P* poitl prejemu:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta
četrt mesec"
13,-, 6,50, 2,20.
V ipravnlštvu prejeman:
za
eelo leto naprej 20 K — h
pol leta «etrt , mesec
1 n 70 ,
Za*p o 8 i lj a n j e na dom 20 h Da mesec.
SL«YENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in iniera^ sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, KopitlJ-
jeve ulice SL 2..
_ •
Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Uhaja vsak din,izvzemal nedelje in prainike, ob pol 6. tiri popoldne.
Štev. 99.
V Ljubljani, v četrtek 1. maja 1902.
Letnik XXX.
Gabilo na naročbo.
S I. majem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron. Pol leta 13 m
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo »Slovenca".
»Klerikalcem" in
narodnost.
»blov. Narod« prinaša že dolgo čaBa članke, prevedene iz češkega po spisu praškega proi. Masaryka, ki naj so nekak »Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901«. Seveda se udriha vedno po »klerikalizmu« Masaryk je človek brez vsake konfesije. skeptik, ki opisujoč verske stvari, ne zadene nikoli pravega jedra, ampak se lovi ob samih časnikarskih izrekih, katere brez reda in logike skupaj sestavlja. Seveda so ti izrezki vzeti iz judovskih listov, ker drugače bi bilo nemogoče, da bi bil spravil toliko praznega in neiBtinitega v — »cerkveno življenje«. Vseskozi se vidi, da piše o veri neveren človek, in to naredi isti vtis, kakor če govori slepec o barvah. Zadnjič smo bili omenili že nekaj kričečih neumnosti te najnovejše »teologije«, katera meša politiko in dogmatiko, bogoslužje in časopisje v en lonec ter to zmeša in podaje vseh neumnosti vajenim liberalcem kot — znanost. Enkrat dolži države, da so klerikalne, dve vrsti spodaj o istih trdi, da niso itd. — brez doslednosti, kakor mu pride pod roko.
Te dni se je spravil nad »klerikalizem in narodnost«, ter pravi:
»Da Rim in avstrijska diplomacija nista zmožna razvozlati narodnostnega vprašanja, to vendar jasno ^izpričuje njihovo vedenje do narodnostnega prepira v čeških deželah. Danes malo nemški, jutri pa zopet malo češki, vse vkup pa nič; nemški zahtevi za ograničenje škofij (glej: Zur Frage deutscher Bisthilmer in Bohmen, Prag 1901) se je hotelo s početka ugoditi, potem pa se je cerkvena gospoda prestrašila za trenotek češkega veto. Dr. Kohn si je v tem neprilič-nem položaju pomagal s tem, da si je izprosil od papeža breve o narodnostnem vprašanju. Toda Rim jo je že večkrat zavozil in tako je bilo tudi pri tem breve treba, da so (v decembru) prijavili katoliški listi neko akademično razlago, v kateri se pač priporoča negovanje materinščine »v določenih mejah« in v prav umevanem »občnem interesu države«, kar pa je čisto po kalupu naših vladnih razglasov v parlamentu. S takimi splošnimi izreki se pač ne da dognati nikaka kulturna politika«.
Priznati moramo, da se je ravno v češko-nemškem sporu katoliška cerkev vedla popolnoma korektno. Postavila se je na sta-
lišče enakopravnosti — in to je edino pravo. Masaryk se norčuje iz tega: »Danes malo nemški, jutri malo češki, vse vkup pa nič«. A pravo stališče, katero ima cerkev, je to: »Tukaj češko, kjer so Cehi, tam nemško, kjer so Nemci«.
Papeževo pismo, katero je pisal češkim škofom na prošnjo nadškofa Kohna, je dokument največje modre strpnosti v narodnih vprašanjih. Duhovščini se dovoljuje delo za narod, a brani se ji vsaka krivica proti drugi narodnosti.
To je edino pravo Btališče, neskončno vzvišeno nad početjem narodnih kričačev. ki so polni narodnosti, dokler jim kaj nese, ki kar divjajo proti vsemu, kar ni nemško ali češko — ki pa so pripravljeni vsak hip od-pasti in kot renegati služiti nasprotni ideji.
•Narod« očita »klerikalizmu«, da ni naroden, ker stavlja vero nad narodnost. Isti »Narod« pa vedno piše, kar povdarja njegov šel pri vsaki priložnosti, da je prvo boj proti »klerikalizmu«. Najvažnejše se mu torei zdi bojevati se proti katoličanstvu, in temu se morajo žrtvovati narodni interesi, kakor liberalci v resnici delajo.
In ti nas hočejo učiti narodnosti? Mi kažemo z dejanjem dan na dan, kako se nesebično dela za ljudstvo, za narod. Liberalci naše delo lahko oblajajo, a iz Bveta ga spraviti ne morejo. Vse, kar morejo, so tako neumni spisi, kakor omenjeni »Narodovi« članki.
Državni zbor.
Dunaj, 30. aprila.
Včerajšnje glasovanje o odpravi mitnic je danes povod raznim razpravam in polemikam po listih. Tako dunajski antisemitje očitajo nemški ljudski stranki nedoslednost, češ da vladi preti z obstrukcijo, ob enem pa vlado podpira in berači pri njej. Tako so danes dopoludne dr. Derschatta, dr. Chi-ari in dr. Lemisch imeli z min. predsednikom zopet daljše razgovore, v katerih so vladi na srce polagali razne »narodne zahteve«. Mi smo v istini radovedni, kaj vse ti pragermani zahtevajo od vlado na škodo Slovanov, osobito Slovencev.
Posl. W o 1 f pa se v svojem glasilu norčuje iz pristašev Schonererjevih. Od 16 članov vsenemške zveze pod vodstvom Jur. Schonererja so včeraj le štirje glasovali za odpravo mitnic, ostalih 12 je zbežalo iz zbornice. Wolf pravi: »Vsled lastne krivde imajo vezane roke. Boje se vsacega razpora z vlado, ker imajo strah pred novimi volitvami.«
V zbornici je danes zopet »pusto in prazno«. Vrši se razprava sicer o »osrednjem vodstvu« trgovinskega ministerstva, toda govorniki se bavijo tudi z naslednjimi poglavji, in sicer na dolgo in široko. Seja se je začela že ob 10. uri, a do pol 5. ure so govorili samo Hofer, Kink, Schuhmeier in Hanich.
Trgovinsko ministerstvo.
Ker utegne vsaj nekatere čitatelje zanimati proračun trgovinskega ministerstva, zato hočem navesti v glavnih potezah nekatere podatke kot dodatek k včerajšnjemu poročilu.
Pod 6. naslovom poročilo navaja troške za »r o t u n d o« v Pratru, v kateri je bila svetovna razstava. Troški se proračunavajo na 51.000, dohodki le na 40.460 K, ker ta velikanska zgradba letos ni v najemu za večje podjetje.
Za obrtne nadzornike so za tekoče leto troški prorsčunjeni na 525.540, dohodki na 31.800 K. Od leta 1896 naraščajo troški povprek na leto za 26.695 K. Leta 1896 je v 17 obrtnih okrajih bdo nameščenih 40 nadzornikov, ki so nadzirali 10911 podjetij ; 1. 1900 je v 21 okrajih 52 nadzornikov pregledalo 15393 podjetij. Sedaj posluje 61 uradnikov, in sicer 19 na Češkem, 10 na Gor. in Nižjeavstrijakem, 6 na Moravskem, 5 v Galiciji, 5 na Štajerskem in Kranjskem, 3 v Šleziji, 3 na Tirolskem in Predarlskem, 2 na Primorskem in v Dalmaciji, 1 na Koroškem in v Bukovim.
To osobje nikakor ne zadošča za 250.000 podjetij, pri katerih je v delu nad 2,200 000 delavcev. Nadzorniki morejo na leto nadzirati komaj 6 % vseh podjetij. Nadzorniki sami tožijo, da niso kos svoji nalogi. Te pritožbe se ponavljajo vsako leto v poročilu osrednjega nadzornika, pa tudi v delavskih krogih. Letos se ustanove štiri nova mesta Vsled tega proračunski odsek nasvetuje resolucijo, naj vlada pomnoži število nadzornikov, pa tudi okrajev, ker na pr. nadzornik iz Trsta ne more hoditi nadzorovat v Dalmacijo. Odsek tudi zahteva, naj se za kemične tovarne namestijo kot nadzorniki zdravniki in bigijeniki.
Za preskušanje strelnega orožja se proračunava 38.600 kron troškov in 12.200 dohodkov.
Za sodomeratvo je v proračunu troškov 1,201.930 kron, dohodkov 33.500 K.
Pod naslovom 10. poročevalec V u k o -v i č jako obširno opisuje avstrijsko trgovinsko mornarico, pristanišča in skladišča.
