Izhaja vsaki četrtek ob 3. url popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša 7,a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za colo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna'* v Ciorici, ulica Vet-turini št. 9.
slovensko Ijud
fSš
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št.
16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po .petit. vrstah in sicer.: ik -yg{ se tiska enkrat 14 dvakrat 12 vi, tri- *’ krat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 17. februvarja 1910.
7. številka.
Prevzvišeni knezo-nad-škoF o krščansko socialnem delovanju.
Že dolgo nismo slišali tako prijetnih in tolažbe polnih besed kot v pastirskem listu, ki ga je izdal prevzvišeni knezonadškof za letošnji štiridesetdanski postni čas. Prevzvišeni odobruje v njem vse naše krščansko-socialno delovanje, s katerim se ubivamo že dvajset let. Navadili smo se bili sprejemati za vse trude le posmehevanje, češ: Čemu vse to? Zakaj bi rajši v miru ne živeli? Čemu vsa ta društva, zadruge in posojilnice ?
Vse te pomisleke razpršuje letošnji pastirski list. Nasproti vsem tistim, ki nam svetujejo, naj bi rajše križem roke držali in v miru živeli, ki nasprotujejo društveni in zadružni organizaciji kliče prevzvišeni knezo nadškof:
Tu ne smemo rok križem držati. Oni ogenj ljubezni 15ožje, ki ga je Kristus prinesel na svet, ki je razsvetljeval in navduševal a-postole, mučenike, spoznavavce, da so svet preobrazili, naj vžiga tudi Vas, da razširjate kraljestvo Božje v družini, občini, domovini svoji. Učite torej in svarite bliž-njega, ustanovljajte ali podpirajte katoliška zavetišča, sirotišč;i, mladeniške in Marijine družbe, dobrodelne bratovščine, podporna in izobraževalna društva, društvo sv. Rafaela za izseljence, društvo zoper trgovino s človeškim mesom, misijone, deška naša semenišča, posebno še družbo sv. Vincenca itd.
Te besede prevzvišenega knezo-nadškofa, naj nam bodo kot dragocen dokument. Shranimo ga dobro! Zdi se, kakor bi siišali sv. Pavla, apostola, ki je za jeruzalemsko podporno blagajno nabiral po Antiohiji in po celi Mali Aziji. Nabral je velike zneske za reveže, vdove in sirote v Jeruzalemu zlasti ob času, ko je tam zavladala lakot. Sv. apostol Jakob pravi: »Čista in neoskrunjena bogaboječnost (religija) pred Bogom in Očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski". (1, 27) Apostoli so priporočali prvim kristjanom celo, naj si s postom pritrgujejo, da bodo mogli dajati za reveže. V isti namen je sv. Pavel priporočal pridno delo. Tako so apostoli skrbeli za krščansko dobrodelno organizacijo.
Kar nas pa v letošnjem pastirskem listu najbolj razveseljuje in navdušuje za nadaljnje krščansko socialno delo so sledeče besede:
Glejte s temi in enakimi deli usmiljenja si bodete zaslužili nebesa. Ta dela bo od nas terjal naš
Odrešenik in sodnik na vesoljni sodbi, torej vpričo vseh ljudij, ker ravno ona združujejo človeško družbo. Kaj bi bil svet brez ljubezni?
Krščansko-socialna organizacija ni le delo za ta svet, za gospodarsko ir narodno povzdigo našega ljudstva, ampak je tudi zveličavno delo, s katerim si služimo večno plačilo, delo, katero bo tiral od nas Odrešenik in sodnik na sodbi vpričo vseh ljudi. Krščansko-so cialna organizacija združuje in vzdržuje človeško družbo in dosledno poleg mi losti Božje tudi katoliško cerkev. Te besede zaslužijo, da jih vernikom dobro razložimo, ne-le enkrat, ampak ob raznih prilikah.
Program, ki ga odobruje prevzvišeni knezo-nadškoi' v letošnjem pastirskem listu, je program »Primorskega lista", ki ga razvija že osemnajsto leto. »Primorski list" je stal ob zibeljki vse naše krščansko-socialne organizacije na Goriškem. Mnogo smo v zadnjih osemnajstih letih zasnovali. Ostaja pa nam še veliko dela. Polje, ki je imamo obdelovati, je široko. Zato pa pozdravljamo besede prevzvišenega knezo-nad-škofa, ki nam dajejo nov pogum in novo moč za nadaljnje delo. Po začrtani poti, ki jo blagoslavlja naš višji pastir, pogumno, vztrajno in složno naprej do novih uspehov in novih zmag!
Hujskanje brez konca in kraja.
Protestni shodi, od katerih je pričakoval A. Gabršček, da napotijo ljudske množine nekako z vilami in sekirami v mesto, da poženejo poslance S. I.. S. iz zbornice goriške, niso imeli zaželje-nega vspeha. Ne le pristaši S. I.. S., marveč tudi agrarci in liberalci so se smejali pretiranim izbruhom jeze in gnjeva, ki so leteli iz ust od jeze penečega se generala, ter so ostali hladni v dnu svoje duše.
Laški zavezniki slovenskih liberalcev so nestrpno čakali vspehov liberalne hujskarije. Ker so ti izostali, začeli so sami hujskati slovensko duhovščino in slovensko ljudstvo na način, ki je jedin svoje vrste.
