Plimski
Št. 14 (15.458) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi,__________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600__
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7500 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB. POST. GR. 1/50%
SOBOTA, 20. JANUARJA 1996
Za komo oceno je se prezgodaj
Vomr Tavčar
Včerajšnje izjave predsednika Forza Italia SUvia Berlusconija in tajnika Demokratične stranke levice Massima D’Aleme kažejo, da se sedanja vladna kriza najbrž ne bo končala z razpustom parlamenta, ampak z oblikovanjem nove vlade, ki naj bi imela kot svojo glavno programsko točko ustavno reformo.
Po včerajšnjih dogodkih je korak bliže tudi možnost dogovora med levo sredino in desnico o novih pravilih igre, ki naj bi Italiji jamčila večjo politično stabilnost in prepredla nevarnost, da bi se ponovilo tako razmerje sil kot v sedanjem parlamentu, kjer nobeden od dveh kartelov nima jasne večine in v katerem je bila usoda vlade stalno na nitki.
Massimu D’Alemi je treba priznati veliko poguma, ker si je v sedanjih razmerah in ob takšni desnici, kakršna sedi v sedanjem parlamentu, upal poskusiti pot sporazuma o pravilih. Težko je reci, ah gre za podoben preokret - kot trdi v Repubbhci Mario Pirani -kot je bil Togliattijev preokret v Salernu ah Ber-linguerjev zgodovinski kompromis. Nedvomno pa je, da bo D’Alemovo prizadevanje imelo v levici znatne politične in tudi kulturne posledice, saj razbija tisto miselnost, ki je tako značilna za itahjansko levico, po kateri je bolje tvegati poraz in rešiti neoma-deževano Čast kot tvegati kontaminacijo z desnico. D’Alema si je pripravljen »umazati roke« za sprejemljiv dogovor, pri tem pa postaviti temelje, na katerih bi leva sredina lahko tudi zmagala. Morda je to dokaz, da je vsaj del levice prebolel tisti strah pred zmago in pred vladanjem, ki je levico spremljal vse povojno obdobje. Predvsem pa je presegel odpor do nasprotnika. Naj bo komu všeC ali ne, tega nasprotnika in to desnico - pa naj bosta še tako neprijetna - so volilci namenili levi sredini.
K vsemu temu pa je treba dodati velik in z mastnimi Črkami napisani »Ce«. O pravilnosti ali nepravilnosti D’Alemove izbire bo mogoče soditi šele na osnovi izida pogajanj in morebitnega kompromisa. Ce bo sporazum sprejemljiv, pošten in jasen in bo Italija dobila ustrezna pravila igre, bo D’Alemov preokret pomemben in pozitiven. Ce bi pa pristal na nejasen in spakedran kompromis, na gol dogovor o delitvi oblasti, bo udarec za italijansko levico, pa tudi za državo usoden.
I SKPza državniški 1 odnos do manjšine
LJUBLJANA - Predstavniki SKP so včeraj obiskali v Ljubljani predsednika zunanjepolitičnega odbora Boruta Pahorja in predsednico manjšinske delovne skupine Jadranko Sturm Kocjan, nato pa se sestali tudi z načelnikom urada za Slovence po svetu Petrom Vencljem. Predstavniki SKP, ki so obrazložili stališča na novinarski konferenci, so se zavzeli za državniški odnos Slovenije do manjšine.
Na 3. strani
■ SSk: V letu 1995 I žal preveč senc
TRST- Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu ocenilo senene in sončne plati političnega življenja Slovencev v Italiji v preteklem letu. Seznam negativnih premikov je po mnenju voditeljev SSk Zal precej daljši od seznama pozitivnih dogodkov. Najhujše udarce je manjšina utrpela na področju šolstva in gospodarstva, še posebno bančništva.
Na 3. strani
I Februarja razsodba 1 o združitvi šol
TRST - Deželno upravno sodišče bo šele v začetku februarja izreklo razsodbo o prizivu rojanskih in proseških staršev proti združitvi in ukinitvi upravne avtonomije nižjih srednjih šol Frana Erjavca in Frana Levstika. Na včerajšnji obravnavi je odv. Andrej Berdon, je v imenu staršev vložil priziv, podčrtal, da pomeni združitev šol krčenje že pridobljenih pravic slovenske manjšine.
Na 5. strani
ITALIJA / ŠE ZADNJA POSVETOVANJA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SCALFARA
Berlusconi in D’Alema najbrž prižgala zeleno luč za novo vlado
RIM - Italija bo v doglednem Času najbrž dobila novo vlado, ki jo bo spet vodil Lamberto Dini. Da obstajajo stvarni pogoji za politični dogovor pričajo včerajšnja posvetovanja na Kvirinalu, na katerih sta, poleg Scalfara, imela glavno besedo Silvio Berlusconi in Massimo D’Alema. Oba sta izrazila pripravljenost za dogovor.
Komunisti so že napovedali odločno opozicijo tej politični možnosti, nad katero je zelo hladen tudi Gian-franco Fini, Čeprav ga zavezniki iz Kartela svoboščin vztrajno prepričujejo, naj ostane »v igri«. Severna liga ostaja dokaj previdna, Umberto Bossi pa glasno ponavlja, da nasprotuje volitvam
Predsedniku republike se je naenkrat začelo muditi. Sinoči je že pričel drugi krog posvetovanj, ki jih bo že končal danes zvečer. Govori se, da bo Diniju za sedaj poveril poizvedovalni mandat. Premier naj bi sestavil vlado z večino tehnikov, a tudi z nekaterimi politiki in strokovnjaki ustavnega prava. Za to se poteguje posebno Berlusconi, ostali pa temu, kot kaže, ne nasprotujejo.
D’Alema je po srečanju s Scalfarom izrazil možnost, da bi nova vlada ostala na oblasti celo poldrugo leto in da bi bile torej volitve šele poleti leta 1997.
Na 2.strani
Italijanske trge zajel val optimizma
RIM, MILAN - Vse bolj utemeljena pričakovanja za znižanje uradnih obrestnih stopenj in zaupanje v hitro rešitev vladne krize so italijanskim trgom omogočili skleniti teden z velikim optimizmom. Lira je utrdila pridobljene pozicije, milanska borza pa je z novim vidnim napredkom (Mibtel +2, 88%) končno presegla izgubo od začetka leta in dosegla rekordno vrednost poslov 1.300 milijard lir.
Na 9. strani
TURČIJA / PO 70 URAH UGRABITVE NA TURSKEM TRAJEKTU
Pročečenski ugrabitelji so se predali v črnem morju

-
| L
m
Š I
-V	li I -.SL	..
<L
'L GUVENj
ANKARA - Po 70-urni ugrabitvi več kot dvesto potnikov, v večini Rusov, na krovu turškega trajekta, se je komandos proCeCen-skih ugrabiteljev predal v vodah Črnega morja. Namen, da bi kriza v Čečeniji dobila odmev tudi na turški politični sceni, je bil po vsem sodeč dosežen. Do konca ugrabitve, ki je le še zaostrila že sicer zelo napeto turško politično situacijo, je prišlo ravno v trenutku, ko je lider turške proislamske stranke Er-bakan odstopil od poskusa za sestavo vlade in ko je bila ta naloga poverjena dosedanji turški premierki Cillerjevi. Moskva sedaj pričakuje, da bo Anakara izpolnila obljubo o sodnem procesu proti ugrabiteljem.
Na 12. strani
OPTIMIZEM V VRSTAH IFORJA
Sprte strani v BiH vestno uresničujejo daytonske določbe
Holbrooke se je sestal s Tuđmanom
SARAJEVO - Nekdanje sprte strani v Bosni in Hercegovini so na dobri poti k trajnemu miru. Kot je izjavil poveljnik kopenskih sil Iforja, britanski general Michael VValker, se vse vojske na terenu umikajo na razdaljo dveh kilometrov od razmejitvene Crte. Predstavniki zveze Nato sicer dodajajo, da bodo dokončno stanje lahko preveriti šele po dnevu ali dveh, ko bodo ugotovili položaj na vseh tisoč kilometrih razmejitvene Crte. Na nekaterih delih demilitariziranega območja je bilo še včeraj približno petdeset kosov težkega orožja,
po podatkih mednarodnih sil za uveljavljanje miru pa je na celotnem območju BiH skoraj 1400 minskih polj. Kljub temu so v poveljstvu Iforja optimisti.
Zadovoljstvo s potekom uresničevanja day-tonskega sporazuma pa je izrazil tudi ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke, ki se je včeraj v Zagrebu sešel s hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom. V Sarajevu se je včeraj začela dolgo prelagana izmenjava ujetnikov. V bosanskem, hrvaškem in srbskem ujetništvu je približno 900 ljudi.
■H
temah Primorskega dnevnika
Po Diniju Dini
O zapletenem političnem stanju, o prihodnosti in o obliki vlade, ki naj bi vodila Italijo v času politične tranzicije razmišlja Sandor Tence.
Sicer pa v jutrišnjih Nedeljskih temah objavljamo tri pomembne intervjuje.
Vlasta Bernard se je pogovarjala z novim ravnateljem Tržaške kreditne banke Adrijanom Semnom. Beseda je tekla o sedanjem stanju banke, o težavah, pa tudi o perspektivah, ki nikakor niso zanemarljive.
S povsem drugačno problematiko se je ukvarjal Dušan Kalc, ki se je pogovarjal s škedenjskim župnikom in znanim kulturnim delavcem Dušanom Jakominom. Govor je bil predvsem o Jakominovi zadnji knjigi, narečnemu slovarju Sv. Antona pri Kopru, pa tudi sicer o nadvse pomembnem delu, ki ga opravljajo raziskovalci ljudskega kulturnega bogastva.
Ivan Lukan pa razkriva osebnost in delo prvega koroškega Slovenca, ki se je povzpel na mesto veleposlanika. Zdravko Inzko je medtem že odpotoval v Sarajevo: poznanje okolja in znanje jezika mu bosta nedvomno olajšala delo.
Na naslovnici pa Bojan Brezigar piše o italijansko-slovenskih odnosih, oziroma o dveh dimenzijah slovenske zunanje politike: tisti, ki je usmerjena v vstopanje v Evropo in oni, ki vidi v kljubovanju Italiji svoj končni cilj.
Danes v Primorskem dnevniku
Polemike o Fininvestu
Milansko tožilstvo je vložilo dodatno gradivo o Fi-Ttinvestu, ki je vzbudilo veliko polemik. Zelo ostra je tudi razprava o telefonskem prisluškovanju.
Stran 2
Škedenjski železarji vzrojili
Morda bodo stavkali iz protesta, ker novo vodstvo tovarne ne spoštujesprejetih obvez glede nadur.
Stran 5
DUS zavrnilo zahtevo Odbora za letališče
Upravno sodišče je zavrnilo zahtevo po zamrznitvi sklepa Odbora garantov glede posvetovalnih referendumov.
Stran 8
Umrla Leonor Fini
V Parizu je umrla Leonor Fini, slikarka, ki je svojo mladost preživela v Trstu, kjer so ji leta 1969 dodelili nagrado »Zlatega Sv. Justa«. Stara je bila 87 let.
Stran 10
Smuk za SP
Zmagovalca včerajšnjih smukov za svetovni pokal sta bila Američanka Picabo Street in Švicar Bruno Kemen.
Stran 16
ITALIJANSKA POLITIKA / OSEM DNI PO ODSTOPU LAMBERTA PINIJA
MILAN / PODKUPNINSKA AFERA
Na obzorju politični dogovor za oblikovanje nove vlade
SKP že napoveduje opozicijo - Fini zelo hladen, Bossi pa previden
Iz Švice gradivo z novimi dokazi proti Fininvestu?
Medijski holding trdi, da so bile vse operacije povsem zakonite
RIM - Sklepna posvetovanja predsednika republike so pokazala, da so najbrž dozoreli politični pogoji za sestavo nove vlade. Zeleno luč za morebitni nov kabinet (vodil naj bi ga Lamberto Dini) sta prižgala Silvio Berlusconi in Massimo D’Alema. Edino Stranka komunistične prenove že napoveduje ostro opozicijo tej politični rešitvi, medtem ko je Gi-anfranco Fini zelo hladen, njegovi zavezniki, posebno še demokri-stjanski "grmički" pa ga vztrajno prepričujejo, naj se ne sam izključi »iz igre«. To mu bo verjetno svetovalec tudi njegov veliki zaveznik Berlusconi.
Severna liga za sedaj previdno spremlja tok dogajanj, Umberto Bossi pa je tudi včeraj spet ponovil nasprotovanje razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. Nova vlada naj bi spodbudila parlament k nekaterim pomembnejšim ustavnim reformam, na oblasti pa naj bi ostala celo poldrugo leto, to se pravi do poletja 1997.
Za vse je seveda pogojnik obvezen, da se nekaj resnega »kuha« pa priča dejstvo, da sedaj nekam mudi tudi samemu predsedniku republike, ki je že sinoči pričel drugi krog posvetovanj. Nove pogovore s strankami in s parlamentarnimi skupinami bo sklenil že drevi, jutri ali najkasneje v ponedeljek pa naj bi poveril poizvedovalni mandat Diniju. Ni izključeno, da bo Italija dobila novo vlado še pred koncem meseca.
Fl: Vlada za premirje
RIM - Delegacija "For-za Italia", ki jo je vodil Silvio Berlusconi (na sliki), je predsedniku republike S c alfam izpostavila potrebo po izvolitvi tehnično-politične vlade, ki bi vzpostavila v državi neke vrste premirje, kar bi omogočilo nekatere velike ustavne reforme. Berlusconi je vztrajal pri direktni izvolitvi predsednika republike, pokazal pa je pripravljenost tudi za »vlado premiera«, za katero se ogreva gibanje Oljke.
Lastnik Fininvesta je znova dal zelo jasno razumeti, da noče volitev in da bo podprl tudi mo-rebito novo Dinijevo vlado, čeprav Scalfaru ni predlagal kandidatov za mandatarja. Novinarjem je po sestanku z državnim poglavarjem dejal,
da morajo vse stranke ustvariti pogoje za stabilni politični sistem. Zanikal je vsakršni spor in vsakršno polemiko z Gi-anfrancom Finijem, ki, kot znano, zelo odločno zagovarja direktno izvolitev predsednika države in je zelo hladen do predlogov levosredinske koalicije. Izbrali smo večinski volilni sistem, je poudaril bivši predsednik vlade, zato ne vidim nobene potrebe po dodatni fragmentaciji te ali one politične koalicije.
Berlusconi je spet zanikal govorice o razkolih znotraj 'Torza Italia" med tako imenovanimi jastrebi in golobicami. Zanimivo pa je, da je omenil le odnose s Finijem, niti besedice pa o desnosredinskih "grmičkih", ki si že dalj časa prizadevajo za sporazum z levo sredino in so v tem okviru že napovedali skorajšnjo podporo Lambertu Diniju.
Liderja desnosredinskega zavezništva sta na pogovoru s Scalfarom spremljala načelnika poslanske skupine Vittorio Dotti in vodja senatorjev 'Torza Italia" Enrico La Loggia. Berlusconi je medtem umaknil predlog za t.i. »super vlado«, sedaj mu je všeč izraz »vlada premirja«, ki naj bi jo sestavljali v glavnem tehniki, a tudi nekateri politiki.
DSL Reforme so le možne
RIM - Za Demokratično stranko levice so dozoreli pogoji za sklenitev širokega političnega sporazuma za oblikovanje vlade, ki bi spodbudila in izvedla nekatere reforme. Massimo D’Alema (na sliki) je to stališče posredoval predsedniku republike, zatem pa tudi Lambertu Diniju. Scalfaru njegove kandidature sicer uradno ni predlagal, je pa splošno znano, da jo DSL vsestransko podpira, tudi zato, ker trenutno v teh pogojih ne vidi drugih alternativ.
D’Alema je izrazil upanje, da se bo Italija z nekaterimi sistemskimi reformami končno približala velikim evropskim demokracjam. Novinarjem je pojasnil, da ima v mislih predvsem sistem izvolitve ministrskega predsednika. Slednjega bi še dalje neposredno izvolil parlament, a na jasno indikacijo volilnega telesa, kot se npr. dogaja v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Po mnenju tajnika DSL je potreben pakt med Italijani za utrditev demokracije in za aktivnejšo integracijo v Evropo, a ob jasnih in nedvoumnih političnih pogojih. D’Alema je celo napovedal, da bi lahko nova vlada trajala poldrugo leto in da bi bile zato volitve šele prihodnje leto.
D’Alema, kot omenjeno, na Kvirinalu ni omenil sedanjega premiera, da se je takoj odpravil k njemu pa nesporno priča o podpori DSL Diniju. Glede volilnega sistema je lider Hrasta znova poudaril nujnost dvojnega kroga po francoskem modelu, če bo prevladal predlog Oljke za nov sistem izvolitve ministrskega predsednika pa ni izključil možnosti ohranitve sedanje zakonodaje z enim samim volilnim krogom. Oglasil se je tudi v zadnjem času spet politično aktivni Achille Occhetto, ki je delno zavrnil predlog Oljke o t.i. premierski vladi. Bivši tajnik KPI prej in DSL potem zagovarja namreč stališče o neposredni izvolitvi ministrskega predsednika.
MILAN - Spopad med bivšim premieram in medijskim magnatom Silviom Berlusconijem ter milanskim tožilstvom postaja vse ostrejši. O tem pričajo novice, ki pronicajo dan za dnem na časopisnih straneh in ki zadevajo predvsem sodno gradivo procesa, ki se je začel v sredo v Milanu.
Predvsem je pozornost medijev namenjena telefonskemu prisluškovanju, ki ga je odredilo brescinasko sodstvo. Tako je 11 Giomale v svoji včerajšnji številki namenil velik naslov pogovoru med brescinskim tožilcem Guglielmom Ascionejem in inšpektorjem Do-menicom De Biasejem. Slednji je obtožil bivšega pravosodnega ministra Cesareja Previtija, ki sodi v krog ožjih Berlusconijevih sodelavcev, da je skušal prisiliti k odstopu Antonia Di Pietra, prepis telefonskega pogovora pa naj bi dokazaval De Biasejevo skromno verodostojnost.
Sicer pa se je ob objavi prepisa telefonskih pogovorov vnela ostra polemika. De Biase je ugotovil, da bre-sciansko tožilstvo očitno njegovega pogovora z Ascionejem ni ocenilo kot kaznivo dejanje. Posegla pa je tudi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti, ki se je pritožila višjemu sodnemu svetu, ker so brescianski sodniki med drugim prisluškovali pogovoru med Antoniom Di Pietrom in poslancem Mirkom Tremaglio.
Polemika bo očitno še plamtela in dokazuje, kako oster je spopad ob procesu proti Silviu Berlusconiju, v katerem bivši premier bije bitko na življenje in smrt.
O tem, kako je milansko sojenje nevarno medijskemu magnatu, priča tudi gradivo, ki ga je milansko tožilstvo priložilo v teh dneh. Po novicah, ki so proni-cnile, naj bi šlo za gradivo, ki ga je tožilstvo dobilo pred nedavnim iz Švice, potem ko je vrhovno švicarsko sodišče zavrnilo ugovor Berlusconijevih odvetnikov. Eden od dokumentov naj bi dokazoval, da je bančni zavod Banco di Roma podpisal jamstvo za 60 milijonov dolarjev v korist družbe Ali Iberian. Gre za isto družbo, ki je po navodilu Fininvesta nakazala 10 milijonov dolarjev na tekoči račun Northern Holding, na katerega so nakazovali podkupnine za socialistično stranko.
V ospredju pozornosti pa je tudi nakup za okoli 100 milijard lir državnih zadolžnic. Del tega denarja naj bi Fininvest - vsaj tako sumijo preiskovalci - uporabila za »naskok« na založniški koncer Mondadori in in trgovsko družbo Rinascente. Posredovalec naj bi bila finančna družba Orefici. Eden od predstavnikov le-te pa naj bi povedal, da »tudi stranke drago stanejo«.
Berlusconijevi odvetniki so zahtevali od sodnega zbora, naj sploh ne dovoli vključitve tega gradi med sodne akte ali pa naj jim vsaj da čas, da gradivo preučijo. Vsekakor pa je Fininvest v dolgem sporočilu zavrnila obtožbe. Slo je, so poudarili Berlusconijevi odvetniki, za povsem legitimne finančne operacije in nakup delniških paketov.
Spopad se nadaljuje.
NOVICE
Javni tožilec zahteval za Contrado 12 let ječe
P AT.KRMO - Bruno Contrada je zakrivil najhujši zločin, ki ga lahko stori policijski funkcionar: izdal je državo. Zato ga je treba obsoditi na 12 let zapora. To kazen je včeraj javni tožilec Antonio Ingroia zahteval za funkcionarja tajne službe Bruna Contrado, ki je obtožen združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. Ingroia je svoj obtoževalni govor razpredel skozi kar 22 obravnav.
Contrada je tožilčevo zahtevo tako komentiral: »Če bi bili dogodki, za katere me obtožujejo, resnični, bi si zaslužil, da bi mi sodih po vojaškem zakoniku v vojnem času in bi me obsodili na ustrehtev v hrbet.«


i
:
Starček ugnal roparja
COSENZA - Pri častidjivi starosti 83 let se moški iz Cosenze ni ustrašil dveh roparjev, ki sta mu poskusila iztrgati torbo z 20 milijoni lir. Nasprotno: zoperstavil se jima je in ju naposled spravil v beg. G.S. je včeraj dvignil na pošti 20 milijonov lir in se odpravil domov. Pri vhodu v poslopje, v katerem stanuje, pa sta ga dva moška ustavila in ga napadla, z namenom, da bi mu iztrgala trobico. Trdoživi starček pa se ni dal. Krčevito se je branil; ko sta napadalca uvidela, da mu ne moreta do živega, sta jo popihala. Sedaj ju išče policija.
Deset dni čakal, da so mu nadeli mavec
NEAPELJ - Etiopski državljan Tesfaghiorghis Behe-rane si je pred desetimi dnevi zlomil stegnenico. Sprejeli so ga v bolnišnico Monaldi, kjer pa je moral kar 10 dni čakati, predno so mu nadeli mavec. Funkcionarji bolnišnice zagotavljajo, da ni šlo za primer rasne diskriminacije. Vzrok za zamudo: pomanjkanje obvez...
11!
MAFIJA / UDAREC BAGARELLI
Glavnina atentatorjev izleta 1993 že v zaporu
FIRENCE - Toskanska protimafijska struktura je s pomočjo kriminalističnega oddelka policije, Digosa in posebnih karabinjerskih enot včeraj izvršila petnajst pregonskih ukrepov zoper odgovorne za bombne atentate leta 1993 v Firencah, Rimu in Milanu. Kakor je pojasnil glavni tožilec Pier Luigi Vigna, so zajeli glavnino ubijalske skupine iz mafijskega klana Leoluca Bagarelle.
Enajst zapornih nalogov so izročili že zaprtim mafijcem Bagarelli, Giuseppeju Gravianu, Giuseppeju Barrancu, Giuseppeju Francescu Giulianu, Cosimu Lo Nigra, Antoniu Scaranu, Aldu Frabettiju, Salvato-reju Benignu, Antoninu Manganu, Luigiju Giacalo-neju in Vittoriu Tutinu, dva naloga pa so prav tako včeraj izvršili z aretacijo Giuseppeja Santamarie in Massima Scarana (Antoniovega brata), katerih imeni sta se prvič pojavili v okviru te preiskave, medtem ko dveh nalogov niso mogli speljati, ker se njuna naslovljenca, Gaspare Spatuzza in Salvatore Grigoli, še skrivata.
Massima Scarana in Santamario sodniki dolžijo tudi posesti razstreliva oziroma sodelovanja pri spodletelem poskusu atentata na mafijskega skesanca Salvatoreja »Totuccia« Contorna. Ta je že več kot petnajst let na muhi Cose nostre, saj velja za simbolno figuro skesanca, ki ga je skušala tako poprejšnja kakor pozneje sedanja, nova mafija velikokrat zaman umoriti, da bi tako ustrahovala druge skesance.
Tožilec Vigna je zatrdil novinarjem, da je bil včeraj zadan zelo hud udarec strategom mafijskega terorizma, da pa je bila tudi dokončno dokazana povezava med atentati iz leta 1993, ki sta jih naročila Baga-rella in Graviano, ter napadom na Contorna.
RIM / UPRAVNI SVET ODSLOVIL DIREKTORJA
Oster spopad v vrhu Raia
Sklep upravnega sveta je izzval plaz kritik leve sredine
RIM - Upravni svet Raia je po dolgi seji v noči od četrtka na petek sklenil, da odvzame za-pnico generalnemu direktorju Raffaeleju Mi-nicudciju. V bistvu je uporavni svet sklenil, da odslovi generalnega direktorja, ki se je v zadnjih dneh ostro sprl s predsednico upravnega sveta letizio Moratti. Napetost med predsednico in generalnim direktorjem je bila že dalj časa precejšnja, prekipela pa je ob primeru komika Beppeja Grilla, ki je Raiu ponudil zastonj oddajo (Rai je ni sprejel).
Upravni svet Raia se je odločil za osvojitev generalnega direktorja kljub temu, da je glavni delničar podjetja Iri pozval predsednico k previdnosti. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, se je upravni svet odločil za radikalno rešitev, ker Minicucci ni hotel
sprejeti predlaganega kompromisa (priznal naj bi, da je pred nekaj dnevi ponudil odstop). V samem vrhu Raia priznavajo, da včerajšnji sklep ni dokončen, saj ni jasno, ali je Minicucci še v službi, dokler sklepa ne potrdi vodstvo Irija, saj Rai imenuje upravnega direktorja po posvetu z glavnim delničarjem.
Sklep upravnega sveta je izzval val odmevov. V glavnem gre za ostro kritične ocene, po katerih je odslovitev ge-neranega direktorja odraz ostrega spora na vrhu Raia, ki ni povsem jasen, čeprav so vsi kritiki prepričani, da presega okvir podjetja. Tudi zaradi tega so predstavniki leve sredine in sindikat televizijskih novinarjev Usigrai zahtevali, naj upravni svet Raia odstopi. Rosy Bindi (Ljudska stranka) in Fabio Mussi (DSL)
pa sta celo napovedala, da se bosta obrnila na predsednika senata in poslanske zbornice z zahtevo, naj odslovita upravni svet, ki sta ga imenovala. Mussi je dodal, da sedanji upravni svet zlorablja dejstvo, da zaradi bojkota nekaterih strank ni bilo mogoče še odobriti novih pravil za izbiro upraviteljev javne televizijske službe. Predsednico upravnega sveta letizio Moratti pa je branila predstavnica Severne lige Simonetta Faverio, Id je rekla, da so napake, ki jih očitajo Mini-cucciju res hude.
Letizia Moratti ni hotela spregovoriti o sklepu. V Vili Manin v Pas-sarianu je vso svojo pozornost namenila odnosu med Raiem in krajevno stvarnostjo. Na srečanju je spregovorila tudi deželna odbornica za kulturo Alessandra Guerra.
TRST / LETNI OBRAČUN VODSTVA SSK
Za manjšino malo pozitivnih premikov
»Boljše politične razmere na krajevni ravni, črna senca pa so znana dogajanja v KGS«
______KOROŠKA / SLOVENSKO GOSPODARSTVO_
EU nudi nove možnosti manjšinski ekonomiji
Predstavitev gospodarskih dejavnosti manjšine
TRST - Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je na včerajšnji novinarski konferenci (na sliki-foto KROMA) ocenilo, da je bilo leto 1995 za Slovence v Italiji precej negativno leto. Seznam nerešenih vprašanj in negativnih premikov je daljši od seznama pozitivnih dogajanj, tudi bodoče perspektive pa ne kažejo nič dobrega.
Senčne in sončne plati je po uvodnih besedah predsednika Marjana Terpina predstavil tajnik Martin Brecelj. Med pozitivnimi premiki je omenil televizijske oddaje RAI v slovenščini, finančna sredstva za zamejske kulturne ustanove, priznanje ZSSDI s strani CONI, dvojezične table v tržaški in v nekaterih beneških občinah, uveljavitev nekaterih pravic do rabe slovenščine ter razsodba ustavnega sodišča o tržaški pokrajini.
Med nerešenimi vprašanji je tajnik SSk najprej omenil vse neizpolnjene obveze v zvezi z manjšinsko zaščito, odprte probleme slovenske zastopanosti v izvoljenih telesih ter celo serijo hudih udarcev na Šolskem in gospodarskem področju, še posebno v bančništvu. »Goriška Kmečka banka je še vedno pod komisarsko upravo, TKB pa vse manj pripada slovenski manjšini, saj imajo slovenski delničarji le Se 56 odst. delnic. To je brez dvoma posledica neustreznega vodenja, a tudi političnih pogojevanj v Italiji, zlasti v primeru Kmečke banke«, je poudaril Brecelj.
Med negativne dogodke iz preteklega leta je Brecelj omenil krizo Primorskega dnevnika. Po njegovem bo za dnevnik potrebna pomoč iz Slovenije, nujno pa bo treba izpeljati že napovedano pluralizacijo lastništva. Med temne točke je vodstvo SSk omenilo znana dogajanja na decembrski skup-
ščini Kraške gorske skupnosti. Precelj je potegnil na dan sporazum med SSk in DSL za de-vinsko-nabrežinske in tržaške volitve, v katerem piše, da bo DSL podprla predsedniško kandidaturo SSk v gorski skupnosti. To pa se ni zgodilo, je dejal, kar meče v slabo luč same perspektive gibanja Oljke, katerega sestavni del je tudi SSk.
Politične razmere na krajevni ravni so se v zadnjem letu nekoliko izboljšale. SSk pozitivno ocenjuje izid krajevnih volitev lanskega aprila, od nove deželne vlade pa pričakuje občutljivost za manjšinska vprašanja, ki ji je v programskem govoru napovedal predsednik Sergio Cecotti. Največ težav pa Slovenci doživljamo na vsedržavni ravni. Raven
odnosov je po mnenju SSk padel na najnižjo točko za časa Berlusconijeve vlade, toda razmere se niso bistveno izboljšale niti pod vlado Lamberta Dinija. K temu so očitno prispevali zapleteni odnosi med Italijo in Slovenijo, v katerih se manjšina večkrat čuti kot talka.
Brecelj je izrazil upanje, da se bosta Italija in Slovenija čimprej sporazumeli in da bo Slovenija postala član Evropske unije. In sedaj kako naprej? SSk je lanskega decembra objavila svoje predloge za politično strategijo manjšine ter jih ponudila v razmislek celotni slovenski javnosti. To bo tudi osnova, na kateri bo stranka spomladi izpeljala svoje kongrese, od sekcijskih do pokrajinskih ter do deželnega kongresa.
CELOVEC - Slovensko gospodarstvo dosega lepe uspehe, prisiljeno pa se je soočati tudi s problemi, še posebej v nekaterih podjetjih s kapitalom iz Slovenije. Prav zato koroški Slovenci pričakujejo od Slovenije večjo pomoč in razumevanje za probleme zamejstva, toda tudi avstrijska gospodarska politika bi morala Se marsikaj storiti za učinkovitejše pospeševanje manjšinskega gospodarstva. Cilj za prihodnost bi vsekakor moralo biti pospeševanje gospodarstva na obrobnih področjih in tesnejše čezmejno sodelovanje s Slovenijo v okviru projektov Evropske unije.
To je srž informacijskega dneva gospodarstva koroških Slovencev, ki ga je za novinarje iz Slovenije in Koroške organizirala Slovenska gospodarska zveze (SGZ), organizacija, ki od leta 1994 dalje načrtno koordinira gospodarske dejavnosti večjega dela slo-vensko-koroških podjetij in ustanov, mešanih podjetij ter uresničuje tudi regionalne in čezmejne projekte v okviru pospeševalnih programov Evropske unije.
Pozitiven primer razvoja slovenskega gospodarstva je vsekakor tovarna smuči Elan na Brnel, ki je leta 1978 začela obratovati z dvanajstimi sodelavci. Danes, tako je povedal poslovodja Vili Moschitz, se je podjetje uveljavilo na mednarodnem trgu, število zaposlenih pa se je dvignilo na skoraj 400, samo v letu 1995 za več kot sto.
Leta 1995 so na Brnci proizvedli 170.000 parov smuči in 286.000 komadov snežnih desk (snov-bordov), za letošnjo leto pa je načrtovana skorajda popolna ukinitev proizvodnje smuči (samo še 15.000 do 20.000 parov), medtem ko naj bi se pro-
izvodnja snežnih desk dvignila na 480.000 komadov. Tovarna Elan na Brnci je že zdaj drugi največji proizvajalec snowbordov na svetu, v razvojnem oddelku pa po besedah poslovodje že pripravljajo nove modele snežnih desk, ki naj bi podjetju dolgoročno zagotovili naročila in s
tem prihodnost.
V okviru informacijskega dneva so bile predstavljene nadalje go-spodarkse dejavnosti slovenskega podjetja z najdaljšo tradicijo, Mohorjevo družbo v Celovcu. Direktor Anton Koren in poslovodja medij-
ske družbe Korotan Marjan Pipp sta predstavila podjetje, ki obsega založbo, tiskarno, knjigarno in je udeleženo pri več trgovinskih podjetjih (-med drugim je tudi soustanoviteljica Krekove banke v Sloveniji), zaposlenih pa je približno sedemdeset uslužbencev. Nadalje je Mohorjeva
udeležena pri regionalni radijski družbi »Antenne Karnten»in ima drugi največji delež v slovenski radijski družbi »Korotan«, za katero je Pipp menil, da ima dobre izglede, da bi še v tem letu dobila dovoljenje za oddajanje.
Slovensko bančništvo in zadružništvo je predstavil predsednik upravnega odbora Zveze slovenskih zadrug Miha Antonie in pri tem opozoril, da je prav slovensko bančništvo in zadn> žnistvo bistveno prispevalo k sedanji gospodarski moči koroških Slovencev in je njen močan steber.
Posebno (negativno) poglavje pa je tovarna lesnih izdelkov IPH v Žitari vasi, ki je trenutno v stečajnem postopku, lastnik pa je Sklad za razvoj R. Slovenije. Tako Antonič (Zveza bank je podjetju dala kredit v višini 35 milijonov šilingov), kot tudi tajnik SGZ Jože Pi-cej sta s tem v zvezi ostro kritizirala vlogo Slovenije in od odgovornih zahtevala resnejši pristop pri reševanju tega perečega problema.
Nasploh SGZ meni, da bi morala Slovenija končno izdelati načrt, kako pospešiti slovensko gospodarstvo v zamejstvu. Dejstvo, da sta Avstrija in Italija članici Evropske unije, Slovenija pa želi postati polnopravni član te unije, pa ponuja ne le koroškemu gospodarstvu, temveč tudi Sloveniji velike možnosti za uveljavitev v širšem evropskem prostoru.
Ivan Lukan
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA
SKP za dtiavniški odnos Slovenije do manjšine
Srečanje z Borutom Pohorjem in Jadranko Šturm Kocjan
LJUBLJANA - Predstavniki slovenske komponente Stranke komunistične prenove so včeraj obiskali predsednika zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Boruta Pahorja in predsednico manjšinske delovne skupine Jadranko Sturm Kocjan. Obrazložili so jima svoje poglede na osnutek resolucije o položaju avtohtonih narodnostnih manjšin. Sestali so se tudi z načelnikom urada za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu Petrom Vencljem. Nato pa so na tiskovni konferenci obrazložili relativno težo stranke, ki v Italiji dosega 9-10 odstotkov celotnega volilnega telesa, med slovensko manjšino v Italiji pa je njen delež v vseh treh pokrajinah, kjer žive Slovenci občutno višji.
Stranka na italijanski in evropski ravni odločno za-
govarja takojšnji vstop Slovenije v Evropsko unijo, njen je bil popravek (vložen in odobren v evropskem parlamentu), ki obsoja italijansko izsiljevanje in pogojevanje vključitve Slovenije v EU z reševanjem dvostranskih problemov.
Senator Stojan Spetič je uvodoma poudaril, da slovenska manjšina v Italiji čuti pomanjkanje državniškega odnosa Slovenije in zato trpi. Vnašajo se ljubljanske strankarske zdrahe v zamejstvo, ne uveljavlja se načelo, da mora biti slovenska manjšina subjekt odnosov in da mora biti razgovor na enakopravni ravni.
Odločno je zavrnil tezo o popravljanju krivic, poudaril je povezovalno vlogo slovenske manjšine še posebej glede gospodardstva. Zato se SKP zavzema za načelo
objektivnih kriterijev, ko gre za kakršnokoli pomoč in za popolno transparentnost. Zavzemajo se tudi za demokratične volitve med manjšino, da bi na tak način uredili problem enotnega zastopstva in stvarnega razmerja sil med raznimi skupinami v zamejstvu.
Senator Stojan Spetič je obžaloval, da v Sloveniji ni soglasja o zunanji politiki, ker tako slovenska zlasti zunanja politika ne more na prožen način reševati problemov dvostranskih odnosov z Italijo, ki se bodo zaradi vključevanj sorodnih problemov med Italijo in Hrvaško še zaostrili in zapletli. V delegaciji so bili še pokrajinski tajnik Jure Canciani, član vodstva Sergij Lipovec in predstavnik stranke iz Gorice Damjan Primožič.
Bogo Samsa
NOVA GORICA / TRINKOV KOLEDAR
Obračun kulturnega in ustvarjalnega dela
Na večeru so prikazali stvarnost Beneške Slovenije Predstavili so tudi knjižno zbirko Mohorjeve družbe
ČEDAD - Knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici je konec prejšnjega tedna pripravila večer, na katerem so predstavih Trinkov koledar ter koledar in knjižno zbirko goriške Mohorjeve družbe. Novogoriško srečanje pa je bilo priložnost, da so se prisotni neposredno seznanili s stvarnostjo med Slovenci v Benečiji.
O letošnji knjižni pobudi pri Mohorjevi družbi sta v Novi Gorici spregovorila Marko Tavčar in Marija Ce-ščut, ki sta ob tej priložnosti podčrtala tudi novost na informacijskem področju: izid novega tednika Novi glas.
Specifično o Trinkovem koledarju pa je novogoriškemu občinstvu spregovoril predsednik istoimenskega če-dajskega kulturnega društva Marino Vertovec, ki je uvodoma segel v korenine koledarja, ki je svojo življensko pot začel med emigranti v Belgiji.
Z leti je koledar postajal vse bolj ogledalo zdajšnjosti v Benečiji in to dokazuje še posebno letošnja izdaja, ki je tako z vsebinskega kot tudi kar zadeva številčnost avtorjev izredno
bogata.
Prof. Vertovec je podčrtal, da sta uvodna prispevka izpod peresa predsednika gorske skupnosti za Nadiške dohne Firmina Mariniča in čedajske odbornice za kulturo Elise Sinosich, kar priča o velikih spremembah, ki so jih v Benečiji zabeležiti tudi na upra-vno-političnem področju. Lanske spomladanske volitve so torej lahko zaznamovane kot »zgodovinske«, saj so nagradile tiste tiste in tiste osebe, ki so razumele potrebe in pričakovanja Slovencev v teh krajih.
Trinkov koledar pa je pomemben tudi, ker predstavlja nekakšen obračun na kultumo-ustvarjalnem področju, ki postaja iz leta v leto vse bolj bogato. Predstavitev Trinkovega koledarja je prisotnim ponudila priložnost, da so med razpravo izpostaviti vrsto vprašanj, ki neposredno zanimajo stvarnost v Benečiji. S »prve roke« so tako dobili podatke in razlage na stvarnost, ki je Slovencem v matični domovini večkrat premalo poznana.
Rudi Pavšič
Dolina, 1973
Zima, sveže in suho vreme je pravi čas za koline, ki v vsako kmečko družino prinesejo praznično vzdušje. Tako so pri-
pravljali klobase pri Pepiju Sancinu -Sarneku v Dolini leta 1973. (Foto M. Magajna, last OZE)
	Bralce naprošamo, da posredujejo fotografije za objavo ali sporočijo morebitne pripombe in dopolnila k	objavljenim fotografijam Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, tel. 632663.	
V			J
			