Vsi troški so proračunjeni na 13,832.580 kron, dohodki na 1,012.180 kron. Poroče valeč naglaša, da med vsemi večjimi državami Avstrija najmanj žrtvuje za trgovinsko mornarico. Celo Turčija, Grška in Danska imajo večjo trgovinsko mornarico nego Avstrija. Naša država se sicer ne more kosati z Anglijo, Nemčijo ali Francijo, vendar preveč zanemarja svojo nalogo kot obmorska država. Poročevalec ostro graja, da je naš pomorski urad že davno zastarel in da ne ustreza nalogi, ker mu nedostajo potrebnih organov in veščakov. Jako slabo znamenje za avstrijsko trgovino je tudi to, da se je od 1. 1882 do 1892 jako skrčilo število tr govinskih ladij. Od 1. 1893 si je trgovinska mornarica malo opomogla, ker v smislu zakona z dne 27. grudna 1893, ki velja za deset let, dobiva od države stalne podpore. Leta 1900 je štela avstrijska trgovinska mornarica 31 večjih in 1411 jadrenjač, 123 večjih in 72 manjših parnikov, na katerih je bilo 7706 uslužbencev. Država je tej mornarici leta 1897 izdala podpor 856.172 kron, leta 1900 skupaj 1,362.402 kroni. Poročevalec dalje tudi dokazuje, da je trgovinsko brodovje šola za vojno mornarico, in da ogrska vlada izdatneje podpira svojo pomorsko trgovino. Državna podpora trgovinski mornarici za tek. leto znaša 1,700.000 kron. Poročevalec se bavi tudi z ribištvom, ki je poleg brodarstva glavni vir dohodkov za prebivalstvo v Dalmaciji in Primorju. Avstrijski ribiči v Adriji imajo 11.002 la-diji, dohodkov imajo nad 570 000 kron, i italijanski ribiči, ki zahajajo na avstrijsko stran, nad 758.560 kron. Z ribištvom se bavi okoli 26.000 oseb. Država daje podpore 24.000 kron.
Za razno zgradbe v primorskih pristaniščih se proračunava 169 500, v Dalmaciji
204 470, za vzdriavanje in razširjanje tržaškega pristanišča 763 360 kron.
Poitni in brzojavni uradi.
Skupna redna in izredna potrebičina za poštne in brzojavne urade je leta 1897 znašala 80,446.688 kron, za tekoče leto se proračunava na 110,563 300 kron, in sicer znašajo plače osobja 70,626.500, stvarne potrebščine 35,937.100, za nove telefonske zveze 1,800 000 kron itd. Dohodki so proračunjeni na 114 522 000 kron. Prebitek poštnih hranilnic se proračunana na 4,485-680 kron. V odseku so razni poslanci predložili kopico resolucij glede pomnoiitve uradov, novih telefonskih postaj in zboljšanja piad poštnih manipulantov.
Delegacijsko zasedanje.
Prihodnji torek, dne 6. t. m., se snideta v Budimpešti avstrijska in ogrska delegaoija, da rešita skupni državni proračun. Takoj isti dan bo avstrijska delegacija izvolila svoje predsedstvo. Predsednikom bo bržkone izvoljen dr. Baernreither, ker vitez Ja\vorski ne sprejme izvolitve, podpredsednik bo pa član gosposko zbornice grof V e 11 e r. Za načelnika budgetnega odseka bo bržkone izvoljen baron Chlumecky. Naslednji dan, dne 7. maja, bo sprejem delegacij pri vladarju, še isti dan pa prične budgetni odsek avstrijsko delegacije razpravo o proračunu za zunanje ministerstvo. Vlada želi, da bi delegacijsko zasedanje trajalo kt or možno malo časa, da dobi parlament v. č prilike za razprave. Sodi se, da bo do 1 ■'. maja, ko se zopet prično dne 3. t. m. pretrgane seje poslanske sejo, budgetni odsek avstrijske delegacije že završil vse večje delo.
„0pozieija" socialnih demokratov
iu vseiiemcev.
Nobena izmej vseh parlamentarnih strank v avstrijski zbornici se ne ponaša b tolikim opozicionalnim nastopom, kakor ravno soc.-dem. in vsenemci, in po njih nastopih izvan zbornice bi se skoro lahko sodilo, da prično v najkrajšem Času z obstrukcijo. Ta njih taktika pa velja le tedaj, kadar niso na dnevnem redu — lj udske koristi. Kakor naglo je pa treba odločiti o kaki stvari, ki je žoli ljudstvo in bi imelo od nje koristi, tedaj mine teh ljudskih osre-čevalcev takoj vsa opozicionalnost. To se je pokazalo jasno povodom glasovanja o odpravi mitnic. Mej bežečimi iz zbornice, ki so se hoteli odtegniti glasovanju, so bili večinoma vsi v s o n e m c i in soc. dem. Ti so torej odločili zmago fin. ministra. Od vsenemcev se je namreč odtegnilo glaBO-vanju 14, od soc.-dem. 7 poslancev. — A tudi nemški nacionalci so se odlikovali po 30 odsotnih poslancih, ki upajo od vlade dobiti nekaj milijonov, sicer so pa najstrožji »opozicionalci«.
Vinska klavzula.
Ogrski ministerski predsednik Szell in poljedelski minister dr. Daranyi sta sprejela včeraj deputacijo ogrskih vinogradnikov, obstoječo iz vseh poslancov Ileveškega ko-mitata, ki je izročila vladi spomenico v zadevi vinske klavzule. Vodja deputacije posl. Visontai je naglašal, da sedanja vinska klavzula v pogodbi z Italijo neizmerno škodi vinogradnikom, ter prosil vlado, naj poskrbi za to, da se ta klavzula več no obnovi in propreči dovoz italijanskega vina potom primerno zvišano carine.

Ministerski predsednik je odgovoril, da mu je dobro znan položaj vinogradnikov ter so mu že došle peticije iz vseh delov dežele. Za sedaj more pa le toliko izjaviti, d« v novi trgovinski pogodbiz Italijo ne bo vinske klavzulev sedanji obliki. To je stališče vlade. Kaj pride mesto klavzule, tega ministerski predsednik sedaj še ne sme izdati. Uveriti pa more deputacijo in vse interesirane kroge, d« vztraja vlada odločno na označenem stališču. — Ce se ne motimo, avstrijska vlada dosedaj še ni oddala stične izjave.
Afera polkovnika Grimma.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Petro-grads, da bo polkovnik Orimm dobil za svoje izdajstvo 8—10 let ječe. Grimm je načrte o trdnjavah izdajal Avstriji. Pošiljal je dotične načrte s posredovanjem neke dame preko Berolina na Dunaj. Posredovalka je nekoč — še na ruskih tleh — pozabila ročni kovček z načrti v železniškem vozu. Razburjenost dame pri reklamiranju se je zdela železniškemu uradniku sumljiva, odprl je kovček in razkrilo se je izdajstvo. To je edino pravo poročilo o tem dogodku.
Miru lil!
Razne vesti poročajo, da se pogajanja za mir v Južni Afriki »ugodno« vrše, iz Bruslja se pa poroča : Poveljstva Bo-the, Deweta in Delareva so zavrgla angleške m iro v n e po g o j e. S tem je mir pokopan.
Iz brzojavk.
W o 1 f uloži tožbo proti Schalku, da se razne stvari pred sodiščem pojasnijo. — Zmešnjave v Ameriki. Revolucija v San Domingo se širi. Glavno mesto bodo danes vstaši naskočili. Potrjuje se vest o porazu venezulskih vladnih čet v okraju Tumane in o smrti generala Častili o. — Volitve na Francoskem. Zadnjih volitev se je od 11,216.757 volivnih upravičencev udeležilo 8,863 727 mož in sicer, kakor računa „Agence Havas", 5,198.193 za vladne in 3,352.895 za protivladne kandidate; 312 639 glasov je bilo neveljavnih. — Umor Sipjagina. Dosedaj se je ruskim oblastvom posrečilo zasačiti še le enega sokrivca, namreč voznika, ki je Bališeva vozil pred drž. zbor. palačo, a mu dosedaj niso mogli dokazati nikake krivde. — Za vodjo namestništvenega oddelka v Tridentu bo imenovan sek-eijski svetnik pri ministerskem predsedstvu, baron Forstner-Billau. — Upor v Y e m e n u. V vilajetu Yemen se je uprlo prebivalstvo proti lokalnim oblastvom. Vlada je odposlala tje več vojaških oddelkov.
Književnost in umetnost.
»Slovenski učitelj«.