Brezvestno so nahujskali italijansko duhovščino proii deželnemu odboru, ker je ta prinesel v zbornico znani predlog o cerkvenih računih. V svoji slepi jezi, da deželni zbor redno zboruje, so pozabili Gabrščekovi pomagači, da je prinesel prvi v zbornico oni predlog profesor bogoslovja, da ga je predlaga! v sprejem katoliški župnik in da je zanj glasoval prošt goriški, monsignor Fai-dutti. Pozabili so hujskači prečitati oni predlog, ki meri na to, da bi deželni odbor olajšal delo c. kr. glavarstvom, ki
nimajo potrebnega osobja za pregled in rešitev takih računov, ne da bi s tem kratil pravice zadevnih oblastij. Namen temu predlogu je, prihiteti na temelju tozadevnih obstoječih zakonov starašin-stvom in cerkvenim odborom na pomoč, da bi prišli o pravem času do naloženih doklad v pokritje cerkvenih potrebščin.
Gospodje okolu lista „L’ Hco" so hoteli nahujskati tudi slovensko duhovščino proti označenemu predlogu in deželnemu odboru; toda ta je bila bolj previdna in ni šla slepo na limance furlanskim hujskačem. Prepričala se je. da je ta hujskarija le politično šarlatanstvo, ki zlorablja lepa in častna imena v svoje nečedne politične svrhe.
Kar počenja pa italijanska ljudska gospoda, oziroma njena glasila sedaj, ko je deželni zbor sprejel predlog deželnega odbora za ustanovitev deželnega kreditnega in hranilnega zavoda ali — kakor se je v krajši obliki reklo — deželne hranilnice, to je nezaslišano.
Najprej je treba povedati, za kaj se gre. Deželni hipotečni zavod je pri dobil pravico do agencije avstro-ogerske banke, ki je največji denarni zavod v Avstriji. S tem mu je mogoče dobivati denar iz tega denarnega zavoda po najnižji obrestni meri. Toda v svrlio, da bi spravil denar v promet, mu je treba posredovalnega zavoda med obstoječimi posojilnicami in avstro-ogersko banko. Ta posel opravlja sedaj filijalka kreditne banke, ki je špekulativno židovsko podjetje in sprejema deriar po 4% ter ga izposojuje po 5"|(1 in 6"„, dočim bo deželni kreditni in hranilni zavod izpo-sojeval denar po isti obrestni meri, kakor avstro-ogerska banka, ter bo zahteval le toliko več, da krije režijske stroške. V izgled navajamo sledeče: »Centralna posojilnica" nalaga denar, kateri ga hipno ne rabi, v navedeno filijalko po 4%; če pa ona denar rabi, mora plačati 5%, dočim bode deželni zavod prejemal denar — n. pr. — tudi po 4%, posojeval pa po 4'/4° o- To bode gotovo v korist ..Centralni posojilnici", Montu in drugim posojiltiicem na Goriškem, katere bi potrebovale denar.
To je glavni namen novega deželnega denarnega zavoda. Inače se bo pečal zavod večinoma z eskomptom in reeskoinptom menic; hranilne vloge 11111 bodo le postranska stvar.
Toliko slovenski kakor tudi italijanski poslanci so začetkom nezaupno stali pred tem predlogom deželnega odbora o ustanovitvi deželne hranilnice. Zato so pa v različnih sejah vsestransko proučili to zadevo ter si dali natanko pojasniti namen, pomen in ko-nečni cilj novega podjetja. Po resnem in treznem razmotrivanju in proučenju so se povsem uverili. da novi denarni zavod bo v korist deželi in našemu ljudstvu, ter da ne bode nikakor škodoval obstoječim posojilnicam, kakor jim direktno ne škoduje filijalka kreditne
banke. Pred 14. sejo deželnega zbora so poslanci S. L. S. v klubovi seji še enkrat stvar resno premislili in soglasno sklenili, glasovati za predlog deželnega odbora.
Kršč.-socialni italijanski poslanci so vse žile napeli, da bi pripravili slovenske poslance do tega, da bi prelomili svojo obljubo, namreč vedno glasovati po svoji najboljši vesti in vedi za ono, kar je deželi v korist. Predlagali so. naj se zadeva odgodi, kar bi pomenilo toliko, kot da se pokoplje; hvalisali so in predlagali ustanovitev filijalke avstro-ogerske banke i. t. d.; a vse to ni nič pomagalo; slovenski poslanci so ostali zvesti svoji dolžnosti in svojemu sklepu.
Zato pa kar besnijo listi te frakcije. „11 Popolo" bljuva ogenj in žveplo na slovenske poslance, posebno na dr. Gregorčiča. Kdor ima priliko, naj si zadnjo številko tega lista naroči in pazljivo čila, da se uveri, kako nizko so padli stebri te stranke.
Ker so pa gospodje uverjeni, da jim njihove hujskarije v Furlaniji ne bodo mnogo koristile, poživljajo slovensko duhovščino, naj naredi konec sramotni politiki dr. Gregorčiča. Tako piše list prošta Faiduttija, ki je bil zvezan z A. Gabrščekom, čegar list »Soča" je opetovano imenovala zgodbe s. pisma zbirko židovskih pravljic, ki spadajo med staro šaro.
Vse meje dostojnosti presega pa hujskarija v listu „L’ Hco del Litorale" z dne 12. februvarja 1.1., ki piše v uvodnem članku, da je deželni zbor glasoval za 1,412.729 K podpor in prispevkov v različne namene. Nesramnost tega lista je dospela do vrhunca s trditvijo, da največji del tega zneska se je dal dr. Gregorčič-11, ki je bil plačan z deželnim in večinoma s furlanskim denarjem za trdno zvezo z italijanskimi liberalci.