Mal položi dar, domu na altar!<
Ljubljana - Ob 110. obletnici ustanovitve Družbe sv. Cirila in Metoda so danes v Slovenskem Šolskem muzeju odprli razstavo Mal položi dar, domu na altar!. Omenjeno geslo je bilo mot-to slovenske zasebne narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda, ustanovljene leta 1885, ko so zlasti slovanski narodi v tedanji habsburški monarhiji proslavljali 1000-le-tnico smrti sv. Metoda. Osrednji namen te šolske družbe je bilo prizadevanje, da bi slovenski otroci ostali Slovenci in se v tedanjih javnih in zasebnih nemških in italijanskih osnovnih šolah ne bi potujčili. Od ustanovitve do leta 1918 je razvila vse zanjo značilne dejavnosti šolske zasebne narodnoobrambne organizacije, predvsem zasebne otroške vrtce in
osnovne Sole, ki jih po propadu av-stroogrske države ni vec ustanavljala in vzdrževala, ker jih zunaj novonastale jugoslovanske države ni smela, znotraj pa naj ne bi bile vec potrebne, piše dr. Andrej Vovko v spremni pu-
blikaciji ob razstavi. Po koncu vojne leta 1945 je Se nekaj let delovala v podporo Slovencem v zamejstvu, nato pa je počasi, dejansko kmalu, formal-no-pravno pa precej kasneje, usahnila.
Družba, katere pobudnik je bil duhovnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik, je v začetku poleg obrambe narodnostnih vrednot močno poudarjala tudi obrambo katoliške vere, kasneje se je naslonila predvsem na liberalne in na-rodnoradikalne sile, ob koncu prve vojne pa je v njenem delovanju že mogoče zaslediti jugoslovanske
poudarke.
Delovanje družbe je imelo dva osnovna organizacijska sklopa: poda-rjevalnega (zasebni vrtci, šole, podpora šolskim zavodom in drugim društvom) in zbiralnega (financiranje na prostovoljni podlagi v duhu gesla Mal položi dar, domu na altar!, pa tudi prodaja razglednic, publikacij ter založništvo blaga). Na vrhuncu delovanja je imela družba devet lastnih osnovnih šol in 26 vrtcev. (STA)
Tischlerjeva nagrada bo šla letos Zvezi slov. izseljencev
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveze sta ob zaključku 50-letnice vrnitve koroških Slovencev iz izseljeništva in zmagi na nacifašizmom sklenila, da podelita 17. Tischlerjeva nagrado Zvezi slovenskih izseljencev. Nagrada je poimenovana po Jošku Tischlerju, ustanovitelju Narodnega sveta koroških Slovencev.
V obrazložitvi osrednji organizaciji utemeljujeta podelitev s tem, da je bil dr. Tischler osebno tesno povezan z vprašanjem izseljeništva in »s tragično usodo izseljenih koroških Slovencev, katerim je v odločilnih trenutkih pomagal pri vrnitvi v domače kraje in skupaj z njimi pred oblastmi in v javnosti izpričal trdno voljo za ponovno uveljavitev slovenskega Življa na Koroškem«. Podelitev letošnje Tischlerjeve nagrade bo v torek, 23. januarja v Mohorjevi hiši v Celovcu, listino pa bo za Zvezo slovenskih izseljencev prevzel njen predsednik Jože Partl. Zveza praznuje letos 50. obletnico ustanovitve, ob jubileju pa bo predvidoma jeseni na RadiSah odkrila »spomenik preganjanja«.	(I.L.)
Primorska srečanja razpisujejo natečaj za ljubezenska pisma
Ljubi ljubezenski pisci in pi-smarji!
Revija Primorska srečanja razpisuje natečaj za izvirno neobjavljeno ljubezensko pismo, ki poleg izpovedi in pripovedi o ljubezni pove tudi, da je literatura - ljubeče izbran in hrepeneče poslan izraz o (tokrat ljubezenskih!) odnosih, resnicah, itd. Literarno oblikovano ljubezensko pismo naj ne bo daljše od 120 vrstic, najboljša tri besedila bojo nagrajena (50.000 SIT, 30.000 SIT, 20.000 SIT), nagrajenim in vsem drugim objavljenim tekstom pa pripada (še) siceršnji honorar. Tipkopise v treh izvodih, označene s šifro, in zaprto kuverto z avtorjevimi podatki (šifra, ime, priimek, naslov) je treba poslati do 30.1.1996 na naslov Primorska srečanja, Cankarjeva 84, 65000 Nova Gorica, s pripisom Literarni natečaj. Tekste bo nesentimentalno in kar najbolj literarno strokovno ocenila tričlanska komisija z že izkazanim smislom za sentimentalnost, erotiko, pisanje in branje, itd. Avtorje bomo obvestili o izidu natečaja na straneh naše revije v številki 178, izbrani teksti pa bojo objavljeni v eni naslednjih številk.
Zemljevid občine Trst iz leta 1829 - 30							
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
25	26	27	28	29	30	31	32
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika. Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednarocnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ŠOLSTVO / OBRAVNAVA
ŠKEDENJ / ZARADI NADUR
Čakajoč na razsodbo DUS
Tovarniški svet in Lucchini sta si skočila v lase
Deželno upravno sodišče obravnavalo priziv staršev rojanske in proseške šole
V torek delavska skupščina, za njo pa morda 24-urna stavka
Razsodba o združitvi nižjih srednjih Sol Frana Erjavca in Frana Levstika bo znana v začetku februarja. Tako je odločilo deželno upravno sodišče po včerajšnji obravnavi. Gre za povsem običajno odločitev, saj si jemlje sodišCe vsakič nekaj Časa na razpolago predno izreče dokončno sodbo.
Preteklo jesen so rojanski in proseški starši vložili priziv na deželno upravno sodišCe proti združitvi, oziroma ukinitvi upravne avtonomije nižjih srednjih šol Frana Erjavca in Frana Levstika. Prvo so po odloku ministra za šolstvo Lombardija združili s svetjakobsko šolo Ivana Cankarja, drugo z opensko šolo Srečka Kosovela. Soli sta bili ob ravnateljsko in tajniško mesto, postali sta oddelka drugih dveh šol in bili s tem tudi uradno ob imeni. V prizivu so starši izhajali iz premise, da sol ne bi smeli združiti, ker ju ščitijo mednarodne obveze, ki jih je svojcas podpisala italijanska republika. Priziv je pravno opredelil odv. Andrej Berdon. Priložil mu je kakih 20 dokumentov z zakoni o ustanovitvi šol, in razsodbami, ki zagovarjajo zaščito manjšinskih inštitucij in pravic.
Deželno upravno sodišCe je oktobra odločilo, da bo o zadevi razpravljalo januarja. Včerajšnja obravnava je bila kratka: trajala je vsega pet minut. Odvetnik Berdon je najprej izročil sodišču (predsednik Zu-balli, prisedna sodnika Di Sasso in Cardoni)
dokument, v katerem navaja prav razsodbo deželnega upravnega sodišča iz leta 1992. V njej jasno piše, da že pridobljenih pravic slovenske manjšine ne gre krčiti.
Državni pravobranilec Emanuele Uršo je ponovil že znano mnenje, da šoli nista bili ukinjeni, da še delujeta, in da torej norme o zaščiti manjšine niso bile kršene. Vprašal se je tudi, ali ukinitev upravne avtonomije res predstavlja krčenje že pridobljene manjšinske pravice.
Podobno vprašanje je odv. Berdonu zastavil tudi prisedni sodnik Cardoni, ki je bil pri tej obravnavi tudi poročevalec. Berdon ga je opozoril, da bi lahko zavrnitev priziva privedla do zelo hude situacije: ukinitve upravne avtonomije vsem slovenskim šolam. V takem'primeru bi za lahko slovenske šole vodil italijanski ravnatelj.
»V katerem jeziku bi ta ravnatelj dopisoval s profesorji in drugim šolskim osebjem? V italijanskem,« je odgovoril slovenski odvetnik. »To pa bi ne bilo nič drugega, kot krčenje manjšinskih pravic,« je dodal. Sodnik Cardoni mu je ugovarjal, Ceš, da se tak primer sedaj ne zastavlja, a Berdon mu je takoj odvrnil, da bi morebitna odklonilna razsodba lahko privedla do takih ekstremnih primerov. Postala bi nevaren precedens.
Kaj reci o včerajšnji obravnavi? Slovenska šola se je znašla na križ-potu: ali - ali. Pozitivna razsodba bi dokončno odvrnila vse nadaljnje poskuse vsiljene »racionalizacije« šolske mreže; negativna bi sprožila plaz združevanj (kot ga je vCeraj imenoval zadnji ravnatelj šole F. Erjavca prof. Josip Pečenko), ki bi ga bilo zelo težko zaustaviti. (M.K.)
Vodstvo skedenjske železarne in njen tovarniški svet sta si na včerajšnjem sestanku skočila v lase. Zakaj? Zaradi tega, kakor nam je pojasnil sinoCi pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Bruno Galante, ker se novi lastnik tovarne ne drži dogovorov kar zadeva nadure in nekatere druge vidike organizacije dela. Posledica sindikalne zaisk-ritve je sklicanje skupščine vseh uslužbencev obrata v torek, 23. januarja. Ce se do takrat ne bo nic spremenilo, bo osebje oklicalo celodnevno stavko.
Kako je prišlo do tega? Lucchinijeva grupa, ki je prevzela 80 odstotkov glavnice nove družbe Ser-vola in prepustila drugih 20 odstotkov traderskemu podjetju Bolmat, ki ga imata v rokah Bruno Bolfo in Vihorio Malacalza, je že ob nakupu železarne oziroma med slovesnostjo ob podpisu pogodbe v prisotnosti najvišjih krajev-
nih in deželnih oblasti konec lanskega avgusta zagotovila, da bo najpozneje do konca leta obnovila proizvodnjo jekla in vzela v službo še 200 mladih, paC v nadomestilo upokojencev. No, obljubo je delodajalec res držal, vendar samo deloma; to ni sicer prav tako važno, pomembnejše in zaskrblji-vejše je pa dejstvo, da je prekršil sporazum s sindikati, po katerem je treba število nadur omejiti do strogo potrebne meje. V resnici Lucchini zahteva mnogo vec nadur, premešča delavce iz enega oddelka v drugega, tiste pa, ki so ostali za nekaj dni križem rok, ker se je proizvodnja jekla zaradi okvar že dvakrat ustavila, so poslali na prisilen dopust.
Ne samo to, lastnik se je odločil, da izoblikuje v jeklarni še Četrto delovno skupino, ki naj jo sestavlja izključno pravkar zaposlena mlada sila. »To nikakor ni mogoče,« je zatrdil Bruno Galante, »in sicer zato ne, ker so ti šele na praksi ter še niso sposobni, nadomestiti izurjene kolege.« V resnici bi takšen ukrep samo še stopnjeval nevarnost nesreč pri delu, ki jih je že itak preveč in ki se utegnejo pomnožiti tudi spričo poprej omenjenega prekomernega seganja po nadurnem delu.
Sindikalisti so nemudoma zahtevali nastop pokrajinskega nadzomištva za delo, kot tudi strokovnjakov za medicino dela, in se nehote spomnili na podobne primere, s katerimi so imeli opraviti uslužbenci Lucchinijeve grupe drugje v Italiji.
Drago Gašperlin
Skibnik: nobenih izjav pred izdelavo načrta o racionalizaciji
Tržaški šolski skrbnik Vito Čampo ne bo dal nobene izjave o »racionalizaciji« šolske mreže na Tržaškem, dokler ne bo nacrta izdelal. Tako je dal preko tajnice vedeti novinarju, ki mu je hotel zastaviti nekaj vprašanj o domnevni, nameravani združitvi svetoivanskega in šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva.
O zadevi smo v preteklih dneh obširno pisali. Sprožil jo je odgovor deželnega šolskega urada Sindikatu slovenske šole, v katerem je bilo omenjeno, da 'namerava tržaško šolsko skrbništvo združiti obe sloven-
ski mestni didaktični ravnateljstvi.
Dnevniku se je zdelo potrebno, da izve za skrbnikovo mnenje o tako žgočem vprašanju. Skrbnik je bil do srede na službenem potovanju, v Četrtek je bil - po vrnitvi v urad - prezaposlen, da bi odgovarjal na vprašanja, včeraj je kot reCeno napovedal, da bo izrekel svoje mnenje šele po pripravi načrta.
Soški skrbnik mora naCrt pripraviti do konca meseca. Tako mu narekuje ministrska okrožnica z dne 16. novembra 1995. Treba bo torej počakati še nekaj dni, pa bo radovednosti končno zadoščeno.
NOVICE
li
Sli
:l;i
Osrednja Prešernova proslava bo 8. februarja
Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta ip Zveza katoliške prosvete pripravljajo tudi za letos osrednjo prireditev ob Dnevu slovenske kulture. V Trstu bo osrednja proslava v četrtek, 8. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu, dan kasneje pa bo proslava ob isti uri v goriskem Kulturnem domu. Letošnja Prešernova proslava, katere program se ni dokončno izdelan, bo posvečena kulturni ustvarjalnosti mladih v našem zamejskem prostoru od Trsta do Benečije, oblikovali pa jo bodo mladi izvajalci s Tržaškega in Goriškega
Dramska skupina KD Kraški dom gostuje jutri na Opčinah
Jutri popoldne bo dramska skupina KD Kraški dom gostovala v openskem Prosvetnem domu. Predstavila se bo z veseloigro Zgodba o dr. Faustu pisatelja Jeana Variota. V narečje je zgodbo postavila in priredila znana kulturna delavka Stana Milic. Repenski igralci so povsod, kjer so gostovali, želi prav topel sprejem publike. Ni dvoma, da se bo tudi openska publika zabavala ob dogajanju-na odru.
Literarna nagrada tržaškemu

igr
novinarju L Nardelliju
Tržaški novinar in mladinski pisatelj Luciano Nar-delli je prejel drugo nagrado na natečaju za mladinsko literaturo Giovanna Righini Ricci, ki ga prireja občinska uprava kraja Conselice pri Ravenni v sodelovanju s turinskim založnikom Capitello. Nardelli si je zaslužil nagrado z romanom znanstvene fantastike »Rughine«. Prva nagrada je šla Lilii Isoldi iz Parme.
i
Ogrevanje 16 ur dnevno
Od danes do 3. februarja lahko Tržačani ogrevajo svoja stanovanja 16. ur dnevno. Tako je odločil tržaški župan.
lil
II
Semenj antikvariata
V Starem mestu bo tudi jutri odprt semenj antikvariata. Stojnice bodo vabile ljubitelje starih predmetov od 9. do 20. ure. Semenj prireja združenje Confcommercio.