Vsebina danes izišle 9. številke tega iz-borno urejevanega glasila kršč. mislečih učiteljev in vzgojiteljev je naslednja: Šolstvo na Kranjskem v protestantski dobi. Piše Viktor S t e s k a. — Bruno v očesu. — Šolstvo v drž. zboru. — Dopisi: Iz Ljubljane: Dvestoletni jubilej uršulinskega samostana. Iz Gorice. Iz Idrije. — Slovstvo: Podobe k Schreiner-dr. Bezjakovi »Drugi nemfki vad niči«. — Šolske vesti. — Drobtine. — Celoletna naročnina znaša 5 K
Dopisi.
Iz trnovske župnije na Notranjskem se
nam piše: Eden tukajšnjih najbolj zagrizenih liberalcev, dopisnik »Narodov«, učenec Malovrhove šole, Vam pošilja od tod kratke dopise, kateri so na videz nam ugodni, ki pa imajo najgrjo tendenco. Tako Vam je zadnjič poročal, »da se v Bistrici dani, ker je bil izvoljen v odbor uzoren katoličan in vrl mož g. J. T., ki bo menda voljen županom ...« Ta na videz nedolžna notica ima prozoren namen, g. T-u škoditi, ter liberalce, ki bi bili znabiti zanj glasovali, odvrniti, ter mu tudi pri njegovem obrtu škodo provzročiti, zraven pa tudi našo stranko smešiti, da smo se namreč prezgodaj hvalili in da smo se s tem osmešili. Odkrito Vam moram povedati, da zadnje občinske volitve v Ilirski Bistrici ne kažejo za katol. narodno stranko nobenega preobrata na boljše. Ostalo bo vse pri starem.
Op. uredništva : Hvala za pojasnilo! Tistega človeka si zapomnimo. Nismo vedeli, da se dobe tako izšolani »naprednjaki« v Ilirski Bistrici. Doslej smo mislili, da je le tisti znani liberalni »pisatelj« tak mojster, ki je suknje in žlice kradel, zdaj pa vidimo, da ga »inteligenca« že vspešno posnema. Zdravil
Shod kršč.-soc. ženske zveze v Ljubljani.
V	nedeljo je imel« kršč.-soc. ženska sveža ob 5. uri popoludne v »Katol. domu« javen shod ob obilni udeležbi.
Predsednica gospa Manfredo otvori shod in po kratkih besedah da besedo č. g. dr. J. Ev. K r e k u.
V	jedrnatih besedah je govornik pov-darjal, da mora biti žena misijo-narka v rodbini. Z zgledom in besedo mora žena navajati rodbino k pravemu rodbinskemu življenju. Priznati mora vsakdo, da Žena mnogo več pretrpi kakor moški! Zena ima opraviti in skrbeti, poučevati in vzgojevati otroke. Gledati mora kot skrbna mati na svoje otroke, da ne zaidejo na napačna pota, da se uče za poznejše življenje. Mnogo težja naloga jo pa še čaka tam, kjer je mož zapravljiveo, pijanec ali igravec. Tam se mora žena še hujše ubijaU za gmotni obstanek rodbine. Tam mora žena jako pametno, jako previdno, tam mora žena res kot prava misijonarka nasi.yati proti rodbinskemu liberalizmu. Tam mora ženska duša goreti v ognju nesebične inprave ljubeznido bližnjega. Ženska mora gledati na to, da pomaga nesebično drugim in s tem osreči svojo rodbino, osreči ž njo človeško družbo.
V	ljubezni mor« nastopati žena do svojih otrok, vzgojevati jih mora na temelju krščanskih resnic. Vzbujati jih mora k vsemu dobremu, kaznovau pa tudi strogo neubog-IjivoBt in upornost. Ljubeznivo in Btrogo mora nastepati in gledati pred vsem. da pomaga drugim in jih s tem osreči. Vsestransko pritrjevanje je pričalo, da je gosp. govornik pogodil pravo.
Za njim je povzel besedo gospod Mo-škrc, ki je pokazal pagansko stališče žene v pretekli kakor tudi v sedanji dobi. Žena je bila in je še sedaj pri paganih in drugo-vercih suženj. Njene pravice so bile popolnoma omejene. Tam, kjer vlada še mnogo-ženstvo, žensko skoro ne smatrajo za vzvišeno človeško bitje. Se le ko je zasvetila med ljudstva luč svete vere, še le tedaj je dobila žena pravi pomen, še le tedaj je zavzela žena svoje pravo stališče, be le sveta katoliška cerkev je učil«, da je žena najvažnejši faktor v rodbini. Nato je gospod govornik spodbujal ženske, kažoč na dunajsko žensko zvezo, naj bodo neumorne agitatorice pri svojihmožeh, neumorne agitatorice v javnosti za krščanska načela. Kdo je osvobodil Dunaj židovsko • liberalnih in brezversko socialnih tiranov ? Žena! In kdo bo ubranil Slovence pogubnega brez-verskega toka? Kdo bo premagal cerkvi sovražno časopisje in brezvestna privržence narodu in veri sovražne stru, Zopet žena! Toda treba je delati! Treba je, da žena ljubeznivo, z zgledom, pa tudi odločno nastopa v rodbini in v javnosti. Kdo pa je naš nasprotnik ? Naši najhujši nasprotniki so ravno tisti, ki od nas žive. Dovolj je odločno krščanskih trgov rev in krč-marjev, zato podpirajte te in ne hodite k nasprotniku, da bi podpiral z našim denarjem nasprotnike! Nato je govornik zaključil svoj govor z željo, da naj Bog živi krščansko žensko zvezo.
Nato je povzel besedo še č. gosp. dr. Ivan Janežič, ki je v kratkih, krepkih besedah označil, kakšen red naj vlada pri rodbinah in pri poslih. Kakor šola ne more prospevati, ako ni v šoli reda, ako otroci prihajajo prepozno v šolo, ali v šoli učitelju nagajajo, tako tudi ne more biti vzgledne rodbine, ako v njej ne vlada lep red, ako se otroci ne drže Btrogega reda in si tega ne ohranijo za poznejše življenje. Vsaka reč o svojem času; molitev, kadar je v to določen čas, v nedeljah v cerkev k maši, k pridigi in h krščanskemu nauku, moliti ob delavnikih, kakor zapoveduje katekizem, delati pa tudi, kadar je za delo določen čas. Pokorščina naj veže otroke do starišev in posle do gospodarjev. Red je podlaga vsake vzgledne rodovine.
Ker se nadalje ni nihče več oglasil k besedi, je predsednica, zahvaljujoč se gospodom govornikom na njih lepih govorih in želeč obilo dobrega sadu od tega shoda, zaključila to lepo zborovanje.
Izpred sodišča.
V Ameriko Bta hotela pobegniti 17-letni Aleš Švigelj, posestnika sin iz Studenca, in 161etni France Močilnikar, posestnika sin z Iga. Obadva se zagovarjata s tem, da sta nameravala se o pravem času vrniti iz Amerike, da bi tako zadostila svoji vojaški dolžnosti. Sodišče jima tega ni verjelo ter je obsodilo Aleša Svigelj na štirinajst dni zapora in 10 kron denarne globe, Franceta Močilnikarja pa v desetdnevni zapor in 10 kron denarne globe.
Duhovnika posnemal.
Pusta pokopavala sta na pepelnično sredo 21 let stari Alojzij Simšič in 201etni Miha Keržič, obadva iz Planine. Prvi se je
našemil in posnemal duhovnika, drugi si je namazal obraz s sajami, v rokah je imel za kadivnico na vrvici privezan lonec, z« njima so pa fantje po vasi in tudi mimo župnišča nesli pusta med spremstvom harmonike. Spremljala jih je tolpa vaških otrok in dru-zih radovednežev, slednjič so pusta vrgli na dvorišče posestnika Jakoba Siherla na gnoj. Sodišče ni našlo pri razpravi nič protizakonitega, kar bi se moglo smatrati za sramo tenje cerkvenih obredov, ter je oba zato-
ženca ob obtožbe oprostilo.
* *
*
Musollno. Pri porotni obravnavi v Lucca proti roparju Musolinu se vrše stvari, ki so precej škandalozne. Obtožencu se izkazujejo najtoplejše simpatije, zanj se dela največja reklama. Prodajajo se njegove podobe. ulite v gips, in razglednice z njegovo sliko so v prometu. Zagovornik RufT> je dobil razglednico, na kateri je bilo podpisanih 50 mladih dam, ki pravijo, da se nabirajo podpisi na peticiji, katera prosi pomiloščenja za roparja, »ki je samo krivičnike kaznoval in branil reveže«. Musolino je izročil svo lemu zagovorniku 200 verzov, katere je zložil v ječi, in je prosil, naj jih proda kateremu listu za 25 lir. Da imajo tujci, ki so prišli v velikem številu poslušat obravnavo v Lucca, zvečer zabavo, pričela se je v mestnem gledališču izvenredna operna sezona.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. maja.