Ust piše z debelimi črkami: »Plača n j e bil torej od Italijanov, daje izdal italijanske interese in pobijal, italijansko ljudsko stranko; Gregorčič je bil p I a-č a n o d italijanskih liberalcev v svrlio, da bi ponižal lastnega k n e z o - 11 a d š k o 1' a“. Kako naj poniža dr. Gregorčič svojega nadškofa z glasovanjem za deželni kreditni zavod? Naravno je, da knezonadškof kot varuh »Monta", boječ se konkurence, katero rišejo neki gospodje na steno, je glasoval proti ustanovitvi novega denarnega zavoda, kakor je naravno, da so poslanci S. L. S. kot varuhi deželnih koristij glasovali za ustanovitev. Fnako naravno je, da dr. Faidutti z dr. Bu-gattom je glasoval v zmislu »Monta", od katerega dobiva sredstva za svoje špekulacije, ter da se je' zauzeinal za ustanovitev podružnice avstro-ogerske banke, za katero je že delal priprave, da jo spravi v svojo odvisnost. Ker se mu to ni posrečilo, skuša stvar pa po-
litično izkoristiti, da proglaša dr. Gregorčiča kot nasprotnika nadškofovega ter zahteva križarsko vojsko zoper poslance S. L. S. in njihovega načelnika.
In kaj je resnice na plačilu, katero naj bi bil dr. Gregorčič prejel oc ital. liberalcev? Čujte in strmite!
Različni odseki so z neumorno marljivostjo in vztrajnostjo p re reš etaval i in reševali zakonske načrte, predloge in prošnje za podpore, katerih je bilo se nabralo v zbornici tekom zadnjih treh let nad 1400, ter določevali in predlagali po najboljši vesti in vedi primerne prispevke v pomoč našemu in furlanskemu ljudstvu. Konečno so došli vsi predlogi v klube, ki so natanko proučili,koliko b i p o t e h predlogih dobili Italijani in koliko Slovenci. K o-nečni račun je pokazal, da bi dobili Italijani od enkratnih podpor 723.000 E. Slovenci pa 672.000 K, od stalnih podpor Italijani o kolu 40.000 K, Slovenci pa 16.000 E. Sedaj se vrše med Slovenci in Italijani dogovori, da bi se ta razlika odstranila. T o j e re s n i ca, k i je t u d i g o s p o-dotn okolu lista „L’Ec o" dobro znan a.
In čujte, s takimi lažmi in v oči-gled tem dejstvom se drzne furlanski list hujskati slovensko duhovščino proti S. L. S. in njenemu voditelju ter zahtevati od nje, naj naredi konec sramotni zvezi Pajer-Gregorčič.
S takimi sredstvi si hočejo izvestni gospodje pomagati na stol deželnega glavarja ter spraviti deželo pod svojo komando.
Kako so nam pravični, to vemo vsi. Protestirali in ruli so proti premestitvi slov. učiteljišča v Gorico; zahtevali italijansko gimnazijo v Gorici za se, a njihova vest jim ni dopuščala, da bi tudi za Slovence zahtevali isto, kar za se. Ti gospodje zahtevajo,' naj bi se naslov »avstrijsko ilirsko" Primorje predrugačil, »ilirsko" jih bode v oči. Protestirali so proti temu, da bi imeli Jugoslovani svojega zastopnika v inini-sterstvu, sploh pri vsaki priliki kažejo večje sovraštvo do Slovanov, nego naj-zagrizenejši iredentovci.
In ti gospodje se drznejo apelirati na slovensko duhovščino, da bi jim ta pomagala plesti bič, s katerim bi tepli njo in naše ljudstvo, slovensko ljudsko stranko in njene zastopnike.
Ne boš, Jaka! Naša duhovščina je iz našega ljudstva, ter živi in mre ž njim. Le narodni odpadniki in renegati so zmožni igre, ki se igra v „L’Eco“. Popiha veter pa odpiha pisano odejo, pod katero se skrivate. To bo razkritij I
Utemeljevanje predloga
posl. Mihaela Marinič in tov. o izdan ju novega občinskega volilnega reda.
Kakor čujem, se ima sedanje de-želnozborsko zasedanje v kratkem času odložiti in morda še le enkrat poleti nadaljevati iu skleniti. Med predmeti, ki ostanejo sedaj še nerešeni, bo najbiže tudi načrt novega občinskega reda. Do-tični predlog deželnega odbora pa je nepopolen, ker obsega samo premembo občinskega reda iu ne tudi premembo občinskega volilnika, ki sta bila oba skupai izdana z deželnim zakonom z dne 7. aprila 1864 štv. 8 dež. zakonika za avstrijsko-ilirsko Primorje.
Če je potrebna prememba, oziroma preuravnava občinskega reda, je ravno tako, ali še bolj potrebna preuravnava občinskega volilnika. Prvič utegne biti umestno, da se, kakor za deželni in državni zbor, raztegne tudi v občinah volilna pravica na
tiste, ki so polnoletni Občinarji, pa ne plačujejo nobenega davka.