Novo vodstvo Camminatrieste
Fiore Babudri je novi predsednik združenja Cammminatrieste, odbora za varnost in pravice pešcev. Izvoljen je bil na Četrtkovi skupščini združenja.
Videofilm o Ebli
V muzeju Revoltella bodo danes ob 12.30 predstavih videofilm o Ebli, starodavnem sirskem mestu in njegovi kulturi. Film so posneli jeseni v Siriji. Režiral ga je Alberto Castellani. Video se opira na razstavo, ki je bila odprta do pred dvema tednoma v konjušnicah Miramarskega gradu.
H ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST h
Danes posebna izdaja dnevnika »La Cronaca«
Danes bo spet v kioskih dnevnik ”La Cronaca", ki je pred nekaj meseci zaradi finančnih težav prenehal izhajati. Gre za izredno in posebno številko, ki je nastala na pobudo istoimenske novinarske zadruge in deželnega vodstva novinarskega sindikata. Časopis posveča pozornost znanim dogajanjim v Pic-colu, a tudi splošni krizi, ki pesti tržaški in deželni informacijski sistem.
Novinarski sindikat je izdal poziv Tržačanom in Tržačankam, naj danes v znak solidarnosti s Piccolom, a tudi z vsemi občili, ki se soočajo s krizo, kupijo posebno številko "La Cronaca". Stavko osrednjega tržaškega dnevnika je vsekakor včeraj izkoristil s kraj-nodesnicarski in nacionalistični "TriesteOg-
gi“, ki je ob priložnosti povečal naklado.
Razmere na Piccolu pa se, kot kaže, precej zaostrujejo. Vseh štirinajst novinarjev, za katere je založnik (grupa Melzi) enostransko odredil dopolnilno blagajno, so prejeli uradno obvestilo o tem ukrepu, ki naj bi stopil v veljavo v ponedeljek, 22. januarja. Takrat bo časopis po štiridnevni stavki novinarjev znova v kioskih.
Odgovornih mednik Mario Quaia je vsekakor izrazil upanje, da bo sindikalni spor kmalu rešen ter da bo v časopisu prevladal dialog med vsemi komponentami, ki ga dnevno ustvarjajo. Novinarji in njihovi sindikalisti pa se nasprotno bojijo, da namerava založnik z enostranskimi ukrepi v bistvu še zaostriti že moCno zaostreno situacijo.
DEŽELA / VCERAJ V TRSTU
Srednjeevropska pobuda: Cecotti sprejel Harfiga
TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Sergio Cecotti je vCeraj sprejel ravnatelja centra za informiranje in dokumentacijo Srednjeevropske pobude veleposlanika Paula Hartiga, ki sta ga spremljala opolno-moCena ministra Ales-sandro Graffini in Giuseppe Cipolloni. Prvi je italijanski vsedržavni koordinator, drugi pa odgovorni za gospodarska vprašanja v okviru Srednjeevropske pobude. Hartig vodi Center, ki ga je Srednjeevropska
pobuda ustanovila v Trstu. Ta center je začel delovati prav pred kratkim.
Med srečanjem so razpravljali predvsem o informatiCni mreži, ki jo Center potrebuje, da vzpostavi sodelovanje z državami, Članicami Srednjeevropske pobude. V Centru je vsekakor že steklo delo po posameznih skupinah, po predvidevanjih pa se bo le-to v bližnji bodočnosti moCno razširilo, da bi zadostilo potrebam posameznih vlad in drugih koristnikov.
Acega svari pred lažnimi izterjevalci
Spet so se v mestu pojavili lažni uslužbenci Acega, ki obiskujejo stanovanja in zahtevajo denar za razna plačila. Acega opozarja, da imajo vsi njeni uslužbenci razpoznavno izkaznico, ki jo morajo na zahtevo občanov pokazati, vsekakor pa ni nihče pooblaščen, da po domovih pobira denar.
SINDIKALNI SPOR NA OBČINI
Protest dolinskih uslužbencev
Prisotni so bili tudi pokrajinski voditelji sindikalne zveze CGIL
Manifestacija službencev Občine Dolina pred županstvom (foto KROMA)
Uslužbenci Občine Dolina so včeraj dopoldne priredili sindikalno skupščino kar pred županstvom. S to pobudo so hoteli javno protestirati zoper zadržanje občinskega odbora, ki je po njihovem mnenju gluh na zahteve in pritožbe sindikalnih organizacij glede izvajanja zaposlitvenega nacrta. Protestne akcije so se udeležili tudi nekateri pokrajinski voditelji zveze CGIL za krajevne uprave. Delavci v znak protesta do konca meseca ne bodo opravljali nadurnega dela.
Dolinski občinski svet je na seji sredi lanskega decembra odobril nekatere nove norme v zvezi z zaposlovanjem novega osebja, upravitelji pa za njihovo Čakajo na dokončno odobritev s strani nadzornih organov. Zupan Boris Pangerc je vsekakor izrazil pripravljenost na dialog s sindikalnimi predstavniki.
SKUPINA 85 / V KNJIGARNI MINERVA
V OKVIRU FILMSKEGA FESTIVALA ALPE JADRANA
Srečanje o liku Josipa Tavčarja
Tomizzov spomin na profesorja slovenščine, Kravosov oris kulturnega posrednika
■M
Z leve: Fulvio Tomizza, Patrizia Vascotto in Bogomila Kravos (foto Balbi/KROMA)
Skupina 85 je posvetila svojo prvo letošnjo pobudo srečanju »Slovenski pogled na sodobni človeški oder: Josip TavCar in njegovo dramsko delo ob novi postavitvi gledališke igre Pekel je vendar pekel«. V dvorani knjigarne Minerva v Ul. S. Nicolo sta Fulvio Tomizza in Bogomila Kravos spregovorila o intelektualnem in človeškem liku prof. Tavčarja z dveh različnih perspektiv: prvi bolj s stališča osebnih spominov, druga pa predvsem z vidika analize kulturnega ustvarjalca. SreCanje o »Tržačanu slovenskega jezika«, kot se je sama izrazila, je predstavila predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto.
Josipa Tavčarja se Tomizza spominja kot dijak italijanskega liceja v Kopru, kjer je profesor konec 40-ih let poučeval slovenščino, novi predmet, ki so ga komaj uvedli pri pouku v takratnji »trdnjavi italijanstva«. Dijaki so sprejeli uro slovenščine z najveCjim odporom in so brez najmanjšega spoštovanja motili in v bistvu onemogočili pouk. »Bil je mlad in sramežljiv, a očitno izredno kulturen človek,« se ga spominja Tomizza, ki je orisal svoj občutek nelagodja zaradi pobalinskega odnosa do resnega in spoštovanja vrednega profe-
sorja in priznal, da je ta nedvomno vplival na razvoj njegove kulturne in intelektualne identitete. Odnos s 'prof. Tavčarjem se je razvil in poglobil pozneje v Trstu, po objavi prvega Tomizzovega romana, ko je prof. TavCar poglobljeno in pozitivno re-cenziral »Materado« in mu izrekel najveCje priznanje, je sinoCi izpovedal pisatelj, kar jih je doživel, saj je zapisal, da je to najpomembnejša ustvaritev tukajšnje literature, od kar se je ustavilo Svevovo pero.
Z drugega, predvsem literarnega stališča pa je o prof. Tavčarju spregovorila Kravosova. Orisala je pomen Tavčarjevega ustvarjanja za slovensko gledališče in osvetlila vlogo, ki jo je odigral pri povezovanju slovenskega gledališča in kulture nasploh z italijanskim in s širšim svetom, pa tudi pri uveljavljanju samostojne in ustvarjalne vloge tukajšnjega gledališča v slovenskem in takrat še jugoslovanskem prostoru. Sama igra »Pekel je vendar pekel«, ki je sedaj spet na odru Kulturnega doma, je svojcas odigrala pomembno vlogo v tej smeri in potrjuje, da je prof. Josip TavCar bil uspešen posredovalec med sosednjimi kultmami in ljudmi.
Scenarist A. Sidran o trpljenju Sarajeva
»Kusturica ni razumel bolečine svojega naroda«
V okviru sedmega filmskega festivala Alpe-Jadran je bilo včeraj dopoldne prvo od treh srečanj o izgnanstvu, koreninah, pripadnosti, to je o tematiki, na katero je ubrana celotna letošnja prireditev. Včerajšnji gost je bil Abdulah Sidran, iz Sarajeva, pisatelj, scenarist - po njegovih predlogah sta bila posneta prva filma Emira Kusturice Se spominjaš Dolly Bell in Očka na službenem poto-vajiju - in pesnik - pri tržaški založbi Edizioni “E“ je izšla njegova pesniška zbirka Krsta za Sarajevo o doživljanju dolgega obleganja mesta. Sidran v teh dolgih letih ni zapustil rodnega mesta, zato morda ne bi bil poklican, da spregovori o izgnanstvu, ko bi že biti pesnik, umetnik pomenilo biti v izgnanstvu, kajti pesnik si postavlja vprašanja, ki niso iz tega sveta. Glavni poudarek njegovega posega je bil vsekakor na težki preizkušnji, ki jo je doživel sam in vsi ostali prebivalci Sarajeva: mistična izkušnja je to bila, je ponovil, celo Čudovita izkušnja ob spoznanju, da res nekaj imaš, ko absolutno daješ. Ožigosal je hinavščino sveta, ki ni znal ničesar storiti proti tej grozoti. Spregovoril je še o prijateljih, ki so umrh - tudi smrt pri osemdesetih letih v Sarajevu ni “naravna" smrt, o načrtih - februarja bodo v Sarajevu zaceh vrteti film po njegovem scenariju, pa Čeprav nimajo še zagotovljenih zadostnih finančnih sredstev, o tržaških prijateljih, ki so omogocih izdajo knjige. Tudi na vprašanje o Emiru Kusturici in o njegovem zadnjem filmu Un-derground je odgovoril:
Abdulah Sidran (desno) med včerajšnjim srečanjem o izgnanstvu (foto KROMA)
“Kusturica je absolutno velik režiser, a.jokal sem, ker kot Sarajevčan, Bošnjak, bivši Jugoslovan ni imel dovolj razumevanja za bolečino svojega naroda." Poudaril je tudi, da Bosanci, Srbi in Hrvati še vedno
skupaj živijo v Sarajevu, prijateljstvo se ni nikoli pretrgalo, sovraštvo je oblikovala politika.
Sicer posveča letošnji festival Alpe-Jadran veliko pozornosti Sarajevu s pregledom dokumentarcev sa-
No man ’s land od ponedeljka v Mleli
Festival Alpe-Jadran se bo idejno nadaljeval v Gledališču Miela s pobudo No man’s land. Nikogaršnja zemlja je Švica, na videz pravljična dežela blagostanja, v resnici pa dežela protislovij, dežela prehoda, v kateri se soočajo štiri različne jezikovne kulture.
Pobuda, ki se bo začela v ponedeljek, 22. januarja v priredbi Zadruge Bonawentura in švicarskega sklada za kulturo Pro Helvetia v sodelovanju s festivalom Alpe-Jadran in oddajo Fuo-ri orario RAI 3, predvideva niz filmov in video posnetkov Alaina Tannera, Jean-Luca Godarda, Roberta Franka in drugih avtorjev. Izredno zanimiv je tudi niz štirih koncertov tako ljudske kot avtorske glasbe različnih žanrov, (bov)
rajevske televizije in tujih avtorjev, s fotografsko razstavo v Poštni palači, ki jo bodo uradno odprih jutri, z gledališko predstavo Meri-ma po avtobiografski knjigi Merime HamoviC-Trboje-vič Sarajevo onkraj zrcala, z jutrišnjo podelitvijo Nagrade Sarajevo Abdulahu Sidranu, pri Čemer se je festival povezal s Skladom Laboratorio Mediterraneo iz Neaplja. Poleg tega se je v okviru festivala začelo zbiranje sredstev za obnovo sarajevske kinoteke.
Sicer pa današnji spored festivala predvideva ob 11. uri srečanje s hrvaškim režiserjem Lordanon Zafra-novićem o izgnanstvu in svobodi, posnetke slovenske avantgradne skupine OHO in avstrijske avantgarde, vrsto kratkih filmov, albanski in Češki celovečerni film Dashu-rija e Fudit (Zadnja ljubezen) in Jizda (Ježa) (bov)
SKROMEN PLEN PODVIGA
Ropar »obiskal« agencijo zavarovalnice Generali
V zavarovalnici je s pištolo grozil petim osebam; mladi in verjetno neizkušeni ropar pa se je moral zadovoljiti s precej skromno vsoto, ker preprosto denarja v zavarovalnici ni bilo.
Predvčerajšnjim ob 16.30 sta v agenciji zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. S. Marc o 45 bili na delu uradnici 56-letna Albina Tripodi in 30-letna Sara Peitil. Skozi vhoda vrata je v urad vstopil nadpovprečno visok mladenič. Na glavi je nosil rdeCo Čelado, na nosu je imel prilepljen velik kos lepilnega traku, v roki pa pištolo in jo je naperil proti uradnicama. V lepi italijanščini brez nobenega posebnega naglasa je zahteval, naj mu nemudoma izročita ves denar iz blagajne. Pa ni mu šlo po sreči, saj je bila blagajna prazna.
Zato je ropar stopil v sosednji urad, kjer je bil solastnik agencije, 41-let-
ni Fabio Rubatto z dvema strankama, Paolo in Gianfrancom Calabre-sijem. Velel je, naj vsi trije lezejo na tla in naj mu izročijo denar. V tem primeru mu je šlo samo nekoliko bolje kot v sosednji pisarni: zadovoljiti se je moral z listnicami, v katerih je vsega skupaj bilo približno pol milijona lir.
Ko je ropar pobegnil, so takoj poklicali policijo. Na kraj so prihiteli agenti letečega oddelka, ki so jim precej natančni o opisali roparja. Star je približno 30 let, visok skoraj 190 cm, močne postave, oblečen je bil v temen jopic in v hlače plave trenirke. Zaradi Čelade in lepilnega traku pa niso znali povedati barve lasi in orisati potez roparjevega obraza.
Policisti so v naslednjih urah prerešetali mesto, vendar obsežna preiskovalna akcija doslej ni obrodila sadu.
PROMETNA NESREČA / NA FURLANSKI CESTI
Potnik vklenjen v vozilu
Iz avtomobila so ga potegnili gasilci - Dolg zastoj v prometu
Kmalu po 9. uri je med vožnjo po Furlanski cesti v smeri od Proseka proti mestu blizu nekdanje mitnice avtomobil vrste alfa romeo giulia zapeljal na levo stran ceste in se prevrnil (na sliki KROMA). Voznik, 30-letni Franco Caravatich z Repentabra 13, in potnik, 36-letni Davide Rupelli iz Ul. Fiordalisi 1 na Opčinah, sta se poškodovala. Medtem ko je vozniku uspelo, da je sam izstopil iz av-
tomobila, je potnika stisnilo med sedež in streho vozila. PoseCi so morali gasilci, ki so odstranili vetrobran, da so ga lahko potegnili iz prevrnjenega avtomobila. Z rešilcem službe 118 so oba ranjenca odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ugotovih, da nista utrpela hujših posledic in bosta okrevala v 15 dneh.	«
Promet na Furlanski cesti je zastal dalj Časa in nastala je dolga kolona vozil.
ČRNA KRONIKA_____________________
Požar zajel podstrešje hiše v Terezijanski četrti
Včeraj zjutraj je nastal požar v podstrešju hiše v Ul. S. Lazzaro 23. Gre za poslopje, ki meji tudi z Ul. Carducci in Ul. Torrebianca, kjer v zadnjem nadstropju že nekaj Časa obnavljajo stanovanje. Ni izključeno, da je požar povezan prav z delom v spodnjem stanovanju, kjer so prejšnji dan delavci prižgali peCico. Vsekakor so ob 9. uri zjutraj prihi-teli gasilci s številnimi vozifi, povzpeli so s.e na streho in morah odkriti približno 4 kvadratne metre, da so lahko pogasih plamene. Treba bo nadomestiti veC tramov in del lesenega vmesnega poda.
Zažgali zbiralnike za smeti
Prejšnjo noC so gasilci morali poseči v Naselju S. Sre-gio, kjer so neznanci zažgali zbiralnika za smeti in so plameni zajeli zapuščen avtomobil vrste A 112, v bližnji Ul. Curiel pa so zažgah še druge tri zbiralnike.
Tatovi spet na delu
Neznanci so med opoldanskim premorom vdrli v trgovino jestvin v Ul. Gavana 13 in sicer so se spustih v skladišče skozi luknjo v podu stanovanja v prvem nadstropju. Pobegnih so s plenom milijona 300 tisoč lir.
Policisti letečega oddelka pa so na Stari mitnici ujeli tri 19,18 in 14 let stare Romke iz Sarajeva. Sumijo, da so izvedle veC stanovanjskih tatvin.
Plačeval je z nepokritimi čeki
V zadnjih dneh so večkrat prijavili sodstvu 22-letnega Luco Tuffanellija iz Ul. Orlandini 3. V raznih trgovinah je kupil prenosne telefone in zlatnino v vrednosti veC milijonov lir, jih plačal z nepokritimi Čeki, računajoč na dejstvo, da mu ne morejo ničesar vzeti - razen svobode - ker nima nobene osebne lastnine.

TRGOVINA
Razprodaje: nekaj osnovnih pravil za kupce
Smo v polni sezoni razprodaj, ki so se uradno začele 7. januarja in bi se morale končati 7. marca. So trgovci z dosedanjim potekom razprodaj zadovoljni? So z njim zadovoljni tudi kupci, je bilo vprašanje, ki smo ga postavili nekaterim trgovcem, številnim potrošnikom, pa tudi združenjem, ki ščitijo pravice kupcev.
»Mi se držimo predpisov in začenjamo in končujemo razprodaje tako, kot to predvidevajo ustrezne odredbe in zakoni. V času razprodaj imamo možnost, da prodamo po znižani ceni izdelke, ki bi sicer prišli v prihodnji sezoni izven mode. Ne ponujamo torej že starih izdelkov in želimo svojim kupcem nuditi le priložnost dobrega nakupa, ki si ga pred prazniki niso mogli privoščiti. Na naših izdelkih označimo ceno pred razprodajo in v času le-te. Ce pa kdo tega ne stori, ni sicer napravil madnega prekrška. Trgovci pa le želimo z objavo obeh cen opozoriti kupce, da gre resnično za ugoden nakup,« so nam povedali nekateri trgovci.
»Potrošniki bi želeli povedati tudi svoje. Ce se omejimo na nakup izdelkov v trgovinah, ki jih že poznamo in v katerih poznamo tudi cene, potem lahko računamo na ugodne nakupe. Ce se podamo v druge trgovine pa ne vemo, ali je nakup res ugoden, ah pa smo razstavljeno blago plačali po isti ceni, kot je veljala pred razprodajami,« je bilo mnenje nekaterih kupcev.
Mnogi od teh so bili v svojih mnenjih še bolj radikalni in odločni. Čakali so na razprodaje, ker so mislili, da bodo prištedih nekaj denarja. Večkrat je bilo tako, včasih pa tudi ne. Trgovci so razne izdelke, predvsem oblačila in
obutev, res predstavili med tiste z ugodnim popustom; v resnici so kupci plačali isto ceno, kot pred začetkom popustov.
Kako zaščititi kupca, smo vprašali nekatere predstavnike združenj, ki ščitijo interese leteli? »Kot prestavniki združenj v zaščito pravic kupcev lahko nekaj storimo; veliko pa je odvisno od kupcev samih. Najbolje je, da se kupci poslužijo pri nakupih v času razprodaj tistih trgovin, kjer so ze sicer kupovali. Svetujemo jim, da se izogibajo trgovin, ki ponujajo 50 ah 70-odstot-ne popuste. Tu lahko prodajajo izdelke iz raznih neprodanih zalog, ah artikle slabše kvalitete. Tudi trgovine, ki so v "večni” likvidaciji, niso priporočljive. Ce se trgovec odloči za prekinitev prodaje, potem je to enkratno dejanje, ki ne more trajati v nedogled.«
Pa se splača kupovati na razprodajah na začetku le-teh, ali pa nekoliko počakati, smo še povprašali.
»Ce kupec malo počaka, verjetno ni grešil. Nekateri trgovci se namreč ne odločajo za takojšnje razprodaje, temveč počakajo, da se tržišče malo pomiri. Velja pa pravilo, ki smo ga že poudarili. Kupujte v trgovinah, ki jih že poznate in torej poznate tudi cene raznih izdelkov. Ce pa že kupite kar tako na "slepo”, potem pač preverite še v trgovini, da je kupljeno blago dobro, da odgovarja temu, kar v reklami in na obvestilih na samem artiklu obljublja. Zamenjav na razprodajah ni, pa čeprav ne bi bile z zakonom prepovedane. A takšen je ustaljen način vsakoletnih razprodaj,« so nam povedali nekateri naši intervjuvanci.
Neva Lukeš
Danes praznuje svoj 90. rojstni dan
Marija Čuk
s Proseka.
Veliko sreče in zdravja ji Želijo
sestra Lisi in Rico ter sin Nino z ženo in vnuki.
E3
OBUTVE
Alenka
PROSEK 111
nac/i (ujoi/ne /)<>/) nXfe
NU obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Ivanu v Ul. Caravaggio 4. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih šol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpiso-vanje v osnovne šole je na sedežu ravnateljstva. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI obvešča, da so v teku vpisovanja v prvi razred osnovnih Sol ter vse letnike otroških vrtcev. Rok zapade 28. februarja t.L. Vpisovanje se vrši na sedežu ravnateljstva v Dolini št. 419, tel. 2288282.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
20.	januarja 1996
BOŠTJAN
Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.56 - Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob
7.05	in zatone ob 17.17.
Jutri, NEDELJA,
21.	januarja 1996
JANA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,4 stopinje, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, veter ju-govzhodnik 2,2 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje mirno, temperatura morja
9.5	stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Matteo Božic, Alessio Božic, Patrick Tanac, Lorenzo Fon-tanot, Chantal Zeriali, Lu-cia Michela Dilorenzo, Stefane Furlan, Andrea Nico-lini.
UMRLI SO: 99-letni Sal-vatore Sergi, 64-letna Ade-le Crainich, 72-letna Luisa Kinkela, 65-letni Giorgio Sdraule, 75-letni Domeni-co Macina, 85-letni Gio-vanni Mauri, 52-letni An-tonino Giannoccaro, 84-letni Umberto Michelutti, 70-letni Jožko Ceh, 73-let-na Rosa D’Agostino, 54-let-ni Livio Holzinger, 84-letni Bruno Mohammed, 79-let-na Irma Re, 87-letni Franc Bizjak, 91-letna Vittoria lellicich, 84-letna Andrei-na Favretto, 81-letni Gio-vanni Mazza, 77-letna Luciana Vanich.
OKLICI: uradnik M auro Colia in uradnica Roberta Spargetti, delavec Paolo Pase in uradnica Elisabetta Fabris, zidar Klaudio Pajk in gospodinja Jasmina Jovanovič, delavec Patrizio Sturma in točajka Alessan-dra Rodella, fizik Abbas Rastegar in uradnica Ales-sandra Gherlani, trgovski izvedenec Franco Furlan in zdravnica Elena Berno-bich, uradnik Franco Della Porta in uradnica Fulvia Rosada.
ČESTITKE
Danes slavi 85. rojstni dan naša draga mama, no-na in pranona MARIJA kraljeva. Želimo ji Se mnogo trdnega zdravja vsi, ki jo imamo radi, posebno pravnuka David in Ester.
Ob 50-letnici PAVLA KRANJCA člana Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič mu želi ves ansambel vse najboljše.
3 SOLSKEVESri
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da so v teku vpiso-' vanja v prvi razred osnovnih sol ter v vse letnike otroških vrtcev.Vpisovanje v osnovne šole je na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu v Ul. Frausin 12, za otroške vrtce pa tudi v posameznih vrtcih. Rok zapade 28. februarja 1996.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVA-
OPCINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Bernini 4, Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
merČNOCNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. bernini 4 (tel. 309114).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINODVORANA
ARISTON
TRST
EMIR KVSTURICA
UNDERGR0UND
DANES IN JUTRI OB
15.30, 18.35, 21.45
OD PONEDELJKA DO ČETRTKA OB
17.15 in 21.00
KINO
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 20. januarja 1996
Normalen urnik lekarn
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Via Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »Underground«, r. Emir Kusturica.
EXCELSIOR - Dvorana rezervirana.
EKCELSIOR AZZURRA-
Dvorana rezervirana.
AMBASCIATORI 15.25, 17.40, 19.55, 22.15, 24.30 »007 Goldeneye« i. Pierce Brosnam.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 24.30 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Babe - un maialino coraggioso«.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, 24.15 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15,
24.00	»Ace Ventura - Mis-sione Africa«, i. Jim Car-rey.
MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15»Viaggi di noz-ze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pivetti.
CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Po-cahontas«, risani film, prod. VValt Disney.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Blue in The Face«, r. Paul Auster, i. Harvey Keitel, Madonna, Michael J. Fox, Lou Reed.
LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »I ponti di Madison County«, i. Clint Ea-stvvood, Meryl Streep.
a PRIREDITVE
GLASBENA MATICA -Kulturni dom Trst - Koncertna abonmajska sezona
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA
sporoča, da se bodo v teku meseca januarja zaceli naslednji teCaji:
-	socialno-vzgojni operater (opravljena višja srednja šola) -100 ur
-	angleščina za poslovno uporabo - 80 ur
-	tehnika prodaje - 30 ur
-	degustacija vin in poroka vino-hrana
Razpoložljivih je se nekaj mest. Zainteresirani se lahko obrnejo v tajništvo Zavoda (tel. 566360), kjer se bodo vpisali in prejeli dodatne informacije.
4
GLASBENA MATICA TRST
Koncertna abonmajska sezona 95/96
V torek, 23. januarja, ob 20.30 v KD v Trstu
»Dve osebi iščeta Eriča Satiea«
BOJAN GORIŠEK - klavir JANEZ ŠKOF - recitator
Multimedijska predstava s projekcijo filma.
Vabljeni!
SSBSF
sp sprejemajo
od 830 ŽR, Ii30
Tel. 361888-tox 768697
PRISPEVKI
95/96 - V torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie), Bojan Gorišek, klavir in Janez Škof, recitator. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v sredo, 24. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje "Od Pekinga do Karačija”. Svoje filme bo predstavil Aljoša Žerjal.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinski odsek Slovenske prosvete vljudno vabita na V. SLOVENIJA PARTI, ki bo danes, ob 19.30, v ul. Doni-zetti 3. Slavnostni govornik bo A. Rebula, častni gost pa L. Peterle. Kulturni program bodo oblikovali člani SKK in Me.PZ J. Gallus pod vodstvom J. Bana.
SKD TABOR - Opčine vabi jutri - začetek ob 17. uri, na ogled veseloigre v narečju ZGODBA O DR. FAUSTU, ki jo bo uprizorila dramska skupina KD Kraški dom iz Repna, režija Drago Gorup.
KNJIŽNICA P.TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - V torek, 23. t.m., ob 20. uri, predstavitev v besedi in slušni obliki novega projekta Aleksija Pregarca : "PRIMORSKA MOJA DUŠA IN SRCE” (zbornik poezije in CD ali zgoščenka). Sodeluje Gallus Consort Dina Slama -glas, Irena Pahor - viola da gamba in Miloš Pahor -flavta.
VABLJENI V MARIJIN
DOM pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27, jutri, ob 17. uri. Nastopila bo gledališka skupina SKD Tabor Opčine z igro "VAJE V SLOGU”
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 22. t.m., na predstavitev italijanskega prevoda Valvazorja, ki sta ga pripravila P. Parovel in A. Jasbitz Tasso. O Valvazorjevem delu Slava vojvodine Kranjske in o italijanski izdaji bo govorila prof. M. Cenda Klinc. Predstavitev bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
OBVESTILA
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU obvešča, da je danes zadnji dan stiskanja oljk. Vabimo zainteresirane pridelovalce oljk, naj se Cimprej zglasijo v torkli za določitev vrstnega reda.
KD JOŽE RAPOTEC - v okviru pobud ob vaškem zavetniku sv. Antonu prireja v nedeljo, 21. t.m., od 15. ure dalje v dvorani srenjske hiše v Prebenegu Pokušnjo domačih vin. Okrog 18.30 začetek je predviden glasbenega sporeda z nastopom godbe Long Zlunk, godca na diatonično harmoniko Tiberia Maurija in moškega noneta MePZ Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni!
OBVESTILO ČLANOM FOTOKROZKA TRST 80. Vsedržavna zveza fotografskih društev FIAF predlaga vsem včlanjenim društvom temo ”11 ritratto” do jeseni. Pogoji veljajo kot lensko leto in sicer 12 č/b ali barvnih fotografij na vsak krožek in do 4 fotografij na vsakega člana.
SD POLET vabi na REDNI in IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 21. t.m., ob 15. uri v prvem in ob 15.30 v drugem sklicanju v ljudskem domu v Trebčah.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek Kras vabi člane in simpati-
zerje na praznik včlanjevanja v ponedeljek, 22. t.m., ob 20. uri, v gostilni Guštin v Zgoniku.
ODBOR SKD TABOR -Opčine vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20. uri in ob 20.30 v drugem sklicanju.
V DRUŠTVENIH PROSTORIH V LONJERJU se
bo v torek, 23. t.m., ob 19. uri, pričel 3-tedenski tečaj o vinogradništvu in delu v kleti. Tečaj, ki bo ob torkih in četrtkih, bo vodil strokovnjak Tito Cuccaro iz združenja G.E.T.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IZGUBIL sem očala za vid med Ricmanji in Borštom v soboto, 13. t.m v nočnih urah. Telefonirati na tel. 231873.
TRGOVINA išče vestno vajenko. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Valdirivo 36 - Trst - c.p. 568 pod šifro "Trgovina”.
DAMO v najem sezonski bar pri Briški jami osebi z vpisom v R.E.C.. Informacije tel. 040-327330.
TRGOVINA Start Šport na Opčinah išče vajenko. Zanteresirane/i naj se javijo v trgovini v jutrajih urah.
NA OPČINAH oddam v najem stanovanje primerno za pisarniške prostore v Ul. Alpini. Za informacije tel. na St. 213564 od 8. do 9. in od 18. do 20. ure -Milič.
ZEMLJIŠČE 5000 kvmv Mošu pri Gorici zamenjam za majhno zazidljivo parcelo ali staro hišo v Brdih. Tel. 0481-522206 v večernih urah.
PRODAM avtomobil Fiat 126 silver v odličnem stanju.Tel. št. 229224.
PRODAM Y10 GT-IE, letnik 92, s katalizatorjem, full-optional, za 10 milijonov lir po dogovoru. Tel. 214527 po 14. uri.
PRODAM Fiat Uno 45, letnik ’86 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. št. 578323.
PRODAM Lancia Fulvia v odfičnem stanju. Tel. št. 229314 ob uri kosila.
ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. št. 823293 v večernih urah.
PRODAM hišo, 110 kv.m z dvoriščem v Boljuncu, staro 24 let. Tel. St. 228390.
OPUŠČEN vinograd primeren za vrt 1.800 kv. m v bližini vasi oddajam. Tel. St. 229126.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OSMICO ima v Zgoniku št. 71 Mario Milič.
OSMICO je odprl Pahor Mario v Jamljah. Toči belo in črno ter nudi domač prigrizek.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto.
OSMICO je odprl Slavko Tavčar - Repen.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. Toči odlično belo in rdeče vino.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
Ob 5. obletnici smrti mame Viktorije Sedmak daruje sin Gabrijel z družino 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB
V	spomin na drago mamo Melito Godina vd. Pregare, ob 11. obletnici smrti, darujeta Ljonka in Silva
50.000	lir za Dijaški dom -Trst.
Namesto cvetja na grob Silvane Škabar darujeta Ančko in Lučana 20.000 lir ter Eda Indri 10.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na Jankovo mamo Marijo Gruden darujejo Bogo, Jožko, Franko, Giuseppe, Ladi in Jordan
60.000	lir za SKD Vigred.
Zoro in Edvard Klaušer
darujeta 50.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah in 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič,
Mara in Alfonz Guštin darujeta 15.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Ob obletnici smrti Danila Stublja prispeva žena Justina 100.000 lir za SKD Tabor.
N.N. daruje 20.000 lir za Dom Brdina.
Danilo Sardoč daruje
30.000	lir za Knjižnico P.Tomažič in tovariši.
V	spomin na Stanka Caharijo darujejo svojci
400.000	lir za KD I.Gru-den, 300.000 lir za SD Sokol in 300.000 lir za na-brežinsko sekcijo DSL.
V	spomin na mamo Marijo Križmančič daruje sin Vinko z družino 100.000 lir za balinarsko sekcijo in
100.000	lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Maura Balde daruje družina Macarol 50.000 lir za KD Skala - Gropada.
t
Boš vedno z nami, naš zlati
Marjo Gabrovec
Žalostno vest sporočajo žena Nada ter hčerki Majda in Jadrana z družinama
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Nabrežina, 20.1.1996
NoCeke nonko! Tvoja Zulejka
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NOVICE
Do 31. januarja prošnje za dovoljenja za ravnanje s plini
Ravnateljstvo Goriške zdravstvene ustanove obvešča, da je Tržaška zdravstvena ustanova s sklepom dne 18. oktobra lani razpisala potek izpitov za pridobitev posebnega dovoljenja za ravnanje s strupenimi plini. Tržaška zdravstvena ustanova ima namreč na tem specifičnem področju pristojnosti za celotno območje dežele. Občani, ki nameravajo pridobiti omenjeno dovoljenje morajo do 31. januarja vložiti prošnjo (na kolkovanem papirju). Prošnjo, opremljeno z različnimi dokumenti, je treba vložiti na sedežu Zdravstvene ustanove, kjer imajo stalno bivališče. V Gorici je za to pristojen urad v Mazzinijevi ulici 7 (Dipartimento di prevenzione). Tu tudi dajejo interesentom podrobnejše informacije (tel. 592811/592802).
Srečanje združenja ARPA
V	konferenčni dvorani Palače hotela bo danes ob 10. uri srečanje, ki ga prireja združenje ARPA, ki se ukvarja z raziskavami s področja psihoanalize. Govorila bo strokovnjakinja psihoanalistka iz Torina, dr. Parthenope Bion in sicer o odnosih med posameznikom in skupnostjo v teoriji W. Biona.
V	Podgori se bodo spomnili 75-letnice ustanovitve KPI
V	Podgori bodo jutri obeležili 75. obletnico ustanovitve Komunistične partije Italije. Ob 10. uri bo v prostorih društva A. Paglavec javno zborovanje, ki ga prireja Goriški krožek SKP. Tema zborovanja bo "Gramsci in prenova”. KPI so ustanovili 21. januarja 1921 po razcepu v italijanski socialistični stranki.
Na sedežu Zuf de Žur zbirajo podpise za furlanski sedež RAI
Združenje Zuf de Zur obvešča, da tudi na njihovem sedežu v Kapucinski ulici št. 21 zbirajo podpise za peticijo za odprtje avtonomnega sedeža radijske in televizijske službe za Furlanijo. Peticijo je že podpisalo preko 40 tisoč občanov. Pobuda se zaključi 31. januarja.
Koncert dunajske glasbe v priredbi društva Lipizer
Glasbeno društvo Lipizer prireja jutri ob 17.30 v dvorani Luigi Fogar na Verdijevem korzu 4 drugi nedeljski koncert v sezoni, posvečen dunajski starejši glasbi. Izvajali jo bodo trije mladi izvajalci: Annalisa elemente ( čelo in violina), Roberto Nonini (klarinet) in Alessandro Arbe (klavir) - na sliki . Na sporedu bodo skladbe starejših in v mnogočem nepoznanih ali "pozabljenih” avtorjev iz konca 18. in začetka 19. stoletja. Tako bodo zaigrali Dušikove variacije na Hayd-na in Capriccio (originalne partiture hrani Pokrajinski muzej) in Sonato Tartinijevega učenca Ignazia Gobbija ter Mozartov Gegelstatt Trio.
19-letnifant ranjen v trčenju
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj v križišču ulic Gadoma in Boccaccio je bil težje ranjen 19-letni Marco Montanari iz Gorice, Tumova, 20. Prišlo je do trčenja med motornim kolesom, ki ga je upravljal Montanari in avtomobilom volksvragen polo, ki ga je vozil pripadnik finančne straže Domenico Cuzzucoli. Marca Montanarija so zaradi zloma noge in drugih poškodb pridržali na zdravljenju v goriški bolnišnici za mesec dni.

