SlX)VENSKrÄ
VESTNIH
|csou
Ivo Vajdi Poudarjajmo
UG	U J
naše skupne interese
% K Celovcu se je v ponedeljek w mudil veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju Ivo Vajgl. Bivši novinar in državni sekretar pozna mednarodno politiko kot malokdo, trenutna glavna tema države je seveda kandidatura Slovenije za vstop v Evropsko unijo.
»Ne bi rad, da bi mi kdaj očitali, da sem se v tem obdobju spuščal v obrobne probleme,« je dejal. Koroški strahovi, da bodo Slovenci po vkjlučitvi v EU preplavili avstrijski delov-
Vladna koalicija v Sloveniji v krizi
Slovenska vladna koalicija je sicer že dalj časa v kriznem razmerju, a tako kot je v zadnjih dneh, še ni bila. Poglavitni koalicijski partner Liberalni demokraciji premiera Janeza Drnovška, Podobnikova Slovenska ljudska stranka, odskakuje od koalicijskega sporazuma. To se izkazuje predvsem pri interpelacijah, ki jih v parlament vlaga socialdemokratska stranka Janeza Janše in ob katerih se izkazuje koalicijska neenotnost. Ker je ljudska stranka iz vlade izgubila »svojega« ministra za obrambo Alojza Krapeža (zaradi protipravne pridobitve državnega stanovanja), zdaj ni več enotna z LDS pri zavrnitvi interpelacije proti ministru za šolstvo in šport Slavku Gabru, katerega odstop zahtevajo Janševi socialdemokrati in Peterletovi krščanski demokrati. Zatika se tudi pri notranjem ministru Mirku Bandlju in v teh dneh se bosta obe stranki pogovorili o disciplini v koaliciji, sicer pa grozi njen razpad in vladna kriza. J. R.
Preberite
CELOVEC Protest kmetov
Cene za svinjino nezadržno padajo, kmetje pa imajo velike izgube, zato so protestirali pred deželno vlado.	Str. 2
PORTOROŽ Seminar ZSŽ
Dvojezična predšolska vzgoja je bila letošnja osrednja tema seminarja Zveze slovenskih žena. O njem piše Irena Destovnik.
Bo potrebno ponoviti deželnozborske volitve zaradi procentne klavzule?
ni trg, da so prazni: po osamosvojitvi je opaziti trend vračanja izseljencev, izseljevanje je bilo množično v 60- oz. v začetku 70-ih let.
Jedrsko elektrarno Krško bo Slovenija slej ko prej zaprla, vladni sklep že obstaja, toda trenutno je Slovenija še zelo odvisna od tega vira energije in najprej je potrebno paralelno ustvarjanje novih virov. Omenil je tudi problematiko kulturnega sporazuma, ki še vedno ni sklenjen med obema državama.
Približno 85 odstotkov točk ni spornih, če pa bi se nikakor ne dalo priti na skupni imenovalec tudi v ostalih točkah, »pa bomo morda ugotovili, da takega sporazuma sploh ne potrebujemo in da lahko tudi brez njega živimo v dobrososedskih odnosih«. Če bo do sporazuma prišlo, bo sprejet zelo kmalu ali pa ga sploh ne bo, je dejal veleposlanik.
Čestitke so veljale Avstriji za predsedstvo v EU, beseda pa je seveda stekla tudi o manjšini.
Dalje na 2. strani
Grožnja koalicije malih strank na Koroškem (Enotne liste, Zelenih, Združenih zelenih in Liberalnega foruma), da bodo v primeru, če bi zaradi previsoke vstopne klavzule ne bile zastopane v deželnem zboru, vložile tožbo pri ustavnem sodišču, ni od muh. Strokovnjaki so mnenja, da je 10 odstotkov (že v enem od volilnih okolišev) od-
ločno preveč in v nasprotju z običajnim deležem odstotkov po drugih deželah. Če bodo volitve 7. marca drugega leta za deželni zbor speljane še po starem vzorcu, se lahko zgodi, da bodo morali volitve ponoviti, to pa pomeni poleg velike finančne obremenitve tudi nepotrebno nadlegovanje volilcev.
Na diskusiji, ki jo je organizirala omenjena koalicija »Demokracija 99«, so manjkali predstavniki strank, zastopanih v deželnem zboru, kajti še vedno ni jasnih besed, ali so prostovoljno pripravljene odreči se koščku oblasti (in denarja seveda). Povezavo teh malih strank, ki se v ideološkem smislu silno razlikujejo med seboj, je povzročila prav ta visoka vstopna klavzula.
V sredo (ko je bila redakcija našega glasila že zaključena), je strokovnjak za ustavno pravo Heinz Schäfer predstavil izvedeniško mnenje o tej zadevi, vendar bomo mogli o njem poročati več v naslednji številki. Zanimivo pa je, da so bili svobodnjaki v začetku za znižanje vstopne klavzule, zdaj pa si niso več tako gotovi. Navsezadnje jim bo še kdo očital, da so omogočili sedež za kakega Slovenca v deželnem zboru!
S.	W.
PREBLISK
■ Predsedniku koroških socialdemokratov na noben način ne moremo očitati, da bi se ne zavzemal za resnično odprto vzdušje v deželi, za dvojezičnost in za pot v Evropo tudi na področju ideologij in duhovnega razvoja dežele. Ni mu lahko, kadar se mora bosti z nekaterimi občinskimi
funkcionarji iz Soočanje s predsodki
lastne stranke ali ko mora poslušati predsodke, da ti gredo lasje pokonci (glej str. 2). Nekateri so očitno resnično mnenja, da imajo Slovenci kopito v čevlju in roge pod klobukom.
Problem pa je ravno v tem, da je treba - kljub vsemu -tudi predsodke jemati resno.
Ni dovolj, da bi se jim samo
gromko zasmejali, saj so v veliki meri ravno predsodki krojili usodo slovenske narodne skupnosti. Res je, nekaterih ne boš prepričal nikoli, sovraštvo, omejenost in morda tudi politična računica so jim postali vsakdanji kruh, v tem pač vidijo svoje življenjsko poslanstvo.
A velika večina vendarle ni programirana na sovraštvo. Odvisno bo od nas, od posameznih strank oziroma njihovih protagonistov in seveda tudi od njih samih, da bo Evropa potegnila svojo duhovno zendjevidno črto tudi čez Koroško. Šanse so dobre, in to za obe narodnosti! S. W.
DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA
vabi na
5. MATURANTSKI PLES
v petek, 20. novembra 1998, ob 19.30 v Domu sindikatov v Celovcu, Bahnhofstr. 44
Za ples igrajo Gašperji & Slenders
Prisrčno vabljeni!
Str. 3
NA KONZULATU V CELOVCU
Obisk ambasadorja Vajgla
Veleposlanik Ivo Vajgl v krogu novinarjev na celovškem konzulatu	fmk sv
TEŽKA CENOVNA KRIZA
Protest svinjerejcev pred deželno vlado
|k I a vprašanje, kako gleda lil na problematiko slovenske manjšine na Koroškem, je Vajgl odgovoril, da so to predvsem notranjepolitični problemi, v katere se Slovenija ne more dejavno vmešavati. Vendar pa je treba poudariti, da je na Dunaju glede tega naletel na bolj odprta ušesa kot na Koroškem. Na vsak način pa pričakuje od Avstrije, da bo ustvarila pogoje za boljši razvoj jezika. Obstaja pa veliko majhnih problemov, ki bi se jih dalo v doglednem času rešiti - omenil je npr. krajevne table in pa odprtje prehoda na Pavličevem sedlu. »Tak prehod služi boljšim kontaktom ljudi čez mejo in poživitvi gospodarskih stikov.« Tudi v primeru izgradnje Pliberškega kulturnega doma bi Avstrija naj ne bila tako malenkostna - v Sloveniji ni problem, če pridejo delavci iz Avstrije, da bi npr. opravili montažo objektov, kupljenih v Av-
striji. »Gre tudi za simboliko prekomejnega sodelovanja. Pred dvema tednoma je Celovec predstavil svojo kandidaturo za zimske olimpijske igre 2006 in Slovenija je svoje sodelovanje že potrdila in se pridružila temu projektu. Mnenja sem, daje treba tudi na regionalni ravni delovati v evropskem smislu.«
Univerza in slovenščina
Ivo Vajgl se je na Dunaju zavzel tudi za ustanovitev katedre za slovenski jezik in na ministrstvu za znanost so mu zagotovili, da se zavedajo te potrebe in da je taka katedra logična, zgodovinska potreba, ki da jo bodo čimprej izpolnili.
Manjšina
Na vprašanje, kaj meni o dvojnosti v notranjemanjšinski politiki, je Vajgl odvrnil, da tega ne vidi dramatično, temveč da je to logično, saj si ljudje politično pač ne morejo biti vsi enaki. Dobro
pa da bi bilo, da bi manjšina pred zakonodajalcem v Sloveniji in v Avstriji nastopala enotno. Pa tudi Avstrija da je še veliko dolžna koroškim Slovencem in na Dunaju se primanjklajev zavedajo bolj kot na Koroškem. Gre tudi za finančno podporo političnim in kulturnim organizacijam, kjer naj bi Avstrija imela večje odgovornosti kot doslej. »Ni pa moja stvar, da bi se vmešaval v te zadeve,« je pristavil.