Osebne premembe v ljubljanski Škofiji. G. Janez Cebašek, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, je resi-gniral na podeljeno mu župnijo Sodra-ž i c o. G. Frančišek Pavlin, bivši draga-tuški župnik, je nameščen za župnega upravitelja na C o 1 u. Premeščeni so gg.: kape-lan Janez Smukavec. z Vač v Železnike, subsidijarij Janez Kramar z Dobrave pri Kropi kot beneficijat na Vače, kapelan Josip B r e š a r iz Ribnice kot žup. upravitelj v bodražico, žup. upravitelj Janez Traven iz Sodražice kot kapelan v Ribnico.
Bed sv. mašništva jo podelil danes prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič v svoji domači kapeli Fr. Anselmu Eberhardu, kapuoinu iz samo-r stana v G o r i c i.
Za pogorelce v Zdenski vati je podaril cesar iz zasabne blaganje 5000 K, min. predsednik je pa na predlog dež. vlade dovolil 3000 K državne podpore. Vzajemno podporno društvo je darovalo pogorelcem 200 K. — Obenem pripominjamo, da blagohotne darove sprejema in svojemu namenu izroča tudi naše uredništvo.
Osebne vesti. Višji gecnvjter II vrste g. Iv. Sirk, prideljen tuk. tehn. oddelku za agr. operacije, je imenovan razpregled. višjim geometrom I. vrste v VIII. čin. razredu. — Dvornim svetnikom pri upravnem sodišču bo po poročilu praške »Politik« imenovan finančni nadsvetnik v Gradcu gosp. Vil j. J e n n y. — Pomožnima učiteljema sta ime novana g. Vinc. J u r m a n za Mirno peč in g. Iv. K a k e r za Žužemberk. — Častno Bvetinjo za 40 letno službovanje je priznal dež. predsednik jamskemu predstojniku v Zagorju L. Jerinu.
Shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Pravila za društvo slovanskih časnikarjev s o že vložena pri ministerstvu in bodo akoro gotovo dol 7. t. m. že potrjena. »Hrvatsko pravo« je pisalo, da se »čisti« pravaši shoda ne udeleže. Ne moremo pomagati, ako par »čistih« na veselje bana Khuen Hedervaryja in dr. Franka ne bo na časnikarskem shodu, mi ne bomo mogli pomagati, veselilo nas pa bo! To bode pač kazalo, da so slovanski časnikarji na pravi poti.
Napredna brezobrazuost. »Narod« je priobčil članek, ki opisuje zvezo z Nemci kot nekaj samo ob sebi umevnega in kar slovenski politiki kar nič ne škoduje. Na »Narodov« članek se bomo še povrnili, posebno na laži o katoliško - narodni Btranki, katere »Narod« meče med svoje pristaše, da bi zakril lažinarodnjaStvo tistih, ki zvezo z Nemci na Kranjskem drže po konci. Za da-nos samo zabeležujemo, da je sploh naredil včerajšen »Narod« splošno humorističen vtiBk. Razkril je namreč s t r -mečemu svetu, da »zveza« med naprednjaki in Nemci
pušča obema s t r a n k a m a v n a -rodnostnih stvareh popolnoma svobodne roke. In sedaj vlada veselje po Ljubljani, slovenski naprednjaki bodo torej ne-vezaniv d e 2 e 1 n e m zbor u lahko glasovali ia to, dasedaslo-venskemu gledališču večja podpora, nemškemu pa nič! Mislimo, da bomo v kratkem o junaškem radikalnem nastopu slovenskih naprednjakov čuli po ljubljanskih ulicah navdušene popevke v ljubljanskem žargonu, tako pretresljivo bode navdušenje za može v narodno-napredni stranki, ki bo kljubu zvezi z Nemci ohranili edini patent na narodnostna prisa-devanja na Kranjskem!
Okr. glavarjem ▼ Maribora je imenovan namestniški svetovalec grof Marija A 11 e m s , doslej vodja okr. glavarstva v Ptuju.
Koncert pevskega društva »Smetana" is Plina. Kakor smo že pred časom sporočili, bo priredilo omenjeno pevsko društvo v Ljubljani koncert in sicer bin-koštno soboto zvečer, dne 17. t m. v veliki dvorani »Nar. doma«. Takrat smo tudi že omenili, da je dobilo to društvo 1. 1900 v svetovni razstavi v Parizu in v Bruselju pri tekmovanja pevskih društev izmed vseh prvo nagrado, o čemur bomo še obširneje sporočali pozneje. Za danes naj omenimo le to, da bo društvo izvajalo med drugimi točkami vsporeda v tem koncertu tudi one kompozicije, s katerimi je slavilo tako izredne triumfe v Parizu in Bruselju, ter nadkrililo sijajno vse tekmovalce. Pelo bo tudi dvoje slovenskih kompozicij. Koncert se bo vršil pod protektoratom slav. ljubljanskega mestnega zkstopa. Ker pa je treba Bkrbeti za spodoben vsprejem tako stavljenega društva bratskega nam naroda in za potrebna prenočišča milih nam gostov, obrača se tem potom odbor »Glasbene Matice«, kateri je prevzel priredbo tega koncerta v svoje okrilje, do svojih čast društ-venikov in vseh drugih meščanov, kateri podpirajo naše težnje in sploh napredek slovanske umetnosti, z uljudno prošnio, da blagovolijo po možnosti sprejeti za prenočevanje v svoje Btanovanje te odlične goste. Vseh skupaj bo okoli 27. Prenočišč za nje pa bode treba v noči od 16. na 17. in od 17. na 18. t. m., to je v petek in soboto pred binkošti. ^astito gospodo, katera more in je voljna odzvati se našej prošnji, uljudno prosimo, da blagovoli to naznaniti čimpreje odboru »Glasbene Matice« in to v pisarni »Glasbene Matice«, Vegove ulice št. 5. pri šolskem vodji, da more pravočasno ukreniti vse potrebno. Odbor »Glasb. Matice«.
Ljubljanska društvena godba. Poročali smo, da bo v Boboto 3. m a j -n i k a v steklenem salonu pri »Avstrijskem cesarju« ob 8. uri zvečer ustanovni shod ljubljanske meščanske godbe. Marsikdo bo skeptično zmajal z glavo, ko se bo spominjal pogreba meščanske godbe. Ni tu nikakor prostor, da bi raziskavah, zakaj ni mogla živeti prejšnja godba. Ali toliko rečemo, da se človek ob prevarah le uči. In zato je bila resna naloga priprav-ljavnega odbora za ustanovitev nove društvene godbe, da je najpodrobneje pretresal vse težkoče in ovire, gmotno stanje in organizacijo društva ter po dobrem premisleku prišel do trdnega prepričanja, da jako šted-ljivo gospodarstvo, nekoliko zavednosti in trohica požrtvovalnosti Ljubljančanov osi-gura obstanek za mesto tako važnega društva. Pripravljavni odbor si je stavil za princip pri osnovanju novega društva geBlo: iz malega raste veliko. Naj je započetek tudi skromen, a biti mora trden, trden gmotno in moralno, in edino na taki trdni podlagi je mogoče sezidati večjo stavbo. Pripravljavni odbor je dosegel že toliko, da lahko zavedno reče: Godbo že imamo; imamo godala in godce, a ima tudi že okroglo 800 članov. Ne bo torej težave za novo voljeni odbor, na tem temelju zidati dalje. In ker godba nastopi takoj z majem, bo gotovo njeno delovanje pregnalo skepticizem morebitnih nasprotnikov, da se omeče in bodo društvu naklonjeni. Gotovo je sramota za metropolo slovenske zemlje, če jo prekašajo v tem oziru mesta in trgi po deželi. Kako potrebna je taka godba za društva, kako potrebna raz-
nim restavrantom, veselicam. Pripravljavni odbor je uverjen, da bodo uprav razna društva in gostilničarji z veseljem pozdravili to društvo in mu bodo vseskozi naklonjeni. Naloga godbe pa je, vseskozi ustrezati željam vseh slojev, biti samo godba za mesto Ljubljano, za vse meščane brez razlike in na razpolago vsaki korporaciji. — Pripravljavni odbor upa torej trdno, da se vsi prijatelji godbe udeležijo ustanovnega shoda v soboto 3. maja ter k obilno udeležbo zagotovijo eksistenco bodoče društvene godbe.
Umrl je v Celovcu o. kr. tobačne tovarne oficijal v Rovinju g. Peter K u e b s.