■H
■
6


Sl
:Jj
lil
;
jj







tX'-
Slovensko IBtalno Gledališče
JOSIP TAVČAR
PEKEL JE VENDAR PEKEL
Režija: MARKO SOSIČ
V ponedeljek, 22. (Red A) in v torek, 23. i. 1996 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20).
Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Deuetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Souodnje (Kulturni dom), 20.12 Spuodnje (pri Ušarju) in 20.15 Štandrež.
REFERENDUMI IN VOJAŠNICA
DUS ni zamimil sklepa odbora garantov
Priziv no Državni svet
Deželno upravno sodišče je včeraj prvič sklepalo o prizivu, ki ga je proti sklepu o zavrnitvi treh posvetovalnih referendumov o gradnji financarske šole na mirenskem letališču sprejel odbor garantov. Sodišče je na včerajšnji razpravi odločalo le o predlogu, da naj se v pričakovanju dokončne razsodbe, veljavnost omenjenega sklepa zavrne. 2al predlog o zamrznitvi veljavnosti sklepa garantov ni bil sprejet.
Kakor smo ob vložitvi priziva že poročali, odbor za ohranitev in ovrednotenje letališča vztraja na stališču, da so garanti prekoračili po statutu določen rok v katerem bi se morali izreči in da torej zavrnitev, izrečena izven po statutu predvidenega roka, nima veljave.
Zahteva po zamrznitvi veljavnosti sklepa do dokončne razsodbe izhaja iz naravne logike: ker je govor o skorajšnjem pričetku del za gradnjo vojašnice -šole in ker je znano, da sodni mlini meljejo zelo počasi, razsodba, ki bi prišla šele čez kakšno leto, pa čeprav bi dala prav odboru, ne bi imela nobenega smisla, kajti o objektu, ki je že v gradnji ni kaj razpravljati, oziroma nima smisla.
Deželno upravno sodišče bo celotno zadevo obravnavalo na novi obravnavi, ki pa bo uvrščena na dnevni red šele čez nekaj mesecev ali let. Podpisniki priziva so namreč v vlogi,
V TOREK
Srečanje o vprašanjih sociale in skrbstva
Prodijev odbor za Goriško je ob koncu prejšnjega tedna priredil obisk in srečanje z glavnim tajnikom sindikalne zveze CISL D’Antonijem ter nekaj drugih pobud. V torek, 23. trn. bo v predavalnici zavoda Paolino di Aquileia srečanje o socialnih vprašanjih oziroma o politiki na socialnem področju. Govorila bo prof. Flavia Franzoni, soproga Romana Prodija.
Poleg tega bomo na omenjenem srečanju lahko prisluhnili tudi poročilom in razmišljanju ter predlogom predstavnikov raznih združenj in ustanov, ki delujejo na specifičnem področju oskrbe in pomoči revnejšim in manj zaščitenim slojem prebivalstva.
poleg prekoračitve roka s strani odbora garantov, navedli niz razlogov, ki mečejo čudno luč na celotno zadevo.
Odvetnik Luigi Ge-novese, ki nas je včeraj seznanil z odločitvijo sodišča, je napovedal, da bo že v prihodnjih dneh vložil priziv na državni svet, ki naj bi zadevo vzel v pretres čimprej. Rok utegne biti celo krajši od dveh mesecev. Priziv na Državni svet se bo seveda nanašal le na zavrnitev zamrznitve sklepa odbora garantov.
Bitka, da bi objekt gradili na drugi lokaciji in ne na letališču pa se medtem nadaljuje. V ponedeljek bo na sedežu pokrajinske uprave srečanje z novinarji, kjer bo govor prav o teh vprašanjih, oziroma o gradnji novih vojašnic za finančno stražo v raznih krajih dežele. Srečanja se bodo udeležili, poleg Predsednice pokrajinske uprave, župan Trbiža Toniutti, dolinski župan Pangerc in predsednik Odbora za ohranitev in ovrednotenje goriškega letališča Ge-novese. Na srečanje so poleg novinarjev povabili tudi parlamentarce iz naše dežele, predsednika deželnega odbora in deželne svetovalce ter predstavnike krajevnih ustanov.
Pred dnevi je bilo podobno srečanje upraviteljev na Trbižu, kjer jim, kljub številnim praznim vojašnicam skušajo vsiliti novo vojašnico za finančno stražo.
LIKOVNA RAZSTAVA
Calabrese in Dusatti v Kulturnem domu
Razstava bo odprta do 28. t.m. - Bogat spored prireditev v prihodnjem tednu
V galeriji Kulturnega doma so v četrtek odprli likovno razstavo del dveh goriških slikarjev, VValterja Dusattija in Egi-dia Calabreseja, ki sta se v razmeroma dolgi umetniški poti uspela uveljaviti tudi v širšem prostoru. V nagovoru je predsednica upravnega sveta Kulturnega doma Nada Komjančeva posebej poudarila dragoceno vlogo doma kot stičišča in kraja zbliževanja in spoznavanja različnih kulturnih in umetniških izrazov in tokov.
Ustvarjalca je zatem predstavil prof. Joško Vetrih . Pri Calabreseju je pomembna izrazita in neposredna sporočilnost, medtem ko je v umetniškem snovanju VValterja Dusattija - odlikuje se predvsem po tihožitjih - opazna težnja po prefinjenosti in dovršenosti.
Kulturni dogodek ob odprtju razstave, ki bo
FEDERCONSUMATORI
Promocijski izleti in prodaje
Potrebna je previdnost
Združenje Fedefconsumatori, ki je nastalo v lanskem letu tudi v naši deželi in ki je že nekaj mesecev "vidno” prisotno tudi v Gorici (sedež ima v ulici Baiamonti - pri Javnem večnamenskem socialnem centru) je svojo pozornost v zadnjem času usmerilo na specifično področje izletov in promocijskih prodaj. Udeleženci se pogostoma znajdejo ob koncu izleta ali tudi potem, ko se že vrnejo na dom, pred tudi precej neprijetnimi presenečenji, kakor dokazujejo primeri, s katerimi se prav zdaj ukvarjajo. Po pravni poti je težko ukrepati zaradi pomanjkljive zakonodaje, piše v tiskovnem poročilu združenja. Feder-consumatori pa kljub temu. svetuje občanom, ki se nameravajo promocijskih izletov udeležiti, naj bodo ob ponudbah za ugoden nakup (prav v tem je kot kaže smisel izletov) previdni, ob podpisu morebitne pogodbe za dostavo blaga pa naj pazljivo preberejo vsa določila. Ob prejemu neustreznega, drugačnega blaga od tistega ki, je bilo naročeno, ali blaga z napako imajo možnost, da v roku sedmih dni s priporočenim pismom odstopijo od pogodbe. Ge so za naročeno blago vplačali akontacijo, bodo zelo težko denar dobili nazaj. To je težko tudi po sodni poti in je navadno povezano s precejšnjimi stroški. Pristojno sodišče za morebitne spore je po navadi zmeraj v kraju, kjer ima sedež prodajalec.
na ogled vsak delavnik od 9. do 13. ure (v večernem času pa ob prireditvah) do konca prihodnjega tedna, je s krajšim nastopom obogatila in popestrila har-monikarka Magda Tomšič.
V Kulturnem domu se bo v prihodnjem tednu zvrstilo kar nekaj pomembnih prireditev: v ponedeljek in torek bo v okviru gledališke sezone nastopilo Slovensko stalno gledališče z delom Jospia Tavčarja Pekel je vendar pekel. V četrtek, 25. t.m. bo v domu srečanje s Paskva-lom Gujonom, matajur-skim župnikom, v soboto, 27. januarja pa bo v veliki dvorani Kulturnega doma koncert ansambla narodnozabavne glasbe Štajerskih sedem.
Na sliki - Foto Bumba-ca - s četrtkovega odprtja razstave del W. Dusattijaja in E. Calabreseja.
□ OBVESTILA
SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da se jutri, 21. t.m. redno nadaljuje tečaj smučanja na Trbižu. Uslužbenci Promo-tura so namreč v teh dneh z umetnim zasneževanjem uspeli progo utrditi in ustrezno pripraviti in bo smučišče redno odprto. Avtobus odpelje po že znanem razporedu in urniku.
CICIKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 22. januarja ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
KGM - Klub goriške mladine priredi v četrtek, 25. t.m. obisk parlamenta v Ljubljani. Predvideno je tudi srečanje z nekaterimi parlamentarci. Število mest je omejeno. Prijave pri članih kluba.
ČRPALKE
Danes popoldne bodo na Goriškem obratovale naslednje črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20
AGIP - Ul. Lungo Ison-zo
IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita
MEDEA
ESSO - Most na Birši TRZIC
AGIP - Ul. Valentinis 65
MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN
AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA
ERG - Ul. Gorizia
FOLJAN- SREDIPOLJE
IP - Ul. m Armata 58
B PRIREDITVE
SKRD JADRO in ŽUPNIJSKA SKUPNOST prirejata jutri, 21. t.m. ob 15. uri, v cerkvi sv. Lovrenca v Romjanu koncert božičnih pesmi. Izvajal ga bo Združeni tržaški mešani zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot.
KINO
GORICA
CORSO 17.15- 19.40-22.00»Agente 007 - Gol-deny«.
TR2JC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»! soliti so-spetti«.
□
RAZSTAVE
V	prostorih Osnovne šole v Romjanu je do konca prihodnjega tedna odprta bogata razstava z naslovom "Človek in les”.
V	občinski knjižnici v Ronkah razstavlja Oskar Beccia. Slike so na ogled do 26. januarja.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. 1 Maggio 94, tel. 790338.
GIBANJA / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT
Bora
pridobila
skoraj
tri
odstotke
MILAN - Ugodna usmerjenost italijanskih trgov je tokrat vzdržala vse do konca tedna, kar se dogaja zelo poredko. Poleg lire, ki se - z izjemo rahlega napredovanja tečaja dolarja - še naprej vzpenja, se končno lahko pohvali s pravim razcvetom tudi borzni trg, kjer so imeli včeraj sestanek, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Popoldne se je
2S&£1Sf£
ravnost eksplodirali in dosegli zavidljivo vrednost 1.300 milijard lir (v četrtek so bili vredni 813 milijard).
Na trg so po vsem sodeč najbolj vplivala vse bolj prepričana pričakovanja po znižanju obrestnih stopenj in po hitri rešitvi vladne krize v Rimu. Močno so porasli tudi tečaji pogodb future na državne obveznice, medtem je obračun borznih indeksov naslednji: splošni kazalec MIB je napredoval za 2,17 odstotka in tako končho odpravil izgubo od začetka leta, saj je vreden 3,7 odstotka več kot 2. januarja, Mibtel je pridobil 2,88, Mib-30 pa 2,49 odstotka. Največ zanimanja je bilo tokrat za delnice Agnellijevega Fiata, ki so zaslužile skoraj sest odstotkov, dobro pa so se odrezale se Ferfin in Montedi-son, Comit, Eni, Gemina, Pirelli Olivetti in Telecom.
Stopnja rasti industrijske proizvodnje se umirja
Po lanskem avgustu ni bilo več »korejskega« ritma
RIM - Italijanska industrijska proizvodnja je lani rasla z visoko stopnjo, vendar se je proti koncu leta njen ritem začel upočasnjevati. Zavod Istat je včeraj objavil podatke, po katerih se je novembra lani proizvodnja v industriji skrčila za pol odstotka, medtem ko se je v prvih enajstih mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem 1994 povečala za okroglih 6 odstotkov, kar bi moral biti tudi približni rezultat vsega lanskega leta. V mesečnem povprečju je industrijska proizvodnja lani rasla s 3,3-odstot-no stopnjo.
Istatovi analitiki so prepričani, da bo lanski rezultat zanesljivo boljši od predlanskega, ko je prooz-vodnja dosegla 5,2-odstotno rast. To pomeni, da je »podjetje Italija«
še naprej zelo živahno, čeprav njegovi ritmi niso več »korejski«, kakršni so bili do lanskega avgusta. Konec poletja se je namreč začelo sesedanje te rasti in tako se je industrijska proizvodnja v septembru skrčila za 4,4 odstotka, oktobra in novembra pa vsakokrat za pol odstotka.
Ce si pobliže ogledamo podatke za lanski november, ugotovimo, da je bilo posebno ugodno gibanje proizvodnje mehanskih strojev in naprav, ki se je v primerjavi z novembrom 1994 povečala za skoraj 22 odstotkov. Z 12,3-odstotnim porastom sledi proizvodnja pisarniških strojev in anprav za obdelavo podatkov, obdelava nekovinskih rudnin se je povečala za 9,3 odstotka in kaže na oživljanje gradbe-
ništva, proizvodnja prevoznih sredstev brez avtomobilov (katerih proizvodnja se je povečala za 7,8%) pa je porasla za 9,1 odstotka. Na nasprotni strani lestvice najdemo z negativnimi predznaki sektor založništva in tiska (-10,4%), proizvodnjo papirja (-8,3%), gume in plastičnih mas (-7,3%), naftno (-6, 5%) in tesktilno industrijo (-4,8%).
Glede na ekonomsko namenje-nost se je najbolj povečala proizvodnja investicijskih dobrin, in sicer za 16,3 odstotka, proizvodnja dobrin za široko porabo je porasla za 1,1 odstotka, proizvodnja vmesnih dobrin pa za 0,9 odstotka.
Novembra lani je Istatov indeks industrijske proizvodnje, ki ima za osnovo (100) leto 1990, dosegel raven 115,4.
GORICA / INFORMEST
Sporazum s Srbijo
Za oživitev gospodarskega sodelovanja
GORICA - Na sedežu goriškega Informesta (Center za storitve in dokumentacijo za mednarodno gospodarsko sodelovanje) so včeraj sklenili pomemben gospodarski in trgovinski sporazum s Srbijo. Podpisala sta ga predsednik Informesta Luigi Guarda in minister za zasebno podjetništvo Srbske republike Radoje ‘Djukič, glavni namen dogovora pa je ponovno navezovanje ekonomskih in trgovinskih stikov s Srbijo in Crno goro po dolgem, prisilnem premoru zaradi vojnega konflikta na Balkanu.
Minister Djokič je goriškim sogovornikom predstavil vrsto industrijskih projektov, na osnovi katerih naj bi poiskali italijanske partnerje, posebno tiste s severovzhodnega dela države. Informest bo v tem iskanju oziroma navezovanju stikov igral vlogo posrednika in nudil tehnično pomoč pri ustanavljanju morebitnih mešanih družb.
Srbija pomeni za Italijo zgodovinsko pomembnega zunanjetrgovinskega partnerja - beremo v tiskovnem sporočilu Informesta - zato je starim trgovinskim odnosom usojeno, da se v prihodnjih mesecih hitro obnovijo. Pri tem želi center Informest igrati aktivno posredniško vlogo, saj je decembra 1992 nastal prav s tem namenom. Gre za prvo javno ustanovo s privati-stičnim tipom upravljanja storitev na zunanjetrgovinskem področju, ki je nastala s sodelovanjem deželnih uprav Furlanije - Julijske krajine in Veneta ter zavoda za zunanjo trgovino ICE. V centru so udeleženi še drugi javni družabniki, med njimi italijanska zveza trgovinskih zbornic Unioncamere, goriska Trgovinska zbornica, Avtonomna pokrajina Trento in zveza trgovinskih zbornic dežele Veneto. Informest je član »task force Phare-Tacis«, ki deluje pri ministrstvu za zunanjo trgovino in skrbi za programe pomoči malemu podjetništvu v srednjevzhodni Evropi.
Olivetti: De Benetti obljublja leto zasuka
RIM - Leto 1996 bo za Olivetti leto zasuka. Beseda Carla De Bene-dettija, ki dobro ve, kaj ga v nasprotnem primeru čaka: »Na velikem ameriškem in britanskem trgu velja pravilo, da tistega, ki ne prinaša rezultatov, naženejo. To se je že zgodilo z IBM m general Motorsom in to je tudi pravilo, ki smo ga mi, kot management avtomatično sprejeli, ko smo se podali v velik svet mednarodne finance.«
V Rimu, kjer je imel tiskovno konferenco o »novi liniji« podjetja iz Ivree, je De Benedetti zarisal tudi celovito podobo grupacije, od nedavne operacije do-kapitaliziranja do proizvodnega preustroja prek novih »busines-sov«, Evrope, trga, konkurence in sindikalnih sporov. »Grupa,« je dejal, »v zadnjih letih ni dosegla ravno briljantnih rezultatov, vendar
smo reagirali z racionalizacijo in reorganizacijo, za kateri upamo, da bosta pravilno dojeti in, dovolite, tudi nagrajeni. Ce tega ne bi storili, nas danes ne bi bilo več. Ce torej kaj obžalujemo, potem le to, da tega nismo storili že Prej.«
Predlogi, ki jih je nanizal Carlo De Benedetti, so jasni: »Potrebujemo Italijo, kajti na novih in težkih področjih zmaguje ali se uveljavi v svetu samo tisti, ki je močan tudi doma. Toda tudi Italija potrebuje Olivetti.« Da bi lahko delala, zahteva grupa iz Ivree pravila, brez katerih je težko investirati, zato se obrača neposredno na parlament, ki 'je pristojen za reforme, hkrati pa tudi na vladp, ki mora biti v ravnovesju z vsemi ostalimi centri moči in ki mora skrbeti za ohranitev narodnega bogastva podjetij.
PON TOR SRE ČET PET
15723	1578,7	1581,7	1578,2 1584j0
1ojB7,7 1083,1	1081,7	10733 10733

:
6
Bi




NOVICE
Kolek je obvezen tudi za »revne« bančne račune
RIM - Davkarija ne oprošča, pa čeprav je bančni tekoči račun v rdečih številkah in letni seštevek vloge ne presega 500 tisoč lir. Eden od »členčičev« finančnega zakona je namreč določil, da je treba kolek na izvleček bančnega računa plačati tudi v primem, če lastnik tekočega računa v letu 1994 in 1995 ni prejel nobenega izvlečka. Določilo bo torej imelo retroaktivni učinek, kar pomeni, da bodo morale banke terjati denar za nazaj, in to tudi za »revne« tekoče račune, za katere doslej ni veljala obeznost informiranja o tekočih računih, ki jo je bil uvedel zakon o transparentnosti bančnega poslovanja. Naj ob tem spomnimo, da je kolek leta 1994 znašal za fizične osebe 33 tisoč lir lemo (za pravne osebe 72 tisoč), lani pa 40 tisoč (oz. 100 tisoč).
Združenje gospodinj se je spremenilo v sindikat
RIM - Italijansko združenje gospodinj z uradnim nazivom Federcasalinghe Donne Europee se je spremenilo v stanovski sindikat, ki si je zastavil dva cilja: priznanje dela žensk v družinah in v prostovoljskih organizacijah ter pridobitev možnosti, da Zenska prosto izbere obdobja dela v gospodinjstvu in zunaj svojega doma. To pa seveda ne pomeni, da se je stanovsko združenje gospodinj odreklo svojemu boju za pravico do gospodinjske pokojnine, nasprotno, ena od prvih nalog novega sindikata bo uresničitev posebnega pokojninskega sklada in zakonska ureditev problema nesreč pri opravljanju gospodinjskega dela.
Povprečna inflacijska stopnja v Avstriji lani 2,2 odstotka
DUNAJ - Po uradnih podatkih je povprečna inflacija v Avstriji lani znašala 2,2 odstotka in je bila za 0,8 odstotka nižja kot v lem 1994. V prvem lem avstrijskega članstva v Evropski uniji so se Se posebno znižale cene živil in obleke. Pozitiven trend se Se nadaljuje: potrošniški indeks je decembra z 1, 8 odstotka v primerjavi z enakim mesecem leta 1994 dosegel najnižjo raven zadnjih let. Podražili so se v prvi vrsti stanovanja, goriva in tobačni izdelki, padla pa je cena sadja in zelenjave, živil in pijač. (I.L.)
Avstrijci spet kupujejo več novih avtomobilov
DUNAJ - Po najnovejših podatkih centralnega statističnega urada so Avstrijci v preteklem lem spet kupili več novih avtomobilov. V primerjavi z letom 1994 znaša prirastek 2,2 odstotka, Opel in Ford pa sta s 17-odstotnim deležem še naprej leaderja na avstrijskem avtomobilskem trgu. Med Avstrijci najbolj priljubljen avto je VW golf, sledita pa opel astra in ford escort. Delež dizelskih vozil je medtem dosegel 40 odstotkov. (I.L.)
15
9
19. JANUAR 1996	v URAH	
valuto	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1559,00	1607,00
nemška marka	1057,00	1089,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	941,00	970,00
belgijski frank	51,00	53,10
funt šterling	2357,00	2429,00
irski šterling	2447,00	2522,00
danska krona	272,00	281,00
grška drahma	6,30	6,70
kanadski dolar	1143,00	1177,00
japonski jen	14,70	15,30
švicarski frank	1304,00	1344,00
avstrijski šiling	149,90	154,50
norveška krona	241,00	248,00
švedska krona	232,00	239,00
portugalski escudo	10,10	10,50
španska pezeta	12,40	13,10
avstralski dolar	1149,00	1184,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	11,60	12,40
hrvaška kuna	265,00	290,00

		
19. JANUAR 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1558,00	1603,00
nemška marka	1061,00	1086,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	939,00	964,00
belgijski frank	51,20	53,00
funt šterling	2352,00	2432,00
irski šterling	2442,00	2537,00
danska krona	272,00	282,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1140,00	1175,00
švicarski frank	1308,00	1336,00
avstrijski šiling	149,60	154,10
slovenski tolar	11,70	12,40
			
19. JANUAR 1996	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1584,000	—
ECU	—	1981,110	—
nemška marka	—	1073,540	—
francoski frank	—	314,130	—
funt šterling	—	2399,130	—
holandski gulden	—	958,660	—
belgijski frank	—	52,243	—
španska pezeta	—	12,730	—
danska krona	—	277,530	—
irski funt	—	2488,620	—
grška drahma	—	6,528	—
portugalski escudo	—	10,371	—
kanadski dolar	—	1161,720	—
japonski jen	—	15,028	—
švicarski frank	—	1330,760	—
avstrijski šiling	—	152,660	—
norveška krona	—	244,990	—
švedska krona	—	236,490	—
finska marka	—	353,490	—
avstralski dolar		1167,410	
			
12. JANUAR 1995	v DEM	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4415	1.4455	1.4495
funt šterling	2.2229	2.2229	2.2369
irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
kanadski dolar	1.0574	1.0614	1.0654
nizozemski gulden	89.18	89.29	89.4
švicarski frank	123.97	124.07	124,17
belgijski frank	4.855	4.865	4.875
francoski frank	29.113	29.173	29.233
danska krona	25.805	25.865	25.925
norveška krona	22.71	22.77	22.833
švedska krona	21.835	21.895	21.955
italijanska lira	0.9138	0.9178	0.9128
avstrijski šiling	14.2	14.22	14.24
španska peseta	1.1865	1.1905	1.1945
portugalski escudo	0.9612	0.9442	0.9672
japonski jen	1.3687	1.3702	1.3717
finska marka	33,02	33.1	33.18
MARKO WALTRITSCH: PROTAGONISTI SOVODENJSKE STVARNOSTI -
Polstoletno delovanje sovodenjskega društva
Poudarek na požrtvovalnem delu članov
Ob priliki lanskega proslavljanja petdesetletnice Kulturnega društva So-vodnje je izšla publikacija Marka VValtritscha »Protagonisti sovodenjske stvarnosti«. Knjigo je avtor posvetil vsem tistim, ki so s požrtvovalnim delom na katerikoli način pripomogli k rasti društva.
V kroniki polstoletnega delovanja sovodenjskega društva se je avtor najprej dotaknil ljudskoprosvetne dejavnosti v Sovodnjah v letih pred 1. svetovno vojno in takoj po njej, dokler niso fašistične oblasti sredi dvajsetih let ukinile in prepovedale delovanje vseh slovenskih društev. Takoj po osvoboditvi maja 1945 je slovensko kulturno delovanje ponovno zaživelo in obrodilo v povojnih letih plodne sadove.
Kot v vseh večjih in manjših središčih Primorske so tudi v Sovodnjah septembra 1945 obnovili kulturno življenje z ustanovitvijo Prosvetnega društva Primorska zvezda, ki je v svojem petdesetletnem delovanju nekajkrat spremenilo ime.
Prve skrbi in moči prosvetnih delavcev so bile usmerjene v oživitev vaškega kulturnega življenja s postavitvijo odra, ustanovitvijo pevskega zbora, orkestra oziroma godbe ter dramske skupine. Z željo, da bi društvo postalo gibalo vsega vaškega življenja, so začeli prirejati plese, predavanja, najrazličnejša srečanja, ki jih avtor v svojem delu natanko popiše. Kulturni center povojnega obdobja je bil Mladinski dom, ki se ga domačini spominjajo z vzdevkom »baraka«, ker so ga sami zgradili iz lesa dveh zapuščenih nemških barak. Zelja po modernejši in primernejši zgradbi je
celo prispela do znanega arhitekta Maxa Fabianija, čigar načrt se zaradi finančnih težav ni uresničil. Tako so domačini po dolgih pričakovanjih dobili svoj Kulturni dom šele leta 1972, katerega so kasneje tudi razširili.
V zajetem prikazu bogatega društvenega delovanja izpadeta predvsem požrtvovalnost članov in stalna nihanja vaškega kulturnega utripa. Nekatera obdobja so bila izredno bogata in pestra, v drugih pa je društvo doživljalo težke in krizne trenutke. Avtor sam ugotavlja, da so se oblike kulturnega izživljanja v zadnjih desetletjih spremenile. S kančkom grenkobe pa obžaluje pretekle čase in jih primerja z današnjimi, ko ljudje uporabljajo drugače svoj prosti čas in to še zlasti mladina, ki »je bolj individualistična in seveda ne čuti potrebe po enakem izživljanju, na kakršnega so bili navajeni predniki«.
Pisanje kronike ni lahko delo če avtor nima popolnih podatkov. S tem dejstvom se je moral spopasti tudi VValtritsch, saj, kot je v samem uvodu napisal, ni imel vseh zapisnikov sej. Ti so obstajali le za nekatera obdobja društvenega delovanja, zaradi tega se je moral lotiti listanja po časopisih, ki si izhajali od leta 1945 do danes. Da je napolnil določene vrzeli pa je tudi pobrskal po spominu nekaterih društvenikov.
VValtritschevo delo je obogateno z zanimivim fotografskim gradivom, ki spremlja podroben in poglobljen pogled kulturnega delovanja sovodenjskega društva, v katerem avtor ne prezre lokalnih in širših političnih razmer ter pomembnejših dogodkov zadnjega petdesetletja.
Katja Colja
PREJELA JE NAGRADO »ZLATEGA SV. JUSTA«
l
Umila Leonor Fini onirična slikarka, ki ni pozabila Trsta
V Parizu je v 87. letu starosti umrla slikarka Leonor Fini. Rodila se je sicer v Buenos Airesu, vendar se je njena družina preselila v Trst, ko je bila stara komaj 10 mesecev in je v tem mestu preživela svojo mladost. Zrasla je torej v kulturnem miljeju, kjer se je uveljavljala Freudova teorija o podzavesti in našla svojega glasnika v Svevu, kjer so živeli in delovali Saba in Joyce in se je ta kulturni vpliv poznal v vsem njenem umetniškem ustvarjanju.
Na področju slikarstva se je začela udejstvovati v Milanu, kjer se je približala slikarskiemu klasicizmu Funija in to-nalizmu Carraja. Leta 1933 se je preselila v Pa-
riz, kjer je ustvarjala v skupini surealistov. Njene slike so bile prežete s fantastično simboliko in s sanjskimi elementi. Fi-nijeva je pripravila tudi več ilustracij za Poejeve in De Sadejeve tekste, pa tudi scenografije za predstave v Comedie francaise in za razne operne predstave. Njena najpomembnejša razstava je bila 1969 v Kolnu, kjer je doživela tudi uradno priznanje v svetovnem merilu.
Istega leta so ji 3. novembra v dvorani tržaškega občinskega sveta izročili »Zlatega sv. Justa«, nagrado, ki jo je štiri leta prej ustanovilo združenje tržaških kronistov kot priznanje vidnim in uveljavljenim osebnostim tržaškega
kulturnega in znanstvenega sveta. Slo je za prvo žensko, ki so ji pode-lili to pomembno nagrado. Izročil ji jo je tak-ratnji župan Marcello Spaccini, ki je orisal njen »lik tržaške ženskosti, sad svobodne vzgoje in posebnih pogojev kulture v tem mestu«. Finijeva pa je ob tisti priložnosti v skopih besedah orisala nekaj svojih otroških spominov, ko je živela na Drevoredu XX. septembra in se je najraje sprehajala ob kanalu, »kjer so ribiči in mornarji dišali po ocvrtih sardinah in jih ponujali radovednemu dekletcu«. Trst, je takrat pristavila, je »mesto, ki mu ni primera, s svojim univerzalističnim gledanjem na stvari in čas«.
KAJ VSE PONUJA OBISKOVALCEM TRŽAŠKA KAVARNA TOMMASEO
i m ierti, igre in družabnost
Tržaška kavarna Tommaseo postaja pravcato kulturno središče: glasba, igre, koncerti in družabnosti si zadnje čase sledijo kot na tekočem traku in privabljajo vedno več radovednih poslušalcev in gledalcev.
Program prireditev, ki jih kavarna Tommaseo ponuja konec tega tedna in v prihodnjem tednu, je kar se da pestra in, kar je verjetno še najbolj pomembno, kvalitetna. Začnimo po vrsti.
Jutri, 21. januarja, bo v kavarni na Nabrežju 3. novembra nastopil Piranski kvartet saksofonov. Skupina nadaljuje pot, ki jo je svojčas začrtal kvartet saksofonov piranske glasbene šole, iz katere tudi izhajajo njegovi elani. Kvartet ima v svojem re-
pertoarju dela glasbenikov iz romantičnega obdobja, sodobnikov, pa tudi jazzovskih mojstrov. Pred dvema letoma je nastopil na slovenskem vsedržavnem tekmovanju glasbenih šol v Ljubljani, na katerem je osvojil drugo mesto. Skupino sestavljajo Robert Stanič (sopran saksofon), profesor klarineta in saksofona piranske glasbene šole, ki je tudi vodja kvarteta, Matija Grubešič (alt saksofon), Matjaž Ujčič (tenor saksofon) in Matija Žerjal (bariton saksofon). Koncert se bo začel ob 11. uri.
Torkov večer bo spet odmerjen moderni glasbi z demen-cialno-surealističnim prizvokom skupine Witz Orchestra. Skupina je v Trstu dobro znana, bil pa
je čas, ko je zaslovela tudi v vsedržavnem okviru. Pred kakimi desetimi leti ji je uspelo prodreti na vsedržavno televizijo. Z uigrano instrumentalno sekcijo in ljubkima, predvsem pa pevsko zelo dobrima pevkama je sodelovala na vrsti koncertov po Škornju. Uspeh pa je bil kratkotrajen. Nekateri nosilni člani skupine so »orkester« zapustili, nasledniki niso bili na ravni prvotne zasedbe, zato je Witz Orchestra za nekaj let utihnila.
Sedaj spet dviga svoj glas, s slavnim starim imenom, a v nor vi, tričlanski zasedbi. Vodja skupine ostaja trombonist Mario Giacaz, ob njem igra le še kitarist Toni Soranno, nekdanji član skupine, ki je spremljala na kon-
Jutri v okviru festivala A J prvenec tržaške režiserke Alessandre Scaramuzza
Jutri ob 20.30 bodo v kinodvorani Excelsior v okviru filmskega festivala Alpe-Adria (o katerem sicer poročamo na stranek tržaške kronike) predvajali celovečerec »Era meglio morire da piccoli«, prvenec tržaške režiserke Alessandre Scara-muzzi.
Scaramuzzijeva bo prihodnji petek slavila svoj 40. rojstni dan in ob tako pomembni življenski prelomnici je obračun nedvomno zadovoljiv za diplomiranko na tržaškem učiteljišču in na triletni gledališki šoli. Pot jo je sredi 70-ih let peljala v Rim, kjer je nastopala v tamkajšnjem stalnem gledališču, dokler ni Enzo Jannac-ci odkril njenega ironičnega avtorskega talenta. Uveljavila se je najprej kot avtorica gledaliških tekstov, zadnja leta pa je posvetila načrtu, ki
jo je pripeljal nazaj v rodno mesto, realizaciji filma, ki ga je napisala skupaj z bratom Claudiem in ga sama režirala. Film so posneli lani v Trstu: v Starem mestu, v kraških osmicah, v mestnih kavarnah, v psihiatrični bolnišnici in na pokopališčih različnih veroizpovedi, na železniški postaji.
»Gre za zgodbo treh fantov, polnih mladostniških sanj, ki jih okoliščine prisilijo, da tri mesece delajo kot pogrebci na pokopališčih tukajšnje multietnične in večverske skupnosti. Ta izkušnja jih bo popolnoma spremenila.« Tako je režiserka skopo orisala vsebino svojega filma, ki se odvija v Trstu, v večplastnem mestu na robu med Vzhodom in Zahodom, tako blizu balkanskega vojnega prizorišča, ki skriva v sebi nereše-
ne psihološke problematike. Zgodba filma je obenem preprosta in globoka, ker je metafora nelahke poti, ki pelje iz mladosti v zrelost. Življenje treh mladih se razvija med pogrebi v raznih tržaških pokopališčih in porodom mlade bosanske begunke v starinami, v mestu, ki je obenem hladno, zaprto in neprijazno, pa tudi edinstveno zatočišče za ljudi z narazličnejšimi osebnimi izkušnjami, ki so jih valovi življenja privedli do tega pristana.
Za scenarij so Alessandri Scaramuzzi dodelili nagrado festivala »Pisati za kino«, finančna sredstva za realizacijo filma je prejela iz evropskega sklada in od italijanskega predsedstva vlade, pri realizaciji pa je sodelovala druga televizijska mreža Rai.
certih Fabrizia De Andreja, ki se je očitno odločil, da bo njegova kitara pognala korenine prav v Trstu, pevka skupine pa je Loretta Califra, članica prve (lahko bi zapisali legendarne) zasedbe VVitz Orchestre.
Koncert tria VVitz Orchestra bo v torek, 23. januarja, ob 22. uri," skupina pa bo nastopila tudi v naslednjih torkih za skupnih deset koncertov.
Ob sobotah popoldne igra v kavarni Tommaseo tržaški »ciganski« duo I Danubiani, ki ga sestavljata harmonikar mednarodnega slovesa Roberto Daris in violinist Antonio Kozina, prva violina uveljavljene kavarniške skupine Wiener Ensem-ble. Daris in Kozina nastopata že tri leta, prav v kavami Tommaseo pa sta se udomačila. Sobotnim koncertom sledi vedno več ljudi, ki jih glasbenika zabavata s cigansko glasbo, srednjeevropsko glasbo s konca devetnajstega stoletja, francosko glasbo in jazzovskimi standardi. Njihovo uglajeno izvajanje ju je popeljalo že na snemanje za nekatere tukajšnje zasebne televizijske postaje, pred kratkim pa sta Daris in Kozina sodelovala tudi pri snemanju filma Testa matta z Anno Galie-no in Alessandrom Haberjem, ki ga bodo vrteli spomladi v italijanskih kinodvoranah.
Ob tolikšni glasbeni beri gre poudariti tudi razvedrilne nedelje za igralce skupinskih iger. Jutri in v nedeljo, 28. januarja, bosta v kavarni Tommaseo potekala turnirja nove igre magic, ki jo je v začetku devetdesetih let izumil ameriški matematik Richard Garfield. Gre za svojevrstno igro s kartami, pri kateri izbere vsak igralec svoj snopič kart. S »čarovnijami« teh kart mora igralec popeljati nasprotnika z 20 na 0 točk. Partija lahko traja pet minut, ob uravnovešeni igri pa tudi celo uro. Sprva je povprečna starost igralcev znašala kakih 20 let, zadnje čase pa skokovito pada. Igra magic vse bolj osvaja dijake srednjih šol, razpasla pa se je že tudi med osnovnošolci. Turnirja igre magic bosta jutri in 28. januarja od 10. do 16. ure.
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 20. januaija 1996
MEDICINA / NAPOVE D
Človeštvu preti svetovna gripa (prihaja iz Kitajske)
NEW YORK - Človeštvu grozi nova katastrofa, hujša od tiste, ki jo že dobro desetletje vsak dan povzroča aids. Po mnenju nekaterih ameriških znanstvenikov preti svetu nova gripa. Doslej, kaže, ni Se okužila nikogar, morda pa se je njena inkubacijska doba že začela v neki daljni kitajski pokrajini. Ko bo izbruhnila, opozarjajo znanstveniki, bo okužba zajela velikanske predele, cele kontinente. Ne bo slo za navadno epidemijo, pač pa za pandemijo, kot pravijo v medicinski znanosti epidemiji, ki zajema vec pokrajin, držav, celin. »Nekaj takega se je v preteklosti že dogodilo in se lahko Se ponovi, je izjavil Dominick lacuzio, raziskovalec ameriškega National Institute of Infec-tious Diseases.
NajveCja nevarnost, ki jo povzroča
kaj bi se dogodilo, takale vesoljska gripa zajela 70 ali 80 odstotkov prebivalstva neke države? Delo bi zastalo, življenjska rutina bi doživela neo-predviden zasuk, najnujnejši servisi in službe bi ohromeb. PriCa bi bih pravcati družbeni ujmi.
Znanstvenik Paul Glazen z raziskovalnega centra za gripo pri Baylor Colle-ge of Medicine je Časniku Usa today izjavil, da je - podobno kot za potrese -zelo težko napovedati, kdaj se bo ta gripa razplamtela. Drugi strokovnjaki menijo, da virus (ki je le za spoznanje manj nevaren od smrtnega virusa Ebole) že nekoliko »zamuja«. Boje se, da se bo ponovil primer znane »Španske gripe« iz leta 1918, za katero je po vsem svetu umrlo vec kot 20 milijonov (!) ljudi.
»Svet je spet zelo ranljiv,« je opozoril nobelovec za medicino Joshua Lederberg, ki je pretekli teden preko Journal of the American Medical Association in 35 drugih medicinskih publikacij pozval na »to-takio vojno proti infekcijam«. V zadnjem desetletju so se zelo razširile nove infekcije, kot je na primer okužba z aidsom, a tudi stare, kot tuberkuloza, Se kosijo smrtne žrtve. Velik razmah antibiotikov ni doslej požel tistih sadov, kot so si zdravniki obetati. Prav nasprotno: pojavljajo se vedno nove bakterije, ki so tudi vedno bolj nevarne. »Medicinska znanost doživlja velik napredek, kljub temu pa močno dvomim, da nam bi uspelo omiliti učinke pandemije, Ce se bo pojavila v takšni obliki, kot španska gripa iz 1918. leta,« je opozoril virolog Edvvin Kilbourne z newyorškega Medical Collega. »Povsem nemogoče bi bilo cepiti vseh pet milijard 700 milijonov ljudi na svetu,« je obrazložil.
Nova gripa bi se hibo razširila, ker ne bi našla nobenih ovir. Oviro za gripo predstavljajo protitelesca, ki jih ustvari Človeško telo, ko ga virus gripe okuži. Ti virusi se spreminjajo. Navadno se dogaja, da so spremembe le minimahie. V takih primerih so protitelesca še dovolj moCna, da odbijejo napad gripe. Ce pa pride do večje spremembe virusa, mu protitelesca ne morejo do živega.
Izvedenci sedaj proučujejo inačico virusa tako imenovane »azijske« gripe, za katerim je leta 1957 umrlo 70 tisoč ljudi. Ta inačica naj bi izginila leta 1968, ko jo je zamenjal drugi podtip virusa. Ko bi se sedaj ta inaCica virusa spet pojavila, bi bili vsi rojeni po letu 1968 zelo ranljivi.
JAPONSKA / RAZISKAVA
Videoigre škodijo mladostnikom Odgovornosti pa nosijo starši
TOKIO - Videoigre škodijo zdravju mladostnikov, jih utrujajo in prispevajo, da razvijajo šibko in celo plašno osebnost. To izhaja iz raziskave japonskih zdravstvenih teles, ki je precej vzenemirila velike proizvajalce kompjuterjev in seveda predvsem videoiger. Ti seveda zanikajo, da bi videoigre kakorkoli škodile zdravju.
Raziskava je dokazala, da približno petdeset odstotkov japonskih družin razpolaga z videoigrami, s katerimi se »zabavajo« v glavnem mladi. Kar sedemdeset odstotkov Japoncev izpod 18 let preživi povprečno vsaj eno uro dnevno pred raznovrstnimi računalniki, kar dve uri pa pred televizijami. »Videoigre ustvarjajo generacije pomehkuženih ljudi«, je dejal direktor raziskave Yasuo Kojima, ki je tudi prepričan, da je »nova tehnologija« zelo spremenila stil življenja ter istočasno vrednote mladih japonskih rodov.
Raziskava je, kot rečeno, precej vzemirila proizvajalce računalnikov in zlasti videoiger. Hiroshi Ima-nishi, predstavnik Sonyja, se ne čuti na noben način odgovornega za izsledke raziskave. »Videoigre so navadna sredstva za preživljanje prostega časa, njihova morebitna škodljivost na zdravje je pač odvisna od načina uporabe in od časa, ki ga vsakdo preživlja pred ekrani«, je mnenja Imanishi. Dejal je tudi, da preživlja tržišče ž videoigrami v zadnjem času precejšnjo krizo.
Japonski proizvajalci računalnikov vsekakor krivijo starše, češ da nosijo oni največ odgovornosti, ker preživljajo otroci in najstniki toliko časa pred videoigrami. Proizvajalci za to po njegovem nimajo prav nobenih krivd, čeprav je neka nedavna raziskava prav na Japonskem dokazala, da nekatere vrste ekranov zelo škodijo zdravju ter da povzročajo uporabnikom težave z vidom, a tudi druge telesne motnje.