Približevanje k EU
Kje so največje težave v postopku približevanja k Evropski uniji? Vjgl je povedal, da očitajo Sloveniji prepočasno prilagajanje in harmonizacijo pravnega sistema. Toda Slovenija daje še vedno med kandidati z najboljšimi pogoji, saj znaša povprečni dohodek na prebivalca 38 odstotkov povprečnega dohodka v Avstriji; v drugih državah kandidatkah da se ta odstotek giblje med 10 in 15.	S.W.
m # torek dopoldne se je pred w deželno vlado v Celovcu zbralo kakih sto koroških kmetov in kmetic, ki se ukvarjajo s svinjerejo, in nekoliko neorganizirano izrazilo svoj protest zaradi drastičnega padca cene pitanih prašičev in odojkov. Cena žive teže se je od lanskega leta skoraj razpolovila in je s 23 šilingov za kilogram padla pod 14 šilingov. Se bolj dramatičen je padec cene odojkov. Medtem ko so preteklo leto svinjerejci za enega prejeli še od 900 do 1000 šilingov, letos iztržijo le še od 400 do 450 šilingov. Situacijo nadaljnje poslabšuje neredni odkup mesnopredelovalnih podjetij, saj kmetje čakajo na prevzem živali tudi po nekaj tednov, živali pa s tem zaradi povečane teže preidejo v nižji cenovni razred, kar kmetom povzroča čisto izgubo.
Na Koroškem se s svinjerejo ukvarja okrog 11.000 kmetov. Njihov položaj postaja z dneva v dan bolj kritičen. Svinjerejska proizvodnja je glede na avstrijski uvoz iz držav EU previsoka, skladišča so polna, kljub temu pa je cena mesa v prodaji potrošnikom še vedno visoka. Predelovalna industrija in trgovina še vedno žanjejo prevelike zaslužke, na kmete pa pritiskajo in jih s cenami uničujejo. Danes poceni svinjsko meso, jutri ga morda ne bo več, če bo šlo tako dalje, so opozorili kmetje. Opozarjajo pa tudi na socialne probleme ogroženih svinjerej-skih kmetij in od pristojnih deželnih oblasti zahtevajo hitre ukrepe. Pred nedavnim odobrene subvencije zvezne vlade ne pomenijo nikakršne rešitve. 50 do 60 šilingov na 100-kilo-gramskega prašiča ali nekako 50 grošev po kilogramu je pravzaprav bolj posmeh kot pa resno reševanje problema.
Politiki seveda obljubljajo pomoč. Deželni glavar Christof Zematto je sicer najavil 7 milijonov za hitro intervencijo ter ukrepanje pri zvezni vladi in preko nje tudi pri komisarju za kmetijstvo v EU Fischlerju. Klub temu pa so kmetje dokaj skeptični, saj ima Evropska unija hiper-produkcijo mesa, svetovni trg pa se je zaradi azijske in ruske krize močno zmanjšal in zožil.
J.R.
Deželni glavar Zernatto je skušal pomiriti zaskrbljene kmete	Foto: sv
»POGOVORI OB MALICI«
Ausserwinkler: Koncept DESK je zasidran v SPÖ
Delovna skupnost »Narodnosti v SPÖ« s predsednico Ano Blatnik na čelu je pobudnik pogovorov med predsednikom koroških socialdemokratov dr. Michaelom Ausserwinklerjem in med posameznimi krajevnimi politično zainteresiranimi ljudmi. Prvi teh »pogovorov ob malici« je bil v torek zvečer v domu sindikatov ob Habnarje-vem jezeru pri Hodišah.
Navzoče je pozdravil najprej hodiški požupan in vodja socialdemokratske frakcije Schoff-negger, ki je poudaril predvsem potrebo po dobrem sodelovanju frakcij v občinskem svetu in omenil huda trenja, ki so po nekaterih občinah med SPÖ in
Enotno listo - temu da se je treba v Hodišah na vsak način izogniti. Ana Blatnik, kot gostiteljica, je opozorila na dejstvo, da se manjšinskih vprašanj stranke rade poslužujejo v volilnem boju, graditi pa je treba na toleranci in zaupanju, ne pa na netenju sovraštva in egoizma.
Ausserwinler, ki je dejal, da je presenečen nad velikim številom ljudi, ki so prišli na ta večer, pa je nedvoumno povedal, da je jasen koncept Delovne skupnosti globoko zasidran v njegovi stranki. Toda tudi SPO ni homogena stranka, kjer bi vsi mislili isto, zato je potrebno še veliko prepričevanja tudi znotraj stranke. Delovali
bomo tako, da bomo čimbolj preprečevali razmejevanje in da bo imela večjezičnost čimvečje možnosti. Kako pomembna je večjezičnost, bo prišlo do izraza predvsem pri zimskih olimpijskih igrah, za katere je prepričan, da se bodo odvijale na stičišču treh dežel in treh kultur. Omenil je nekaj uspehov, za katere se je trudil: na primer podpora slovenski glasbeni šo-
li.
Diskusija je hočeš-nočeš takoj prešla na zadevo dvojezičnih skupin v otroških vrtcih, ki je v zadnjem času največkrat jabolko spora na občinskih ravneh. Ausserwinkler je nakazal strahove, ki jih je slišati iz občinskih hiš: mladina se bo vzgajala v nekem »ideološkem smislu« in da bi z vrtci podpirali nacionalistične politične koncepte, da bi vzgoja otrok potekala v smislu sovraštva do lastnih staršev in podobno. Takih predsodkov da je veliko in tu
bo treba še veliko prosvetljen-skega dela. Osebno se Ausserwinkler zavzema za vključitev dvojezičnih skupin v javne vrtce. »Ta dežela je včasih kakor uročena in 7. marca 99 bodo morali Korošci ta problem razrešiti (volitve, op. pis.). »Zgor-njeavstrijec tokrat ne bo imel toliko možnosti kot še leta 1989, kajti v politiki ne moreš biti vedno le »proti«, temveč tudi »za«.
Na Schoffneggerjev očitek, da EL sklepa po občinah koalicije z FPÖ in da je nekaj podobnega čutiti tudi v Hodišah, je občinski odbornik Toni Mik-sche odgovoril, da občinska EL ni poročena z deželno in da deluje samostojno.
V diskusiji so navzoči govorili še o razliki med toleranco in akceptanco, kajti če nekdo »nima problemov z dvojezičnostjo«, še ne pomeni, da se zanjo zavzema; da manjšine ne moreš zreducirati na Enotne li-
ste, dr. Sturm pa je poudaril, da bi morala SPÖ postati aktivna v tematiziranju javnega diskurza in aktivno širiti pozitivno vzdušje v deželi. Prav na temo dvo- in večjezičnih vrtcev bo ob Habnarjevem jezeru 4. in 5. decemra letos seminar v organizaciji Urada zveznega kanclerja, kjer bodo sodelovale tudi vzgojiteljice iz Koroške in z Gradiščanskega.	S. VV.
Dodatek k poročilu
V zadnji številki smo poročali o srečanju predstavnikov slovenskih organizacij v zadevi koordinacijskega odbora. Ivan Lukan, tajnik Slovenske športne zveze, želi objavo naslednjega dodatka:
... Predlog (Hanzija Tomažiča, op. pis.), da bi v ožjem odboru bile prisotne tudi SPZ, KKZ in cerkev brez glasovalne pravice, je vprašljiv. Smiselno bi bilo samo, če bi imele glasovalno pravico.
t yvodno predavanje z naslo-LJ vom »Nove perspektive za dvojezično predšolsko vzgojo na Koroškem?« je imel član izvršnega odbora ZSO Joži Wutte. Za lažje razumevanje potreb današnje družbe je etnologinja in sociologinja kulture Irena Destovnik predstavila način vzgoje v ruralnih okoljih z naslovom »Vzgoja znotraj družine in vaške skupnosti v času kmečkega načina gospodarjenja«. V svojem prispevku z naslovom »Od doma v vrtec in nazaj« je slavistka in etnologinja iz Benečije Živa Gruden predstavila izkušnje iz Beneške Slovenije. Dr. Albina Nečak-Liik, univerzitetna profesorica za uporabno jezikoslovje na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je pripravila predavanje z naslovom »Jezikovni razvoj otroka v narodnostno in jezikovno mešanih okoljih - vloga družine, okolja in vrtca«.
Seminar je bil časovno umeščen med dva pomembna srečanja s področja problematike večjezičnosti. Prvi, 9. evropski kongres narodnih skupnosti v Spittalu ob Dravi, si je postavil za cilj spodbujanje dvo- in večjezičnega izobraževanja. Drugi, nadaljevalni delovni laožek, ki ga Urad zveznega kanclerja organizira 5. in 6. decembra, pa bo obravnaval pedagoško-di-daktične modele dvojezične predšolske vzgoje in možnosti njihove realizacije na Koroškem.
Tema je zelo aktualna, saj je v času nastajanja Združene Evrope zaščita narodnih manjšin in njihovih etničnih, kulturnih, jezikovnih in verskih identitet vedno pomembnejši element stabilnosti in varnosti tega dela sveta, kar je zapisano tudi v Okvirni konvenciji Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki jo je v letošnjem letu ratificirala tudi Avstrija. Za dosego teh temeljnih ciljev demokratične in pluralistične družbe pa morajo biti ustvarjeni primerni pogoji. Eden od njih je tudi dostop do primernih oblik in kakovosti izobraževanja v materinem jeziku.
V	uvodnem predavanju je bilo poudarjeno, da je jezik edini identifikacijski element, ki druži prav vse Slovence, saj individualizacija družbe vse bolj izrinja podobo Slovencev kot homogene skupine. Skupen identifikacijski element koroških Slovenk in Slovencev pa je dvojezičnost, saj jih ni malo, ki na vprašanje o materinem jeziku poleg slovenskega vpišejo tudi nemški jezik. Vedno več ljudi, ki živi na stičišču dveh jezikov in kultur, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost, to dejstvo prepletanja razume kot prednost in posebno kvaliteto in ne kot oviro.
