega programa dunajske drsalne revije, ki praznuje letos 25-letnico svojega obstoja, se prijavite Kompasu za izlet v Celovec. Od 5. do 17. iebruarja bo namreč v Celovcu gostovala dunajska drsalna revija. Priložnost, je lepa, cena za izlet pa primerna. Dokaz vinjenosti Vozniki motornih vozil, ki so pod vplivom alkohola čestokrat preveč drzni, tega navadno ne marajo pri- znati prometnám organom in so pre- pričani, da jih ti samo zafrkavajo iz neznanega razloga mržnje. Pred leti so tudi pri nas varnostni organi uvedli tako imenovani »vino- meter-i-< — mehur, ki porumeni, če vanj diihnemo alkoholizirano sapo. Ustaljen je tudi odvzem krvi. Vendar vsi ti pripomočki čestokrat niso pre- pričala voznika, da je bil zares vinjen. Podobno se je dogajalo voznikom in policiji tudi drugod v svetu in ne- redko je pred sodnikom pohciji zmanjkalo tehtnih dokazov o vinje- nositi voznika. Zato so si omislili še bolj sodobno metodo. Voznika, ki ga osumijo, da vozi vi- njen, popeljejo na policijsko postajo, kjer mora pokazati določene veščine: hoditi po ravni črti, pobirati s tal majhne koščene ploščice in zadeti s prstom v nos, medtem ko ima oči za- prte. Samo na sebi • bi vse to ne bil še noben dokaz vinjenosti, toda vse voznikove moljsltrovine snemajo na filmsiki trak, ki ga potem zavrtijo iz- treznjenemu vozniku. Večina voznikov prizna vinjenost takoj zatem, ko vidi prve posnetke na filmskem traku, plača določeno glo- bo in obljubi, da v prihodnje ne bodo e več vozili vinjeni. Tisti, ki hočejo vsekakor pred sodišče, pa nimajo ve- liko upanja, da bi se porota ne sme- jala njihovim nespretnostim in jih obsodila. t Pi-vi' so ta postopek uvedli policisti v Denverju. Toda takoj so začeli fiil- manje ui>orabljati tudi drugod. Stro- kovnjaki pravijo, da zdaj ni samo manj sodnih procesov proti vinjenim voznikom, temveč da je tudi vedno manj vinjenih voznikov in skoraj nič več prometnih nesreč zaradi vinje- nosti. Ш Vinjeni voznik izvaja svoje akrobaci- |e pred filmsko kamero na policijsk postaji v Denverju Sej e m želj a TRADICIO.NALM ANDREJEV SEJEM V GORICI .\ndrejev sejem v Gorici — to je pojem zu vse Vipavce, Kraševce, Tolmiiice in dru- ge, ki imajo po maloobmejnem sporazumu pravico prehoda preko ju;>oslovansku-itttli- janske meje. Ta sejem, ki se prične vsako le(ü na ))i'vt ponedeljek \ decembru in tra- ja po ves teden, je zbirališče prebivalcev iz krajev na obeli straneh meje. Tu pa ni samo sejem. Tu so tudi »kome- dije« (kot pra\ijo domačini). Iz vse Italije se tam zberejo > prodajalci* zanimivosti, za- bave, sreče ... So pa tam tudi drugi pro- dajalci. Pri njih lahko dobiš ra>no vse. kar si /eliš. Moraš pa biti zelo previden, ker drugače se ti lahko zgodi da ostaneš s praz- nim žepom, ne da bi kaj kupil. To so pač Italijani. Sicer pa tu ni niti potrebno da bi kaj kupil. Kajti denar bodo izvlekli iz tebe. Ker če si hočeš ogledati \ dobre pol ure vse zanimi- vosti, kar jih svet premore, moraš plačati. Pokažejo ti lahko »ženo kobro«, ki je celo preživela potres v .Skopju, kot to zatrjuje po zvočniku njen lastnik. Potem se lahko pelješ skozi svet grozot in strahu, da ti bodo vstajali lasje na glavi. Celo sputnike ti pokažejo itd., itd. Je pa ta sejem dobil letos še drugačno obeležje. Kajti organizirali so tudi razsta- vo kmetijskih strojev in mehanizacije ter še druge razsta\e, ki naj bi ga spremenile, da bi ne bil to le sejein želja, pač pa tudi resen komercialni sejem, s posebno orienta- cijo na specifične pogoje, v katerih se na- haja Gorica. -ič J