gg

:

NOVICE
Kolikor žena in otrok imaš, toliko plačaj...
TEHERAN - »Odnosi v družini so odlični, ljubosumja ni in tudi drugačnih trenj ne, toda kaj, ko nas pesti huda draginja!« Tako je potožil pred domačimi in tujimi novinarji 50-letni iranski trgovec Mohamad Reza Nikdel, ki posluje v Bojnordu. Do tu nič čudnega, treba pa je vedeti, da ima možak kar 12 žena in 20 obok. Bo že res, da znaša inflacija v dežeh ajatulahov 40 odstotkov, vendar drži tudi to, da islamska zakonodaja dovoljuje kvečjemu pet ženitev za nedoločen čas in neomejeno število kratkoročnih, tudi le nekajurnih zakonskih zvez. Ker pa se je Nikdel prvič oženil pred 20 leti in zadnjič pred nekaj meseci, bi lahko rekli vsaj to, da je kratkoviden.
Pogrom zaradi delne golote
BERLIN - Nemški dnevnik Bild si je od revije Max sposodil fotografijo od pasu gor gole Christine, 19-letne hčerke bivšega liderja SPD Rudolfa Scharpin-ga. Dekle sicer priznava, da se je rada nastavila kameri, »ker sem se s časom naučila, kako izrabiti v lastno korist javno mnenje«. Dejstvo pa je, da se razmeroma resen časnik spušča v škandalistično kroniko na rovaš politika, ki je bil iz kandidata za kanclerja resda deklasiran v vodjo parlamentarne skupine, ki pa ga je predlanskim Helmut Kohl le za las premagal. Christine ima rada modeme plese in se uči italijanščine.
Ušesa Iračanov niso nič več v nevarnosti
BAGDAD - Iraški pravosodni minister Sabib al-Ma-liki je razglasil, da je Sadam Husein zaukazal ukinitev nekaterih krutih telesnih kazni za ljudi, ki se ijo zoper zakon. Od tega benutka dalje ne
pregrešijo bodo niko
bodo nikomur več odrezati enega ati obeh ušes, v kratkem pa bodo odpraviti še žig na čelu z razbeljenim železom in odrez roke.
Če hodiš k maši, si tudi spolno živahnejši
SYDNEY - Po anketi, ki so jo speljali univerzitetniki v Canberri, so Avsbalci, ki redno zahajajo v cerkev, mnogo bolj zadovoljni s svojim spolnim življenjem kakor pa tisti, ki ne hodijo k maši. Razmerje med njimi naj bi bilo natančno 40:35, 4. Kdo torej bdi, da so aktivni verniki spolno manj dejavni od neaktivnih?!

PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O Č N I N E 19 96
TUDI LETOS BOMO OBVEŠČALI, INTERVJUVALI, POROČALI, FOTOGRAFIRALI TISKALI IN PRINAŠALI PRIMORSKI DNEVNIK K VAM DOMOV
ZATO VAS TUDI LETOS VABIMO,
DA OBNOVITE NAROČNINO
Moj dnevnik#
r
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1996 nudimo vrsto ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke

Za novoporočence v letu 1996 bo
■
naročnina brezplačna


Do 37. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena
/TUDI LETOS 300 000 lir)
KAKO PLAČATE*

■ i m ■mh i mt c	■ ■■■■■■j ■ ■ mhhmbhm
^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
m pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
m
t • ......
V raznašalcih Primorskega dnevnika
na Goriškem in po vaseh na TmSkem pri
..
VOLITVE NA SAMOSTOJNIH PALESTINSKIH OBMOČJIH
Arafat na poti k prvi volilni zmagi
Izrael nadzoruje razvoj palestinske demokracije
JERUZALEM - V skladu z mirovnim sporazumom med Izraelom in PLO potekajo danes na Zahodnem bregu palestinske volitve. Že vCeraj je izraelska policija zaprla območje Zahodnega brega in Gaze, tako da je pravzaprav vsilila dela prost dan za veC tisoč Palestincev, zaposlenih v židovski državi. VeC kot milijon volilnih upravičenčev izbira predstavnike za Palestinski svet in predsednika izvršilne oblasti.
Pričakovati je, da bo vodja PLO Jaser Arafat premagal edinega tekmeca, aktivistko Samiho Kalila. Pripadniki njegove organizacije Fatah naj bi po napovedih dobili precej mest v Palestinskem svetu. Prvi rezultati volitev bodo znani že jutri zjutraj, dokončni pa zvečer. »Pričakujem Ja-serjevo izvolitev,« je po slovesnosti v Jordaniji, med katero sta Tel Aviv in Aman v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 1994 o normalizaciji odnosov vCeraj podpisala Se štiri sporazume, izjavil izraelski premier Simon Peres. Dodal je: »Zanimivo bo spremljati razvoj palestinske demokracije.« Izraelski zunanji minister Ehud Barak pa je med predavanjem na neki srednji Soli blizu Tel Aviva včeraj izjavil, da »Izrael Palestincem ne bo pustil nadzora nad celotnim Zahodnim bregom«.
Na kratko je opisal tudi izraelska staliSCa na pogajanjih s palestinskimi predstavniki, s katerimi naj bi maja podpisali dokončni mirovni sporazum. Poudaril je, da bo Izrael zahteval ohranitev židovskih
naselij na jugu, zahodu in severu Zahodnega brega ter Jordansko dolino na vzhodu.
»To pomeni, da bo večina naseljencev živela pod izraelskim nadzorom,« je med drugim izjavil Barak. Na Zahodnem bregu in v Gazi živi okrog dva milijona Palestincev in približno 130 tisoC Zidov. Člani Arafatove Palestinske oblasti imajo zdaj nadzor v večini naselij v Gazi in tudi v sedmih mestih ter v veC sto vaseh na Zahodnem bregu. Voditelji židovskih nase-
ljencev so v Četrtek zagotovili, da palestinskih volitev ne bodo ovirah. Danes so se zbrali v starem delu Jeruzalema in v Hebronu na skupni molitvi. Nemoten potek volitev varujejo tudi močne policijske enote, zato naj ne bi prišlo do incidentov, ki so se jih bali predvsem v Hebronu, edinem palestinskem mestu, v katerem potekajo volitve pod izraelsko okupacijo. Potek volitev spremljajo tudi mednarodni opazovalci, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, ki je na novinarski konferenci Arafatove pristaše obtožil, da zastrašujejo njegove nasprotnike. Vendar je Carter kljub temu prepričan, da bodo volitve »svobodne in poštene«.
Jeflrey Heller / Reuter
Palestinske oblasti ovirajo tuje novinarje
GAZA (Reuter) - Policija Palestinske osvobodilne organizacije je vCeraj, le dan pred volitvami v Gazi in na Zahodnem bregu, zaplenila opremo televizijskega centra, ki je v tujino oddajal televizijske posnetke za tuje agencije. Po besedah Gila JeSue, Izraelca, ki je center vodil skupaj s skupino Palestincev, so policisti zaplenili opremo v vrednosti 200 tisoC dolarjev in akcijo izvedli brez sodnega naloga. Varnostni organi PLO naj bi opremo zaplenili na pobudo Hišama Mikija, direktorja palestinske televizije v Gazi, in po ukazu javnega tožilca Kaleda Ki-dre. Ješuo so za nekaj ur pridržali na policijski postaji, nato pa so ga izgnali iz Gaze. Zaradi zaplembe opreme televizijskega centra se predstavniki jeruzalemskega podjetja Capital Studios bojijo, da bo televizijsko pokrivanje današnjih volitev zelo oteženo.
___________PALESTINSKI POLITIČNI SISTEM____
Kdo bo izvajal oblast in kako
JERUZALEM (Reuter) - Prebivalci palestinskih avtonomnih območij bodo danes prvič v zgodovini volih lastno, 88-čIansko zakonodajno skupščino in (ločeno) predsednika izvršilne oblasti. Kakšna pooblastila bo imelo posamezno politično telo, določa mirovni sporazum, ki sta ga sklenila PLO in Izrael.
Skupščina se bo uradno imenovala Palestinski svet in bo predstavljala zakonodajno vejo oblasti, medtem ko bo predsednik vodil prehodno palestinsko vlado, torej kabinet, katerega elane bodo izbrali predvsem - ne pa izključno - iz vrst sveta. Tako skupščina kot vlada bosta opravljali svojo funkcijo, dokler ne bodo predstavniki PLO in Izraela dosegli končnega do-
govora o prihodnjem statusu Zahodnega brega, Vzhodnega Jeruzalema in Gaze. Skrajni rok za končanje sklepne faze mirovnega procesa je maj 1999.
Poglavitne pristojnosti Palestinskega sveta, ki bo izvajal oblast na avtonomnih območjih, so naslednje:
-	zakonodaja: sprejemanje temeljnih in ostalih zakonov, odlokov in drugih zakonodajnih aktov. Zakone b.odo morali odobriti še pristojni izraelski organi;
-	nadzor in usklajevanje: preverjanje in nadziranje vladne politike in posameznih odločitev; svet lahko z izrekom nezaupnice razpusti prehodno vlado;
-	proračun: odobritev ali zavrnitev
vladnega proračuna.
Palestinski svet se ne bo smel vmešavati v zunanjo politiko, zunanjo varnost in v zadeve, ki so predmet pogajanj o končnem statusu Zahodnega brega in Gaze, torej v vprašanja, kot so Jeruzalem, meje, begunci ah židovska naselja.
Glavne pristojnosti Prehodne palestinske vlade pa bodo:
-	uprava avtonomnih območij;
-	oblikovanje pohtike in reševanje zunanjepolitičnih vprašanj v okviru sporazuma o palestinski samoupravi;
-	imenovanje civilnih uslužbencev v posameznih ministrstvih.
Predsednik vlade bo imenoval ministre in vodil kabinet ter oblikoval in izdajal predloge zakonov.
NOVICE
Šovinizem v izraelski vojski
JERUZALEM (Reuter) - Najvišja Častnica izraelske vojske, Jehudit Ben Natan, ki nosi Cin brigadnega generala, je obtožila oborožene sile diskriminacije žensk. »Menim, da je izraelska vojska šovinistična. Zenske obravnava povsem drugače kot moške,« je izjavila Jehudit, ki se je pred dnevi upokojila po 27 letih vojaške službe. Po njenem mnenju bi morah vojakinjam dovohti, da se pridružijo bojnim enotam, in jih soditi po sposobnostih, ne pa po spolu. V Izraelu morajo ženske služiti dveletni vojaški rok, vendar jih razporejajo zgolj v nebojne enote.
Francija namerava odpraviti splošno vojaško obveznost
PARIZ (Reuter) - Francoski predsednik Chirac namerava v naslednjih sedmih letih odpraviti splošno vojaško obveznost, ki je bila steber francoske obrambe vse od revolucionarnega leta 1789. Zdaj morajo vsi moški, ki so dopolnili 18 let, deset mesecev služiti vojaški rok, lahko pa se odločijo tudi za človekoljubno delo v nerazvitih državah ah za delo pomožnega policista v razvpitih mestnih četrtih. Z odpravo obveznega služenja bi Chirac rad vzpostavil poklicno vojsko, kot jo imajo v ZDA. Idejo naj bi podpiralo kar 85 odstotkov Francozov. Dejstvo je, da se je potreba po velikem številu vojakov zelo zmanjšala, poleg tega pa francoska vojska deluje predvsem zunaj svojih meja, kamor nabornikov po zakonu ne sme pošiljati. Kljub vsemu pa bodo morali vsi, ki ne bodo poštah poklicni vojaki, opraviti neko drugo vrsto civilnega služenja.
Vrani1zky in Schiissel zadovoljna s pogajanji
DUNAJ - Avstrijski socialdemokrati (SPO) in Ljudska stranka (OVP) so v drugem krogu pogajanj o vnovičnem oblikovanju velike koalicije dosegli napredek, zlasti pri usklajevanju stališč o letošnjem proračunu. Voditelja pogajalskih skupin, zvezni kancler in predsednik SPO Vranitzky ter podkancler in sef OVP Schiissel, sta zadovoljna s potekom pogovorov. Potrdila sta, da so najveeji napredek dosegli pri vprašanju zmanjševanja državnih izdatkov. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji teden, dotlej pa bodo strokovne skupine izdelale dodatne predloge za sanacijo proračuna. (I. L.)
;
m