V	prid tej trditvi so bili predstavljeni podatki o številu prijav k dvojezičnemu pouku na južnem Koroškem, ki se je v primerjavi s podatki izpred desetih let na območju dvojezičnega šolstva povzpela z
19,37% na 26,52% od skupnega števila vseh šolarjev. Posebno (ne)razveseljiv je podatek iz šolskega leta 1997/98, da kar 56,36% od 449 vseh prijavljenih šolark in šolarjev prve šolske stopnje ni imelo nobenega predznanja slovenščine, jezik pa je slabo obvladalo kar 20,51 % učencev. To dokazuje, da slovenski jezik ni več zgolj nacionalno identifikacijski simbol, temveč postaja pomembno komunikacijsko sredstvo in kulturna vrednota. Hkati pa ta pojav povzroča poslabšanje znanja slovenskega jezika absolventov dvojezičnih šol in nakazuje nujnost seznanjanja otrok iz enojezičnih, to je nemško govorečih družin, s slovenskim jezikom že v vrtcih.
Manj razveseljivi so podatki o dvojezični predšolski vzgoji, saj imamo na Koroškem ob-
zični vrtci v vseh tistih dvojezičnih občinah, kjer je najmanj pet prijav. Privatne iniciative, ki so rešile problem v posameznih občinah, so lahko zgolj začasna alternativa, in to le dokler se reševanje problema dvojezične predšolske vzgoje ne prične reševati na deželni ravni.
Da je prav predšolsko obdobje najpomembnejše za otrokov razvoj in za doživljanje jezika in oblikovanje predstave o sebi in okolju, je spoznanje, na temelju katerega je dvojezično predšolsko središče v Spetru v Beneški Sloveniji, ki je prav tako kot dvojezična osnovna šola zasebna ustanova, v šolskem letu 1984/85 začelo s svojim delovanjem. Živa Gruden je poudarila, da pri svojem delu uporabljajo model »ena oseba -en jezik«, ki se izvaja s sodelovanjem dveh vzgojiteljic v sku-
skrb za celosten otrokov razvoj in nujnost povezovanja predšolske vzgoje z družinskim in širšim okoljem. Tako so tisti otroci, ki zaključujejo svoje bivanje v vrtcu, vključeni v projekt, v katerem s pomočjo starih staršev zbirajo gradivo, ki ga kasneje uporabijo kot podlago za različne didaktične dejavnosti. Pri tem je najpomembnejši neposreden stik dveh generacij in pomen, ki ga ima ob tem druženju vsaka od obeh. Otroke navdušuje lastna aktivnost, njihove stare starše pa vloga prenašalcev nečesa, kar je pridobilo neko novo vrednost, saj je postalo podlaga za različne didaktične dejavnosti. Otroci na koncu šolskega leta odnesejo domov album z zbranimi besedili in nepobarvanimi ilustracijami, v katerem predstavijo svoje delo tudi v širšem okolju.
SEMINAR ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA
Pomen predšolskega obdobja za učenje jezika
Zveza slovenskih žena je letošnji seminar, ki ga je za svoje članice v času od 13. do 15. novembra organizirala v Portorožu, posvetila problematiki dvojezične vzgoje v predšolski dobi. Več kot šestdesetim udeleženkam (in štirim udeležencem) so se svojimi prispevki predstavili štirje predavatelji.
Albina Nečak-LCik	Živa Gruden	Irena Destovnik
činske dvojezične vrtce samo v šestih od skupno 36 občin, pa še ti so vsi, razen Bilčovsa, ki je v Rožu, v Podjuni, in sicer v Železni Kapli, Žitari vasi, Globasnici, na Bistrici pri Pliberku in v Pliberku. V posameznih občinah na Zilji in v Rožu potekajo priprave na odprtje dvo-ali celo trojezičnih vrtcev. Organizacijske oblike načrtovanih predšolskih skupin, stopnja pripravljenosti pristojnih inštitucij in interes ter potrebe staršev pa se razlikujejo od kraja do kraja.
Poudarjeni sta bili tudi najmočnejši pravni podlagi za odpiranje dvojezičnih vrtcev, in sicer sta to drugi odstavek 7. člena avstrijske državne pogodbe in že omenjena Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope. V praksi pa se pojavljajo problemi predvsem zato, ker sta predšolska vzgoja in odločitev za njeno dvojezičnost v pristojnosti občin. Zato je glavna zahteva ZSO, da se pristojnost prenese na deželno raven in v skladu s tem novelira deželni zakon o predšolskem varstvu z zahtevo, da se ustanovijo otroški dvoje-
pini, kar otroku daje trdno oporo za izbiro jezika, hkrati pa mu ni vsiljena uporaba nobenega jezika. Pri tem modelu ne gre le za vzporedno izvajanje dejavnosti v obeh jezikih, temveč je jezikovna slika zaradi specifičnosti prostora še mnogo raznoli-kejša, saj se ob italijanskem knjižnem jeziku na tem območju ne govori slovenski knjižni jezik, temveč narečje. Narečje pa je tisto, ki po njenem mnenju pri otroku utrjuje zavest pripadnosti domači skupnosti, medtem ko mu knjižni jezik odpira širši svet. Prav zato oba jezika ne predstavljata alternative, temveč se med seboj dopolnjujeta. V vsakdanjih situacijah tako uporabljata narečje obe vzgojiteljici, v zahtevnejših pa obe knjižni jezik, s čimer se pri otroku hkrati razvija smisel za zvrstnost jezika in obnavlja za okolje značilna dislogija, ki se kaže v uporabi italijanskega knjižnega jezika ob slovenskem narečju.
Grudnova je poudarila, da je v Italiji vrtec vzgojna ustanova v pravem pomenu besede, saj ministrske smernice poudarjajo
O dvojezičnosti in vlogi družine, okolja in vrtca na jezikovni razvoj otroka je predavala dr. Albina Nečak-Ltik, ki je poudarila, da pojem materin jezik ne izhaja iz besede mati, temveč pomeni jezik, ki se ga otrok nauči v svojem domačem okolju za uporabo v vsakdanjih situacijah. Knjižni jezik, ki se ga otrok nauči kasneje v šoli, pa je simbolna reprezentacija materinega jezika. Se posebej je poudarila pomen dobro osvojenega materinega jezika, saj ima neprecenljiv pomen za kasnejše učenje vseh tujih jezikov. Dvojezični postanejo tako tisti otroci, ki že od vsega začetka osvajajo dva jezika hkrati, kar pomeni, da so v naravnem okolju »izpostavljeni« hkrati dvema jezikoma, kot tudi tisti, pri katerih je osvajanje zaporedno.
Nečak-Liikova je tudi poudarila, da ni najboljše, če je otrok tisti, ki se svobodno odloča, kateri jezik bo uporabljal, saj se kaj hitro lahko zgodi, da v vseh situacijah prevlada jezik večine, ki otroka obkroža zunaj doma. Prav zato se priporoča, da vsaj
tisti od staršev, ki mu je jezik manjšine materin jezik, le-tega v komunikaciji z otrokom zavestno uporablja in da se v tem jeziku v čim več različnih situacijah med seboj pogovarjata tudi starša, saj na ta način podpre jezik, ki je v okolju šibkejši in lažje postane pomemben tudi za otroka, kar vpliva tudi na to, da otrok večkrat uporablja jezik manjšine tudi v različnih situacijah zunaj družine. Največkrat je še vedno tako, daje v mešanih zakonih mati tista oseba, ki prenaša jezik, identifikacijska figura za narodnostno opredelitev pa je oče.
Spodaj podpisana sem v svojem prispevku predstavila način vzgoje in prenosa znanja, ki je omogočal reproduciranje pogojev kmečke družbe. Tako prenos znanja kot vzgoja sta potekali znotraj družine in vaške skupnosti s prenašanjem znanja in vrednot z generacije na generacijo. Pri tem prenosu sta imeli najpomembnejšo vlogo družina in cerkev. Izobraževanje, ki ga izvaja inštitucija šole, je proizvod potreb nastajajoče industrijske družbe, od tod miselnost, da kmečki otrok, še posebno dekle, ne potrebujeta šolske izobrazbe. Strinjam se s trditvijo tistih zgodovinarjev, ki trdijo, daje bila ženska v kmečki družbi najbolj vključena v produkcijski proces in imela s tem tudi največjo gospodarsko moč znotraj hiše. Cerkev te njene moči ni nikoli cenila, še posebno potem, ko je pričela izgubljati svoj pomen v političnem življenju, je začela usmerjati svoje sile v družino, še posebno v žensko in načrtno oblikovala ideal matere, žene in gospodinje.
Seminarja so se udeležile tudi tri vzgojiteljice iz Pliberka, ki skrbijo za 15 otrok, starih od enega do treh let v dvojezičnem zasebnem jasličnem oddelku. V zvezi z njihovo izkušnjo je bilo posebej poudarjeno, da ima vsaka ženska po končanem porodniškem dopustu pravico, da se odloči za vrnitev na delo, država pa bi morala poskrbeti za varstvo teh otrok tudi z odpiranjem jasličnih oddelkov. To je pomembno tudi s stališča učenja jezika, saj z zgodnjo vključitvijo v jasli tako slovenski kot nemški otroci pridobijo še dve dragoceni leti.
Vzgojiteljice so na seminarju poudarile predvsem pomen uporabe slovenskega jezika znotraj družin, saj je med otroci, ki znanje slovenskega jezika prinesejo že od doma, in tistimi, ki so brez te podlage, zelo velika razlika, ki je niti one same niti učitelji v šoli ne morejo nadoknaditi.
Iz vsega povedanega lahko sklepamo, da se na Koroškem stanje na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja sicer izboljšuje, vendar pa je vse doseženo šele začetek in podlaga za še bolj poglobljeno in načrtovano delo, v katerega se bo Zveza slovenskih žena vključila z načrtovanimi krajevnimi srečanji s starši in vzgojiteljicami.
