126
Književnost.
Jos. Beck.
Cerkev sv. Antona v Padovi.
Češka književnost
Večina čeških književnih del izhaja v snopičih; le redki so knjigarji, ki izdaj ej o kar najedenkrat cele knjige. Radi tega ima skoro vsak knjigar ali založnik svojo „knihovnu", v kateri v večjih ali manjših presledkih javlja večkrat kaj obširna dela. Tako priobčuje „knihovna" bivšega „Svetozora" obširen roman poljskega pisatelja Boleslava Prusa z naslovom Faraon. V tej knihovni je izšlo doslej že nad 50 snopiče v različnih povestij, od katerih stane j eden le 20 h.
Posebno pozornost obračajo Čehi delom Henrika Sienkiewicza. V knihovni Edvarda Beauforta z naslovom „Pfitel Domovinv" je izšel letos Sienkie-wiczev roman Kit&aci in sicer ob jednem z originalom, priobčenim v „Tygodniku illustrovanem". Lansko leto je v tej knihovni izšel istega pisatelja roman Quo vadiš in sicer za ceno 1 K 92 h, med tem, ko velja original 7 K 20 h. Knjig „Pfitele Domovinv" izide vsako leto 12 snopičev po osem pol obsežnih, ki stanejo na leto samo 2 K 20 h. Dobivajo se tudi trdo vezani zvezki in sicer po trije snopiči skupaj v jednem zvezku.
Za novo leto je bil v tej knjihovni napovedan Sienkiewiczev roman Potop, vsekako pa si je izdajatelj premislil ter ga je jel priobčevati v posebni „Levny illustrovanv knihovnv", katere izide na leto 18 snopičev po 48 h. Prvi snopič je že izšel ter obsega poleg gradiva nekoliko krasnih slik, kakršnih še doslej nobena izdaja tega romana ni imela. Ni dvomiti, da pridobi na ta način gospod izdajatelj temu delu dokaj čitateljev,  zlasti radi tega,  ker je
prvi del te trilogije, roman „Z ognjem in mečem", že splošno znan in razširjen. Po »Potopu" pride v tej knihovni na vrsto roman Pan Wolodyjowski, t. j. tretji del te trilogije, istotako s slikami tako iz-bornimi, da bodo smeli za nje celo Poljaki Čehom zavidati. Pač očiten dokaz, kaj učini podjeten duh na književnem polju.
Svojo knihovno in sicer za mladež in za od-rastle ima tudi knjigar Jos. R. Vilimek v Pragi. V tej knihovni se tudi pojavljajo najedenkrat cele knjige (a ne snopiči). „Vilimkove knihovnv" izide na leto osem zvezkov, obsegajočih 2500 stranij, ki stanejo po naročilni poti 16 K. Za 1. 1900. so odločena naslednja dela: „Plodnost", roman E. Zola, 2 dela; „Co život vvpravel", povest Gabr. Preissovč; „Zdavu", humoreske in črtice od Hejda; „Uskalim", novele in pripovedke od Sumina; „Andel smrti", novele iz poljščine od Tetmajerja; „Preludy", sen-začni roman Salova (iz ruščine) ter „Kam tihnou deti?" pripovedka Klostermana. V Vilimkovi zalogi izhajajo v zbirki „Dobrodružne cesty", romani dra. K. Maya s slikami. Doslej sta izšla dva: „Z Bagdadu do Stambulu" (cena 4 K 60 h) in „V zoklich Balkanskych" (zadnji v snopičih po 30 h). Vilimek je nadalje založnik panorame čeških mest, gradov, trgov itd., ki izhaja v snopičih po 10 tablic pod naslovom „Letem českym svetem". Tu se tiska tudi „Novy Robinson" za otroke ter „Maly Čtenaf", najcenejši časopis za mladino. Vrh tega izdaje Vilimek po štirikrat na leto imenik svojih književnih del z naslovom „Naše knihy", kateri se pošilja vsakemu brezplačno, kdor naznani založništvu svoj naslov.
Jos. Beck. Tempel Sibilin v Tivoliju.
Časopis.
127
V  založbi knjigarja J. Otta izhaja „Lacina kni-hovna narodni", „Ruska knihovna" i. dr. V prvi se priobčujejo spisi Al. Jiraska, Gust. Pfleger-Morav-skega, Karoline Svetle i. dr.; v drugi pa spisi Aleksandra Puškina, Ivana Turgenjeva ter najnovejši roman „Vzkfisenf" Leva Tolstega. V „Svetovni kni-hovni" istega založnika (sn. 116—119) je priobčena Arbesova „Ethiopska lilie". Dalje se tiska tu „Stručny slovnik Paedagogicky" in »Souborne vydani bas-nickych spisu Jaroslava Vrchlickeho", katerih je izšlo že 174 snop.