i
1 h
§gg
Roman Hezog o protinacistični vzgoji
BONN (Reuter) - Nemški predsednik Roman Herzog (telefoto: Reuter) je vCeraj v parlamentarnem govoru ob prvem nemškem' dnevu spomina na žrtve nacizma pozval vse učitelje, naj začnejo otrokom strahote tretjega rajha razlagati na drugačen način. Namesto da se osredotočajo na zastrašujoča dejstva o holokavstu, naj bi učitelji po Herzogovem mnenju poudarjati zlasti tragedije, ki bi jih otroci razumeli. Tako naj bi učitelji govorili predvsem o ločevanju otrok od svojih družin, prijateljev in ljubljenčkov. »Najpomembneje je, da otroke naučimo, kako prepoznati začetke rasizma in totalitarizma,« je dejal Herzog, ki je vse državljane pozval, da ne smejo nikoli pozabiti svoje zgodovine, vendar pa hkrati ne smejo dopustiti, da bi jih zgodovina uničila.
KANDIDATKA ZA POLOŽAJ PALESTINSKEGA PREDSEDNIKA
Babica Samiha Kalil skrbi le za verodostojnost Arafatove zmage
COLLEN SlEGEL / REUTER
AL-BIREH - Samihi Kalil bi bilo veliko lažje, če ljudje njenega osamljenega in donkihotskega predvolilnega boja proti Jaserju Arafatu ne bi jemali kot šalo. V nekem intervjuju je 72-le-tna Kalilova zavrnila vse javnomnenjske raziskave. »Zakaj razglašajo rezultate, še preden smo sploh začeli,«, je dejala babica trinajstih vnukov.
Kalilova se zaveda, da je bila zelo pomemben del palestinskega gibanja Sumud (vztrajnost), ki so ga vodili Palestinci, ki so ostali na svoji zemlji, medtem ko se je Arafat boril v tujini. »Ne zanima me, ali bom zmagala ali ne. Ce ne bom, bom še vedno članica Palestinskega narodnega sveta (parlamenta PLO v izgnanstvu).« Nihče ne misli, da bi lahko Kablova zmagala. Jeruzalemski mediji in komunikacijski center so izvedli raziskavo javnega mnenja, po kateri Arafat vodi z 80 odstotki proti dobrim sedmim odstotkom, ki jih
je uspelo zbrati Kalilovi.
Več kot milijon Palestincev na Zahodnem bregu, v Gazi in Jeruzalemu danes voli svojega predsednika. Včeraj, dan pred volitvami, ni niti eden od štirih palestinskih dnevnikov objavil Članka o Kalilovi. Vsi dnevniki so bili drugače polni volilnih vesti. »Najpomembnejša stvar je, da dela Kalilova Arafatu zelo veliko uslugo, saj palestinske volitve zaradi nje ne bodo ene tistih, kjer kandidati zmagujejo z 99, 9 odstotka glasov,« je v smehu dejala Hillel Frisch, strokovnjakinja za palestinska vprašanja na Trumanovem inštitutu. Vendar Frischeva ne omalovažuje njenega boja: »Predsedovala je po letu 1965 najpomembnejši zenski organizaciji na tem območju. Bila je zares narodotvorna.« Tako kot veliko drugih Palestincev je tudi Kalilova prepričana, da se je Arafat pogajanj z Izraelci lotil na napačnem koncu. Sa-
ma bi začela s tem, kar je Arafat postavil na konec. Najpomembnejša vprašanja so namreč po njenem mnenju vrnitev palestinskih beguncev, status Jeruzalema in ustanovitev samostojne palestinske države. Kalilova je dejala, da v ljudeh znova vre in da bo prišlo do novega upora, ce jih ne bo nekdo pomiril. Napovedala je tudi, da namerava po volitvah z Arafatom sodelovati.
Kablova je dejala, da je njeno osebnost izoblikovala vojna. Leta 1948, ko je prišlo do prvega konflikta med Izraelci in Palestinci, je bila mati štirih otrok in v osmem mesecu nosečnosti. Med konfliktom v Gazi je njena družina živela v zaprašeni sobici. Dve deski, položeni na opeke, sta bili njihova edina postelja. V tej sobi je rodila petega otroka. Njen mož je že mrtev, dva sinova, ki sta se pridružila radikalni Demokratični fronti za osvoboditev Palestine, pa so ji odpeljati Izraelci.
ČRNOMORSKA DRAMA SE JE KONČALA BREZ PRELIVANJA KRVI
Ugrabitelji turškega trajekta so se vdali
Rusko vojsko je v Pervomojski doseglo pirovo zmogo
CARIGRAD (Reuter) - Ugrabitelji turskega trajekta Avrasya so se včeraj predali turskim oblastem, ki so jih takoj aretirale. Teroristi, ki so izrazili prepričanje, da so dosegli svoj namen, so svojo predajo napovedali, tako da so pripadniki obalne straže s prizorišča pravočasno odstranili vsa plovila.
Ugrabitelji so pred predajo zahtevali posredovanje predstavnika čečenske vlade, ki jo je po vojaškem posredovanju v separatistični kavkaski republiki postavila Moskva. »Poklicali so me in zahtevali po-
Pavel Felgengauer, vojaški dopisnik liberalnega Časnika Sevodnja, se sprašuje, zakaj je moral vojaški poseg trajati toliko Časa in biti tako krvav. Priljubljeni dnevnik Moskovski Komsomolec piše, da to ni nikakršno presenečenje, saj vodja Zvezne varnostvne službe (FSB) Mihail Barzu-kov ni bil niti najmanj usposobljen za vodenje operacije. »Nemoč ruskih vojaških sil je popolnoma normalna stvar. Tako paC je, če Kopitar sodi kaj drugega kot Čevlje,« piše v Komsomolcu, s cimer se meri na njegovo preteklost kremeljskega telesnega stražarja. Kombiniran napad s skoraj vsemi sredstvi, ki jih premore ruski vojaški aparat, se je končal predvčerajšnjim »z minimalnimi izgubami«, kot meni predsednik Jelcin, kar je 26 mrtvih in 93 ra-
govor z menoj,« je dejal Čečenski zunanji minister Semsetin Jusuf. »Govoril bom z njimi, da cim prej resimo to zadevo.« Jusuf je dejal, da ne odobrava terorističnih dejanj, saj so protizakonita, a se je kljub ta-
njenih vojakov. Po Jelcinovih besedah je bilo na strani teroristov ubitih 153, ujetih pa 30 od skupno 300, kolikor jih je v ugrabitvi sodelovalo. Vojaki so rešili 83 talcev, 18 jih Se pogrešajo. To so seveda uradni podatki. Teroristi pravijo, da njihove žrtve niso niti približno tako ve-' like, vodja »samotnih volkov« Salman Rudajev pa je skupaj z nekaj možmi in talci pobegnil v Čečenijo. Dnevnik Izvestija se je zlasti obregnil ob Jelcinovo izjavo, da je bila operacija zelo skrbno načrtovana. Jelcin je pred akcijo po televiziji dejal, da ima 38 vojaških ostrostrelcev na muhi 38 teroristov ter da bo z dimno zaveso poskrbljeno za varen odhod talcev. Komentatorka Izvestij Irina Dementjeva je zapisala: »Moj bog, kakšna sramota. Operacija v Pervomajski je
mu napotil na trajekt, saj je želel preprečiti prelivanje krvi. Trajekt se je dopoldne vsidral v majhnem zalivu Soganadosi v bližini Bosporske ožine, kamor so sprva hoteli vpluti ugrabitelji, a so jim turske oblasti to prepovedale, ker je na trajektu preveč eksploziva. »Zdaj ko so se v njem vsidrali, bomo storili vse, da zaliva ne zapustijo,« je tedaj dejal pomočnik carigrajskega guver-
bila tako nesrečna kot uničenje Groznega prejšnje leto in poskusi bombardiranja bolnišnice v Budenov-sku med krizo s talci junija lani. V Groznem je bilo mrtvih na tisoče, v Bude-novsku pa 123.«
Novinar časnika Sevodnja Felgengauer je najbolj presenečen nad izgubami ruske vojske, saj je imela na voljo mogočna armadna sredstva. »Od decembra 1994 je bilo v CeCeniji kar nekaj neumnih posegov, vendar je ta v Pervomajski krona vseh,« piše Felgengauer, s Cimer misli na nemogočo kombinacijo sil notranjega in obrambnega ministrstva ter FSB. »Seveda se je vse skupaj začelo s kaosom. Najbolj presenetljivo pa ni to, da je bitka trajala štiri dni, ampak da so bili CeCeni sploh premagani.« Komsomolec trdi, da je bil poseg velikih vojaških sil popolnoma neučinkovit. »Celotna operacija je potekala na pamet, brez upoštevanja osnovnih pravil vojaške znanosti.«
Brian Killen / Reuter
nerja Ridvan Jenisen.
Precej jeznih Turkov se je včeraj po opoldanskih molitvah udeležilo pohoda po Carigradu, s katerim so izrazili podporo čečenskim prizadevanjem za osamosvojitev. Turčijo vežejo z uporno kavkasko republiko zgodovinske in verske vezi, precej Turkov in Čečenov pa je v sorodstvu. Udeleženci pohoda so obtožili Moskvo zaradi vojaškega reševanja čečenske krize in izrazili podporo ugrabiteljem. »Naj bodo prekleti ruski morilci,« so vzklikali ob zažiganju ruskih zastav. »Naj živi čečenski upor.«
Ruska vojska je preštela trupla po krvavi operaciji »reševanja« talcev v vasi Pervomajska blizu cecen-sko-dagestanske meje, kjer so Čečenski »osamljeni volkovi« deset dni zadrževali približno sto talcev. Kot kaže, je skoraj polovici upornikov uspelo pobegniti iz obkoljene in z raketami uničene vasi, 153 od približno 300 jih je v spopadu z ruskimi enotami izgubilo življenje, 30 pa so jih zajeli. V operaciji je bilo ubitih 26 vojakov in ranjenih 93, od približno stotih talcev pa so jih rešili 82. Vodja kabineta voditelja Čečenskih separatistov Aslan Maskadov pa je javnosti sporočil, da je voditelju Samotnih volkov Salmanu Radujevu uspelo pobegniti in da je z nekaj uporniki in talci na varnem v Čečenskih gorah.
Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je Moskvo opozoril, da bo njeno vključevanje v zahodne institucije ogroženo, Ce se ne bo držala mednarodnih norm in nadaljevala reform. Christopher je izrazil zaskrbljenost ZDA nad razvojem čečenske krize, ki je Moskvi ušla z vajeti.
RUSKI MEDIJI GRAJAJO OBOROŽENE SILE
Kronana neumnost!
MOSKVA - Večina ruskih Časopisov je vojaško akcijo osvobajanja talcev čečenskih teroristov iz dagestanske vasi Pervomajska ocenila kot okorno polomijo. Dnevnik Izvestija je krizo s talci, ki se je zaCela 9. januarja, končala pa predvčerajšnjim z akcijo specialcev, povzel z naslovom: »Deset dni bolečine, nemoči in sramu«.
Čečenski teroristi, ki so v torek ugrabili trajekt Avrasya, so se včeraj vdali turškim oblastem (Reuter)
______________ANALIZA_______________
Med javnim mnenjem in Rusijo
Številni Turki so odločno podprli akcijo ugrabiteljev
CARIGRAD - Turska vlada se je pri reševanju problema ugrabljenega trajekta ujela med javno mnenje in dolgoletno sovražnico Rusijo, precej opazovalcev pa se boji, da bodo ugrabitelji deležni preblagega ravnanja. »Zasebne televizijske mreže, Časniki in muslimanski mediji so iz teroristov naredili heroje,« je dejal Hikmet Cetinkaja, urednik levičarskega dnevnika Cumhurijet. »Morali bi biti obsojeni terorizma, toda glede na stališča nekaterih državnih predstavnikov res ne vem, kako se bo zadeva odvijala.«
Večina sedmih ali osmih ugrabiteljev trajekta Avrasya je turške narodnosti in ima sorodstvene vezi s kavkaškimi muslimani. Predsednica turške vlade Tan-su Ciller je ugrabiteljem sporočila, da nimajo druge možnosti kot vdajo in izpustijo talcev. Ruski predsednik Boris Jelcin pa pred predajo ugrabiteljev ni bil zadovoljen s turškim reševanjem krize in je celo zagrozil z rusko operacijo reševanja talcev, ki so pretežno ruske narodnosti.
»Turčija se je znašla v zelo kočljivem položaju, saj uradno ne podpira prizadevanja Čečenije za osamosvojitev, toda precej Turkov s kavkaskim poreklom -več kot trije milijoni - je na strani upornikov,« je dejal diplomatski analitik Sedat Sertoglu. »Ugrabitev Avrasye bo imela nedvomno zelo velik vpliv na turško-ruske in tursko-CeCenske odnose. Navzočnost čečenskega zunanjega mi-
nistra pa ne bo imela ugodnega vpliva na odnose z Moskvo.«
Ugrabitev bo vplivala tudi na tursko prizadevanje, da bi kavkaski energetski viri. denimo nafta iz Kaspijskega jezera, v Evropo prihajali prek turškega ozemlja. Pri tem bo morala Turčija tekmovati z Rusijo, ki ima s tem drugačne nacrte. Turčija je s carsko Rusijo tekmovala za vpliv na kavkaskem ozemlju že v Časih otomanskega imperija. Po razpadu Sovjetske zveze je Ankara upala na vnovičen porast moCi, a je Rusija ohranila gorati Kavkaz v svojem prijemu. Naraščanje nacionalnega čustva je porodilo tudi zahteve po tesnejših stikih Turčije s turskimi narodi na Kavkazu. Med Avra-syinim približevanjem Carigradu je v mestu dva tisoč ljudi demonstriralo v podporo ugrabiteljem in vzklikalo proti-ruska gesla. Tudi nekaj državnih predstavnikov je - v nasprotju z uradnim stališčem Ankare - skuSalo opravičiti dejanje teroristov. »Aktivisti na trajektu so turški državljani, nanje ne smemo gledati kot na teroriste,« je dejal guverner Črnomorskega pristanišča Zonguldak Sami Seckin. Na turski odnos do Čečenije vpliva tudi problem kurdskih separatistov v Turčiji, zato opazovalci napovedujejo, da bodo teroristom vendarle sodili. Pravniki pa menijo, da v obtožnici ne bo uporabljena (izredno stroga) protiteroristična zakonodaja, ki je namenjena zlasti kurdskemu vprašanju.
Sima Brdem / Reuter
RUSKI PREDSEDNIK JE NA VRHU SKUPNOSTI NEODVISNIH DRŽAV POZVAL K SKUPNEMU BOJU PROTI PREVLADI ZAHODA
»V boju proti banditom in teroristom bomo združili vse sile,« je bil odločen Boris Jelcin (Reuter)
Jelcin tke novo železno zaveso
MOSKVA - Boris Jelcin je včeraj na vrhu držav Skupnosti neodvisnih držav (SND) vse sosede pozval k okrepitvi kolektivne varnosti, 12 predsednikov pa je podprlo tudi osnutek za boj proti terorizmu in znotra-jdržavnim sporom. Po sestanku je Jelcin izjavil, da so voditelji soglasno potrdili vse načrte.
»Odločili smo se, da bomo v boju proti banditom in teroristom združili vse sile,« je dejal Jelcin. Rusija se namreč že 13 mesecev bojuje proti Čečenskim upornikom, me-detnicni spori pa so po razpadu Sovjetske zveze prizadeli tudi druge Članice SND. »Glede tragičnih razsežnostih tega problema, ne le v Rusiji, paC pa tudi v drugih državah SND, so bila mnenja precej enotna,« je izjavil ruski predsednik, ki je na vrhu pozval tudi k okrepitvi kolektivne varnosti kot protiutež ZDA in Natu, ki nenehno povečujejo vojaške zmogljivosti. »Članice SND ne morejo same skr-
beti za svojo varnost,« je dejal Jelcin in dodal, da nikakor ne kaže govoriti o vrnitvi v imperialistično preteklost Sovjetske zveze. »Obtožbe, da ima Rusija imperialistične cilje, so popolnoma neutemeljene. Zveza je povsem svobodna izbira z zagotovljeno pravico do suverenosti in neodvisnosti. Ne želimo se vrniti v preteklost.«
Paktu o kolektivni varnosti se je pridružilo osem nekdanjih sovjetskih republik, ostale, kot je denimo Ukrajina, pa svojo suverenost ljubosumno varujejo in nasprotujejo vsakršnemu vojaškemu povezovanju. Članice SND so sklenile podaljšati mandat mi-
rovnih sil v Tadžikistanu, kjer vzdržujejo premirje med promoskovsko vlado in uporniki, ki so leta 1992 doživeli poraz v državljanski vojni. Jelcin je dejal, da so sprejeli tudi predlog gruzinskega predsednika Edvarda Sevar-nadzeja o dolgoročnem reševanju spora v gruzinski provinci Abhaziji. Proti Abhaziji naj bi uvedli sankcije, ki bodo trajale vse do tedaj, dokler se provinca ne bo znova združila z Gruzijo. Sporazumeli so se tudi o tem, da bodo za vsako mirovno akcijo SND zahtevali mandat Združenih narodov. Jelcin je dejal, da so se predsedniki, ki so jih spremljali tudi predsedniki vlad ter zunanji in obrambni ministri, sporazumeli o 20 vprašanjih. »Utrdili smo poglavitno smer razvoja naših držav, to je premik k prostovoljni integraciji držav.«
Vendar pa se štiri leta po ustanovitvi SND še vedno ni izoblikovala kot trdna organizacja. Mnenja posćuneznih držav se namreč glede številnih vprašanj se vedno razhajajo. Nekatere države podpirajo tudi hitro gospodarsko povezovanje. Jelcin je dejal, da imajo Rusija, Belorusija In Kazahstan o tem že pripravljene sporazume, Uzbekistan, Tadžikistan in Kirgizistan pa se jim bodo kmalu pridružili. »Menim, da smo na splošno dosegli vključitev vseh držav v nadaljnji integracijski proces,« je dejal Jelcin in dodal, da so voditelji ostro nasprotovali vnovičnemu oblikovanju Sovjetske zveze. »Države Članice SND ne nameravajo izgubiti svoje politične neodvisnosti, pa tudi nihče jih ne namerava siliti k temu.«
Nigel StephOenson / Reuter
LJUBLJANA / MESTNA HIŠA
PIRAN / OBALA IŠČE PRAVE LASTNIKE
Soba na Magistratu nosi ime po županu Hribarju
Spomladi bodo odkrili tudi Hribarjevo spominsko ploščo
Sporne pogodbe o obalnem pasu
Ali bo občinski odlok nodomestil zakon o gospodarjenju z zemljišči v obalnem pasu?
Ljubljanski župan, predsednik države in dr. Zlatica Hribar na svečanosti (Foto: U. Potočnik)
Slovenska obala se razteza le na približno 40 kilometrih, zato ima ta prostor posebno vrednost. Se zlasti je dragocen obalni pas na širšem območju turistično razvitega Portoroža. Gospodarjenje z zemljišči v obalnem pasu je v zadnjem času postalo ena vročih političnih tem v piranski občini.
Letos spomladi bo minilo natanko sto let, odkar je bil 7. maja 1896 za ljubljanskega župana izvoljen Ivan Hribar. Bil je, ne le po mnenju zgodovinarjev in poučene javnosti, pomemeben slovenski politik in državnik; prav nobenega dvoma ni, da je najpomembnejši od vseh ljubljanskih županov.
V obnovljenem županstvu Ljubljane na Magistratu so včeraj ob navzočnosti gospe dr. Zlatice Hribar, hčere slavnega ljubljanskega Zupana, predsednika države Milana Kučana, ljubljanskega Zupana Dimitrija Rupla in drugih vidnih predstavnikov javnega življenja odprli Hribarjevo sobo.
Kot je v svojem nagovoru dejal ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, je z vlogo Zupana povezana tudi večina Hribarjeve slave. Iz majhne provincialne Ljubljane je hotel zgraditi slovensko glavno mesto. Novi mostovi, palače, nove bolnišnice, urejeni bregovi Ljubljanice ... Zavzemal se je za slovensko Šolstvo. Najbolj pa si je želel, da bi
Ljubljana dobila svojo univerzo. Hribarju tedaj ni uspelo, toda za zavzemanje so mu leta 1941 podelili častni doktorat ljubljanske univerze. Zaradi izrazitega slovenstva in dogodkov v Ljubljani leta 1908 ga je cesar leta 1910 odstavil z žu-
panskega položaja.
Letos se bomo Hribarja spominjali večkrat. Včeraj so odprli Hribarjevo sobo, ki je glavni in javni del županstva, spomladi pa bodo v njegovo čast odkrili spominsko ploščo in - če bo mogoče - tudi njegov dopr-
sni kip. Obnovili in posodobili bodo tudi dvorano mestnega sveta, ki jo je prvi uredil Ivan Hribar; pa tudi sicer bomo letos skušali slediti duhu in ravnati v skladu z izročilom našega pomembnega predhodnika.
Barbara Sedmak
Zaradi govoric o »čudnih« pogodbah, ki jih je tik pred koncem mandata sklenil prejšnji izvršni svet, so piranski občinski svetniki sklenili, da bodo zadevo razčistili. Imenovali so posebno komisijo z nalogo, da pregleda pogodbe, ki jih je izvršni svet sklepal v zadnjem letu mandata in s katerimi je bilo tako ah drugače oddano občinsko premoženje. Komisija je na decembrski seji predložila občinskemu svetu delno poročilo, v katerem so podali ugotovitve o dolgoročnemu najemu oziroma podelitvi pravice rabe na zemljiščih v obalnem pasu. Po ugotovitvah komisije je vprašljivih predvsem šest takih pogodb. Sklenjene so bile s hoteh Palače, Metropol, podjetjem Droga, lucijskim Avtocampom in portoroško Marino. Oddana zemljišča obsegajo plaže v Portorožu,
obale in zemljišča v kompleksu marine ter zemljišča na območju sečoveljskih solin. S temi pogodbami je bilo oddanih 672 hektarov -skoraj 15 odstotkov celotne površine občine, po mnenju komisije pa je bila sporna predvsem doba trajanja pogodbe, ki za večino primerov znaša kar 99 let. Občinski odborniki so na podlagi poročila sprejeli sklep, da je treba vse te pogodbe spremeniti.
Kako jih bodo spremeni-li, se morajo še dogovoriti. Občinski svetnik Josip Rugelj, ki je vodil komisijo, pa je pripravil osnutek občinskega odloka o obalnem pasu in koncesijah, ki ga bo obravnaval občinski svet na eni naslednjih sej. Ta odlok naj bi odpravil pravno praznino, saj sedanja zakonodaja pušča odprta vprašanja lastništva in razpolaganja z obalnim pa-
som. Rugljev odlok opredeljuje obalni pas kot lastnino lokalne skupnosti, določa pa tudi pogoje za podeljevanje koncesij podjetjem, katerih dejavnost je vezana na obalni pas. Ce bo odlok sprejet, naj bi v skladu z njim spremenili sporne koncesijske pogodbe.
V prizadetih podjetjih menijo, da gre predvsem za politično kampanjo v času, ko se bližajo predvolilni spopadi. Svetnik Rugelj je namreč tudi predsednik območnega odbora SDSS. Rugelj odgovarja, da mu gre izključno za javni interes in da s tem strankarska pripadnost nima nobene zveze. »S takimi obtožbami hoče kapitalski lobi odvrniti pozornost od bistva zadeve,« pravi Rugelj. V marini dokazujejo, da po pogodbi plačujejo za zemljišče višjo odškodnino, kot bi jo denimo v Italiji. Sicer pa so pripravljeni na razumne kompromise, čeprav menijo, da ni smiselno spreminjati pogodb, preden bo sprejet zakon o morju, ki bo urejal tudi te zadeve.
Boris Vuk
NOVICE
...
Slovenska kronika 20. stoletja
POSTOJNA - V glasbeni šoli Postojna so predsinočnjim predstavih knjigo Slovenska kronika 20. stoletja, ki jo je izdala založba Nova revija. Knjiga v dveh delih s pomočjo poljudno napisanih zgodb o posameznih dogodkih in procesih na Slovenskem, v zamejstvu in med izseljenci prikazuje zgodovino tega stoletja. Osemindvajset slovenskih zgodovinarjev je v knjigi napisalo marsikaj novega in v dosedanjih zgodovinskih pregledih zamolčanega. Slovenska kronika je tudi neizčrpen vir podatkov, saj vsebuje 30 tisoč podatkov, 900 gesel in več kot 1200 fotografij. Predstavitev je bila svojevrstno prepletanje nastopov igralca Romana Končarja, ki je obiskovalcem pričaral zgodovinske utrinke z gledališko igro, in urednika kronike dr. Marjana Drnovška, ki je izbral nekaj najzanimivejših dejstev in jih dopolnil s komentarji. (M. G.)
Sil
Priprave na papežev obisk
POSTOJNA - Občinski svetniki so imenovali šestčlanski iniciativni odbor za pripravo papeževega obiska v Sloveniji, ki bo med drugim potekal tudi na postojnskem letališču Rakitnik. V odbora so: župana pivške in postojnske občine, dva svetnika postojnskega občinskega sveta, tajnik občine Pivka in predstavnik občinskega štaba CZ. Postojnski župan Josip Bajc je že 15. decembra naslovil podoben predlog na ministrstvo za notranje zadeve, vendar doslej ni prejel odgovora. O tem, kako so si na državni ravni zamislili organizacijo obiska, občine Postojna še niso uradno obvestili. Prav gotovo pa bo treba izvesti določene naloge, vključno s protokolom financiranja, zato so se torej postojnski svetniki odločili, da imenujejo lokalni odbor, ki mu predseduje notranji minister Andrej Ster. (M. G.)
Škode v gozdovih za 36 milijonov
POSTOJNA - V postojnski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so ocenih škodo, ki jo je povzročil žled v ||| prvih letošnjih dneh na območju, ki zajema občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška dolina. Od šestih krajevnih enot, ki sestavljajo območno enoto Postojna, je bila škoda povzročena v treh enotah: Bukovju, Postojni in Cerknici. Najbolj so bili prizadeh sestoji na nadmorski višini od 500 do 750 metrov, kjer so bili najbolj poškodovani 20 do 30 let stari nasadi smreke. V vseh treh enotah je poškodovanih 2500 hektarjev gozdov, od tega največ odpade na državne gozdove (1620 hektarjev). Gozdarski strokovnjaki so ocenili, da znaša škoda v teh gozdovih 27, 8 milijona tolarjev, v gozdovih, ki so predmet denacionalizacije, 3, 2 milijona, v zasebnih gozdovih pa 5,
3 milijona. Skupna škoda v območni enoti Postojna znaša tako nekaj čez 36 milijonov tolarjev. (M. G.)
Pojasnilo
Občinski praznik občine Ilirska Bistrica je 19. januar, na rojstni dan pesnika Dragotina Ketteja in ne na dan njegove smrti, kot smo pomotoma zapisali v naslovu včerajšnjega članka. Avtorici in prizadetim se za napako, ki je nastala pri redakturi opravičujemo.	Uredništvo
BREZOVICA / NOV BENCINSKI SERVIS OMV-ISTRA
Lani so zgradili kar 14 črpalk
Vse manj težav s pridobivanjem dovoljenj in soglasij za gradnjo
Na bencinskem servisu bo mogoče kupiti tudi plin za gospodinjstva (Foto: Boban Ravevski)
Na Brezovici pri Ljubljani je družba OMV-Istra odprla že 72. bencinski servis v Sloveniji, gradi jih Se osem. Čeprav je imelo podjetje, ki sodi pod okrilje delniške družbe Istrabenz, v preteklosti bencinske črpalke samo na Primorskem, se sedaj siri tudi v druge dele Slovenije in želi doseči 30-odstotni tržni delež. Kot so predstavniki podjetja povedali na včerajšnji novinarski konferenci, so samo lani v gradnjo štirinajstih novih črpalk in obnovo nekaj starih vložili dobre štiri milijarde tolarjev.
V OMV-Istra so poskrbeh, da njihove črpalke ustrezajo evropskim ekološkim standardom, poleg prodaje naftnih derivatov pa imajo še trgovino, pogosto tudi avtopralnico in vulkanizersko delavnico. Kakovost ponudbe in storitev je precej odvisna tudi od najemnika bencinskega servisa, saj nove objekte oddajajo v upravljanje samostojnim podjetnikom. V OMV-Istra pričakujejo, da bodo med najuspešnejšimi podjetji na lestvicah za preteklo leto, saj so lani
prodali 550 tisoč ton naftnih derivatov, kar pomeni 16-odstotno povečanje prodaje glede na leto prej, medtem ko so prodajo drugega blaga povečali za 71 odstotkov.
Na bencinskih servisih OMV-Istra sprejemajo najbolj razširjene kartice slovenskih bank in nekatere mednarodne kartice, ki jih je mogoče Citati avtomatsko, zato ne nameravajo uvajati posebne kreditne kartice za fizične osebe. Kartice OMV-Istra lahko pridobijo le pravne osebe.
Glede nekaterih težav, ki jih je podjetje imelo s pridobivanjem dovoljenj za gradnjo črpalk ponekod po Sloveniji, je direktor Jordan Klabjan povedal, da jih je vse manj. Tako pričakujejo, da bodo rešili tudi zaplet v Stepanjskem naselju, kjer naj bi krajani KS Stepanja vas iz ekoloških razlogov nasprotovali gradnji črpalke v bližini naselja. Po besedah tiskovnega predstavnika Iztoka Jelačina je kamen spotike predvsem neurejeno parkirišče poleg bližnjega trgovskega centra, ki bi ga z gradnjo servisa nekoliko zmanjšali, a je zato podjetje pripravljeno parkirišče primemo urediti. Menijo, da se bodo lahko pogodili tudi z lastnikom sosednje hiše, ki ga zaradi povečanega prometa skrbi varnost.
Tanja Urdih
POSTOJNA / (NE)ODGOVORNOST
Svetniki so sejo prekinili zaradi kulturne prireditve
Čeprav je dnevni red četrtkove devete seje postojnskega občinskega sveta obetal precej zavzeto in zanimivo razpravo, se to ni zgodilo. Svetniki se namreč najpomembnejših zadev, kot sta lastninjenje dveh podjetij pri Postojnski jami in strategija razvoja primarnega zdravstva v občinah Pivka in Postojna, niso niti lotili, saj so sejo prekinili ob 19. uri, da bi se udeležili prireditve.
Svetniki so na polovici seje skoraj soglasno ugotovili, da morajo sejo prekiniti in se udeležiti predstavitve knjige Slovenska kronika 20. stoletja, ki se je takrat začela v glasbeni šoli. Nanjo so bili pač povabljeni in nekateri so menili, da si odsotnosti na tem »zgodovinskem dogodku«, ki je imel resnici na ljubo tudi komercialni značaj, ne smejo privoščiti. Ne da bi hoteli zmanjševati kulturni pomen te zagotovo obiska vredne prireditve, se sprašujemo, ali postojnski svetniki svoje delo jemljejo dovolj resno in odgovorno.
Dejstvo je, da je vodstvo postojnskega zdravstvenega doma že novembra lani seznanilo svetnike s težavami v primarnem zdravstvu, ki lahko pripeljejo do sesutja zdravstvenega doma, če se v občini ne bodo dovolj hitro zganili. V občinah Postojna in Pivka je namreč že 33 odstotkov zdravstvenega varstva, ki ga je prej izvajal zdravstveni dom, prešlo
v roke zasebnikov. To pa je že kritična točka v razmerju med obema sektorjema. Če se bo prehod še nadaljeval, bo v naslednjih dveh letih prišlo do ukinitve ZD, ki so ga v največji meri zgradili občani s samoprispevkom. Napovedane težave naj bi preprečila strategija razvoja primarnega zdravstva, ki jo je na podlagi ugotovitev komisije za pripravo strategije pripravil župan in o kateri naj bi v četrtek odločal občinski svet. Toda, kot smo že zapisali, so svetniki zaradi prekinitve seje to točko odložili za štirinajst dni, ko se bo seja nadaljevala. Takrat se bodo seznanili tudi z lastninjenjem podjetij Postojnska jama, turizem in HOT, hoteli-turizem, kar so zahtevali pred odločanjem o prenosu smučarskega centra Kalič na občino. Tudi s to odločitvijo bi svetniki morali pohiteti, saj gre za še kako pomembno zadevo za razvoj občine. Vsekakor pa obravnavanja omenjenih vprašanj ne bi smeli prelagati na predsinočnji način. Prekinitev so namreč predlagali kar sredi seje, namesto da bi o tem glasovali že na začetku. In še to. Za prekinitev seje, ki jo je predlagal Branko Biščak, so glasovali skoraj vsi, prireditve v glasbeni šoli pa se ni udeležila niti polovica svetnikov. Je bila prireditev morda le pravšnji izgovor za odložitev reševanja katere od točk dnevnega reda?
Mateja Godejsa
SNG LJUBLJANA.
Erjavčeva 1
A. P. Cehov: TRI SESTRE Danes, 20. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Ponedeljek, 22. januarja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN. Torek, 23. januarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI DRUGI in IZVEN.
Sreda, 24. januarja, ob 19.30: W. Allen:
ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za IZVEN (KONTO).
Mala drama
Sreda, 24. januarja, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN in KONTO.
I. Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX Četrtek, 25. januarja, ob 20. in 22. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. liubliana
^ide&jflamenet
Premiera bo 25. januarja ob 20. uri. RAZPRODANO!
Gostovanje Plesnega teatra Ljubljana:
DISCIPLINA KOT POGOJ SVOBODE! Ponovitve: 24., 26., 28. januarja ob 20. uri in 29. januarja ob 21. uri.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14
Danes, 20. januarja, ob 19.30:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Ponedeljek, 22. januarja, ob 19.30:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma MLADINSKI 2 in IZVEN. Alfred Jarry: KRALJ UBU Sreda, 24. januarja, ob 19.30, za abonma RED 0 in IZVEN.
Četrtek, 25. januarja, ob 19.30, za abonma
ČETRTEK in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2
Veliki oder
Danes, 20. januarja, ob 11. in 17. uri:
E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Lubljana
Sreda, 24. januarja: G. Buchner:
LEONCE IN LENA, za IZVEN in KONTO.
SNG MARIBOR.
Slovenska 27
Drama SNG
Dostojevski-Prokič-Pandur:
RUSKA MISIJA
Danes, 20. januarja, ob 19. uri
v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN.
Jutri, 21. januarja, ob 19. uri
v Stari dvorani. Za abonente in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2
Jutri, 21. januarja, ob 11. uri:
S. Makarovič: TAKE ŽIVALSKE, za otroke od 3. leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Arthur Schnitzler: VRTILJAK.
Predstava Studentov AGRFT Ljubljana. Torek, 23. januarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 21. januarja, ob 20. uri: F. G. Lorca:
DOM BERNARDE ALBA.
Gostovanje v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana
Danes, 20. januarja, ob 21.30 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC,
KNOW YOUR ENEMY!
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Gostovanje v Kranju.
Danes, 20. januarja, ob 19.30.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Danes, 20. t. m., ob 19. uri (red L) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. Ponovitve: jutri, 21.1., 15.30 (red G); torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti: Danes, 20. t.m., ob 20.30 (red druga sobota): R. Viviani »La mušica dei ciechi« v izvedbi Zadruge Gli Ipocriti. Režija A. Calenda. Nastopata Piera Degli Espositi in Nello Mascia. (odrezek 12-modri).
Zadnja ponovitev jutri, 21. t. m., ob 16. uri (red druga nedelja).
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »II prigioniero della seconda strada« N. Simona (odrezek 6-ru-men) in »Ma non e una cosa seria« L. Piran-
della (odrezek 13-moder).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Povem ti pravljico: jutri, 21. t. m., ob 11. uri »I viaggi di Simbad« v izvedbi gledališke skupine Ravenna Teatro.
V soboto, 27. t.m., ob 20.30 premiera F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beru-schi.
MIUE
Gledališče Verdi : danes, 20. t.m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatroimmagine uprizorila »La comicissima tragedia di Romeo e Giulietta«. Ponovitev jutri, 21. t.m., ob 16.30.
GORICA
Kulturni dom: V ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30: Josip Tavčar »Pekel je vendar pekel«. Režija Marko Sosič.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 20. t. m., ob 19. uri Mozart »Die versteckte Gartnerin«.
Sejmišče- hala 5-dvorana 1-ZSO: danes, 20. t.m., ob 13.30 -Redni občni zbor ZSO na Ko-
roškem.
Dvojezična trgovska akademija (Janežičev trg 1) - V sredo, 24. t.m., od 9.00 do 15.00 - dan odprtih vrat »Zaključena poklicna izobrazba, možnost Studija, priznanje EU-diploma».
SLOVENIJA
MIKE LEIGH - OBDOBJE BBC Ponedeljek, 22.,januarja, ob 20. uri: The Kiss OfDeath. Torek, 23. januarja, ob 20. uri: VVho’s Who. Sreda, 24. januarja, ob 20. uri:. Home Sweet Home. Četrtek, 25. januarja, ob 20. uri: Nuts in May. Petek, 26. januarja, ob 20. uri: Grovvn Ups. V sodelovanju z Britanskim svetom. Kosovelova dvorana. Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni. Prevodov m.	Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4. Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Danes, 20. januarja, ob 10. uri: lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in KaliCopko.	
		Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA		
TRST
Glasbena akademija (Ul. Torino 22/11. nadstr.)
sporoča, da 26. januarja ob 20.30 se pričnejo tečaji za zborovodje in skladatelje, ki ga vodi Stefano Sacher. Za informacije telefonirati na St. 040/313124 ali 312513.
V Trstu se nadaljuje sedmifilmski festival Alpe Jadran
Na sedmem filmskem festivalu Alpe Jadran v Trstu bodo danes med drugim predvajali vrsto kratkih filmov ter dva celovečerna: albanski film Dashurija e Fu-dit (Zadnja ljubezen) in češki film Jizda (Ježa), s katerega je gornji posnetek.
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana
Danes, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor - S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih.
DOBRNA. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA
Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD
Dobrna in vokalne skupine Vigred.
KULTURNI CENTER
IVANA NAPOTNIKA. VELENJE
Sreda, 24. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist jan Plestenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene šole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegl er, klavir.
HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana Jutri, 21. januarja, ob 21. uri:
IRON MAipEN. Heavy metal koncert. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Četrtek, 25. januarja, ob 20. uri:
HIC ET NUNC in DICKY B. HARDY.
FESTIVAL LJUBLJANA
Tra francoske revolučiie 1-2
Jutri, 21. januarja, ob 11. uri v veliki dvorani Slovenske filharmonije:
KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CUM. Dirigent Uroš Lajovic, solist Mate Bekavac, klarinet. Program:
I. Pleyel, M. Lipovšek, J. Haydn.
GRAD FUŽINE LJUBLJANA
Torek, 30. januarja, ob 20. uri: RAMOVŠ CONSORT.
Klemen Ramovš, kljunasta flavta; Thomas Fritzsch (Zvvickau), viola da gamba; Irena Pahor, viola da gamba, Shalev Ad-El, Čembalo. Program: G. P. Telemann: Triosonate za kljunasto flavto, violo da gamba in basso continuo. DISKOTEKA PC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Petek, 26. januarja:
RISING SUN RA VE.
DJ Stefano Noferini (I), DJ Christian Hornbostel (I), DJ Alessandro Decillia (I), DJ Nadja (I), DJ Umek (SLO) in DJ-P-Twin (SLO).
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana
V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji.
CANKARJEV DOM Prešernova 10, Ljubljana
CIRIL TAVČAR (1904-1980) Obsedenost z ustvarjanjem.
Prva eksluzivna predstavitev slovenskega arhitekta in oblikovalca. Razstava bo na ogled do 30. januarja.
GALERIJA ŠOU
KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoicija Hajašija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
5 O E_J
GALERIJA ŠKUC
GALE
R I J A
STASI t s o 2 i
t i U S I, J A X A Oel J 1 *	* «
Stari trg 21. Liubliana
Borut Hlupic Soya Holland. Ljubezniva vesoljska ladja. Razstava bo na ogled do 31. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana
V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina.
JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 7, Liubliana
VOJAŠNICA 4. JULIJ - METELKOVA. Razstava natečajnih del za urbanistično ureditev (do 30. januarja).
GALERIJA ILIRIJA Tržaško cesta 40. Liubliana
V galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek.
RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor
PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE. Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5
V galeriji je do 9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 Multimedialna predstava (Satie). Bojan Gorišek (klavir) in Janez Škof (recitator). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 20.30 - Koncert pianista A. Lonquicha. Na programu Schumann, Skrjabin, Debus-sy in Ravel.
V	četrtek, 15. februarja 96, ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Dvorana Tripcovich
V	sredo, 24. t. m., ob 18. uri »Ura z...«: srečanje z baritonom Ursom Markusom, ki nastopa v operi »Tristan und Isolda« v vlogi Kurvvenalda. Na klavir ga bo spremljala Nataša Kerševan.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	Četrtek, 25. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert pianista Andrea Padova. Na sporedu Bach, Chopin in Liszt. Naslednji koncert bo v Četrtek, 8. februarja 1996 - Nastopila bosta Ennio Guerrato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Čamili in Diabell.
»No man’s Land«
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 21. uri koncert skupine Les Tambours du temps. Koncert spada v okvir prireditev Filmskega festivala Alpe Jadran.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravali-ca.
Galerija Bassanese (Trg Giotti 8/1)
Danes, 20. t.m., ob 18.00 - otvoritev razstave slikarja Bruna Munarija, ki bo na ogled do 29. februarja ob delavnikih od 17.00 do 20.00.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do'31. t. m. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Browna .
GORICA
Kulturni dom: do 28. t. m. razstavljata goriška slikaria W. Dusatti in E. Calabrese.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: Do 28.t.m., je na ogled razstava nizozemskega umetnika Karela Appela.
Galerija Are temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum: Se danes, 20. t.m., je na ogled razstava Eve Wa-gner.
Hiša umetnikov (Goethe park 1): do 27. t.m. je na ogled Letna razstava 1995.
BV Galerie: na ogled je razstava Andreassa Strasserja.
BE|JAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
NOVICE
SMUČANJE / SMUKA V VEVSONNAZU IN GORTINI
TENIS / AUSTRALIAN OPEN
Nogometno SP: 24.4. začetek kvalifikacij za Slovenijo
LJUBLJANA - Delegacija Nogometne zveze Slovenije se je vrnila iz Zagreba, kjer je bil v sredo skupni sestanek nogometnih zvez reprezentanc, ki sodelujejo v prvi kvalifikacijski skupini za svetovno prvenstvo 1998. Dogovarjali so se za razpored kvalifikacijskih srečanj. Slovenija bo s kvalifikacijami začela ze 24. aprila, ko se bo v Grčiji pomerila z domačo reprezentanco. Tako bo februarski turnir na Malti, kjer bo igrala z Islandijo, Rusijo in Malto začetek priprav za kvalifikacije, slovensko reprezentanco pa Caka že 27. marca prijateljsko srečanje s Poljsko na Poljskem, kraj še ni določen. BiH bo vsa srečanja v letu 1996 odigrala v Bologni, v letu 1997 pa si prizadevajo, da bi lahko odigrali srečanja na domačem igrišču. Tako bo Slovenija kvalifikacijsko srečanje morebiti odigrala v BiH. SPORED TEKEM 1. SKUPINE: 24.4. Grčija - Slovenija, 1.9. Slovenija - Danska, Grčija - BiH, 9.10. BiH - Hrvaška, Danska - Grčija, 10.11. Slovenija - BiH, Hrvaška - Grčija; -1997: 29. 3. Hrvaška - Danska, 2. 4. Hrvaška - Slovenija, BiH - Grčija, 30. 4. Danska -Slovenija, Grčija - Hrvaška, 8. 6. Danska - BiH, 20. 8. BiH - Danska, 6. 9. Slovenija - Grčija, Hrvaška -BiH, 10. 9. BiH - Slovenija, Danska - Hrvaška, 11. 10. Slovenija - Hrvaška, GrCija - Danska.
Gana prvi četrtfinalist
PORT ELIZABETH (JUŽNA AFRIKA) - Gana je včeraj v D skupini preamgala Tunizijo z 2:1 (0:0) in se tako kot prva uvrstila v Četrtfinale afriškega nogometnega pokala. Strelca za Gano sta bila Abedi Pele, ki igra pri Torinu, in Akonnor, za Tunizijo pa je bil uspešen Ben Vounnes. Pele je zgrešil tudi enajstmetrovko. Srečanje si je ogledalo le 250 gledalcev.
Danes Cagiva - Teamsystem
VARESE - Anticipirano srečanje 18. kola italijanske Al košarskarske lige bo danes (tudi po TV ob 17.50) v Vareseju, kjer se bosta spoprijela domača Cagiva in bolonjski Teamsystem. Dsoedanji obračum med ekipama je odločno v korist moštva iz Vareseja (29 zmag in 13 porazov). BolonjCani so le enakrat zmagah v Vareseju. Na tekmi prvega dela je zmagalo bolonjsko moštvo s 113:100. Junak srečanja je bil Saša DjordjeviC, ki je dosegel kar 49 točk.
NBA: Olajuvvonovih 51 točk ni bilo dovolj za zmago
HOUSTON - Bostonu je včeraj v košarkarski NBA ligi uspel lep podvig: Radja (23 točk) in ostah so namreč v Houstonu premagali prvake s 108:106, Čeprav je domači center Hakeem Olajmvon dosegel kar 51 točk (20:37 met za 2, 11:14 prosti meti) in imel 14 skokov. Cikaški »biki« so dosegh že 10. zaporedno zmago. Tokrat so premagali Toronto z 92:89. Najboljši strelec je bil Jordan z 38 točkami.
Rokomet: Principe - HC Bologna
TRST - Rokometaši tržaškega Principa bodo danes ob 18.30 doma igrali proti ekipi HC Bologna, ki uvršCa tri reprezentante: Brasinija, Diazzija in Bu-glija ter odličnega tujca, Hrvata RaziCa. Tržaško moštvo bo igralo brez poškodovanega Bošnjaka.
;;s
Jg
m