Irena Destovnik
Z letošnje Bilčovške jeseni
V GALERIJI ŠIKORONJA V ROŽEKU
Stoli Adriane Maraž govorijo
Pri Seherju, po domače v Knaberlnovi gostilni v Velinji vasi so potekale vse tri prireditve Bilčovške jeseni. Tako so na večer z reggae glasbo v petek zvečer prišli predvsem mladi, na branje otroške literature (bral je Primož Sohodolčan) so prišli še mlajši, sobotni kabaret (Mike Supancic) pa je bil za ljudi vseh starosti. Slika je s petkovega večera. S. W.
OBISK GOJENCEV MLADINSKEGA DOMA
»Zdaj pa boste na valovih radia AGORA...«
prejšnji teden je v večernih ■ urah obiskala radio Agora skupina iz Mladinskega doma (Helen Dolinšek, Jana Velik, Fabio Peissl, Tanja Urank, Adrian Benetik, Matej Smrtnik, Julija Velik, Manuel Schmölzer). Skupaj z vzgojiteljico Berto Piskernik so v živo doživeli, kako nastane »Otroški kotiček« in kaj se pripoveduje v »Čarobni hišici« radia Agora. Skupaj s Tamaro Kapusovo so se potopili v morski svet kitov in poslušali pravljico iz severnih dežel. A mladostniki niso bili zgolj poslušalci, temveč so tudi aktivno posegli v radijsko dogajanje. Pri otroški oddaji so se Tanja, Jana, Julija in Adrian poskusili kot moderatorji in oblikovali polurni glasbeni spored. Niso se odlikovali sa-
mo pred mikrofonom, temveč mladimi poslušalci našli že boso za mešalno mizo pokazali dočega urednika ali urednico, tudi tehnične sposobnosti, moderatorja ali moderatorko Morda smo med današnjimi radia Agora?
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
ŠTEV. 46
VODORAVNO:
I.	oddelek v šoli
6.	kneževina na jugu Francije
II.	ribje jajčece
12.	dva skupaj
14.	jama, kamor denejo mrliča
15.	gora nad Kobaridom
16.	mesto v Italiji (Formula 1)
18.	ime ital. pesnice Negri
19.	ŠO
20.	kdor govori kvante
22.	kem. znak za aluminij
23.	svetopisemska oseba, ki jo je ubil brat Kajn 25. grški bog vojne
27.	deček iz pravljice s čudežno svetilko
30.	les tropskih gozdov 32. proces po doraslosti 34. najvišja gora v Istri
36.	perje pri repi
37.	olepšan prikaz življenja
39.	začetek abecede
40.	ime nekdanje slov. igralke Kraljeve
43.	UT
44.	ocena v šoli
46.	tropska ovijalka
47.	tekočina v žilah
48.	stavka, prekinitev dela zaradi zahtev
50.	angl. pomorščak (James)
51.	večje mesto v zah. Romuniji
52.	znan musical o židovskem kmetu v Rusiji
NAVPIČNO:
1.	kitajski »taksi«
2.	telovadec v cirkusu
3.	Zvezna republika Nemčija
4.	kem. znak za radij
5.	človek iz domačega kraja
6.	otok in država v Sredozemskem morju
7.	NG
8.	nadav, naplačilo
9.	ključ za razvozljavanje šifer
10.	breg, obrežje
13.	dobropis
16.	rimsko 4
17.	reka v Švici
20.	ime revolucionarke Zetkin
21.	pekoča povrtnina
24.	tovarna desk na Brnci
26. obmejni kraj v Sloveniji pri Portorožu
28.	južni sadež
29.	zorana zemlja
31.	nogometni klub
32.	oče in mati
33.	edina hči
35. obdobje pred srednjim vekom
38.	rimska boginja jeze
40. druga črka grške abecede
42.	kraška ravan za Velebitom
43.	prekletstvo, začaranost
45.	drsenje
47. kovanje
49.	amnesty international
50.	avtom, oznaka za Celje
Preteklo soboto je bilo v galeriji Marije Sikoronjeve v Rožeku odprtje zelo zanimive razstave grafik akademske slikarke Adriane Maraž iz Ljubljane.
Kdor si razstavo ogleda, se mora nehote vprašati, kje so meje likovne umetnosti. Umetnica namreč razstavlja grafike stolov, sedežev, foteljev, in to v najrazličnejših oblikah, likovnih izvedbah in barvah. Na videz nepomembni upodobljeni predmeti z njeno umetniško roko postanejo zgovorni, eni govorijo življenjepis uporabnikov, drugi simbolizirajo delo, vsakdanji trud, tretji izpovedujejo ženski element, nekateri refleksijo življenja, simboliko političnega dogajanja in še in še.
Adriana Maraž je študirala pri slovitih slovenskih umetnikih Božidarju Jakcu, Riku Debenjaku, Gojimirju Kosu in Mariu Preglju. Čeprav živi v skupnosti z znanim likovnim umetnikom Janezom Bernikom, pa je razvila izrazito svoj umetniški stil. Njegove grafike
so jedkanice, dokončna podoba pa nastane po odtisu 12 barvnih plošč. Trenutno velja za vodilno slovensko umetnico grafike, ta pa je, kot je znano, v svetovnem vrhu.
Unikatne grafike niso naprodaj, pač pa je mogoče kupiti njena dela iz grafične mape.
J.R.
Adriana Maraž: Poseg v modro
OSREDNJI KONCERT TOKRAT DRUGAČE IN ZA MLADE
Pridi, ne stoj ob strani!
I etošnji naslov osrednjega L koncerta SPZ je poziv za vse tiste, ki sramežlivo stoje ob robu in - čeprav dobromisleči -nedejavno opazujejo proces zbliževanja obeh narodnih skupnosti na Koroškem, misleč: lepo, a kaj naj sam doprinesem.
Koncert je posvečen 50. obletnici deklaracije človekovih pravic (10. decembra 1948), na kateri slonijo vse pravne ureditve zahodnega sveta. Človekove pravice so tudi pravice manjšin, zato je tema več kot primerna za osrednjo kulturno organizacijo. Letošnji pevski zbori, ki
postaja tudi v naših krajih vedno bolj popularen. Videli boste ples obiralcev bombaža, ples Kreolcev, vaudeville in commedia delLarte, način igre, ki je nastal v srednjem veku v Italiji. Igrani komentar razlaga vse postaje in plese. Kaj je pravzaprav jazz? Sinkopirana afriška glasba, s humorjem, ki je sicer redek v plesu.
Človekove pravice pa so zadeva vsakogar, ne le odraslih, in dijaki iz Mladinskega doma v Celovcu bodo ob koncertu prispevali svoje misli, ki jih bodo brali kot vmesne točke.
bodo sodelovali, so Mlada Podjuna iz Pliberka pod vodstvom Vere Sadjak, iz Beljaka pa prihaja Jazzensemble, ki ga vodi prof. Lhotzky. Pevski zbor Zvezne gimnazije za Slovence bo vodil mag. Stanko Polzer.
Posebnost pa bo prav gotovo Plesni teater Mojce Horvat iz Ljubljane, ki že vrsto let žanje priznanja in nagrade po Evropi. Skupina se je zapisala jazzovskemu plesu, ki je nastal v Združenih državah Amerike in
»Hočem, da imajo odrasli enako mero spoštovanja do nas, kot ga imamo mladi do njih.« (Rene Vajngerl, 12 let)
»Toleranca ni prirojena, moramo se je naučiti.« (Daniela Waldhauser, 14 let)
»Želim si, da bi vsi ljudje živeli v miru in svobodi.« (Jana Velik, 13 let)
V nedeljo, 22. novembra, ob 14. 30 v Neue Burg v Velikovcu! Prisrčno vabljeni!
^ elo sem se veselil sobotne 4Lm premiere mladinske igralske skupine v Vogrčah. Kekec, že skoraj mitološka oseba v slovenski mladinski književnosti Josipa Vandota, neštetokrat gledana filmska predstava, pojem, ki vedno znova pritegne gledalstvo, predvsem mlado, identifikacijski lik mladega pogumnega in poštenega fanta. Ta Kekec v odrski dramatizaciji Janka Modra naj bi se usidral tudi v srca naših mladih.
Mali oder v vogrškem župnišču režiserju Pepeju Polesni-gu resda ni nudil najboljših možnosti, toda režijo je treba zasnovati tudi na osnovi izvedbenih pogojev. Prav ti in pa izvedba pa so bili med seboj kar precej sprti. Razpravljati na dolgo in široko o soodvisnosti elementov gledališke igre bi bilo seveda predolgočasno. To je stvar pogovora, razprave, pojasnjevanja.
Pepej Polesnig se je torej lotil glede na tradicijo zelo zahtevnega Kekca. Če za to tradicijo in simboliko ni vedel, mu je vsaj pol oproščeno. Kekec v očeh slovenskih mladih gledalcev ni v irhastih hlačah, ker te niso slovenske, ampak v raševinastih podkolenkah, v prteni srajci z gorskim klobukom na glavi in z gorjačo v roki. Bedanec v bistvu ne bi smel biti strašilo, temveč posebnež, ki se kot samotar bori za preživetje, ki ima poleg trdega tudi mehko srce, je v svojem bistvu plah, boji se čelo sovinega skovikanja. Kosobrin, ta skorajda pravljični dobrotnik in že-liščar, je med odraslimi najbolj pozitivna figura in posebnež, v Polesnigovi prestavi pa je bil degradiran v neodločnega in smešnega starčka.
MLADINSKA PREMIERA V VOGRČAH
Kekec že, vendar po svoje

1 mm
Kosobrin in Mena rešita Kekca iz Bedančevih spon	Foto:sv
Zmagala je dobrota. Ob koncu so vsi srečni.