Potem pa je nujno potrebno, da se s posebnimi določili v zakonu zapreči zavlačevanje občinskih volitev in razte-gavauje poslovne dobe županstev in starešinstev daleč čez zakonito določno dobo. Dosedanje skušnje nas uč<š, da premeten župan s zvijačnim ravnanjem pred volitvami, pri in po volitvah lahko zavleče svojo poslovno dobo za dve in tudi za tri leta.
Župani, ki pošteno poslujejo in imajo svoj občinski urad in občinsko gospodarstvo v redu, tega ne delajo. Pač pa se poslužujejo takih zvijač navadno župani, kateri se hočejo na krmilu ohraniti v občinskem uradu in v občinskem gospodarstvu ter se boje izročitve in ker bi radi še dalje izkoriščali svojo častno službo zasvoje namene. V sedanjem občinskem volilniku imajo zadosti zaslombe in skoro nobene zavire svojemu ravnanju, ne glede na to, da tudi politična oblastva s silno počasnim raz-sojevanjem volitvenih spornosti takore-koč potuho dajejo takim županom. Meni je znan slučaj, ko je od dne končane volitve do razsodbe proti njej podanih ugovorov preteklo nič manj nego poldrugo leto. Če se v takem slučaju zgodi, da je po razsodbi razveljavljena volitev, treba je za obnovljeno volitev novih imenikov in celo volitveno ravnanje pro-vzroči lahko tako zakasnitev, da se župan vzdržuje dve iu tudi tri leta čez svojo dobo na županskem stolu.
Zato je nujno potrebno, da se v okoin takim abnormalnostim, čimbrže preuravna občinski volilnik.
Jaz predlagam torej, visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti :
Nalaga se deželnemu odboru, naj v dopolnitev svojega predloga, s katerim je predložil načrt novega občinskega reda, kadar se zopet snide deželni zbor, predloži tudi načrt novega občinskega volilnika, preuravnan; kar se tiče volilne pravice, v duhu sedanje dobe iu obsegajoč določila, po katerih se kolikor mogoče zapreči podaljšanje poslovne dobe starešinstva in županstva po preteku v to odločenega obroka.
Deželni zbor.
Petnajsta seja.
V	pondeljek ob 11. uri in en četrt se je vršila petnajsta seja deželnega zbora. Posl. Fon je bil zaradi bolezni odsoten.
Po prečitanju došlih vlog sta bila naznanjena dva predloga in sicer oni posl. dr. B u g a 11 a. glede ustanovitve italijanske pravne fakultete in oni posl. dr. F a id ut ti glede premembe mestnega štatuta za mesto Gorica.
Posl. dr. B liga t to je vložil interpelacijo na deželnega glavarja glede opravljanja stenografične službe pri de-želnozborskih sejah.
Posl. M a r i n i č interpelira voditelja poljedelskega ministerstva glede brambnih naprav na desnem bregu Soče v okrožju Podgore.
Dnevni red je obsegal 47 točk.
Posl. Marinič je utemeljeval svoj predlog o izdanju novega občinskega volilnega reda, ki naj bi odgovarjal duhu sedanjega časa. (Utemeljevanje se nahaja na drugem mestu te številke.) Ta predlog je bil nujnim potom vsprejet.
Ravnotako se je nujno vsprejel predlog posl. Kosmač, s katerim se pozove deželni odbor, naj dogovorno z vlado primerno premeni potirni zakon.
Posl. G as s e r je utemeljeval dva predloga, ki se tičeta eden ustanovitve stalne finančne kontrolne komisije zraven deželnega odbora in eden o ustanovitvi stalne komisije v proučevanje premembe deželnega volilnega reda.
Posl. dr. P i n a u s i g je predlagal, naj se ta dva predloga oddasta posebnemu odseku, ki se ima izvoliti. Koncem seje se je vršila volitev, ki pa je imela negativev vspeli, ker je bila nad-polovična večina glasovnic prazna. Predloga sta bila indirektno odklonjena.
Posl. dr. Bugatto utemeljuje predlog glede zgradbe ceste med Ver-meljanom in Doberdobom, ki je bil nujnim potom vsprejet.
Poročevalec posl. B e r b u č: dovolilo se je 4000 K za bramhne naprave ob desnem bregu Soče pri Podgori.
Poročevalec dr. Pet tar in: dovoljuje se 4200 K županstvu Kožbana za brambne naprave ob Idriji pri Merniku in 4500 K za prezidavo nasipov ob Soči pri Macorini.
Dr. P i n a u s i g je poročal o zvišanju stanarine deželnim uradnikom. Vsprejeto.
Posl. dr. Pettarin poroča o ureditvi plač deželnih slug. Vsprejeto. Isti poroča o ureditvi služb deželnih pomožnih uradnikov. Vsprejeto.,
Nato je poročal posl. B e r b u č o zgradbi električne železnice Opčina-Se-žana. Posl. dr. Stepančič omenja v priporočevalnih besedah velik pomen te prometne zveze v vsakem oziru in prosi vladnega zastopnika, naj uporablja svoj vpliv pri vladi, da se uresniči ta projekt. Vsprejeto.
Potrdila sta se v vseh treh čita-njili zakonski načrt o uvedbi stavbnega reda in zakonski načrt o pospeševanju govedoreje.
Dovolilo se je 6500 K za 1. 1910 za javno cepljenje koz.