Z Gore nad Idrijo 30. aprila 1902. Sv. Jurij se je pri nas radoval že v polnem zelenji, deloma tudi že v cvetji. Ali pri nas •e prezgodnja pomlad malokdaj obnese. In res je tudi letos april zavihal svoj rep: V nedeljo popoludne jela je pihati burja in proti večeru je že prav pobožično melo in potem v ponedeljek celi dan in deloma še v torek. Na noč mej 29. in 30. aprilom pa se je ujasnilo in imeli smo zjutraj v sredo kaj ostro slano. Bukovo zelenje je vse po-smojeno in rjavo. Bojimo se, da nam je uničeno za letos tudi sadje, dočim je nam •cvetno popje sadnega drevja kaj lepe upe dajalo. Ustavljena je za nekaj dnij tudi paša, katere ljudje radi pomanjkanja krme za živino komaj pričakujejo. Da, v Sibiriji je le v Sibiriji.
Isiet na Knm Včeraj smo javili, da priredi bIov. plan. društvo v četrtek, dne 8. maja izlet na Kum, ako se do 5. maja oglasi vsaj 25 izletnikov. Pripomniti je, da bodo morali izletniki za provijant sami skrbeti, ker pri cerkovniku na Kumu dobe se le jajca in mleko, pač pa se more pri njem tudi skuhati.
V Selcih pri Škofjiloki bode v saboto 3. maja t. I. prvi živinski semenj, na katerega se bode gotovo mnogo živine postavilo. Gosp. kupci in mesarji se opozore na ta semenj ter se k obisku vabijo.
Nevarnega tička so prijeli 27. apr. v Ž »lini. Prišel je k g. župniku L. Schiffrerju prosit milodara, a se ni zadovoljil z 20 h. Mej kletvijo in pretenjem je ostavil župnišče. Ko je na brzojavno prošnjo župnikovo došlo iz Višnjegore orožništvo, ga je prijelo in s precsjšnjim trudom odvedlo v zapor. Pri zaslišanju se je klati vitez izdal za Hugona Matkoviči iz Noskavcev na Hrvaškem, sina prof. dr. pl. Matkovičv Rekel je, da je graščinski uradnik in ima 6—8000 K premoženja.
Prvi maj in stavke v Ljubljani.
Danes je v Ljubljani precej živahno. Stavkati so pričeli vsi zidarji in tesarji. Na vseh stavbiščih počiva delo. Gospodarji niso. odgovorili na zahtevo po deseturnem delavniku in pravijo, da kdor jutri ne pride na delo, je odpuščen. Tudi pri gradnji škofovih zavodov v St. Vidu se danes ne dela in pri nekaterih stavbah v ljubljanski okolici. Vseh stavkujočih je okolu 800. Včeraj so v kazini priredili shod socijalni demokratje. Shoda se je udeležilo kakih 400 delavcev. Na shodu so se socijalni demokratje posebno zavarovali proti temu, da bi oni delavstvo nahujskali v stavko. Naše mnenje je, da bi «i delavstvo izbralo ugodnejšo priliko za stavko, ako bi stavko samo priredilo brez sooijalnih demokratov v ozadju, in ne v pr vih spomladnih dneh. Glavni namen soci jalne demokracije je bil, izrabiti položaj v boljšo »proslavo« 1. majnika. S tem, ako povemo svoje mnenje o socijalni demokraciji, se naj nam nikar ne podtika, da ne sim-patiziramo z delavstvom. Ravno, ker pripo-znavamo, da so zahteve delavcev oprr-ičene, mislimo, da bi se moral začetek e! vke bolje premisliti in akcija temeljitejšc zasnovati. Delavstvo menda nima nič gnv tnih sredstev za to obširno stavko, zato vodene govorance kakega »Narodovega« Linharta ne bodo veliko pomagale. Zahteve delavcev, kakor rečeno, pripoznamo za opravičene in »Slov. del. stavbinsko društvo" je samo brez sooijalnih demokratov svojim delavcem dalo 10 urni delavnik. Med stavkujočimi je mnogo poštenih mož, ki niso nikaki soc. demokratje. Tako n. pr. so danes imeli stavkujoči tesarji zjutraj na Rožniku sv. mašo s pridigo. Danes dopoludne je bil dobro obiBkan shod v kazini. „Narodov" Linhart je napadal posebno obč.
svet, ker se v zadnji seji obč. sveta niti z besedico ni omenilo, da je došla kaka resolucija za razširjenje volivne pravice. Po shodu je stavkujoče delavstvo šlo pred magistrat, kjer je klicalo .Živio" in zahtevalo volivno reformo v obč. svet. Želj e delavcev je šla na magistrat tolmačit deputacija stavkujočih. Zahtevalo se je tudi, naj pride obrtni nadzornik v Ljubljano, in da se izpusti neki aretirani Šusteršič, toda izkazalo se je, da dotičnik ni zaprt na magistratu, ampak na Žabjaku. Delavci se niso hoteli prej pomiriti, da je svetnik Podgoršek moral iti kazat deputaciji „špehkamro", v kateri res ni bilo nikogar. Jutri bodo zidarji in tesarji nadaljevali stavko. Odtalo delavstvo le deloma praznuje, večina dela. V Žabkarjevi tovarni in pri Tonniessu delavcev danes ni bilo na delo. Djnes zvečer imajo soc. demokratje v kazini veselico. Stavka in vejica — to gre skupaj! Bolje bi bilo, da bi .juoljanski soc. demokratje z denarji, prihiteli na pomoč stavkujočim. — Burni prizori so bili danes pri nekaterih Btavbah v mestu. Simon Treotovi zidarji so delali pri ŠtricljU. Prišla je neka gruča in pričela zidarje kamenjati, na kar so delo popustili. K stavbinskim mojstrom Jenkotu Stanovniku in .Slov. del. stavb, društvu* so prišle gruče odganjat delavce, ki pa niso hoteli iti v stavko. Poslednja tri podjetja so sklenila dati delavcem danes popoludne prosto in jih tudi plačati za cel dan. Danes je nek zidar pri Božjem gradu delavca Alojzija Goloba resno napadel, ker se ni povse hotel ž njim strinjati. — Odbor stavkujočih se je obrnil na delodajaloe, naj so ž njimi pogajajo. — atav-kujoči so imeli tudi danes popoludne shod.
Na progi Ljubljana-Podnart bota počenši s 1. junijem vozila ob nedeljah in praznikih dva nova vlaka. Prvi bo odhajal iz Ljubljane ob 5-41 pop. in došel na Pod-nart ob 6*42, drugi bo pa odhajal b Pod-narta ob 7 30 in odhajal v Ljubljano ob 8-38 zvečer.
Is Štange, 28. aprila. Štangarji so nekdaj dobivali prav veliko za različno sadje. In tako so se mogli pošteno preživljati. A zdaj vže več let ni obrodilo drevje — kakor poprej. Lani ni bilo tu čisto nobenega druzega sadja, kakor nekaj črešonj. Od tod velika revščina. Vae je zadolženo. Živež morajo mnogi kupovati. In letos je ša prav huda za klajo za živino. Zd;._ je pa vse drevje v najlepšem cvetji (hruške menj). Kmet ima zopet upanje. A danes je bilo vse pobeljeno, mrzla burja piše celi dan. Bati se je hude slane. Varuj nas Bog!
Ogenj je 26. aprila dopoldne vpepelil hiši Jan. Majerja in Ter. Meh!o v Deseški vasi pri Žužemberku. Škodo cenijo na 1500 kron, zavarovalnina pa znaša 900 K. Zažgal je 71etni Majerjev sin z žveplenkami.
Nemiko gospodarstvo. V Št. Lenartu v Slov. Goricah gospodarijo Nemci, a kako gospodarijo, kaže sledeči slučaj. Veliki Nemec Mravlag, »občespoštovan mož«, je bil pri hranilnici in posojilnici hkrati knjigovodja in r a č u n s k i n a d z o r n i k ter župan šentlenarške občine. Mravlag je umrl. Pred smrtjo je njegov naslednik na županskem stolcu Sedminek hotel od njega imeti knjige, a bolnik jih ni botel dati. Po Bmrti pa najdejo v blagajni — deficit 140.000 kron. Obvestili so o tem nekega v Mariboru živečega pravnika, sorodnika Mravlagovega, in ta je riišel, knjige pregledal in rekel, da ne more bitigovorao efektivnih primanjkljajih v blagajni. &upana Sedminka je pa stvar skrbela, in poklical je od mariborske eskomptne banke gospoda Piki na, naj preišče knjige, kajti vsi šent-lenarški nemškutarji niso znali sami preiskati svoje hranilnice. Ta je prišel za tri dni, a se je prepričal, da v tem času ni mogoče izvesti revizije, ker gredo nerednosti nazaj do leta 1883! Zdaj sta prišla dva strokovnjaka, a da bosta mogla knjige pregledati, hočeta jih vzeti seboj v Gradec. Državno pravdništvo se mora seveda pobrigati za to stvar. Dobili smo še drugo jasnejše poročilo — a z ozirom na naše znane razmere, ko se o nemškutarjih in liberalcih ne sme nič pisati, smo ga morali odložiti. — Bomo videli, kaj bo iz tega!