Preostalih vlog ne bom analiziral, saj le dopolnjujejo osnovno zgradbo predstave. Z ozirom na majhen oder bi bila sce-
na lahko bolj stilizirana, nakazana in manj realistična. Ob takem primeru predstava tudi ne bi prenesla debele šminke na
obrazu Bedanca, Kosobrina, Kekčeve matere in še nekaterih igralcev. Vsi nemreč vemo, da je igra mladinska, da nastopajo mladi, zato je tako šminkarstvo skoraj povsem odveč.
Dovolj kritike, sicer mi bo še kdo očital, da sem zlonameren. Igralci so se potrudili, še posebej Mateja Kerbitz v vlogi simpatičnega Kekca, Tinko je prikupno igrala Claudia Sumej, mater, da bi se je bog usmilil, je trpeče predstavila Elisabeth Kontschitsch, dokaj normalno vlogo Mene je upodobila Katarina Kerbitz, preveč karikiranega Bedanca Angelika Polesnig, ki pa je sicer v vlogo vložila kar precej energije, premalo teže je imela Magda Zidej v vlogi Kosobrina, poprečna pa sta
bila še oba mladeniča - Thomas Paulitsch v vlogi Mišnjaka in Rudi Kontschitsch kot Stembur.
Predstava je bila dokaj tekoča, tehnika je kljub omejenim možnostim dobro delovala, pohvaliti pa je treba lep jezik igralcev, kar je seveda tudi zasluga lektorja Mihe Vrbinca.
Katoliško kulturno društvo Vogrče ima dober igralski podmladek. Morda bi bilo potrebno razmisliti o tem, kako ga nadalje razvijati, da ne bi stopical na mestu in ob tem izgubil prepotrebno motivacijo. Zaslužni režiser, organizator in sploh motor kulturnega dela v Vogrčah Pepej Polesnig ima tudi zaradi tega še večjo odgovornost. Nič ni zamujenega!
Jože Rovšek
KKZ, MOHORJEVA, DRUŽINA
Uspeli Koroški kulturni dnevi v Ljubljani
Preteklo drugo polovico tedna, 11., 12., in 13. novembra, so v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, ki sta jih pripravili Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva iz Celovca z nekaterimi soorganizatorji v Ljubljani. Po izjavi tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja so v celoti zelo lepo, celo nad pričakovanji uspeli. V sredo dopoldne jih je začel dr. Miha Vrbinc s predavanjem o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, in sicer na pedagoški fakulteti. Zanimanje tako profesorjev kot študentov je bilo izredno. Ob tem je bila na ogled tudi razstava dvojezičnih učbenikov v izdaji založb Mohorjeve, Drave in Pedagoškega združenja.
Zvečer istega dne je bilo v ljubljanskem rotovžu odprtje kulturnih dnevov, katerega so se udeležili mnogi politični in kulturni predstavniki mesta Ljubljane, koroške goste pa je pozdravil predsednik mestnega izvršnega sveta Kovačič. Ob tem je zelo odmevno v pozdrav pel Oktet Suha.
Obisk koncerta mešanega pevskega zbora iz Sel, ki je skupaj z ansamblom Drava na teološki fakulteti izvedel program, s katerim je letos gostoval v Argentini, je nekoliko razočaral, a okrog 90 poslušalcev mu je vendarle prisluhnilo. Za ljubljanske razmere bolje obiskana je bila predstavitev mladinskega filma Bac up, ki jo je v zavodu sv. Stanislava opravil Miha Dolinšek.
V četrtek, 12. novembra, je bilo v Galeriji Družina zelo dobro obiskano branje Gustava Januša in tudi lepo sprejet nastop kitarista Janeza Gregoriča. Zvečer je v Klubu Nove revije namesto dr. Janeza Strutza Fabjan Hafner predstavil »Profil nove slovenske literature na Koroškem«, po predstavitvi pa se je razvila zelo zanimiva diskusija z znanimi slovenskimi besednimi umetniki.
Zadnji da kulturnih dnevov, v petek je bilo v Slovenskem etnografskem muzeju še odprtje razstave »Oblačilna kultura v Rožu«. Na tej zelo dobro obiskani prireditvi pa se je s svojim glasbenim prispevkom izkazala tudi ženska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka. Razstava bo odprta vse do konca letošnjega leta.
J.R.
PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE
»Hej, ti!« -nova knjiga za osnovne šole
Katarina Sticker	'
110) D
ZBIRKA VAJ za komunikativno in interaktivno učenje slovenskega jezika
S prikupno-neposrednim pozivom in naslovom »Hej, ti!« je učiteljica Katarina Sticker objavila v knjigi zbirko vaj za komunikativno in interaktivno učenje slovenskega jezika, ki jih je z risbami opremila sama. Knjiga je izšla v okviru Slovenskega pedagoškega združenja, lektorstvo je prevzel dr. Miha Vrbinc, spremno besedo
pa sta prispevala Franc Kukoviča in profesor na pedagoški akademiji mag. Ferdinand Stefan.
Katarina Sticker v uvodu poudarja pomenskost sporazumevanja in ga razčleni. Iz te osnove poteka pouk in učenje jezika je socialno učenje, saj se ga uporablja v socialnih (beri družbenih) stikih. Uporaba jezika v vsakdanjih položajih, ko je funkcionalen in
izpoveden, je neobhodno potrebna za posredovanje in akceptiranje jezika. Avtorica tudi pove, da so ji bili v veliko pomoč seminarji na celovški univerzi.
Zbirka vaj je sestavljena iz treh delov: komunikacija na vseh ravneh, širjenje besedila z dialogi in besedili ter pogovorna besedila, zaželjeno pa je pri pouku kasnejše širjenje in igranje z besedili.	S. W.
TE rav lepo je bilo Ml v Bilčovsu na predstavi obeh gledaliških skupin videti mlade iz drugih društev, celo iz Vogrč v Podjuni jih je bilo nekaj, prav tako pa je bilo nekaj Bilčovščanov preteklo soboto v Vogrčah. Prav ti mladi so najbolj vneti gledal-
KOMENTAR
delavnicah Krščanske kulturne zveze v Jože Rovšek Fiesi. Prav je, da se je letos kot soorga-nizatorka in soplačnica vključila tudi Slovenska prosvetna zveza, saj je kultura mladih nedeljiva in ne pozna ideoloških razlik.
Prav pa je tudi, da so drn-
ci, poslušalci in
tudi ocenjevalci igre G/eC/d/fSČe DO Ve ZU j e
svojih sovrstnikov,	■	s
obenem pa doma-
čim dajejo tudi občutek po-mebnosti in medsebojne povezanosti. Na radiško premiero pridejo mladi iz vseh krajev, prav tako v Sele.
Seveda je to rezultat skupnega bivanja, dela in letovanja v vsakoletnih gledaliških
štva sprejela v svoje programe tudi gostovanja mladinskih skupin. Preteklo nedeljo je mlajša gledališka skupina SPD »Bilka« gostovala kar dvakrat - v Šentjanžu in v Selah. Gostovanja naj povezujejo, združujejo!
PRIREDITVE
ČETRTEK, 19. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
10.00	»Iz roda v rod« - zgodbe, pesmice in pravljice: Ciril Rudolf, Lenčka Küpper, Niko Küpper
BISTRICA NA ZILJI, v Uničevi hiši (pri druž. Druml)
19.30	Gustav Januš bere iz svoje nove zbirke »krog je zdaj moje. okno«; Andrei Feinig igra na klavirju. Obenem je to zaključek razstave del Suada Bijediča ob navzočnosti umetnika
LEDINCE, pri Borovcu - Otroški vrtec »Ringa raja« v Ledincah
20.00	Predavanje: »Izziv in možnosti večjezičnih otroških vrtcev. Predava: dr. Georg Gombos - univerza Celovec
PETEK, 20.11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
15.00	Retorični seminar: Kako se naučim gvoriti? Voditelj: Phillip Karl Maurer; traja do 21. novembra, do 17. ure
CELOVEC, v domu sindikatov - TAK
19.30	Maturanski ples. Za ples igrajo Gašperji & The Slenders
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k in SPZ
19.30	Večer klasične glasbe. Nastopata: Josef Ženki (klarinet, saksofon) in prof. Wladimir Romanov (klavir)
ŠENTJAKOB, občinska kulturna dvorana - Občina Šentjakob
20.00	Odprtje bienalne razstave »Konjički Šentjakobčanov«
SOBOTA, 21. 11.
KOTMARA VAS, društvena soba - SPD Gorjanci
19.00	Letni občni zbor
ŠMIHEL, v ljudski šoli - referat za kulturo občine Bistrica
19.00	Jesenski koncert. Nast. MePZ Gorotan, MoPZ Kralj Matjaž, MGV Petzen/Loibach, Burschenquintett des MGV Petzen/Loibach, Geschwister Sternjak (citre in kitara)
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
19.00	Komedija »Gospa Ministrica« (Branislav Nušič).
Gostuje: Kulturno umetniško društvo »Zarja« iz Trnovelj
SELE, v farnem domu - Župnijski urad Sele
19.30	Koncert v počastitev svete Cecilije. Gostuje: Orkester glasbene šole zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane
NEDELJA, 22. 11.
VELIKOVEC, Neue Burg - Slovenska prosvetna zveza
14.30	Osrednji koncert. Nastopa: Mešani mladinski zbor ZG in ZRG za Slovence, Mlada Podjuna iz Pliberka, plesna skupina Mojce Horvat iz Ljubljane in jazzskupina ZG v Beljaku
SREDA, 25. 11.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
19.30	Predavanje v nemškem jeziku »Okolje in alergije«.
Predava: dr. Dieter Michael Schmidt iz Dobrle vasi
ČETRTEK, 26. 11.