Posl. dr. Stepančič je poročal glede izboljšanja kraških pašnikov in predlagal, naj se od I. februvarja t. I. naprej stavi vsako leto v proračun znesek 3000 K kot redni deželni prispevek v to svrlio ter naj se poživlja vlada, naj v isti namen isti znesek dovoli. Kot izredni prispevek naj se za letos dovoli 2000 K in naj se naprosi vlada, da isto stori. Vsprejeto.
Nato so se dovolile sledeče podpore: 3000 K za gradbo vodnjaka v Kozarščah; 900 K za zgradbo vodnjaka v Štandrežu; 600 K za napravo napajališč v Libušnjem; 500 K za prireditev vinske razstave v Tomaju; 400 K mlekarski zadrugi v Drežnici; 170 za vodovod in vodnjak v Ilovici; 400 K za vodovod v Stržiščih; 180 K za razdeliti med razne občane v Lascah za zgradbo vodovoda; vnovič 3500 K za vodovod v občini Ajba; 2400 K za zgradbo vodovoda Podbrdom; 300 K za zgradbo vodnjaka v Nemškem Rutu; 1500 K za zgradbo mosta čez Vogeršček; 500 K za zgradbo ceste Ponikve-Klavže; 1450 { za vodovod v Plužnah; 300 K zadružni mlekarni v Črničah; 300 K gospodarskemu društvu v Krepljah in sicer 100 K za nakup kmet. orodja in 200 K v slučaju, ko se bo dež. odb. prepričal, da je društvo potrebno_^te podpore; 3150 K županstvu Anhovo za zgradbo ceste Vrhovlje-Kobalarji in 5600 < za zgradbo ceste Čezsoča Slatenik.
Ko sta bili nato prečitani začetkom omenjeni interpelaciji in se je izvršila po dr. Pinausig-u predlagana volitev komisije v proučevanje Gasser-; e v i h predlogov, je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za včeraj ob 10. uri predpoldne.
Politični pregled.
Državni zbor.
Državni zbor je sklican na dan 24. t. m. Na dnevnem redu prve seje so te-le točke in sicer: Prvo branje rekrutne predloge; volitev dveh podpredsednikov; prvo branje proračuna in finančne reforme.
Baron Bienorth in »Slovanska Enota".
Baron Blenerth je povabil »Slovansko Enoto" za danes na pogovor. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote" je včeraj sklenila, da se odzove temu vabilu. Pogovora z baronom Bie-nerthom se bodo udeležili poslanci dr. Šušteršič, Udržal, dr. Pacak, liruban in dr. Ploj.
Velikanske demonstracije na Nemškem.
V	nedeljo so vprizorili socialni demokratje na Nemškem velikanske demostracije v prilog splošne volilne pravice. V Berolinu je bilo obdržanih 44 shodov. Obhoda po mestu se je udeležilo kakih 150.000 oseb.
Vojna nevarnost na Balkanu.
Vsi listi poročajo, da je položaj na Balkanu skrajno miren. Kakšen je pa položaj v resnici, kaže poročilo, po katerem so priplule v Pirej štiri ruske in tri angleške vojne ladije, italijanske vojne ladije pa še pričakujejo.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko siroti š če".
P. n. gg.: Ludvik Kumar, župnik v Biljani 10 K, Franc Červ, vikar v p. pri Sv. Luciji 10 K, M. M. 60 v, dr. Franc Kos, c. kr. prof. 10 K, Rafaela Pavlica 10 v, Mihael Gorjup, posredovalec v Gorici, ustanovnino 200 K, delavci na občnem zboru »Slov. kat. del. društva" v Gorici dne 13. t. m. 10 K 70 v, hranilnik v »Goriški zvezi" 1 K, hranilnik rihemberškega županstva 3 K 12 v, slavno županstvo v Avčah 20 K, Marija Podgornik 80 v, gospa Tutta 1 K, Jos. Drufovka, Grgar 50 v, Andrej Bru-mat, Afrika 3 K 58 v, Ivan Buda, pismonoša 1 K, Franc Obrekar, Dol. Tri-buša 75 v, Ivan Podgornik, Vrtovin 10 v, Izidor Gomišček, Deskle 40 v, Frančišek Slokar, trgovec v Gorici 2 K, Anton Kranjc, Cerkno 1 K; Josip Pišot, Selo 20 vin., Adolf Urbančič, mesar v Gorici 1 K; v nabiralnikih: v krčmi Mihe Hvalič 60 v; gostilna Antona Fon 1 K 40 vin.
Bog poplačaj stoteroIVse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Domače in razne vesti.
Deželni žbor. — Včerajšnja seja deželnega zbora, ki je bila napovedana ob 10. uri predp., pričela je šele ob 11. uri in 50 minut.
Na dnevnem redu, ki je obsegal 250 točk, so bili razni zakonski načrti iu poročila odsekov za podpore najrazličnejšim ustanovam, društvom, občinam, posameznim osebam, cestnim odborom itd. O vsem tem priobčimo zaradi pomanjkanja prostora in časa natančnejše poročilo v prihodnji številki našega lista.
Prijavljeni so bili v včerajšnji seji trije novi predlogi in sicer: posl. An-t o u e 11 i je predlagal, naj država prej ko prej popravi iu zviša nasipe ob rekah v Furlaniji, dr. Bugatto je predlagal, naj se razdeli med poslance po eden iztis deželnozborskega poslovnega reda posl. F o u pa je predložil načrt novega lovskega zakona.
Prijavljene so bile tudi tri interpelacije in sicer ona dr. Pinausiga glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu, ona posl. dr. V e n i e ra v zadevi premestitve slovenskega moškega učiteljišča v Gorico in ona dr. Mei-zlika glede osuševanja močvirja v Fi-umičelu.