S Koroškega se poroča, da je Blana uničila sadje. Sadna dreveBa so bila v polnem cvetju.
Ljubljanske novic«. Iz zapora
na Žabjaku pobegniti so nameravali po noči od sobote na nedeljo trije zreli pa nevarni ptički. Prekopali so zid, ki meji ravno na ulico. Zasačil jih je pri delu paznik, kateremu se je rahlo praskanje zdelo sumljivo, na kar je alarmiral stražo, ki je vse tri povezala in jim preskrbela varnejše kletke. — O nekem samomoru na Rožni k u so krožile danes govorioe po Ljubljani. Pripovedovalo se je, da se je nekaj dni pogrešana tob. tov. delavka M. K. obesila. Poizvedeli smo, da so te govorice ne-osnovane in da je dotična delavka danes prišla zopet na delo. — Praznovanje 1. m a j a je čudovito vplivalo na ljubljansko »špehkamro«. Danes je to neprostovoljno pribežališče presitnih Ljubljančanov prazno. Včeraj in danes ni imela nobenega gosta. Kaj takega se v Ljubljani pač redko-kedaj zgodi. — Promenadni koncert vojaške godbe bo danes ob V»6. do '/»7. ure zvečer v »Zvezdi«. — Umrl je ključavničar in mehanik gospod Janez Oman.
Učiteljski službi sta razpisani v
Kamnigorici in na Gočah do 20. maja ozir. 1. junija.
Liberalno javkanje. »Soča« javka, da se »klerikalizem« širi po Furlaniji. Največje mesto za Gorico v deželi, Kormin, je volilo »klerikalno«. Dr. Fridutti kar po furlanskih mestih prireja volivne shode. Po volitvah v Korminu imel je volivna shoda v Gradišču in v Gradežu. Katoliško ljudstvo vstaja in liberalce je strah.
Štrajk v Karpanju Iz Pazina se poroča: Kakih 120 štrajkujočih delavcev rudnika v Karpanju je skušalo razkladovalce oglja v Stabljah odgnati od dela, toda orožništvo jim je preprečilo to nakano. Tir rudniške železnice so poškodovali na dveh mestih ter prerezali telefonsko zvezo — Škoda je neznatna. Sicer je položaj neizpremenjen.
Občinske doklade v Gorici so zvišali od 45% na 52%. in sicer od 1. jan. t 1. dalje, da tako pokrijejo primanjkljaj 17.000 K v proračunu za tekoče leto, katerega deželni odbor ni hotel potrditi. Ostaja pa še primanjkljaja 1045 K 67 h.
Gorica bres vojaške godbe. Ves 47. pešpolk se baje za stalno preBeli v Trst. Že sedaj sta v Trstu dva bataljona tega polka. Godba se tudi preseli v Trst in ker menda namestu 47. pešpolka dobe v Gorico lovce, ostala bo Gorica brez vojaške godbe.
Rasburkana Adrija. Močan veter je razburkal adrijanBko morje včeraj in predvčerajšnjim. Pri tem se je zgodilo več nesreč. V Trstu je vrgel veter grško ladjo »Giorgia« ob .molo" pri svetilniku. Obsedel je na suhem. Trije parni ki so imeli dovolj dela, da so ga oprostili. Včeraj je bilo morje nemirno ves dan. V Benetkah se je primerila velika nesreča. Burja je vrgla ladjo »Matilde« s tako silo ob breg, da so je razbila. Trije mornarji so utonili. Kapitan in en mornar sta se rešila. Pri Chioggiji se je zgodilo isto ladiji »Ernesto«. En deček je utonil. V Trstu je po ulicah burja kar metala ljudi. Dve ženBki, enega starčka in enega otroka je tako hudo vrgla, da so jih precej poškodovane prenesli v bolnišnico. Eoainsedem-desetletna Ivana Gregorič ima zlomljeno roko.
LaSkih delavcev se je letos doslej preko Pontebo peljalo 47.000.
Zahteve veterancev. Na Dunaju sa je vršil v nedeljo shod delegatov avstrijskih veterancev, ki je sklenil odločno potegovati se za t), da bi vojaki veteranski zastavi izkazovali vojaško čast.
Lekarniiki asistenti. Z Dunaja se poroča: Ministerstvo notranjih stvari je iz dalo odlok, ki pravi, da se pomnoženje lekarn ni zgodilo v soglasju s številom prebivalstva ter naroča oblastvom ureditev te zadeve, dalje določa postopanje pri prodaji ali prevzetju lekarn in o kvalifikaciji do-tičnih oseb. Stavka lekarniških asistentov na Dunaju, ki bi se morala pričeti danes, se jo z ozirom na ta razglas preložila. V petek bodo lekarniški asistenti izročili minister-skemu predsedniku in lekarniškemu gremiju memorandum. Glavna točka v njem bo zadeva sistema pri koncesijah, dalje zahtevajo stanovsko zbornico, v kateri bo polovica lekarnarjev in polovica asistentov, obligato-rično zavarovanje za penzijo. Zahtevajo tudi
strožje določbe glede predš tudi j, namreč maturo, in razširjenje vse-učiliškega izobraževanja in da naj na vsakih 10.000 prebivalcev pride ena lekarna. Za eventuelno stavko so dunajski lekarniški asistenti zagotovili si podporo v provinci, da v slučaju stavke ne bodo prihajali od tod na Dunaj lekarniški asistenti.
Električna cestna želesnioa v Ljubljani- Poletni vozni red, veljaven od
I.	maja do 30. septembra, določa: I. Proga južni kolodvor-Mestni trg kolodvor dolenjskih železnic. Od južnega kolodvora na kolodvor dolenjskih železnic prvi voz ob 6. uri zjutraj, zadnji voz ob 9. uri 30 minut zvečer. Oi južnega kolodvora na Mestni trg in do vojaške bolnice zadnji voz ob 10. uri 7 minut zvečer. Od Mestnega trga na južni kolodvor prvi voz ob 5. uri 44 minut zjutraj, zadnji voz ob 9. uri 52 min. zvečer. Od Mestnega trga na kolodvor dolenjskih železnic prvi voz ob 5. uri 53 min zjutraj, zadnji voz ob 9 uri 37 min. zvečer. Od kolodvora dolenjskih železnic na južni kolodvor prvi voz ob 6. uri 10 min. zjutraj, zadnji voz ob 9. uri 40 min. zvečer. Od kolodvora dolenjskih železnic ta Mestni trg in do vojaške bolnice zadnji voz ob 9. uri 55 minut zvečer. —
II.	Proga Mestni trg-vojsška bolnica. Od vojaške bolnioe na Mestni trg prvi voz ob 5. uri 35 minut zjutraj, zadnji voz ob 9. uri 56 minut zvečer. Od Mestnega trga do vojaške bolnica prvi voz ob 6. uri 9 minut zjutraj, zadnji voz ob 10. uri 16 min. zvečer. Pred 8. uro zjutraj in po 8 uri zvečer vozi železnica na obeh progah v presledskih 15 minut, sicer pa črez dan v presledkih 7l/s minute.