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
9.00	Tečaj slikanja na blago - božične biljetke.
Voditeljica: Erika Malle
CELOVEC, KE, Südbahngürtel 24
19.00	Krstna uprizoritev »Die Talisfrau«.
Nadaljnja predstava 27. novembra, ob 10.30
PETEK, 27. 11.
ŠENTPETER, Višja šola za gospodarske poklice - VŠGP
09.00	(do 12. ure) Dan odprtih vrat
ŠKOFIČE, v zg. prostorih Posojilnice
18.00	Redni občni zbor Posojilnice Bilčovs-Hodiše-Škofiče
TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas
18.00	Seminar: »Uravnovešen, zmogljiv, dinamičen, aktiven.« Voditelj: prof. dr. Valentin Wulz
RIČARJA VAS/RIEGERSDORF, Mehrzweckhaus - SPD Dobrač
19.30	Premiera komedije »Samomorilec« (Nikolaj R. Erdman). Nastopa: igralska skupina SPD Dobrač na Brnci; režija: Metka Dulmin
ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k
19.30	Predavanje. Predava: Igor Bavčar, minister za evropske zadeve v Sloveniji
SOBOTA, 28. 11.
RADIŠE, v kulturenm domu - SPD Radiše
19.30	Premiera igre »Videoclub« (Goran Gluvic).
Režija: Alenka Hain
RIČARJA VAS/RIEGERSDORF, Mehrzweckhaus - SPD Dobrač
19.30	Ponovitev komedije »Samomorilec« (Nikolaj R. Erdman). Nastopa: igralska skupina SPD Dobrač na Brnci; režija: Metka Dulmin
SVEČE, gostilna Adam - SPD Kočna in SPZ
19.30	Tržaški kras pri nas s knjigo »Je več dnevov ku klobas«. Diapozitivi, pesmi in kraške jedi; sodelujejo: avtorica Vesna Guštin in kulturni delavci KD Kraški dom
iz Repentabora pri Trstu
PLIBERK, v farni dvorani - VOX
20.00	Predstavitev prve CD skupine Vox. Nastopajo: Vox, Pepej Krop, Janez Gregorič, Kristijan Filipič
NEDELJA, 29. 11.
ŽELEZNA KAPLA, v hotelu Obir - SPD Zarja
11.30	Redni občni zbor
GLOBASNICA, pri Šoštarju
14.30	Koncert ob 25. letnici obstoja MoPZ »Franc Leder Lesičjak«. Nastopajo: MoPZ Franc Leder Lesičjak, MePZ Peca, Kvartet a Capella, Gemischter chor Globasnitz, Dekliški zbor STEM
POSOJILNICA-BANK
Podjuna
oddaja v centru Dobrle vasi stanovanje v velikosti 77 m2 v najem.
Telefon povpraševanja: 04236/2076
POSOJILNICA-BANK Železna Kapla, r. z. z o. j.
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR v torek, 24. novembra 1998, ob 18. uri
v hotelu OBIR v Železni Kapli. Vse člane vabi k številni udeležbi upravni odbor Posojilni-ce-Bank Železna Kapla
POSOJILNICA-BANK
Podjuna
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR dne 29. novembra 1998, ob 9.30
v Kulturnem domu v Dobrli vasi
Vsi člani prav prisrčno vabljeni!
Morda vas zanima ...
V torek, 24. novembra, bo ob 20.15 na televiziji ORF 2 oddaja Universum, kjer sodeluje tudi slovenski čebelar Pep Ojcl s Polane pri Bistrici v Rožu. Oglejte si zanimivo oddajo!
6. novembra je na dunajski univerzi promovirala iz splošnih medicinskih ved Martina Ogris, hči Marice in Ludvika Ogrisa iz Lipice v občini Žrelec.
Mladi doktorici iskreno čestitajo starši, sestri in vsi sorodniki, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo!
STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE vabi na seminar slovenskega knjižnega jezika in dvojezične didaktike za dvojezične učitelje iz Madžarske ( Porabje), Italije (Beneška Slovenija) in Avstrije (Koroška in Štajerska).
SOBOTA, 21. NOV. 1998
10.00	Dvojezično šolstvo na Koroškem (Tomaž Ogris).
14.00	Predstavitev knjige »Lepo pozdravljeni« ter praktično delo ob knjigi (Miha Vrbinc).
16.30 Janez Gregorič bo ob spremljavi s kitaro z udeleženci pel narodne pesmi, prirejene za šolo. Predstavil bo tudi priročnike »Zapoj še ti!« 1, 2 in 3 ter kaseti za zgoščenko. Zvečer bo ob kmečkem bifeju in petju družabno srečanje vseh dvojezičnih učiteljev.
NEDELJA, 22. NOV. 1998
9.00	Katarina Sticker bo predstavila svoj učbenik »Hej, til«.
11.00	Posredovanje slovenskega jezika s komunikativno metodo (Rezika Iskra).
13.00	Kosilo pri Seherju v Ve-linji vasi; za tem zaključek seminarja v k & k centru v Šentjanžu.
Kolegice in kolege, ki jih seminar zanima, prosimo, da se čim-prej prijavijo pri Reziki Iskra telefon 0 42 20/25 05.
Albin Mautz s Šajde - 50. rojstni dan; Marija Zippusch s Horc pri Šentprimožu - rojstni dan in god; Marija Smrečnik iz Čepič - 55. rojstni dan; Klara Stöcklitsch iz Železne Kaple - 75. rojstni dan; Simon Wrulich iz Grabalje vasi - rojstni dan; Amalija Gregom z Dul pri Miklavčevem - rojstni dan; Rezi Oraže s Šajde - rojstni dan; Maks Oraže in Urši Mak iz Sel - rojstna dneva; Marija Wutte z Dobrove pri Žitari vasi - 50. rojstni dan
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 19. 11.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 20. 11.
18.10 »Utrip kulture«
SOBOTA, 21. 11.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 22. 11.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (dr. Ostravsky)
18.00 Dogodki in odmevi PONEDEUEK, 23. 11.
18.10 Kratek stik
TOREK, 24. 11.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 25. 11.
18.10 Skupina VOX
21.04 Srednjeevropski magazin
PRAZNUJEJO
Rozi Krušic iz Velinje vasi -30. rojstni dan; Andrej Oraže iz Lepene - rojstni dan; Gita Kelih iz Borovelj - rojstni dan; Marija Krainz iz Gorič pri Galiciji - rojstni dan; Katica Fugger iz Svaten - rojstni dan; Hanzi Egartner iz Gorinčič -rojstni dan; Marija Kap iz Do-linčič - rojstni dan; Danica Gabriel iz Breznice pri Šentjakobu - 35. rojstni dan; Marija
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 22. 11.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 23. 11.
3.55 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Dvo in večjezični otroški vrtci in jezikovna kompetenca
I KOKS skupno nastopanje je želja vseh, le poti do gre-mija so različne
I »Profesor, povej, kaj so pravila življenja? -Zvestoba ...« Ob stoletnici rojstva dr. Franca Sušnika
I Duhoviti, ostri in muhasti komentarji s čopičem in svinčnikom: karikature Petra Pismestroviča
I Ko stol postane izrazno sredstvo: grafike Adriane Maraž
I Kaj takega: 5. maturantski ples
Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Angela Petrač iz Šmarjete - rojstni dan; Leopold Smrečnik iz Globasnice -rojstni dan; Janez Petjak iz Štebna - rojstni dan; Marija Vodivnik iz Vogrč - rojstni dan; Elizabeta Užnik iz Sel -rojstni dan; Oto Struger z Obirskega - 60. rojstni dan; Karl Rudolf iz Dobja pri Ločah - rojstni dan in god; dipl. inž. Kristijan Ogris z Dunaja - rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmeijenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Roviek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože RovSek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajniitvo................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..........Milka Kokot (-40)
Prireditve............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
------------------VSI-------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
razpisuje mesto
glavnega urednika/glavne urednice
osrednjega tedenskega časopisa
SLOVENSKI
VESTNIK
PRIČAKUJEMO:
■	smisel za samostojno vsebinsko načrtovanje in opravljanje uredniškega dela pri regionalnem slovenskem časopisu ob upoštevanju politične usmerjenosti Zveze slovenskih organizacij
■	dobro znanje slovenščine in nemščine (sestavljanje besedil, lektoriranje, prevajanje v obe smeri) -znanje dodatnega jezika zaželeno;
■	dobro poznavanje političnih danosti v Avstriji in Sloveniji (s poudarkom na koroški manjšinski politiki);
■	poznavanje in interes za sodelovanje z drugimi manjšinami v Avstriji in Evropi ter poznavanje pristojnih evropskih inštitucij;
■	vpogled v kulturno dogajanje na Koroškem (in širše v Avstriji in Sloveniji);
S novinarske izkušnje;
■	osnovno obvladanje dela z računalnikom (vključno internet);
■	organizacijsko sposobnost;
■	sposobnost timskega dela;
■	sposobnost varčnega in smiselnega upravljanja s finančnimi sredstvi.
NUDIMO:
* nemoteno uredniško delo;
■	samostojno upravljanje v okviru finančnega proračuna;
■	možnost soodločanja o nameščanju sodelavcev in sodelavk;
■	nadaljnje usposabljanje;
■	petletno delovno pogodbo (po enem preizkusnem letu);
■	plačo po dogovoru.
Pričetek dela ob začetku leta 1999
Če Vas zanima urejanje regionalnega časopisa, se javite do 11. decembra 1998 na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tar-viser Straße 16, A-9020 Celovec/ Klagenfurt
Svoji pismeni prošnji priložite življenjepis in kratko dokumentacijo o doslejšnjem novinarskem delu.
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
Na lovu na malo divjad
V soboto, 7. novembra, ob 7. uri zjutraj smo se zbrali pred kulturnim domom na Prevaljah. Tam nas je sprejel lovski tovariš Dušan Jukič in nas spremljal v Lenart.