Posl. dr. Bugatto je zahteval, naj se o njegovem predlogu nujno razpravlja, kar je pa deželni zbor odklonil.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Listu” št. 7. z dne 17. februvarja I9I0.
Nato je utemeljeval dr. Bugatto svoj predlog glede ustanovitve juiidične fakultete v Trstu s prihodnjim šolskim letom ter predlagal vsprejetje istega nujnim potom. Dr. Pet tari n je podpiral nujno vsprejetje tega predloga. Predlagal pa, da sc isti spopolni v smislu, da se zahteva ustanovitev popolnega vseučilišča v Trstu.
Posl. prof, Berbučie predlagal dodatek: Poziva se vis. vlada, naj usta novi istočasno in sicer že s prihodnjim šolskim letom popolno univerzo s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani
Posl. Pic cini ni in njegovi tovariši so zahtevali, naj se izpusti iz dodatka prof. Berbu č a beseda ,.istočasno". Na predlog posl. Bom bi g-a seje beseda „istočasno“ nadomestila z besedo ..takoj", na kar je bil predlog dr. B u-gatta z dostavkom dr. Pettarina in prof. Berbu ca enoglasno vsprejet.
Posl. dr. Faidutti je utemeljeval svoj predlog glede spremembe goriškega mestnega štatuta ter predlagal, naj se ta predlog vsprejme nujnim potom, kar se pa ni zgodilo, ampak se je predlog odstopil pravnemu odseku.
Nato je bila seja ob 1. uri pop. prekinjena in nadaljevanje iste določeno za 3. uro pop.
Mesto ob 3. uri pop. pa je pričelo nadaljevanje ob 4. uri.
Do 8. ure in pol je bil rešen ves dnevni red.
Na koncu seje so se čitale inter pelacije. Čitanje interpelacije dr. P i-nausig-a glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v Trstu se je mirnim potom izvršilo.
Ko je pa začel čitati dr. V e n i e r svojo interpelacijo glede premestitve slovenskega moškega učiteljišča v Gorico, so slovenski poslanci zapustili zbornico.
Ker je postal vsled tega deželni zbor nesklepčen, zapustil je zbornico tudi vladni zastopnik dvorni svetnik grof Attems. Dr. Venier je hotel vkljub temu s čitanjem svoje interpelacije nadaljevati, a deželni glavar mu je to za-branil, češ, da je to nepostavno.
Danes ob 11. uri predpoludne je bila sklicana zopet seja.
Na dnevnem redu je biia edina točka: overovljenje zapisnika včerajšnje seje, a do overovljenja zapisnika ni prišlo, ker ui bil isti še končan.
Posl B o m b i g se je oglasil k besedi ter izjavil, da so bili ital. poslanci za to, da se ureditev učiteljskih dohodkov že v tein zasedanju izvede, slov. poslanci pa so bili mnenja, naj deželni odbor dotični zakonski načrt izdela ter ga še le v prih. zasedanju predloži.
Prihodnja seja se naznani poslancem pismenim potom.
Dopolnilna deželnozborska volitev.
Tržaško namestništvo je razpisalo dopolnilno deželnozborsko volitev za slov. veleposestvo v naši deželi na dan 23. aprila t. I. Ako bi se izkazala potrebna ožji# volitev, se bode ista vršila istega dne.
Iz zapadnih Brd nam pišejo koloni, da se jim zdi vladni načrt glede kolonskega vprašanja pomanjkljiv. Zahtevajo, naj bi se vstvarila posebna komisija, ki naj bi sodila, v kateri meri se morejo kolonije obremeniti.
Odgovarjamo: Vladni načrt določa ustanovitev posebne komisije, ki bo predelala vse kolonske kontrakte. Kontrakti, ki sc ne predložijo, ali ki jih komisija ne odobri, bodo neveljavni.
0	agrarcih ni več ne duha ne sluha. Vsi so postali liberalci, le Mr-molja jo najbrže pobriše k socijalcem. Čuden patron ! Kmete bo učil drago pro dajali, delavce pa po ceni kupovati. Dober „dinst"!
Ogorčen je ves liberalni svet vsled nekega članka v »Slovencu" proti družbi -V. Cirila in Metoda. Vse kar liberalno
leze, vpije, sežiga „Slovenca“ in njih duše so na smrt žaljene. Pri tej priliki vprašamo »Hdinost", ki joče uže celi teden zaradi tega članka in proglaša za izdajico vsakega Slovenca, ki bojkotuje šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, kako se je obnašala, ko je „Soča“ vodila ostuden boj proti »Šolskemu Domu" v Gorici in katerega še vedno vodi! Ali se je tudi takrat zgražala? Mari se v zavodih »Šolskega Doma" ne uči slovenska deca, ki bi se sicer raznarodila v laških in nemških šolali? Ni ga bilo človeka v liberalnih strankah, ki bi se zavzel za »Š. Dom" in spoznal velikansko važnost istega za nas Slovence v Gorici. Ko „Soča“ hujska proti »Šolskemu Domu'' in pravi, da niti vinar naj ne gre ispod palca liberalcev za »Šolski Dom", molči »Ldinost", molčijo tržaški solzarji, molči veš liberalni svet. Zakaj to?