il

J|
g


II



Picabo Street in slavje Švicarjev
Isolde Kostner no zmagovalnem odru
Francoz Fleurian je imel doslej res veliko srečo
Dvoboje zmaguje po predajah Izpadla Krajicek in Martin
Američanka Street proslavlja zmago s svojimi navijačicami (AP)
VEVSONNAZ - Smuk za svetovni pokal alpskih smučarjev v švicarskem Vey-sonnazu se je končal s popolnim zmagoslavjem domačinov. Zmagal je Bruno Kemen (2:03.14), kar je njegovo prvo slavje na najvišji ravni v karieri, drugi je bil le s stotinko zaostanka VVilliam Besse (2:03.15), tretji Daniel Mahrer (2:03.39) in četrti Kavier Gi-gandet (2:03.39).
Nekateri favoriti so se tokrat opekli. Vodilni v smukaški razvrstitvi Francoz Luc Alphand, ki je bil uspešen na treningih, je končal na 22. mestu, zmagovalec zadnje tekme v Kitzbuhlu, Avstrijec Giinther Mader pa je bil šele 25. Patrick Ortlieb, ki je tretji v posebnem seštevku smuka, je bil na osmem mestu najboljši član avstrijske reprezentance. Edini slovenski smučar na tej tekmi, Aleš Brezavšček, je bil 51. (2:06.81).Avstrijci, ki so na prejšnji tekmi v Kitzbuhlu prepričljivo slaviti, obljubljajo povratek na prejšnje položaje že na naslednji tekmi v smuku, ki bo danes v Veysonnazu.
Izidi: 1. Kemen 2:03.14, 2. Besse 2:03.15, 3. Mahrer 2:03.39, 4. Gigandet (vsi Svi) 2:03.60, 5. Stemmle (Kan) 2:03.73, 6. Rasmussen (ZDA) 2:03.83, 7. Skaardal (Nor) 2:03.86, 8. Ortlieb (Avt) 2:03.96, 9. Franz (Avt) 2:04.02,
10.	F. Krauss (Nem) 2:04.08,
11.	Keller (Ita) 2:04.17, 12. So-cher (Kan) 2:04.20, 13. Fattori in Senigagliesi 2:04.23,15. Pe-rathoner (vsi Ita) 2:04.33... 51. Brezavšček (Slo) 2:06.81.
Svetovni pokal: moški -smuk (po šestih tekmah): 1. Alphand (Fra) 352
2. Mader (Avt) 250, 3. Ortlieb (Avt) 239,4. Kjus (Nor) in Gigandet (Svi) 225, 6. Kemen (Svi) 175, 7. Assinger (Avt) 146, 8. Perathoner (Ita) 138, 9. Runggaldier (Ita) 135, 10.
Skaardal (Nor) 126; skupno (po 22. tekmah): 1. Kjus (Nor) 956, 2. Von Griinigen (Svi) 690, 3. Tomba (Ita) 616, 4. Mader (Avt) 575, 5. Knauss (Avt) 562, 6. Reiter (Avt) 433, 7. Kalin (Svi) 421, 8. Nybeig (Sve) 420, 9. Kosir (Slo) 401, 10. Alphand (Fra) 388.
GORTINA - Američanka Picabo Street je zmagala v smuku za svetovni pokal v italijanski Gortini d’Ampezzo. Draga je bila Svedinja Pemilla VViberg, tretja pa Italijanka Isolde Kostner pred rojakinjo Barbaro Merlin. Vrhničanka Mojca Suhadolc je bila 17., Mariborčanka Andreja Potisk Ribič pa je bila 33.. Suhadolčeva se je spet uvrstila med dobitnice točk, a ni ponovila uvrstitve s treninga, ko je bila 10.
Boj za zmago se je razplamtel šele po Startni Številki 20. Najprej je Italijanka Isolde Kostner (22) za skoraj pol sekunde prehitela dotlej vodilno Avstrijko Ingrid Stockl, takoj za njo pa je nastopila branilka lanske zmage v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala Američanka Picabo Street. Na progi, ki ji je zelo pri srcu, je dosegla drago letošnjo zmago (prvo v Lake Louisu) in osmo v karieri. Lani je bila na progi Tofane prva in druga. Štiriind-
vajsetletna tekmovalka iz Sun Valleya je prva v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala (300 točk) in lahko na današnjem drugem smuku v Gortini prednost pred Katjo Seizinger (212 točk) Se poveča.
Izidi: 1. Street (ZDA) 1:28.84, 2. VViberg (Sve) 1:29.42, 3. Kostner (Ita) 1:29.45,4. Merlin (Ita) 1:29.57, 5. Stockl (Avt) 1:29.91, 6. Meissnitzer (Avt) 1:29.92, 7. Zelenskaja (Rus) 1:29.97, 8. Seizinger (Nem) 1:29.99, 9. Bouvier (Fra) 1:30.25, 10. Perez (Ita) 1:30.28... 17. Suhadolc (Slo) 1:30.67...33. Potisk Ribič (Slo) 1:32.53.
Vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (20): 1. Ertl (Nem) 784, 2. VVachter (Avt) 717, 3. Seizinger (Nem) 709,4. Meissnitzer (Avt) 603, 5. Eder (Avt) 520, 6. Dorfmeister (Avt) 477, 7. Street (ZDA) 428, 8. VViberg (Sve) 396, 9. Kjorstad (Nor) 381, 10. Hrovat (Slo) 356, 11. Zurbriggen (Svi) 354, 12. Kostner (Ita) 321... 17. Suhadolc 267, 22. Koren (obe Slo) 209; smuk (4): 1. Street (ZDA) 300, 2. Seizinger (Nem) 212, 3. Meissnitzer (Avt) 206, 4. Dorfineister (Avt) 174, 5. Zelenskaja (Rus) 160, 6. Zurbriggen (Svi) 147, 7. Kostner (Ita) 145, 8. Lindh (ZDA) 128, 9. Gotschl (Avt) 124, 10. VViberg (Sve) 121.
MELBOURNE - Na odprtem teniškem turnirju Avstralije z nagradnim skladom 6.9 milijona dolarjev sta se od nadaljnjega tekmovanja poslovila še dva postavljena igralca.
Enajsti nosilec Nizozemec Richard Krajicek je moral dvoboj proti Francozu Jeanu Philippu Fleurianu pri izidu 6:4, 3:6 in 2:2 predati zaradi poškodbe hrbta, 15. nosilec American Todd Martin pa je izgubil dvoboj s Švedom Jonasom Bjorkmanom s 3:6, 6:3, 3:6, 6:2 in 4:6.
Tridesetletni Francoz Fleurian ima na turnirju pravzaprav neverjetno srečo.
V prvem krogu je dvoboj z njim predal Nizozemec Sjeng Schalken, v drugem je s Švedom Ed-bergom odigral kar pet nizov in zmagal s 6:4, 2:6, 4:6, 6:2 in 6:3, v tretjem pa je dvoboj predal naslednji nizozemski nasprotnik Richard Krajicek.
Na ta način se je Fleurian prvič v karieri uvrstil v osmino finala tega tekmovanja, kjer ga Caka
5. nosilec American Michael Chang.
PonoCi sta se pomerila tudi Italijan Renzo Furlani in Hrvat Goran Ivaniševič.
Izidi 3. kroga - moški:
Agassi (ZDA, 2) - Bryan (ZDA) 4:6, 6:0, 6:2, 6:1, Muster (Avt, 3) - Kulti (Sve) 6:4, 7:6 (9), 6:4, Chang (ZDA, 5) - Raoux (Fra) 6:2, 6:2, 7:6 (6), Fleurian (Fra) - Krajicek (Niz, 11) 4:6, 6:2, 2:2 predaja, Bjorkman (Sve)
-	Martin (ZDA, 15) 6:3, 3:6, 6:3, 2:6, 6:4, Filistrom (Sve) - McEnroe (ZDA) 1:6, 6:4, 7:6 (5), 6:3, Ondruska (JA) -KuCera (Sik) 6:2, 4:6, 6:3, 6:0
Zenske: Seleš (ZDA) -Halard Decugis (Fra) 7:5, 6:0, Sanchez-Vicario (Spa, 3) - Cacic (ZDA) 6:3, 6:3, Sabatini (Arg, 6)
-	Kschvvendt (Nem) 6:1,
6:2, Majoli (Hrv, 7) - Fu-sai (Fra) 6:2, 6:1, MJ Fer-nandez (ZDA, 9)	-
Arendt (ZDA) 6:1, 6:1, Rubin (ZDA, 13) - Cour-tois (Bel) 6:0, 6:2, Sava-macu (Jap, 15) -Sugiya-ma (Jap) 6:4, 6:0, Appel-mans (Bel) - VVhitlinger-Jones (ZDA) 6:3, 6:2.
Obvestila
SD POLET
vabi na redni in izredni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 29. trn., ob 20. uri v prvevvm in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 28. Lm., IX. Pokal prijateljstva treh dežel, ki bo v Trbižu. Prijave sprejemajo na tel.št. ali faxu 220423 do 12. ure 25. t.m. Toplo vabljeni vsi zamejski smučarji.
Istočasno klub sporoča, da prireja istega dne tudi avtobusni smučarski izlet. Za informacije in prijave poklicati št. 200782 (Francko) in 200236 (Bruno).
NAMIZNI TENIS / KRASOVE EKIPE
Prvoliaaiice v Coccooliu Pet tekem v Zgoniku
Ana Bersan je postala prvokategornica (št. 8)
V drugem povratnem -krogu namiznoteniških prvenstev bo Kras v telovadni-1 ei v Zgoniku gostil kar pot ekip. Le prvolignšice Krasa Adria Caravan se bodo na zunanjem: igrišču pomerile: z državnim prvakom Cocca-gliom, katerega zvezda pa v letošnjem prvenstvu ugaša, saj je trenutno na tretjem mestu. Kras Adria Caravan,
seda po sedmih krogih solidno peto mesto, se na gostovanje odpravlja k dobro Uf znanim igralkam, kar pa ne zmanjšuje ostrine srečanja. Doma so kra- vo Krasa Activa (Bertolotti, Radini; Santini, sovke s postavo Coccaglia (Merenda, Zampi- Stocca) v pokrajinskem derbiju s Fincantie-ni, Dini. Corbetta) remizirale. Z nekaj več rijem. V ženskem tretjeligaskem prvenstvu športne sreče bi krasovke celo zmagale, a so bo krasova postava Rusija. M. Milič, Kralj) prekaljeno gostje odnesle suho točko domov. skušala doseči zmago nad gostjami iz Vidma Kras Adria Ca varan drugo sezono nastopa s m s tem obdržati primat na lestvici, pomlajeno ekipo, ki združuje mlajše igralke v Jutrišnje nedeljsko dopoldne je rezerv ira-drugi jakostni postavi, to je Vanjo in Katjo	no za promocijske lige, kjer se bosta Krasova
Mitič (št. 21 in 31). V prvi jakostni ekipi pa	moška ekipa Bole, G. Milič, Simoneta (in
nastopata VVang Xue Mn (prva igralka med njihova vzporednica under 14 (Fabiani. B. tujkami) in Ana Bersan (na sliM), ki se je po Milič) v prvenstvu C2 srečali z ekipama Az-novih lestvicah povzpela med prvih osem	zurrev zgoriiški telovadnici ob 10. uri). J.J.
" najboljših igralk Italije. Za tekmo - pričela se bo drevi ob 20. uri - bi bila vsaka napoved tvegana. Možne so vse tri variante, v korist Coc-caglia pa govori' tudi domač
lel Drevi, ob 18. uri, pa bodo Krasove ekipe v Zgoniku potrebovale pomoč s tribun. V zenski B ligi se bo postava Krasa Corium prizadevala revansirati Juvenesu Serra-valle iz San Marina, kjer so naša dekleta (Stubelj, N. Mi-
G-l bomo vzpodbujali most-
KOŠARKA / JADRAN DANES V GOSTEH PROTI PEPELKI
Vremec po sledeh Vetasca: »Gola zmaga ni dovolj!«
Ce smo zadnje Jadranove tekme označiti kot zelo zahtevne in skorajda Ze odločilne za uvrstitev v skupino Šestih boljših moštev, ki se bodo v drugem delu prvenstva potegovale za prestop v elitno košarkarsko B ligo, lahko mimo zapišemo, da bo nocojšnja tekma Jadrana TKB mnogo manj zanimiva, saj bo naša združena ekipa imela opravka z najslabšim v razredu, moštvom iz Šesta San Giovanni.
Naloga je jasna in enostavna: v Sestu pride v poštev samo zmaga. Spored 18. kola je za jadranovce zelo ugoden, saj sta na sporedu kar dva neposredna obračuna - navijamo za Rivo in Oderzo. To pomeni, da bi plavobeli z novim uspehom še povečali prednost nad zasledovalci.
V Jadranovih vrstah ni nobenih novosti. Trener Vremec je pojasnil, da skuša ekipi vsiliti miselnost »velikega moštva«, ki se ne sme zadovoljiti z golo zmago, temveč mora stremeti po tem, da je boljša od ostalih, po zgledu trenerja odbojkarske moške reprezentance Juha Velasca. Ob psihološkem prije-
mu pa tekabejevci seveda nadaljujejo s trdim delom v telovadnici. Na nocojšnjo tekmo (pričetek ob 21. uri) so se kapetan Rauber in ostati dobro pripraviti, v Četrtek so tudi odigrati prijateljsko tekmo s Kraškim zidarjem iz Sežane, ki si je zagotovil nastop v play offu za napredovanje v slovenska l.A ligo.
Jadran se torej odpravlja v Šesto prepričan v zmago in z veliko dozo samozavesti, saj je naša združena ekipa osvojila kar sedem zmag v zadnjih devetih tekmah, od teh pa pet zaporednih v gosteh.
O nasprotnikih ni mnogo kaj povedati, saj SS. Giovanni lahko le mimo pričakuje začetek dodatnega dela prvenstva. S samimi šestimi točkami so lombardski igralci sami na zadnjem mestu in so doslej utrpeti Ze petnajst porazov, privoščiti pa so si le Collegno (83:79), Desio (75:71) in Scame (78:61), sedaj pa imajo odprto serijo devetih zaporednih porazov. Šesto prav gotovo nocoj nima velikih motivacij, a tudi nima kaj izgubiti, tako da morajo jadranovci vsekakor igrati s polno paro in brez slehernega podcenje-
vanja.
POSTAVA - Play makerji: Meier (letnik 1975,185 cm), Asnaghi (75, 186 cm), Caldara (77,180 cm); branilci: Bisanzoni (66,193 cm), Man-tegazza (75, 196), Re (74, 202 cm); krila: Fumagalalli (70, 197 cm), Frasisti (68, 200); centri: Guerci (73, 204), Girardin (66, 200 cm); trener Paolo Fontana.
TAKO V 1. DELU: Jadran - SS. Giovanni 95:85 (38:33). V 28. minuti je Jadranova prednost znašala že petnajst točk, zatem pa je gostom uspelo znižati celo na -4 (87:83). K sreči so se naši pravočasno prebuditi. Jadran: Vitez 32 (12:13 iz igre), Rauber 16, Oberdan 12, Pregrac 11, Calavita 9, Hmeljak 8, Samec 4, Arena 3.
SS. Giovanni: Bisanzon 27, Asnaghi 14, Fumagalli 12, Guerci 10, Frasisti 8, Meier 6, Mantegazza 5, Girardin 3.
NAPOVED OSTALIH TEKEM 18. KOLA: Oderzo - Varese +5, Biella - Cassano +17, Scame - Civi-dale -7, Riva del Garda - Desio +9, Monza - Collegno +6.
Vanja Jogan
ŠPORT, ODBOJKA
Sobota, 20. januarja 1996
Zo Marconi (2 točki več) igra tudi nekdanji reprezentant Vecchi - imsa: končno vsi!
MOŠKA C1 LIGA
Vse kaze, da bo standreška telo- brez odbojkarskega prvoligaškega vadnica drevi spet prizorišče velikega moštva. Marconi je v uvodnem pr-boja, prepovedanega srčnim boi- venstvenem kolu celo premagal prerokom in ljubiteljem spokojnih sobot- modni Sassuolo, račune pa sla mu nih večerov. Odbojkarji Imse bodo v doslej prekrižala zlasti nepričakovana tekmi 11. kola B2 lige gostili Marco-	poraza z Asolo in Sedmom, praznih
ni j a iz Reggio Emilije, ki na začasni	rok pa je ostal tudi proti San Miguelu
razvrstitvi zaseda 4. mesto s točkama in Cus Modeni (derbi je pač derbi), več od Goričanov. Glavna atrakcija v Rezultati povedo, da igrajo Vecchi in nasprotnikovem moštvu je 36-letni tovariši dokaj nihajoče, center Paolo Vecchi, verjetno veteran Kakorkoli že, valovni vedo, da se z najslavnejšo preteklostjo, kar so jih jim na domačih tleh ni treba nikogar
doslej srečali Goričani. Bil je dvakrat- bati.
lliliillll
ni državni prvak s Santalom iz Parme »Prvič po dolgem času so med ted-(1981/82 in 1982/83) in je 104-krat	nom trenirali vsi igralci. Seveda so
igral za državno reprezentanco. Od-	Florenin, Prinčič in Koršič po dolgo-
bornik Marconija Alberto Calcinelli	trajnih poškodbah daleC od prave for-
pravi, da je se vedno zelo dober igra-	me, vazno pa jo, da bodo lahko jutri
lec in zgled za vso moštvo. Marconi	(danes, op. ur.) sedeli na klopi za rega je najel skupaj s tolkačem Andmo	zerve,« pred tekmo pravi športni
Vaccarijem, ki ima veliko zaslug za	vodja OK Val Ivan Plesničar. Trener
lansko napredovanje Roviga v A2 li-	Zamo bo lahko tokrat računat tudi na
go. Društvo ne skriva želje, da bi se	Radettija, ki se ni udeležil gostovanja
po štirih letih igranja v B2 ligi cim-	v Asoli. Prav pomanjkanje ustreznih
prej povzpelo v Bi ligo, saj je Reggio	menjav pa je bilo pretekli teden usod-
Emilia edino večje emilijsko mesto	no za Goričane.
DEŽELNA PRVENSTVA
Olympia CDR mora ujeti zadnji vlak
V Gorici bo igrala s Prevenirejem - Borovci proti prvemu - Se nekja zanimivih srečanj
V	moški C2 ligi sta tudi tokrat na sporedu dve izredno zanimivi srečanji. Goriška 01ym-pia CDR se bo na domačem igrišču srečala s tržaškim Prevenirejem. Ta ima na lestvici dve točki več od Goričanov, prvenstvo pa je začel odlično, saj je v prvih osmih kolih izgubil samo z vodečo Natisonio. Po novem letu pa so Tržačani doživeli dva poraza, najprej doma proti Faedisu, prejšnji teden pa so izgubili v Pordi, potem ko so v setih že vodili z 2:0. Danes si torej ne smejo privoščiti novega poraza, saj bi se prvič oddaljili od vrha lestvice. Isto pa velja tudi za 01ympio. Trener Domi bo imel na razpolago vse igralce, ta teden pa je po daljši odsotnosti zečel trenirati tudi Damjan Domi, ki pa verjetno Se ne bo nastopil.
Se težjo nalogo ima Bor For-trade, ki igra v gosteh proti Na-tisonii, ki letos Se ni utrpela poraza. V svojih vrstah ima izkušene igralce, kot so Berza-cola in Visintin, ki so več let igrali v višjih ligah. Borovci bodo tudi tokrat igrali v okrnjeni postavi, saj je Bresich Se vedno poškodovan. Rossetti je po bolezni ozdravel, vendar je malo treniral, tako, da se ne da resno računati nanj, Taberni pa je kaznovan. Cella in soigralci vsekakor danes nimajo kaj zgubiti, če jih bodo gostitelji podcenjevali, pa lahko pripravijo tudi presenečenje.
V	ženski C2 ligi čaka težko gostovanje 01ympio K2 sport. V Villi Vicentini bo namreč igrala z Vivilom, ki ima na lestvici enako Število točk kot Goričanke. Ta je na začetku prvenstva ciljal na povratek v Gl ligo. Imel pa je nekaj problemov, ko je doživel tri zaporedje poraze, po novem letu pa je izgubil se s Sokolom. Prejšnji teden pa je Vivil spet opozoril nase z zmago proti Tarcentu. Za Goričanke je to torej zelo pomembna tekma, z igro ki so jo pokazale prejšnji teden, pa ne bi smele imeti težav. Zal je
bila cel teden bolna Vanja Černič, ki tako ne bo igrala. Zanimiv pa bo tudi obračun med sestrama Princi.
Manj težav bi moral imeti danes Sokol, ki se bo v domači telovadnici srečal z Natisonio. Ta ima na lestvici dve točki manj od Nabrežink, do sedaj pa ni dosegla vidnejših rezultatov. Pri Sokolu bosta manjkali Lara Lupine in Marjanka Ban.
V	moški D ligi bo Espego branil svoje prvo mesto na domačem igrišču proti tržaški ekipi Club Altura. To je precej izkušena ekipa, ki je doslej doživela le dva poraza. Vseeno pa lahko Petejan in tovariši prekoračijo tudi to oviro. Tudi Korting igra na domačem igrišču, srečal pa se bo z ekipo S. Andrea. Po novem letu so DraSičevi fantje pokazali napredek v igri, tako da bi danes lahko osvojil svoj drugi letošnji par točk, saj današnji nasprotnik (4 točk) ni nepremagljiv.
V	ženski D ligi bo Val Združena kreditena banka igral v Trstu proti Sgt, ki je Je-rončičevim igralkam ne smel povzročati večjih težav. Sloga je svoj cilj dosegla prejšnji teden z zmago proti Morareseju, toda že danes lahko iztrže nov par točk. Igra namreč v Fiumi-cellu, proti ekipi, ki je zmagala samo v prvih dveh kolih z Vir-tusom in ekipo Sgt, obakrat šele po tiebreaku.
ZAOSTALA TEKMA
Altura - Koimpex 3:1 (15:13,11:15,15:9,15:8)
Koimpex: Brišnik, Ferluga, Kosmina, Milič, Perini, Siroti-ch, Spacal
Zaostal srečanje res ni moglo zadovoliti nikogar, saj smo tokrat gledali slabo tekmo s celo serijo zgrešenih servisov, veliko napak in torej zelo malo prave igre. Altura je vsekakor na dometu Koipexovih igralk, ki pa so tokrat zaigrale brez prave taktične discipline in premalo zagrizeno. Prav v borbenosti pa so bile domače igralke daleč boljše. (INKA)
ŽENSKA C1 LIGA
Obe naši šesterki pred težko nalogo
Koimpex s Cavazzale, derbi za Bor
Koimpex in Soča Sobema računata na zmago pred svojimi gledalci
Tekmeca Fincantieri in Legnago
di Zuccon, ki je do lani igral v Tržiču, tako da bo ta tekma nekakšen derbi. Najnevarnejši igralec pri Fincantieriju je Palin, ki je že lani povzročal slo-gašem precej preglavic. Slogaši bodo nastopili v popolni postavi, med tednom sta imela nekaj težav le Rovere s hrbtom in Riolino s kolenom, tako da sta morala izpustiti en trening. Edini Koimpexov cilj je danes seveda zmaga, saj si na domačem igrišču ne more privoščiti spodrsljajev.
Soča Sobema igra z zadnj euvršCenim Legna-gom. Ta je doslej zmagal le enkrat in sicer v tretjem kolu proti Fincantieriju. Od tedaj dalje pa je Legnago osvojil v sedmih kolih le en set. Trener soCanov Jakopič današnjega nasprotnika ne pozna, vsekakor pa računa na točki. Cel te-
Oba naša predstavnika v moški Cl ligi igrata danes na domačem igrišču in oba računata na zmago.
Koimpex igra s tržiškim Fincantierijem. To je precej neugoden nasprotnik, Čeprav ima na lestvici šest točk manj od . slogašev. V svojih rezultatih je bil namreč nekoliko nihajoč, zanimivo pa je, da je izgubil tudi z zadnjeuvršCenima ekipama Legnagom in Fos-sojem, premagal pa je močne nasprotnike, kot so Pallavolo Trieste in S. Giustina. Proti močnejšim nasprotnikom da torej Fincantieri vse od sebe in tako bo zelo verjetno tudi danes. Ekipi se namreč dobro poznata, s slogasi pa igra tu-
DanaSnje kolo v ženski Cl ligi bo za naši šet-sterki bržkone zelo zahtevno. Obe bosta igrali na Tržaškem, žal istočasno (ob 18. uri), tako da so ljubitelji odbojke postavljeni pred izbiro, ki res ni lahka. Slogašice se bodo na Opčinah pomerile s petouvrSCenim Cavazzale, borovke pa Caka mestni derbi z Vol-leyjem 93 v telovadnici Sole Suvich.
Da utegne biti Cavazzale trd oreh pove podatek, da je v 2. kolu premagal Conegliano, to je ekipo, proti kateri je Koimpex v preteklem kolu doživel svoj prvi prvenstveni poraz. Trener slogašic Branko Sain takole analizira nasprotnice: »Cavazzale predvaja zelo razkošno, a hkrati učinkovito igro. Po-dajaCica je nizke rasti, to je hendikep v bloku, a je superhitra. V kombinaciji z enim od dveh centrov izredno hitro napada v prvem tempu, tolkaCica v diagonali z njo pa je res zelo močna. Šibka točka je morda sprejem servisa. Računamo tudi na to, da Cavazzale na gostovanjih ne dosega istih rezultatov kot doma.« Jasno je torej, da bo za Koimpex temeljnega pomena servis. Doslej na domačih tleh v tem elementu Se ni odpovedal, upati je, da bo tako tudi tokrat, trener pa dodaja tudi, da bo potrebno »garati« v obrambi.
Derbiji z Orno (zdaj Volley) so za nase še-sterke že od nekdaj neugodni. Kljub temu, da so Tržačanke doslej zbrale samo Sest točk (Bor jih ima deset), bodo morale plave zagotovo napeti
vse sile. Navsezadnje so igralke kot Vida, Fatutta in Vatta vsega spoštovanja vredne, kar je na lastni koži okusil tudi Koimpex, ki jih je ukrotil šele po petih nizih. Kot v zadnjih dveh kolih, bo Bor Mercantile tudi danes nastopil v okrnjeni postavi, brez Vodopivčeve (koleno) in Gregorijev e (vnetje mišice), zato bodo morale ostale igralke zaigrati s podvojeno močjo. Kljub zmagi proti Fontanam položaj borovk na lestvici ni tak, da bi si lahko privoščile podcenjevati nasprotnice.
dem je ekipo opozarjal, da igralci po dveh zmagah ne smejo popustiti in da morajo tudi proti zadnji ekipi igrati maksimalno. Med tednom je med soCani Tudi razsajala gripa, tako da je bila ekipa na treningih nepopolna. Pozitivno pa je, da je spet zaCel trenirati Mitja Feri, ki bo verjetno že danes lahko nudil svoj doprinos. Vseeno pa bodo soCani okrnjeni. Muscau je prejšnji teden odšel na služenje vojaškega roka v Genovo in ga zato ne bo vsaj mesec dni. Odsoten bo tudi MuCiC, ki je bil pravkar opereriran, medtem ko bo Klede prisoten, Čeprav zaradi poškodbe ne trenira s polno močjo. Kljub vsem tem težavam bi morali Goričani doseči nov par točk in narediti nov korak proti obstanku v ligi. (A.M.)
Sobotna napoved: Maša Bralni
Kapetanka Valove ženske ekipe Masa Braini (letnik 1973) že Sest let brani barve svoje ekipe v Članski konkurenci, še prej pa je pri Domu sode-lovala v vseh mladiskiK prvenstvih.
Najboljši igralec: A »dre
Najboljši igralec pn nas:
Aleš Feri.
Kaj pa igralka? Viviana
Moj« najboljša in naj-slabsa tekma? Se ne spo ■ minjam, a oboje pred leti, ko sera podajala.
Boste napredovale? Tega nočem napovedati, upam pa, da bomo.
Kaj pa ženska ekipa Qlympie? Po mojem ne.
Napoved tekem Imsa - Marconi Soča Sobema - Legnago Koimpex (M) - Fincantieri Vollev 93 - Bor Mercantile Koimpex (Z) - Cavazzah Oivmjna CDR - Prevetrim Eli or - Bor Fortrade Vivil - 01ympia K2 sport Sokol - Dragon Pub Sgt -Val Zadružna kreditna banka
3:1
3:0
2:3
3:2
1:3
3:1
3:2
3:0
0:3
1
Sl
I
II
■
8
II
|gj
III
11
jjj
gg
*
■
tl
■
i
|:|:l
11
111:
■
l!
lili
■
■
n
jj
II
			