Pred Lovskim domom LD Lenart so nas pozdravili naši dobri prijatelji lovci, prekmurski rogisti in predsednik LD Lenart Marjan Tos, ki nas je še uradno pozdravil in nam zaželel dobrodošlico. Pozdravil nas je tudi podpredsednik občine Lenart in referent za kmetijstvo.
Po zajtrku sta sledila dva pogona, lovili smo fazane in zajce. Lovo-vodja je bil Viktor Škof, zahvalil se je za disciplino in poudaril pomembnost takih srečanj vsako leto.
Pri pravem »Martinovem kosilu« v lepem lovskem domu LD Lenart nas je toplo po-
VISOKO ODLIKOVANJE
Francu Wiegeleju plaketa Stanka Bloudka
Francu Wiegeleju (60), dolgoletnemu trenerju smučarskih skakalcev in vodilnemu funkcionarju Športnega društva Za-homc ter zasluženemu odborniku Slovenske športne zveze, bodo v petek, 20. novembra, ob 20. uri v veliki dvorani Narodne
galerije v Ljubljani slovesno podelili eno najvišjih priznanj R. Slovenije na področju športa
-	Bloudkovo plaketo!
Za dobitnika plakete Stanka Bloudka za leto 1998 je Wiege-leja izbral Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj pri Ministrstvu za šolstvo in šport R. Slovenije, kateremu predseduje nekdanja slavna smučarka Mateja Svet. Odlikovanje pa je
-	na predlog Slovenske športne zveze - Wiegeleju podelil za
njegov »pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa«.
Franc Wiegele je skozi več desetletij na športnem kot na organizacijskem področju bistveno prispeval k vrhunskemu razvoju slovenskega nordijskega špotta na Koroškem ter slovenskega športa nasploh. S svojim življenjskim delom za šport ter z doseženimi uspehi je hkrati bistveno prispeval k uspešni promociji slovenske narodne skupnosti po vsej Avstriji in tudi v mednarodni javnosti.
Franc Wiegele je bil leta 1953 eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev slovenskega športnega društva Za-homc. Kot odbornik in trener je - v začetku skupaj s prezgodaj umrlim dolgoletnim predsednikom Jankom Wiegelejem - nosil glavno breme športnega delovanja zahomškega društva. Tesno je sodeloval tudi z inž. Stankom Bloudkom, tvorcem Planice, kije leta 1954 zgradil najprej 30-metrsko, leta 1962 pa še 60-metrsko skakalnico v Zahomcu. Slednjo so kasneje poimenovali po inž. Bloudku.
Največji Wiegelejevi dosežki kot trenerja t. i. »zahom-ških orlov« so bili uspehi Karla
zdravil predsednik Lovske zveze Maribor Stane Kranjc. Poudaril je, da mu je v čast in veselje, da so člani LD Lenart vzeli v goste prijatelje iz Koroške, člane Kluba prijateljev lova, in pripravili lep kulturni program. Igrali so na domačih instrumentih in zapeli nekaj »lenarških« pesmi. Na to tradicionalno lovsko srečanje, ki ga vsako leto prireja Lovska zveza Maribor, so prišli tudi naše »stare strune« (dobri prijatelji) Vojko, Stane, Franjo in Lojze, tako jih je prijateljsko pozdravil Stane Kranjc in njim in nam obljubil, da bo LZ nadaljevala s to tradicijo.
Predsednik Kluba prijateljev lova Mirko Kumer se je zahvalil za povabilo in spomnil staroste slovenskih lovskih orga-
nizacij na velik pomen naših srečanj, na trajne vezi, ki so se začele spletati pred tridesetimi leti med gostoljubnimi Štajerci in veselimi koroškimi Slovenci. Zahvala velja tudi našemu dobremu prijatelju, tajniku LZ Maribor, Andreju Ivančiču, ki je pripravil to lepo srečanje.
Kljub vsemu, kar so zapustile »ujme« (poplave) v preteklih dneh, smo mi imeli zadovoljivo lepo vreme.
Po zadnjem pogonu in dobri kapljici ter veselem razpoloženju smo se zadovoljni in srečni vrnili na naše domove.
Preteklo nedeljo, 15. novembra, pa smo se člani Društva prijateljev lova udeležili lova na Notranjskem. O tem pa prihodnjič.
Marica Pradetto
Schnabla (zlato na olimpijskih igrah leta 1976 v Innsbrucku na 90-metrski skakalnici), Franca Wiegeleja ml. (svetovni prvak pri juniorjih leta 1983), Hanzija Milloniga, Hansa Wallnerja in Seppa Gratzerja, ki so vsi dosegli svetovno raven. Franc Wiegele trenira zdaj že tretjo generacijo zahomških skakalcev, med katerimi je spet veliko perspektivnih športnikov.
Franc Wiegele ima velike zasluge tudi pri ustanovitvi novega deželnega nordijskega centra v Zahomcu ter pri gradnji novega večnamenskega doma v Zahomcu z društvenimi prostori za ŠD Zahomc. Temelj-nji kamen za novi objekt so položili šele konec avgusta letos, otvoritev doma pa načrtujejo konec leta 1999.
Franc Wiegele se je kot član predsedstva Slovenske športne zveze skozi desetletja z veliko vnemo prizadeval tudi za vsestranski razvoj slovenskega športa ter svojo odborniško funkcijo izpolnjuje z veliko odgovornostjo.
L L.
Kmečka izobraževalna skupnost KIS
vabi na predavannje v okviru »Karawankenholz«
(cilj 5b projekt)
Gozdarska skupnost - več denarja za kmečki gozd Rezalni stroj za pridelavo okroglic
Referenti:	Franz Andrejčič
Peter Ebenberger Johann Stotter
v Slovenjem Plajberku, v gostilni Lausegger (pri cerkvi) v četrtek, 26. novembra 1998, ob 19.30
SENZA CONFINI 2006
Promocija v St. Petersburg!!
Od 12. do 14. novembra so zastopniki kandidature »Senza Confini 2006« bili povabljeni na generalno zborovanje evropskega olimpijskega komiteja EOC v St. Petersburgu. V razgovorih z raznimi člani IOC in predsednikom Samaranchom so
dr. Dieter Kalt, dr. Andreja Wieser in dipl. trg. Harald Scheucher zvedeli, da je ideja prekomejnih olimpijskih iger zelo odzivna. Člani IOC so po prejemu Bid-knjige in obisku evaluacijske komisije v naših krajih menda priznali, da je kandidatura treh dežel izredno kompaktna in profesionalna, tako da kandidatura »Senza Confini 2006« sedaj sodi v ožji krog favoritov.	T. G.
OLIMPIJSKE IGRE 2006
Težave na Poljskem
Evaluacijska komisija mednarodnega olimpijskega komiteja si je ogledala kandidate za olimpiado leta 2006, to so Celovec (»Senza Confini«), Zakopane (Poljska), Torino (Italija),
ŠPORTNO PLEZANJE
Francozinja in Japonec zmagala
V Kranju je bil pretekli konec tedna finale svetovnega pokala v športnem plezanju. Pri ženskah je po dveh letih spet zmagala Francozinja Liv Sanzos, Slovenka Eva Tušar (slika desno), pa se je uvrstila v polfinale. Pri moških je svetovno odličje osvojil Japonec Juši Hirajama.
Sion (Švica), Helsinki (Finska) in Poprad (Slovaška).
Predsednik komisije Čiharu Igaya je po koncu obiska na Poljskem dejal, da je največja težava dostop in uporaba nacionalnega parka v Tatrah, kjer naj bi potekal pretežni del tekmovanj. Že avgusta je 10 oseb iz javnega življenja, med njimi dva Nobelova nagrajenca, v pismu vladi, IOC in predsedniku kandidature zahtevalo umik kandidature: »Če bomo zimske olimpijske igre organizirali v Tatrah, ki so tisočkrat manjše od Alp, to pomeni, da svoje planine izkoriščamo kot sredstvo dobička, po takšni uporabi pa bodo pristale na smetišču civilizacije«. Načrtovanih posegov v naravno okolje na območju narodnega parka v Tatrah, ki je bil ustanovljen leta 1954, po njihovem mnenju ni mogoče opravičiti.	T. G.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
SLOVENIJA
Leon Štukeli se ie uvrstil med 100-letnike
|k iajstarejši še živeči nosilec IVizlatih olimpijskih odličij Leon Štukelj je 12. novembra praznoval svoj 100. rojstni dan. V času svoje tekmovalne kariere, ki je trajala od leta 1922 do 1936, je Štukelj slavil nešteto uspehov.
Tako se je njegova kariera začela na VII. mednarodni tekmi v Ljubljani. Zaradi izrednega vtisa, ki ga je tam zapustil, je slovenski telovadec že slutil, da ga prej ali slej čakajo olimpijske igre. Prav 12 dni pred odhodom na olimpijske igre v Franciji leta 1924 pa seje Štukelj nesrečno poškodoval, zaradi česa bi skoraj ostal doma, toda si je le premislil in tako v Parizu osvojil svoji prvi dve zlati medalji. Na svetovnem prvenstvu v Lyonu leta 1926 se je izreden orodni telovadec še stopnjeval in osvojili dve zlati, eno srebrno in eno bronasto kolajno.
Na olimpijskih igrah v Amsterdamu je tem uspehom dodal eno prvo in dve tretji mesti. Zaradi poškodbe je na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu zasedel »le dve« tretji mesti. S srebrno kolajno na olimpiadi leta 1936 v Berlinu se je Štukelj poslovil od aktivnega tekmovanja.