„So6o“ jezi, da stavijo naši poslanci razne predloge v deželnem zboru. To jezico izliva nad poslancema Manfredom in Mariničem, češ, da se vadila čitati, ko stavita kak predlog, katerega jima Gregorčič spiše. Reveži, kaj mislite, da znajo naši poslanci tako malo kot nekateri vaši kaporjoni la Jakil, ki sede ali so sedeli v izvrševalnem odboru liberalne stranke? Pred svojim pragom pometajte! „Soči" ni nikoli prav. Prav bi ji ne bilo, ako bi naši poslanci ne stavili nobenega predloga, prav ji tudi ni, ko vidi, da stavijo razne predloge. Kdo naj torej vstreže tej zarjaveli devici ?
Obsojen liberalni župan. — Dne 5. februvarja se je moral zagovarjati pred tuk. okrožnim sodiščem renški župan Rajmund Žnidaršič, katerega je tožil tarnošnji veleposestnik gosp. Josip Pahor zaradi razžaljetija časti. Konec obravnave je bil ta, da je renški župan Rajmund Žnidaršič bil obsojen v denarno globo 100 K spremenljivo v 10 dni zapora v slučaju nesolventnosti ter na poravnavo pravdnih stroškov.
Dne 22. januvarja pa je bil obsojen na 2-dnevni zapor renški liberalec Merljak tudi zaradi razžaljenja časti,
„Soča“ o teh obsodbah nič ne poroča, pač pa na dolgo in široko piše o Arčonovi obsodbi, katerega so liberalci na nečasten način ujeli in ga ovadili sodišču. Tako delajo denuncijanti!
Vojaški nabori. Vojaški nabori se bodo vršili letos v tem-le redu in sicer:
V	Gradišču 9. in 10. marca; v Gorici (za okolico) 11., 12, 13., 14., 15. in 16. aprila; v Gorici (za mesto) II. in 12. marca; v Ajdovščini 18. in 19. aprila; v Kanalu 21. in 22. aprila; v Tolminu 16 in 17. marca; v Ceiknem 14. marca; v Komnu I. in 2. marca; v Sežani 4. in 5.	marca; v	Tržiču	5. in 6.	aprila;
v Červinjanu 7., 8. in	9. aprila.
Škof dr.	Nagi.	Dosedanji	tržaški
škof	dr. Nagi	se je	sinoči odpeljal iz
Trsta na Dunaj, da nastopi tam takoj svoje novo mesto.
Sesljanska žaloigra. — iz Sesljana poročajo, da sta bila dne 11. t. m. spuščena na svobodo Frančiška Leban in Josip Gašperin.
Obesil se Je v Tržiču na polju 50-letni kmet Jakob Scochot in to vpričo lastnega malega sinčka, Obesil se je na hlačni pas. Na otrokovo kričanje so pritekli ljudje, a je bil samomorilec uže mrtev.
Nočno žensko delo. — trgovinski minister je izročil zborničnemu predsedstvu zakonski načrt o prepovedi nočnega ženskega dela v industrijskih podjetjih.
Z bankovci zakuril Nek kmet na Češkem je prodal na sejmu tri goveda in vtaknil bankovce z drugimi papirji v žep. Ko je prišel domov, se je mirno vlegel in pustil denar v žepu. Zjutraj je hotel njegov sin zakuriti in je iskal papirja za podžig. Oče mu je v pol-spanju in ker še od prejšnjega \ečera
ni imel jasne glave, dejal, da je v njegovem Žepu dovolj papirja. Sin je zgrabil vse skupaj in zakuril. Šele ko je videl plamen, sc je očetu zabliskalo v glavi; planil je po koncu in hitel k peči, a rešil je le en košček stokron-skega bankovca, ostalo — bilo je 800 kron — je bilo že pepel.
Listnica uprave: G. Andrej Bru-mat, Pretoria, Transwaal Afrika: Denar prejeli v znesku 9 K 58 vin. Hvala lepa!
Mestne novice.
Občni zbor društva „Skalnica"
bo dne 27. t. m. ob 4. pop. v prostorih »Slovenskega sirotišča" ViaPonte Isonzo štev. 32.
Občni zbor ..Slovenskega katol. delavskega društva" v Gorici se je vršil v nedeljo ob lepi udeležbi. Po pozdravu g. predsednika Iv. Gorjup poda društveni blagajnik Luka Dugar račun za 1. 1909. Čisti preostanek koncem leta je znašal 2580 K 58 vin. Nato je govoril namesto drž. in dež. poslanca Fona, ki se radi bolezni ni mogel udeležiti, č. g. dr. Andr. Pavlica. Razlagal je socialne nauke, ki nam jih daje pievzvi-šeni kuezo-nadškof o letošnjem pastirskem listu. Ob koncu zborovanja so bile volitve noveg.1 odbora. Izvoljeni so: Ivan Orel, Andrej Pavšič, Franc Valentič, Franc Trnovec, Miha Medvešček, Miha Besednjak, Ivan Gorjup, Anton Grbec, Luka Dugar in Štefan Kralj. Kot namestniki: Jožef Trnovec, Franc Blažiča, Miha Brezigar (Pevma), Franc Pavlin (Vrtojba), Andrej Rijavec in Franc Leban (Podgora). Kot pregledovalci računov : Karol Mak .c, Jožef Čigon in Franc Novič.
Novoizvoljeni odbor bo imel svojo prvo sejo v nedeljo dne 20. t. m. ob 11 in pol predp v društvenih prostorih.