Prihod in odhod vlakov državno želesnioe v Ljubljano osir. is Ljubljane. Pričenši b 1. majem bodo p r i h a -j a 1 i v Liubljano vlaki s Trbiža: 3 25,
7.12	in 11.16 dop. ter 4 44, 8 51 in 8 38 pop., poslednji iz Podnarta; odhajali pa na T r b i ž 12 24, 7 05 in 11-52 dop. in 3 56, 10 00 in 541 pop., poslednji v Pod-nart. — Iz Novega mesta bodo prihajali vlaki ob 8'44, 2 32 in zv. ob 8-35; odhajali pa v N o v o m e s t o ob 717, 1 05 in zvečer ob 7'08. — Iz Kamnika bodo prihajali ob 6 49, 11 06 in zvečer ob 6-10, ter ob nedeljah in praznikih ob 9 55 zvečer, odhajali pa v Kamnik ob 7 28, 2 05 in zvečer ob 6 50, ter ob nedeljah in praznikih ob 1025 zvečer. — Z Vrhnike bodo prihajali v Ljubljano vlaki ob 6'34, 12*29 in zvečer ob 7 30, na V r h n i k o pa odhajali ob 7-15,
2.13	in zvečer cb 8 10 uri
Dohod in odhod vlakov južno želesnioe v LJubljano osir. is Ljubljane V Ljubljano bodo počenši s 1. majem prihajali vlaki južne železnice ob nasl. urah in sicer z D u n a ja : brzo-vlak ob 3 51 in 5 54 zjutraj ter 5 35 pop., poštni vlak ob 11 55 ponoči, 4 32 zjutraj, 1243 pop. in 9 35 zvečer., sekund, vlak is Maribora ob 9 35 dop. — Iz Trsta: brzovlak ob 9'45 in 11 45 ponoči in 11-23 dop., poštni vlak ob 5 05 zjutraj, 2 37 pop.. U-20 ponoči; sok. vlak iz Šempetra ob 8 57 dop. — Odhajali pa bodo vlaki in sicer na Dunaj: brzovlak ob 9 53 in 11 50 ponoči, 11.29 dop., poštni vlak ob 5 22 in 6 16 zjutraj, 2 53 pop.. 1215 ponoči, sek. vlak ▼ Maribor ob 7 00 zvečer. — V Trst bodo odhajali: brzovlak ob 3 59 in 559 zjutraj, 5-40 pop., pofitni vlak ob 12'35 ponoči, 4 54 zjutraj, 12 58 opoldne, sek. vlak v Šempeter ob 7'35 zvečer.
Raspis licitacije. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se poroča, da priredi uprava inženerskega arsenala dne 3. maja t. 1. od 8. do 12. ure dopoludne ustno licitacijo v Čupriji (Srbsko) zaradi nabave različnega materijala, izmed katerega je omeniti : smrekove denke, železne šine, črno smolo, oglje, lite žeblje, ovčja koža, usnjate sove itd. Djbavni pogoji so lahko vsak dan dopoludne in popoludne pogledajo v pisarni uprave inženerskega arzenala v ču-priji.
* *
*
Najnovejie od rasnih strani.
V	štirih dneh v Ameriko. »Daily Ekspress« trdi, da je nek inženir iznašel neko konstrukcijo ladije, ki bi omogočala, da se bo v štirih dneh prišlo iz Evrope v Ameriko. — 68 hiš pogorelo je v Cofit lanu pri Odrskem HradiSču. Škode je 145000 kron. — Umorjen učitelj.
V	Kniazdvvoru sta bila učitelj Karol Perko-\vicz in njegova žena umorjena na grozovit način in oropana. Tri tega roparskega umora sumljive osebo so prijeli. — Jetika. Profesor Behring priobčuje vest o novem obrambnem cepljenju proti jetiki, ki bi so nalezla od živali. — Eksplozija v livarni. Včeraj dopoludne se je v livarni v Nybory pri očiščevalnih delih izvršila eksplozija, pri kateri jo bilo ubit.h pet delavcev in tudi ravnatelj: — Ladija seje potopila. Pri Chioggia na Laškem je vihar vrgel ob skale ladijo »Solferino«. Ladija in moštvo so se potopili. Listi poročajo, da se je zgodilo šo več takih nesreč. Nekaj ladij se po-
greda. — Nesreča v premogovniku. Vsled eksplozije v Doblhofovem premogovniku pri Mariasoheinu so doslej spravili na dan osem mrtvih premo* g a r j e v in dva ranjenca. — Mrlič zgorel. V Paksu na Ogrskem se je prevrnila sveča pri mrtvaškem odru. Mrlič na odru je sgorel. — Požar v samostanu. Včeraj po noči je pogorel, kakor ■e pcroča iz laškega Vidma, v Gemoni mi-noritski samostan in en del šolskega poslopja. V samostanu se je nahajala celica, o kateri se je govorilo, da je v nj*j prebival sv. Anton Padovanski. — Velik vihar so 29. t m. imeli na LaSkem. V Vidmu je vihar izruval več dreves. Veliko škode je na poljih. — Na V e s u v u se bo podrl stožec proti Pompeju. Izleti na onem mestu so prepovedani. — Delavci papirnic v Tridentu in okolici bodo v osmih dneh stavkali, ako se jim ne zmanjša dnevna delavna doba od 10 na 8 ur. — Na Reki so delavci v tovarni torpedov zahtevali zboljšanje svojega položaja. Ako se jim ne ugodi, bodo stavkali.
Kotiček ca liberalee. Serenada »klerikalcu*. „blov. Narod" je z lo parjem bil po praški »Politiki« in se norca delal iz češkega „klerikalnega plemstva". Z najgrjim zaničevanjem je udrihal po čeških plemičih, in vsak liberalen Črevljar se je čutil grozno vzvišenega nad praško „kleri-kalno" »Politiko", ln prišel je v Ljubljano eden od tistih čeških »klerikalcev", namreč grof Harracb. In čujte! Župan je povabil ljubljanske občinske svetnike, člane upravnega sveta ljubljanske kreditne banke ter uradnike banke „Slavije" k banketu, prirejenemu na čast grofu Harrachu. Hribar je izustil cel slavospev na grofa Harracha. »Narod" poroča : »Gosp. župan Hribar je v svoji napitnici naglašal veselje mesta Ljubljane, ker jo je posetil član slavne češke plemBke rodbine, njegova svetlost g. grof Jan Harrach, veliki prijatelj vseh Jugoslovanov, osobito pa Ljubljane in Slovencev. Že zgodaj v mladosti je grof Harrach posegel v javno delovanje ter se postavil v vrsto prvoboriteljev češkega historičnega plemstva, bvoj veliki vpliv in sijaj svojega imena" itd. itd. itd. „S)ov. Narod" je pa pisal o glasilu »prvoboriteljev češkega historičnega plemstva": »Organ čeških aristo-kratov je ekspozitura ljubljanskega „slov.", »ošabni lakaji", „borniranci", .koljejo dovtipe" »imajo delirij", »sodijo, kakor slepec o barvah", »staročeška kaša«, »največja nevednost". — Kako duhovito je pisal »Slov. Narod" o stranki »prvoboriteljev češkega historičnega plemstva: »»Politik" v Pragi je jako visok in ošaben list. O tem, kake vrste ošabnost je to, bi se dalo marsikaj povedati. Tako je aristokratski lakaj tudi ošaben. Seve samo nasproti plebejcem, če pa zagleda kakega barona, zleze vse in je ponižen, da ga ni bolje ponižnega kodra na svetu! Pri tem so pa ti lakaji navadno ljudje, ki ne diše dobro, in če hočeš v zdravem zraku ostati, se jih ogiblješ. Ali mi ne očitamo gospodom redakterjem pri »Politiki" ničesar takega ter radi konstatujemo, da so prav snažni ljudje ti gospodje redakterji. Samo da bi ne bili tako bornirani, da neprestano žive v veri, da se notranja avstrijska politika rešuje edino le v redakciji praške »Politik« (II Va-clavske naoočHi, št 21.)! In da bi nižjim kolegom nasproti ne kazali tiste neznosne ošabnosti, ki je lakajski ošabnosti podobna, kakor jajce jajcu 1 Posebno naša napredna stranka je hud trn v peti našim fevdalskim češkim stražarjem, in kjer nas morejo, tam nas vščipnejo ti gospodje iz št. 21 na Ven-clovem trgu. Dr. Tavčar jim je pa pravi kamen v želodcu! Radi njegovega zadnjega govora ga zasmehujejo in zaničujejo, da bi moral »dieser Herr dr. Tavčar" takoj v vodo skočiti, se reče, da je odvisen od milosti velemožnih gospodov okrog »Politike" v Pragi! Torej nasproti dr. Tavčarju so ti gospodje kakor lakaji, ki mečejo pri svojem baronu ali grofu ubogega plebejca po stopnicah navzdol«. Kakor rečeno, dne 25. apr. zvečer ob 6. uri so se pa zbrali najboljši možje narodno-napredne stranke in so slavili zastopnika »historičnega plemstva". Gospod Požar je v svoji navdušenosti celo obžaloval, da nimamo Slovenci takega plemstva. Zunaj so pa stala narodna društva in so pevala himne in pesmice. — Kdo nam reši to uganko ? Ena beseda: »Grof Harrach je predsednik banke »alavije"!
Društva.