To je bilanca izrednih dosežkov, ki tudi še danes vplivajo
ODBOJKA
Druga zmaga za Dob
V soboto je moštvo Doba končno slavilo drugo zmago v tekočem prvenstvu, in sicer proti zadnjemu na lestvici Gleisdor-fu/Weiz. »Rezultat je bil zadovoljiv, toda moramo se jasno stopnjevati v igri«, tako meni ka-
PODLIGA-VZHOD
Globašani, ki so prvenstvo začeli z izrednimi uspehi, so v zadnjih tekmah razočarali. Višek teh razočaranj je bil poraz proti ATUS Borovljam v nedeljo - rezultat se je glasil kar 5 : 0 za Borovlje!
Vzroki za naraščajoče težave v teku prvenstva so seveda številne poškodbe, bolezni in izključitve standardnih igralcev. Tako je morala Globasnica proti Borovljam nastopati skoraj z rezervo, kar se je tudi poznalo. Medtem ko je po prvem polčasu bilo šele 1 : 0, so moči glo-baških igralcev v 2. popustile -tega rezultat so bili štirje goli.
Bilčovščani, ki so že od prejšnjega konca tedna na zimskem odmoru, pa so v prvenstvu igrali nasprotno od Globašanov. Tako se je pri njih predvsem ob začetku najavila kriza, katere pa je bilo sčasoma konec. Končna jesenska lestvica je sicer tako
Na praznovanju 100-letnice je slovenskemu olimpioniku Leonu Štuklju čestital tudi predsednik MOK Juan Antonio Samaranch
na življenje vitalnega stoletnika. V zadnjih letih je bil nenehno na svetovnih potovanjih. Eden izmed viškov pa je bilo vabilo na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. Organizatorji so v scenarij otvoritvene svečanosti vnesli tudi prihod slovitih svetovnih športnikov in med njimi je bil 98-letni Leon Štukelj. Ob »poskočnem« nastopu najstarejšega živečega
petan Martin Micheu, ki tudi že išče nove igralce v inozemstvu. SK Dob - Gleisdorf/Weiz: 3 : 0 (10/12/16)
1.	Salzburg
2.	Donaukraft
3.	Sokol
4.	Tirol
5.	Enns
6.	Hypo VB K
7.	Feldkirch
8.	Dob
9.	Hartberg
8 8 8 7
10. Gleisdorf/Weiz 8	1
0	24:1
1	21:3
2	20:9
3	17:11 16:12 13:17 11:22
7:18 5:22 4:23
za Globasnico kakor tudi za Bilčovs zadovoljiva, toda obe moštvi bi lahko odrezali bolje.
olimpijskega zmagovalca je celo Bill Clinton vstal s sedeža in ognjevito zaploskal kot priznanje Štukljevi neverjetni či-losti. Toda izreden nastop pred milijoni gledalci iz vsega sveta mu še ni bil dovolj: »Če bo vse po sreči, bom rad prikorakal tudi na veliki oder v Sydneyu leta 2000«.
Za svoje zasluge je Leon Štukelj prejel in še prejema priznanja doma, pa tudi na tujem. Njegova najvišja priznanja so seveda olimpijske kolajne
. RAZRED C
Medtem ko so Sele že na zimskem odmoru, se je SAK konec tedna še boril za točke, in to precej uspešno. Proti Hodišam je moštvo zmagalo s 3 : 2, pri čemer je Mirko Nachbar zadel vse tri gole za SAK II. Jesenska sezona je s tem zaključena (razen naknadne tekme Treffen -Dholca) in prvenstvo se bo nadaljevalo 3./4. aprila 1999 z derbijem med SAK II in Selami.
1. Mostič	15	11	3	1	34:11	36	1. Šentjakob	15	11	3	1	29:13	36
2. Velikovec	15	9	3	3	27:13	30	2. Rožek	15	8	5	2	31:17	29
3. Liebenfels	15	6	6	3	26:14	24	3. Sele	15	7	7	1	31:9	28
4. Pokrče	15	7	2	6	25:21	23	4. Treffen	14	8	4	2	32:12	28
5. Šentpavel	15	6	4	5	16:24	22	5. Dholca	13	9	1	3	30:13	28
6. Vetrinj	15	6	2	7	22:22	20	6. Ledince	14	5	5	4	29:18	20
7. ATUS Borovlje 15		5	4	6	24:21	19	7. SAKb II	15	5	5	5	21:20	20
8. Globasnica	15	6	1	8	22:27	19	8. Škofiče	15	4	5	6	24:19	17
9. Welzenegg	15	4	6	5	27:25	18	9. Hodiše	15	5	2	8	15:22	17
10. Bilčovs	15	4	5	6	20:35	17	10. Kriva Vrba	15	4	4	7	17:24	16
ILGumitz	15	3	7	5	19:24	16	11. Donau	15	4	4	7	19:36	16
12.ASV	15	4	4	7	22:30	16	12. HSV	15	4	1	10	18:33	13
13.Žrelec	15	4	3	8	17:24	15	13. Poreče	15	1	5	9	11:29	8
14. DSG Borovlje 15		3	4	8	15:25	13	14. Osoje	15	2	1	12	11:53	7
Foto:SV
(skupno 6), toda tudi druga odlikovanja so športniku zelo pomembna.
Kratek pregled najpomembnejših:
1936 - Jugoslovanski olimpijski komite mu podeli zlato medaljo in ga imenuje za častnega svetovalca;
1963 - Organizacijski komite V. pokala Evrope v telovadbi mu podeli spominsko diplomo;
1968 - občina Novo Mesto ga imenuje za častnega občana 1987 - Juan Antonio Samaranch mu izroči »L’Ordre Olympique« za visoke zasluge v svetovnem športu. Danes Leon Štukelj s svojimi sorodniki živi v Mariboru. Pri stotih letih je vitalen in bistrega duha, dnevno prebira časopise, udeležuje se številnih slovesnosti, potuje po svetu, hodi na sprehode in redno skrbi za zdravo življenje. »Nimam posebnega recepta za dolgo življenje«, pravi Štukelj, »toda nikoli nisem pretiraval s hrano, pitjem, kajenjem in ponočevanjem«. In to je zagotovo dober recept za dolgo življenje, kakor dokazuje življenjska pot ne samo izrednega športnika, temveč tudi velike osebnosti Leona Štuklja.	T. G.
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1998/99
Tesen poraz šahistov SŠZ v derbiju proti Bekštanju
Prva ekipa Slovenske Športne zveze (ŠŠZ)/Carimpex je v derbiju tretjega kola koroškega šahovskega prvenstva v podli-gi vzhod tesno izgubila s prvim moštvom ASKÖ Bekštanj s 3,5 : 4,5.
Na prvi deski je Silvo Kovač iz Idrije premagal večkratnega koroškega prvaka inž. Petena Bergena, ostale točke za SSZ pa so osvojili Aleksander Lukan (1), mag. Gorazd Živkovič, dr. Joži Amrusch in Dunja Lukan (vsi remi). Pravo maratonsko partijo je odigral Živkovič,
ki je po skoraj sedmih urah v neizglednem položaju iztržil remi. SŠZ/Carimpex I je po treh krogih s 9,5 točkami sicer še vedno četrti na lestvici, ima pa realistične možnosti za kvalifikacijo za vnovičen vstop v koroško ligo.
Posamezni rezultati: Kovač -Bergen 1:0, Hattenberger -Feichter 0:1, Živkovič - Kronig remi, Amrusch - Senoner remi, D. Lukan - Ott remi, A. Lukan -Grom 1:0, Reichmann - Kahlig 0:1, Kolter - Neff 0:1.
Svojo prvo zmago v tekočem prvenstvu v 3. razredu C so slavili šahisti SŠZ/Posojilni-ca Bank Borovlje II. Ekipo IBS Celovec vzhod II so gladko premagali s 4,5:1,5. Zmagali so Avgust Vukanič, Robert Hede-nik, Ivan Lukan in Borut Živkovič, remiziral pa je Ivko Ferm.	/. L.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 40	Silvo Kovač
Damjanovič - Lutikov/YU - SZ 1961
Povezane črne figure, zaradi kralja na beli poševnici, je omejil pri njihovem delovanju tudi kmet na polju h6.
Velemojster Damjanovič v nastali poziciji ni izkoristil
8	##
7| A I A 6 A A	Ö
5 A
4 A AK
3 VA	-1	-r'
2 ÄA: A&.r
iL	n a
obcdefgh
priložnosti in partija se je končala z remijem. Kako naj beli, ki je na potezi, nadaljuje in izkoristi možnost napada na črnega kralja?
Rešitev št. 39
Že prva poteza belega l.Dgöü je presenetila nasprotnika. Polje g6 je dvakrat branjeno, vendar črnemu kljub vsemu ni več pomoči. Črni je odigral l...Dc2, še hitrejši konec bi sledil po l...fg6 2.Sg6:+ hg6 3.Th3 mat. Sedaj sledi 2.Th3!! in črni se vda. Na 2...Dg6: 3.Sg6:+ fg6 3.Th7: mat!
2. RAZRED E
Dobrla vas je proti Djekšam prepričljivo začela, toda v drugem polčasu klavrno izpustila zmago iz rok. Po vodstvu z 2 : 0 (Velik, Math) je na strani Djekš kar dvakrat zadel Kummer in s tem svojemu moštvu zagotovil remi.
Tekma med Šempetrom in Žvabekom pa je bila žrtev sla-
bega vremena in zaradi tega preložena, kakor tudi dve drugi tekmi, na 21./22. november.
Rezultati: Dobrla vas - Djekše 2 : 2 (2 : 0), Sinča vas - Galicija 2 : 1 (0 : 0), Reichenfels -Mautemdorf 3 : 1(1 : 1), Šmar-jeta - Frantschach 0 : 2 (0 : 2); Preitene^g - Važenberk, Šempeter - Zvabek, Pliberk II -Tinje odpovedano.