S
11
■
:8;:;88
/I
liti
jjj
■
§ss:
lil

:
llii
lili
|
domači šport
Danes
Sobota, 20. januarja 1996 ODBOJKA
MOŠKA B2UGA
20.30 v Standrežu: Imsa - Marconi Reggio Emilia MOŠKA Cl LIGA
20.30 na Opčinah: Koimpex - Fincantieri; 20.30 v So-vodnjah: Soča Sobema - Legnago ZENSKA Cl LIGA
18.00 v Trstu, Suvich: Volley 93 - Bor Mercantile; 18.00 na Opčinah: Koimpex - Cavazzale MOŠKA C2UGA
20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR -Prevenire; 20.30 v San Giovamiiju al Natisone: Eltor - Bor Fortrade
ZENSKA C2 LIGA
20.30	v Babrežini: Sokol - Dragon Pub; 21.00 v Villi Vicentini, Ul. Duca d’Aosta: Vivil - 01ympia K2 sport
MOŠKA DUGA
17.30	v Standrežu: Espego - Club Altura; 20.30 v Repnu: Korting - Sant’Andrea
ZENSKA DUGA
18.00 v Trstu, Ul. Girmastica: Sgt - Val Zadružna kreditna banka; 20.30 v Fiumicellu: Volvo Abetini - Sloga 1. ZENSKA DIVIZIJA
18.00 v Gorici, Kulturni dom: Val - Intrepida MLADINCI
20.30	v Trstu, Zandonai: Volley club - Korting DEKUCE
18.00	v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo - Bor Friulexport NARASCAJNICE
15.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Breg; 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori - Sokol; 17.30 na Proskeu: Konto-vel A - Sloga A
KOŠARKA
BUGA
21.00	v Sestu San Giovanni (Milan): SS Giovanni - Jadran TKB
C2UGA
20.30	v Trstu, »1. maj«: Bor Radenska - Staranzano DUGA
18.30	pri Briščkih, dom Ervatti: Kontovel - Adi Trst; 18.00 v Gorici: Senators - Cicibona Helvetius; 20.00 v Trstu, Ul. For-lanini: Libertas Ts - Dom Agorest
PROMOCIJSKA UGA
17.30	v Dolini: Breg - Godiva; 20.30 v Trstu, Ul. Frescobal-di: Viale Sport - Polet Metra
KADETI
18.00	v Trstu, Ul. Girmastica: SGT - Jadran DEČKI
16.30	v Gorici, Kulturni dom: Dom Sprintauto - Goriziana;
16.00	pri Brisckib, dom Ervatti: Kontovel - Ferroviario; 16.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Autocarrozzeria Boris - Ricreatori; 18.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Servolana PROPAGANDA
16.00	v Trstu, Istrska ulica: Azzurra - Jadran; 18.00 v Trstu, Ul. Gretta: Barcolana - Kontovel.
ROKOMET MOŠKA C UGA
17.00	v Bellunu: Belluno - Kras Trimac ZENSKA C UGA
16.00	v Zogniku: Kras - Fides NAMIZNI TENIS ZENSKA Al UGA
20.00	v Coccagliu (BS): Coccaglio - Kras Adria C aravan ZENSKA BUGA
18.00	v Zogniku: Kras Corium - Serravalle MOŠKA Cl UGA
18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Fincantieri Ts ZENSKA Cl UGA
18.00	v Zogniku: Kras - CUS Udine NOGOMET
MLADINCI
14.30	v Standrežu: Juventina - Por Gorizia; 14.45 v Turjaku: Isonzo - Sovodnje; 15.00 na Opčinah: Opicina - Primorje;
15.00	na Opčinah, Villa Carsia: Montebello Don Bosco - Vesna
Jutri
Nedelja, 21. januaija 1996 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Flumignanu: Flumignano - Juventina; 14.30 v Tor-viscosi - Tondscosa - Sovodnje
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v REmanzaccu: Aurora - Primorje, 14.30 v Reani Roiale: Reanese - Vesna; 14.30 v Čedadu: Cividalese - Zarja
2.	AMATERSKA UGA
14.30 v Trebčah: Primorec - Portuale
3.	AMATERSKA UGA
14.30	na Proseku: Gaja - CUS Ts; 14.30 v Trstu, Vrdelska cesta: Union - Breg; 17.00 v Miljah: Servola - Kras; 14.30 v Terzu pri Ogleju: Terzo - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese; 8.30 v Trstu, Drevored Sanzio: CGS - Zarja Adriaimpex
NAJMLAJSI
10.30	v Bazovici: Gaja - Kras
SMUČANJE
TROFEJA ADRIAIMPEK
10.00	na Piancavallu: organizacija SK Devin ODBOJKA
MLADINCI
10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Nuova Pallavolo MLADINKE
10.00 v Standrežu: Azzurra - Val; 11.00 na Opčinah: Koim-
pex - Breg
DEKLICE
10.00	v Trstu, Ul. San Pasquale: Oma - Koimpex;
11.30	v Trstu, Ul. Girmastica: Sgt - Kontovel KOŠARKA
I.	DIVIZIJA
17.00	pri Brisckib, dom Ervatti: Sokol - Magic KADETI
11.00	v Trstu: Libertas - Kontovel NARAŠČAJNIKI
II.	00 v Trstu, »1. maj«: Bor Ediauto - Don Bosco A; 11.30 pri Brisckib, dom Ervatti: Kontovel - Don Bosco B
PROPAGANDA
11.00	v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Bor Dentalex NAMIZNI TENIS
MOŠKA C2 LIGA
10.00	v Zogniku: Kras - Azzurra
KULINARIKA
Klementine so za sladokusce
Izboljšajo okus svinjske in gosje pečenke
Gojenje agrumov ima v Sredozemlju ze dolgo tradicijo. V srednjem veku so bili nekakšen statusni simbol, saj so premožnejši svoje mize vedno obložili z južnim sadjem. Ze takrat so iz agrumov pripravljali več različnih jedi, iz njih pa so izdelovali tudi različna kozmetična sredstva.
Danes je na trgu veliko različnih vrst agrumov. Med mandarinami so zagotovo najbolj cenjene klementine, ki izhajajo iz Alžirije, kjer so ob prelomu stoletja križali mandarino z neko grenko vrsto pomaranče, ki so jo poznali v Španiji in jo še danes zelo cenijo proizvajalci marmelad. Klementine lahko hitro in brez težav olupimo, so brez pešk, imajo veliko soka in prijeten vonj. Zelo so primerne za različne dekoracije, na primer k sirnim ploščam. Številni kuharski mojstri jih upo-
rabljajo za pripravo sladic, izboljšajo pa tudi okus pečenke, predvsem svinjske ali gosje. Z man-darininim sokom je mogoče izboljšati tudi okus jogurta, pozimi pa lahko z njim obogatite sadno solato, ki ste jo pripravili iz jabolk, vloženih marelic in breskev.
Klementine v čokoladi
Za pripravo testa potrebujete: 176 g moke, 100 g (stopljenega) masla in 1 jajce
Zmes dobro premešajte, najbolje v električnem mešalniku, in jo za pol
ure postavite na hladno. Testo zvaljajte, razrežite na okrogle plošče (približno s premerom tri centimetre), potresite s sladkorno moko in popecite v pečici. Ce ste jo segreli na 200 stopinj, bo pečeno že v desetih minutah. Zlato-rumeno in hrustljavo testo pustite, da se ohladi. Med tem nad vrelo vodo stopite jedilno čokolado. Ko postane tekoča, vanjo počasi potopite krhlje mandarine in jih v krogu položite na testo. Ohlajeno potresite s sladkorno moko in postrezite.
Koktajl iz klementin
Potrebujete 8 klementin, 4 žlice paradižnikovega soka, peneče vino
Klementine zmešajte v električnem mešalniku. Predno zmes zlijete v visoke kozarce (za peneče vino), jo precedite, na koncu pa dodajte še nekaj kapljic šampanjca.
Koktajl boste pripravili v petih minutah.
Riž po maroško
Za 4 osebe potrebujete: 2 žlici olja, majhno, sesekljano čebulo, 2 stroka česna, 2 klementini, ščepec ingverja, 1 žličko zmletih pinjol, 350 g riža, 750 ml kokošje juhe, sol in sveže zmlet črn poper, 2 olupljena, na kocke zrezana paradižnika, nekaj koriandrovih listov Na vročem olju popra-
žite čebulo in česen. Ko porumeni, vmešajte zrezane klementine, ingver, pinjole in riž. Zalijte z juho in počakajte, da zavre, potem pri zmerni temperaturi kuhajte še toliko časa, da se riž skuha, vendar ne preveč. Morda mu boste morali dodati še nekaj juhe. Nekaj minut preden bo mehak, vmešajte vanj paradižnik in koriander. Riž lahko postrežete k zacinjeni jagnjetini ali svinjini.
Granberg - Gubnickij / Dopisna partija 1986
Da bi omogočil umik kralja s h linije, je črni povezal belega lovca na polju d5 in beli, ki je na potezi, je pred pomembno odločitvijo. Ali se bo poslovil od svojega lovca in nadaljeval napad po h liniji ali pa lahko partijo efektno zaključi! Poiščite zmagovito potezo belega! V dopisni partiji je imel beli dovolj Časa, da je odkril odločilno potezo.
Rešitev naloge
Z malo nenavadno, vendar učinkovito potezo l.Sd7!! je beli končal partijo. Na štirikrat napadeno polje je beli postavil skakača! Zdaj na l...Ld7: sledi 2.Tf3 Le6
3.	Tfh3:+ Kg8 / 3...Lh3: 4.Th3: mat /
4.	Th8 mat. Črni zagotovo ni pričakoval tako žalostnega razpleta partije!
Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
_________________
X	GLAVNO MESTO ZDA	OBJEKT ZA PROIZV. ELEKTRIKE	NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI	AMER. IGRALEC HUNTER	RODODEN- DRON	NAPISNA KRISTUSOVEM KRIZU	JA	IZPIT	VAZNA ZACIBMA	PAS PRAMEN	PLESEN NA VINSKI TRTI	RADON	UNIVERZA V NEVVHAVNU (ZDA)	AVTOR: LUKA PIBER	SLAVKO OSTERC	ZVEZDA V ŠKORPIJONU	FR. SKLADATELJ (FRANCIS)	POGASENI DELCI PREMOGA	SIVEC, SEREC	NEUMNEŽ
MUTIKAL LEONARDA BERNSTEINA														RIMSKI ZGODOVINAR						
VRSTA KOVINE														PERZUSKI POLOSEL NJORKA						
MAD2.-ANG. SKLADAT. (MATVAS)							RIBA					LANTAN			PAPEŠKA KRONA DEL ROKE					
							STAROGRŠKO MESTO					UDARJANJE Z NOGO								
HOKEJ. KLUB			AMER. IGRALEC (WARREN)	TARZANOVA OPICA					ZIBKA								DEL VINOGRADA PEVEC Z ALTOMI			
JAPONSKI POLITIK (HIROBUMI)				BIVŠI NOGOMETAŠ HAJDUKA (BERNARD)	ANGL. ARHITEKT JONES	AMERICIJ			MISI PODOBEN SESALEC	JUNIOR			ELEMENT HOJE						NAJSTAREJ-SA KAMENSKA DOBA	ANSAMBEL FRANCUA SLAKA
										OTOK OB ZAH. SKOTSK			PEVKA GRACEU							
ZNAČAJ						LEVI PRITOK TIBERE					KOBALT MATTHEtV (KRAJŠE)			PIONIR FRANC. FILMA ERZISNIK						
JEZERO KOT DELPANAM. PREKOPA						NENAVAD- NOST EDVVARD												PIVO SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA		
DALJŠE PEŠAČENJE								RUSKI ADMIRAL (FERDINAND)								ŠPAN. PISATELJ VROJO BENETKE				
AMER. KEMIK (LARS)								SL. IGRALKA IN SANSONETKA												
NATRU			VODA SODAVICA					HRV. PISEC KOVAČIČ					SOLI OCETNE KISLINE							
LLV13DV
'aiNV
‘vaos
‘VN
‘msAaivlmi
‘aaovsNO
‘visi
‘TaoNvm
‘ONEOtU
‘10
TSONTVraONV
'NTLLVO
‘sanatN
‘03
‘VtHN
‘IAVHN
‘imm
‘Hi
w
‘on
‘d3S
‘vmaaiz
‘VID 'HH ‘VHVLL ‘VI ‘0315 ‘339135 ‘H33VNO ‘VNIAOH VNTVHTV
‘isrnvs
‘AHOIS 3015 J.S3M :ouABjopoA :A3JLIS3X

TV SPORED
Sobota, 20. januarja 1996
® RAI 1	® RETE 4
.7.00
9.00
10.20
10.50
12.25
12.35
13.25
13.30
14.00
15.50 16.20
17.55
18.00 18.15
18.30
19.35
20.35
20.50
23.15
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke . Oddaja za najmlajSe Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: Addio, Mr. Harris! (kom., VB ’51, i. M. Red-grave, J. Kent, N, Patrick) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik
Rubrika o zdravju in lepoti Piti sani piti belli Risanke: Gargovles Variete: Dinsey Club, vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik
Nedeljski evangelij Variete: Luna Park Vreme, dnevnik, Sport Variete: Luna Park - La /irigam (vodi P. Bando) Variete: Mille lire al meso (vodita Pippo Bando. Giancarlo Magalli) Dnevnik
23.20
0.10
0.30
Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: New York: Ore 3 -L’ ora dei cigliacchi (dram., ZDA ’,68, i. T. Musante, M. Sheen)
RAI 2
6.55
10.05
10.30
'12.00
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Nan.: Lassie
TGR v Evropi, 11.00 Potrebujem te Variete: V družini
13.00
14.00
14.05
14.55
15.45
15.50 16.20
18.05
18.45 19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
Dnevnik, športna odd. Dribbling
Od besed k dejanju Glasb, oddaja: Mio Capi-tano
Variete: II fantacalcio izžrebanjelota Tvoj bližnji
Film: Quel ragazzo della curva B (kom., It. *86) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Mio figlio 6 vivo (dram., ZDA '94, i. A-Pays, Corbin Bersen)
Na odru *95: Koncert
23.35
Dnevnik in vreme
0.25
0.55
Tedednski pregled televizijskih programov Film: Crack (dram., It. '91. r.-i. G. Base)
^ RAI 3
7.50
12.30
13.30
14.00
16.00
18.00
19.30 20.00
20.30
22.35
0.45
Nad.: Valeria in Massi-milianb, 8.40 Un volto, dne donne,: 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lueia,
11.15	La torza deli’ umore, vmes (11.30) dnevnik Chicago Hope Dnevnik
Rubrika o lepoti Film: Nato sotto !e stelle (vestem, ZDA ’91)
Nan.: Burk, 19.00 Le ein-que signore Buchanans Dnevnik in vreme Variete: Le piti belle Scene da un matrimonio Film: Intimita mortale (dram., ZDA ’91, i. D. Harry, James Russo)
Film: Chi uccidera Char-ley Varrick? (pust., ZDA '73. r. D. S legel. i. W. Mati lian. J. Dbe Baker], i vmes (23.30) dnevnik i Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani Nan.: Arnold Aktualno: Nonsolomoda Un papa di prima pagina Aktualno: Anteprimaj 11.30 Televizijsko sodišče - Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici Nan.: Simpsonovi OtroSki variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK. ii prezzo e giustob 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Kiekv e Barbara (kom., It. ’92, r.-i. C. De Sica, R. Pozzctto) Dnevnik
Film: La čarne (It. '91, i. S. Castellito), vmes (0.00) nočni dnevnik
# ITALIA1	
	Otroški variete
	Film: 11 cane che fermo la guerra (kom., Kan. *84)
	Odprti studio, 12.40 Spori studio
	Otroški variete
	Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jamrnin’
	
	Variete: Colpo di fulmine
	Nan.: I ragazži della pra-teiria, 17.15 Družina Ad-dams
	Aktualno: 8 mm
	Odprti studio, vreme, 18.45 šport studio
	Nan.: Baywatch, 20.00 11 principe di Bet Air
	Film: Commando (pust., ZDA '85, i. A. Schwarze*
6.00
9.00
9.30
10.30
11.00
13.00 13.25 13.40 15.30
16.00 17.55 18.00
20.00
20.40
22.45
23.15
	Pregled tiska, Drobci	
Ba	Film: 11 diavolo in con-	
	vento (kom., It. '51)	
	Pregled televizijskih pr.	
	Oddaja o kmetijstvu	
	SP v snowboardu, 10.55 SP v smučanju, smuk Ž	
	Dnevnik	3
	SP v smučanju: smuk, M	
	Ribici pripovedujejo	
	Deželne vesti, dnevnik	
	TGR Okolje Italija	
	Spori: odbojka, rubrika	
	Doposci, smučarski tek,	
	košarka	
	Vreme in dnevnik	
	Deželne vesti	(3
	Caro Lubrano...	
	Film: Pazza (dram., ZDA '87, r. M. Ritt, i. B. Strei-sand, R. Dreyfuss)	
	Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Harem	B
Km	Dnevnik in vreme	mn
	Nočni šport: boks, Magi-	Uljn
	Smulders EP v srednje težki kat.}, sabljanje	H
	Variete: Fuori orario	
negger, R. D. Ghong) Film: L’ anno del Dragane (krim., ZDA '85, i. M. Rourke, J. Lone) Aktualno: Fatti e misfatti Glasba: Jammin’
^ TELE 4
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Film: Howling V Športna oddaja
MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
12.15 SP v smučanju Variete: Zap zap Film: Cavalcarono insie-me (vestern, ZDA ’61) Španski nogomet
a RAI 3 mllk slovenski program	
	
	Risanka: Pajek Piko TV dnevnik
fr SLOVENIJA 1
7.50
8.05
9.10
9.40
10.00
11.35
12.05
13.00
13.05
13.35
14.00
14.50
15.40
16.25
17.00
17.10
17.25
17.55
18.30
19.10
19.30 19.45
20.05
21.10
21.55 22.20
22.50
0.50
0.55
Radovedni Taček:
Kopa
Kljukčeve dogodivščine Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: angleščina, 3. del Bach in Botrine; kanadski film Analitična mehanika Veliki dosežki slovenske kirurgije, 1. oddaja Poročila
Hugo, pon. TV igrice Videostrani
Svet narave, angl. poljudnoznanstvena oddaja Tednik, pon.
Policisti s srcem; 24. del avstralske nanizanke Starodavni vojščaki. 9. del amer. dok. serije TV dnevnik 1 Otroški program:
Pravljice iz mavrice Irska, 3, oddaja Alpe Jadran Hugo, tv iglica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Spori
Valdez do skrajnosti, športni film
Ljubljanica, reka, ki izginja. 1. del Turistična oddaja Dnevnik 3 Moj ameriški jaz, ameriški film Poročila
Tv jutri, videostrani
IT SLOVENIJA 2
9.00
9.55
10.55 11.10
14.20
15.55
18.30
19.30 20.05
22.50
Euronevvs
Vevsonnnz: SP v alpskem smučanju, smuk (Ml. prenos
Portreti športnikov: Reinhold Messner Gortina: SP v alpskem smučanju, smuk (2), pre-nos
Ciklus filmov Johna Forda: Moja draga Klementina, amer: film Športna sobota Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodi-stria 4x4
Camille Claudel, francoski film Sobotna noč:
Orlek
Evropske MTV glasbene nagrade
KANAL A
	Kaličopko,
	Ivanhoe, pon. risanke
	Dance session, pon.
	Spot tedna
	Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja
	Generacija transforme-rjevll
	Devetdeseta, pon. oddaje o stilu
	Cikaške zgodbe, 3. del-amer. nanizanke
	Apokalipsa po pomoti, angleški film
	Kavboj, pon. filma
	Ljubezenski vodič, 4. del
	CNN poroča
.51 Koper
	SP v alpskem smučanju, prenos iz Wengna
	Euronevvs
	Peter Pan Klub, nanizanka
	TVD mladi
	Farnily album, tečaj angleške« jezika
	Slovenski program: Sportel - oddaja o zame j-
	skem športu in športnikih	'
	Primorska kronika
	Nikar
	TV dnevnik
	Jutri je nedelja, verska oddaja
	Globusov tik tak
	Šport, pon.
	Mačka, 2. del serije
	Dokumentarna oddaja
	Vsedanes - TV dnevnik.
	Jazz, Trillo jazz
	Achtung Baby! - oddaja o kulturi
l Avstrija 1
Otroški program, pon. Blinkv Bill
SP v alpskem smučanju, smuk (Z), prenos iz Gortine Tenis: odprto prvenstvu Avstralije, posnetek iz Melbourna
SP v alpskem smučanju, smuk (M), prenos iz Wengna
Blossom, Prijatelji so najboljši vohuni Princ z Bel-Aira,
Stava, 1. del
Superman - Pustolovščine Lois in Clarka,
Poskusni zajček jimmv Beverly Hills, 90210. Glasovanje Meirtise place.
Dve gospe Mancini UP, mladinski magazin Spori
Tolnvabohu, televizijska zmešnjava Helmuta Zen-kerja
Non stop neumnosti, 2,-del nemške serije Čas; v stiki, kultura Vreme .Spori
O, moja Avstrija Sport
Bolne sestre čas v sliki Stone cold Dead, kanadska srhljivka Meirose place, pon.
Bcvorlv Hills
Dopisnik iz tujine, pon,-J filma
MHF Avstrija 2
J Salve smeha rojM Nepopoln zakon,
I avstrijska komedija, y Mightv ducks - Suportcam, 1 pon, amer, komedije IKMH Čas v sliki
13.10
14.45
16.05
16.30
17.00
17.05
17.35 17.53
18.00 18.25 19.00 19.17
19.30 20.15
22.30
22.05
22.35
Dr. Holl,
nemški film, 1951 Režija: RolfHansen Noč v Benetkah, avstrijska glasbena komedija, 1953
Severovzhod Arktike -Dežela Franca Jožefa, 3. zadnji del avstrijskega dokumentarca Dežela in ljudje Čas v sliki Ozri se po deželi Kdo me hoče?
Svetovne rehgije Milijonsko kolo Spori
Avstrija danes Loto
Čas v sliki, kultura Polje ljubezni, film Čas v sliki Vse je komedija: Charleyeva teta Gostišče v Datmooru,
nemška kriminalka
Slovenija 1
4.30.5.00,	6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19:00 Dnevnik;
6.50	Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutrdhja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 KOncert iz naših krajev; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30. 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila;
14.00	Glasbene željo;
16.05	Popevki tedna;
18.00	Glasbene želje;
19.00	Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo; 22.23 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 13.05 Srednjeevropski obzornik;
14.05	Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.05 Baletna glasba;16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus;
19.30	Zadeva Makropu-los; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila," 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Primorski zaliv;
8.50	Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno;
10.40	Power play; 10.45 -
11.50	Sobotna akcija Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 12.30 Opold-nevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet;
14.00	Glasba po željah;
14.45	Zanimivost; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik;
19.30	Športna sobota;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0,00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; X 14.50 Single tedna; 15.00
Redazione teen; 18.45 Ri-gatonl; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 9.30 Kam danes; 10,15 Novice;
11.05	Notranjsko-kraški mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 15.15 Novice; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 19.30 Rick dees;
22.00	Hot mix dlsco žur.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-macije, zaposlovanje;
12.00	Mali oglasi; 12,30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19,30 Večerni program
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17;
12.05	Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistrlška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21,00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23,15 Nočni.
Radio Študent
0.00 Rabokloaka; 11.00 Curriculum vitae (odd. ljubljanskih srednješol-cev);14.30 RO: Brave Old World; 19.00 IB: Anton 8raxton; 20.00 Afriški Gho-sti.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Kon-certSO. 11.95 v Komorni dvorani Slov. centra E. Komel; 10.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato Orkestri; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in italy; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:; 18.00 Mala scena: Bajke In povesti o Slovencih (r. B. Kobal); 18.30 soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10,00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN
RAHEL
~ _ . SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Mariborsko Pohorje Rogla Golte Vogel Krvavec Kranjska gora Kanin Orkno
20-220
60
Na Veliki Planini in v Logarski Dolini vlečnice ne obratujejo zaradi pomanjkanja snega. NoCna smuka: Mariborsko Pohorje od 17. do 21. ure, Ivarcko-Osven, vlečnica Rimski Vrelec do 20. ure. Tekaške proge: Mariborsko Pohorje, Rogla, Kopa, Voeel (delno), Ivarcko-Osven, Logarska dolina, Rateče in Planica. Sankališča: Rogla in Kranjska Gora.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
lakom med Mic/toefom Jacksonom im tiso Marie Pnestef nfi Spaja# nm dve tel
VVASHINGTON - »Velika ljubezen« je izplahnila v slabih dveh letih. Poročila sta se 26. maja 1994, pred sodnikom v Los Angelesu pa že teče postopek za raz-poroko: Lisa Marie Presley je sporočila novinarjem, da se loCuje od Michaela Jacksona zaradi »nepremostljivega razhajanja«.
Poroka črnskega rock zvezdnika z edino hčerjo mitičnega Elvisa Presleya se je odvila v najveCji tajnosti v Dominikanski republiki. Marsikdo je zasumil, da ji ni botrovala velika ljubezen, ampak predvsem velik interes. Michael Jackson, ki je sedaj star 37 let, je bil leto prej vpleten v afero zaradi sumljivih spolnih odnosov s 13-letnim prijateljčkom in je moral dokazati svojo spolno »normalnost«. Verjetno sta prav zaradi tega z Liso Marie Presley večkrat javno izpovedala, da sta »spolno zelo aktivna«...
Jackson ne preživlja ravno nabolj srečnega obdobja. Zadnja plošča »History« ni doživela velikega uspeha, na katerega je do nedavnega bil vajen Črnski, sicer umetno »zbledeli« popevkar, saj je njegov »Th-riller« najbolj prodana plošča vseh časov: v samih Zda so v preteklih letih prodali veC kot 24 milijonov izvodov. Jackson, ki je pričel nastopati, ko je bil star komaj 11 let, se je pred kratkim moral tudi odreči televizijskemu nastopu zaradi nenadne slabosti: v newyorškem studiu se je onesvestil, zdravniki so ugotovili, da je močno dehidratiran in da mu srce, jetra in ledvice neredno delujejo, vendar niso pojasnili pravih razlogov slabosti.
Švicarji se bodo na nedeljskem referendumu odločali o spolu gasilcev
ŽENEVA - Ali je mogoče prisiliti ženske, da se lotijo gasilskega poklica? Za rešitev te nevsakdanje dileme bodo šli Švicarji, ki po slovijo ne samo po urah, ampak tudi kot zibelka demokracije, prihodnjo nedeljo spet na referendumska volišča.
Švicarska konfederacija je najbrž edina država na svetu, ki pobira »davek na ogenj« in z njim finansira gasilske enote v tistih kantonih, kjer jih ne sestavljajo prostovoljci. Toda to dajatev morajo plačevati samo moški, medtem ko so ga Zenske oproščene, ker ni nikdar nikomur padlo na pamet, da bi lahko nežni spol zapustil domače
ognjišče in se vključil v grob svet gasilcev.
Zdaj se je vlada kantona Vallese v imenu enakopravnosti spolov, ki pa je še daleč od uresničitve, odločila, da razširi plačevanje davka tudi na ženske, razen seveda v primeru, ko bi se tudi one odločile za vstop v gasilske vrste. Toda ženskemu delu prebivalstva sklep kantonske vlade očitno ni po godu, zato so se mu s podporo socialistične stranke uprle in zbrale zadostno število podpisov za referendum, na katerem naj bi kantonski zakon razveljavili.
Tako kot na mnogih drugih po-
dročjih, je Švica tudi v boju proti požarom dolgo živela v popolnem miru. Sklalil se je leta 1986, ko se je zvezno sodišče postavilo na stran državljana, ki se je čutil diskriminiranega, ker so bile ženske oproščene »davka na ogenj«. Od takrat so se začela trenja v vseh kantonih, posamezne vlade pa so skušale problem rešiti kakor so pač mogle. Doslej pa se še ni primerilo, da bi bilo zanj treba razpisati referendum, kot se je zgodilo v kantonu Vallese, kjer je vprašanje daleč preseglo goli problem enakopravnosti spolov in se spremenilo v pravo politično afero.
Nov modni krik