(Koncert) priredi »Slovanska čitalnica v Mariboru« pod vod stvom gosp. prcf. Emer. Berana, s prijaz-
nim sodelovanjem gospice Mire Dovove iz Ljubljane, gospice Kamile Dolečekove in gospoda Bena Serajnika dne 4 maja 1902 v veliki dvorani »Narodnega doma« v prid društvene knjižnice. Vspored: I. Del. 1. G unod Bach: Meditacija za oikester na lek, flavto, glasovir in harmonij. 2 Smetana Miroslav : Zbor vaščanov iz opere »Prodana nevesta«. 3 Smetana Miroslav: Sesterospev iz opere »Prodana nevesta«. 4. Solo - petje: a) Nicolai: Arija Ane iz opere »Vesele žene vindzorske«, b) Mf yerbeer: Pozdrav paža iz opere »Huge-not«, c) Dr. Benjamin Ipavie: Ce na po-liane resa pade. Bi sede Jožefa Murna. 5. Fr. Abt: Cuj zvonov glas! Troglasen ženski zbor s sprem. glas. 6 Ljud. Hudovernik: V celici. Moški zbor z bas-solo in sprem. glas. 7. C. de Beriot: Fantasie-Ballet. S vira gospod Beno Serajnik. II. Del. 8. Emer. Be-ran: Madrigal. Mešani zbor. Besede dr. A. Medveda. 9 aolo petje: a) Kari Loewe: Div. Balada po nordski pravljici, b) O.-kar Dev: Mak. Besede Oton Zupančiča, poje gospica Mira Devova iz Ljubljane. 10. Verdi G : Aida. Danza saera e duetto finale. Svira gospica K. Dolečtkova. 11. Anton Forster: Venec Vodnikovih pesnij. Mešani zbor s solo in sprem, na glas. — Pri točkah 2, 3, 4, 5. 6, 7, 9, 11 spremlja na glasovirju goap. K. Dolečekova. — Mej prvim in drugim de lom je odmor 15 miuut. — Blagajna se odpre dne 4. maja ob polu 7. uri zvečer. — Začetek točno ob 8. zvečer. — Vspored in besedilo koncertnih točk se dobi pri blagajni za 20 v.
(Slov. katol. n k a d društvo »Zarja« v Gradcu) je na svojem I. rednem občnem zboru dne 25 t. m. za letni tečaj 1901—2 izvolilo si sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Jožef Dermastia, podpredsednik: stud. phil. Jožef Koletič, tajnik: stud. phil. Anton Jarc, blagajnik: stud. phil. Anton De tel a, gospodar: stud. phil. Franc Kolenec.
(Južnoštajerska hranilnica v Celju) je imela v preteklem trinajstem upravnem letu 2 640,368 K 73 h denarnega prometa, stanje vlog znaša 3,766 446 36 K in so v minulem letu narasle za 243.064L 80 kron. Hran. knjižic obstoji sedaj 4216. Po-Bojil bo v minutem letu izplačali 300690 31, vrnilo se je 125 353 23 in znaša stanje posojil koncem leta 3,136.512 23 K. Čistega dobička je bilo 21054 72 K, ki se pridene rez. zakladu, koji znaša 156131*14 K ali 4 61 vseh vlog. V ravnateljstvu so bili: Predsednik dr. Hrašovec, podpredsednik De-tiček Jurii, pisarniški ravnatelj dr. Vrečko Josip, in Baš Lovro, dr. Brenčič Alojz, dr. Dečko Ivan, dr. Filipič Ludovik, Hočevar Milan, Ogradi Fr., dr. Sernec Josip, dr. Šuklje Hinko.
(Ptujska čitalnica.) Vsled tehničnih zaprek in pa, ker je Mariborska čitalnica določila svoj koncert na 4. maja, preložil se je na soboto 3. maja določeni vojaški koncert in pomladanski ples na soboto 10. maja- Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, pač pa obvestila o preložitvi.
Odbor.
]>aroTi.
Za pogorelce v Zdenski vasi: G. prof. A. Z. 20 K. — Neimeno-
vana: 20 K.
!ua Jeranovo Neimenovana 20 K. Bog plačaj
dijaško mizo:
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 1. maja. V parlamentarnih krogih se govori, da se je posrečilo doseči kompromis za pravočasno odobre-nje proračuna in da tako vladi ne bo treba iskati novega proračunskega pro-vizorija. Število govornikov se zopet omeji, vlada pa bo dovolila, da zbornica zboruje do srede junija in da zbornica v osmih oziroma desetih sejah reši postave o terminski kupčiji, o naslovu inženerjev, davek na vožnje karte in nekaj drugih predlogov.
Gunibinen, 1. maja. V revizijskem procesu o umoru ritmojstra Krosigha sta bila obtoženca Martens in Hickel oproščena.
Carigrad, 1. maja. Aretiranih je mnogo Albancev, pri katerih so našli slike pretendanta Aladra Kastriota.
Umrli bo:
29.	aprila. Ivana Sivec, mizarja hfii, 2 leti, Ra* deckega cesta 18, bronehitis capill.
30.	aprila. Ivan Pilar, mizarja lin, 2'/, leta, Hra-niluična cesta 10, j*tika. — Antonija Potokar, stražnika hči, l*/4 leta, židovska steza 4, plučnica.
Dunajska borza
dnč 1. maja.
Skupni državni dolg v notah.....101'60
Skupni držitvni dolg v srebru.....101*50
Avstrijska zlata renta 4%......120 35
Avstrijska kronska renta 4%.....99-60
Ogerska zlata renta 4%.......120'--
Ogerska kronska renta 4%......97 75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1597-—
Kreditne delnice, 160 gld..............673 —
London vista......................24017'/«
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-25
20 mark........................23 45
20 frankov (napoleondor)......19*07
Italijanski bankovci... *..........93 20
C. kr. cekini...........11-2S
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem S06 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
»	Cu op.-nma	stanj« barometri T mm	T.mj«.-ratnvtt po Cslzijc	Vo««Tl	N«l»	li. >
30| 9 zveč.		732*3	76	sl. szah.	jasno	
1	7. zjutr. 2. popol.	■;3i 7 728*3	21 13*5	sl. vzh. sr. jug	jasno oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 7 6°, normale: 12-0".
9MT Salame
ogrske gld. 1*70, domaČe iz Sunkna gld. 120, domače gld. 1 —, dunajske 80 kr. kilo. — Šunka brez kosti (Rollschinken) 90 kr. in gld. MO, suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago
546 12-1 Janko Ev. Sire v Kranju.
Za večji vrt v mestu se išče priden, pošten in spreten
z dobrim spričevalom.	514 8—5
Pismene ponudbe pod naslovom „ Vrtnar" sprejema upravništvo »Slovenca".
Dobra gostilna
na deželi
se odda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji.	549 3-1 Več se iz\ e v zalogi piva Puntigam.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Plocoli-ja v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice
mr Tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov »Dvorni založnik Nj. svetosti«.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Piccoli Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- PiCCOli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodeo pošilja izdelovatelj v žkatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 s teki. za gld. 2"40, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10 80. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 5 25-10
Naznanilo in vabite.
Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu, da aem prevzela,
gostilno g. Ant. Debelak-a
v Št Vidu pri Ljubljani.
Točila bodlem pristna dolenjska, istrska in Štajerska vina in bodo čast. gostom na razpolago eorka in mrzla jedila.
Potrudila se bodem p. n. goste zadovoli ti s točno postrežbo in zmernimi cenami. Vsled teea upajoč na mnogostransko naklonjenost vabim uljudno p. n. goste iz Ljubljane in okolice na
otvoritveno veselico gostilne
po domače „prl Debelaka", ki se bode vrSila
v nedeljo dnč 4. maja t. 1.
Godbo oskrbuje škofjeloški sekstet godbe na lok.
Na mnogobrojni obisk vabi
550 1-1
Jlrm Dregar.
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni izvleček za.
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna paitai
za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA. EBERI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. b24 6 12—1
Proda se posestvo:
hiša s 6 sobami, 10 oralov zemljišča t
njive, gozd in travniki.
Kje, poizve se pri lastniku v Dravi i ah pri Ljubljani St 59._
Vožnjekarte
in
tovorni listi
IHUBIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Ited.	Xii.n.le
Dunaj, IV., Wiedenergiirte! 20,
ali pa	346 7
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34,

Otvoritev notarske pisarne.
Na mnoga vprafianja dovolim si pojasniti, da je smatrati mojo s 1. majnikom v pritličji hiše št. 16 na Bregu v Ljubljani otvor
jeno pisarno povsčm
novim uradom,
kajti ni jeden ni drugi pred kratkem v Ljubljano premeščenih dveh notarjev ni bil Imenovan naslednikom umrlima m tariema gg. Gogoli in Schon-Nvettru, foraj niti jeden niti drugi ni prevzel nohtne slednje navedenih notarskih pisarn.	_
Dr. Ruperf Bezek,
640 5-2
c. kr. notar.
icar Nakup ln prodaja *£fi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarična delniška družba
SI B B C U B"
I., Wailzeil810 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
HV* Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 43
Izdajatelj: Dr. Ev|M Lampe.
Odgovorni vrednik: Ivra Rikoveo.
/
Tisk (KatoliSk« Tiskarne v Ljubljani.