V  založbi Bursika a Kohouta v Pragi izhajajo Franc. Palackega Dejini narodu českeho v Cechach a na Moravč. Jubilejni vydani pro česky lid, za tisek priredil dr. B. Rieger; potem Dejiny nove doby, spisal dr. Jan Krištufek, gimn. učitelj v Bude-jovicah. Najzanimivejše izmed vsega pa je delo E. St. Vraza z naslovom Cesty svetem, v katerih imenovani pisatelj slika svoje potovanje po Ameriki. Doslej je tega dela izšlo že 18 snopičev  po  60   h.
Od dne 23. do 24. prosinca so imeli Angleži še hujšo izgubo, kakor smo zadnjič poročali. General Warren, ki vodi levo krilo Bullerjeve armade, in je že mislil, da je premagal bursko vojsko (v istini je samo v beg zavrnil kakih 150 trudnih Burov), je bil grozno potolčen: izgubil je vso artilerijo; mrtvih je 32 častnikov in 226 mož; ranjenih 60 častnikov in 1020 mož; ujetih 6 častnikov in 302 moža. Moral je sramotno nazaj čez Tugelo.
Dne 24. prosinca je predlagal dr. Žerjavic v hrvaškem deželnem zboru, naj se po državnih zakladnicah, zlasti na Dunaju, išče hrvaška kraljeva krona. Predlog je večina odklonila.
Dne 25 pros. je bila v Gorici enketa vinorejcev, ki so stavili zahtevo, da se mora carina na laško vino, ki toliko škoduje domači vinoreji, jako povišati.
Dne 25. prosinca je praznovalo »Katoliško politično društvo" v Ljubljani svojo desetletnico. Predsednik mu je dr. Ivan Šusteršič.
Dne 27. prosinca so Buri Angleže natepli v dveh manjših bitkah, v Thamabazami  in pri Colesbergu.
Dne 29. prosinca je bila na Goriškem volitev za državni zbor na mesto odstopivšega grofa Alfreda Coroninija. Trebalo je ožje volitve med Coroninijem in dr. Staničem; izvoljen je bil grof Alfred Coronini, ker je dobil 158 glasov.
Ministerski predsednik Korber je dal lepo navodilo političnim uradnikom, kako naj prijazno rav-
Najzanimivejša novica za naše mlade slaviste je bržkone ta, da je jel znameniti Slovanskf Prehled po trimesečnih presledkih (od katerih se dva odra-čunita za počitnice) zopet izhajati. Radi prepičlega števila naročnikov je založništvo zelo omahovalo in nekako izročilo usodo tega mesečnika občinstvu samemu v roke; naposled, obodreno po shodu slovanskih novinarjev v Krakovu, se je vendar odločilo, da hoče vstrajati še nadalje na tej poti, in tako imamo že pet snopičev drugega letnika pred seboj. (Poslednji ima v prevodu štiri Prešernove pesmi, pet gazel in jedno pesem Jenkovo.) Obseg tega časopisa je tako zanimiv, da sem zares v zadregi zastran tega, na kaj naj bi posebič opozarjal čitatelja. V prvem zvezku n. pr. nas Slovence zanimajo članki: „V udoli (dolini) Resie" od Ad. Černega, „Čedadsky jezd na pamatku Pavla Diakona" ter »Narodnostni pomery v Pfimori". Naročnina (6 K 40 h na leto) se pošilja knjigarni Fr. ŠimaČek v Pragi.      i-fa
najo z občinstvom in si pridobivajo pri njem zaupanje.
Dne 4. svečana je praznoval škof Strossmayer 86. rojstveni dan življenja. Trde, da je glede na dolgost škofovanja najstarejši škof na svetu.
Dne 5. svečana zjutraj je prekoračil general Buller Tugelo. Buri so mu pobili veliko mož.
Dne 5. svečana so se začele na Dunaju »spravne konference" za Češko in Moravsko med Čehi in Nemci v prostorih min. predsedstva.
Dne 5. svečana je bil izvoljen v Pragi Staročeh dr. Srb za župana s 43 glasovi.
Na južno-afriškem bojišču se oba nasprotnika živahno gibljeta in pripravljata na spopad. Angleži imajo tu toliko moči: Na vzhodu: general Buller 27.60J mož in 71 topov; v Ladysmithu 9000 mož, 46 topov; v Natalu 11.000 mož, 38 topov; ob južno oranjski meji 17.100 mož, 42 topov (Gatacre 7600 mož, 22 topov; French 7100 mož, 20 topov in še 2400 mož). Na zahodu: general Methuen 16.600 mož, 60 topov; v Kimberleyu 2600 mož, 76 topov; Mafeking 1000 mož, 16 topov; v Rhodesiji 2000 mož, 6 topov; drugod 8500 mož, 48 topov; v kapskikol. 12.800 mož, 36 topov; skupaj 108.200 mož, 439 topov. Na poti je 17.150 mož, 172 topov. — Buri imajo 80.000 mož in pa prostovoljce.
Kuga še vedno mori v Indiji; 7. svečana je v Bombayu umrlo za kugo 408 oseb.
v
Časopis.