Nov goriški vodovod. — Postojnsko okrajno glavarstvo je dalo goriškemu mestu dovoljenje, da sme vporabiti za vodovod, ki se ima zgraditi, množino 85 I vode na sekundo.
Dvorana ..Central", ki je bila v najemu kinematografa, bo od sedaj na razpolago za razne prireditve. »Centralna posojilnica" jo bo oddajala od slučaja do slučaja proti primernemu plačilu. Dne 6. marca t. I. se bo v njej predstavljala prvikrat v Gorici žaloigra: »Za pravdo in srce", ki jo je spisal slavni pesnik Anton Medved.
Iz goriške okolice.
V	Biljah vse je na nogah, vse obdaja groza, strah.
»Če propade Saunig nam, gor črez uha nas bo sram".
Glas ta gre na vse strani, »Štab" za glavo se drži, bega, leta semtertja, kar najurneje se da.
»Doma tu nas ni zadost, če gre v boj i zadnja kost; klerikalk je zvit kot vrag, on je vajen bitk in zmag!"
»Brž v Vrtojbo po pomoč, če je še tak’ črna noč, nič vas to naj ne straši, jutri bo ga bečke tri !"
Tak' so vgibali možje, liberalne te glave:
„Le Vrtojba reši nas in Mnnoljev : Kmečki glas!"
In res bratcev, evo jih, kakor nesel bi jih pili, v Bilje na pomoč hite, saj za Sauniga se gre.
Saunig cel je liberaTc,
Ta Mermolja pa agrarc.
Skupaj eno sta oba, kdor od blizo jih pozna!
Holadri, pum, pum, pum!
Vrisk in vpitje, šum in hrum!
»Zmaga naša, župan naš,
Saunig, vredni naš pajdaš!"
Politični bobnar.
g Iz Kojskega. Na pustni torek je prišlo nekaj liberalnih dijakov iz Snežatnega v Kojsko, da bi tam razgrajali. Brez vzroka so začeli ometavati s kamenjem gostilno B. Mariniča, razbili so polno šip. polomili vrata, tako da so bili oni notri v gostilni v živ-ljenski nevarnosti in so se morali poskriti v klet. Kolovodje teh razsajačev so bili nek občinski mož in en podžupan liberalni zaupnik, kateremu bomo že poskrbeli za laufpas. Sramota za liberalce, ki imajo take zaupnike. Privoščimo vam jih iz srca. Poznamo dobro tildi ono hišo, od kjer je .vse to prišlo in pa tudi osebe, ki so šuntale, povemo pa jim, da tudi zanje pride obračun : božji mlini meljejo sicer počasi, ampak gotovo. Čudno je bilo pri vsem tem divjaštvu to, da ni bil nobeden aretiran, akoravno je bilo oko postave zraven, pač pa so bili nadlegovanj nedolžni ljudje. Pa še ni zadnja beseda! Na svidenje!
g Zahvala. — V imenu sorodnikov se podpisani iskreno zahvaljuje sl. »Požarni brambi" v Čepovanu, ki je pod vodstvom g. Leopolda Kafol, c. kr. pošt. v Čep., v uniformi spremljala h pogrebu brata (ozir. sina in sorodnika) Jožefa Plesničar; posebej se pa še zahvaljuje pevcem istega društva, ki so pod vodstvom nadarjenega učitelja g. Berce-ta zapeli dve lepi žalostinki pokojniku v slovo.
L o k ve, dne 14. febr. 1910.
A. Plesničar, župnik.
g Iz Dornberga. Naši Orli se jako množijo tako, da celo soba za telovadbo jim je postala premajhna. Dan za dnem zmeraj več nas je. Ljudje nas radi imajo, ter nam pri vsaki priložnosti nabirajo za telovadno orodje. Zakaj pa bi nas radi ne imeli ? Saj tudi mi se trudimo, da jim bomo enkrat pokazali, kaj smo se naučili. Nekateri naši člani so nabrali: Pri svalbi gosp. Franca Berce in gospodične Angele Berce 12 K, g. Jožefa Simšiča in gdč. Ivanke Simšič 10 K, pri veseli družbi v Dragi 8 K, pri zabavnemu večeru na Pust 4 K 36 v, častili gospod dr. Ferdinand Rojc 2 K. Drugi cenjeni gospodje so darovali: Jožef Šinigoj, starešina 2 K; Vincenc Šinigoj I K, Lužnik Leni I K, Mohorčič Pepina
I	K, Harej Marija I K, Angela Brankovič I K, neka oseba I K, Kaučič Frančiška I K, Šinigoj Frančiška 50 v, Frančiška Scliein 40 v, Rojc Jožef, redar 40 v, Šinigoj Jernej 30 v, Šinigoj Heinrih 30 v, Peric Angela 30 v, Lužnik Izidor 30 v, Šinigoj Marija 30 v, Kral Ivan 40 v, Vinko Kožuh, Osek 30 v, Neka oseba 20 v, Cotič Anton 20 v, Cotič Marija 20 v, Kral Angela 20 v, Šinigoj Ivan 20 v. Manfreda Andrej 20 v, Lojk Alojz, Černiče 20 v, Frančiška Saksida 20 v, Šinigoj Josip 20 v. Rojc Anton 16 v. Ignac Saksida 16 v, Doplihar Josipina 10 v, Kerševani Danica 10 v, Vodopivec Ivan 10 v. Vsem darovalcem prisrčna hvala!
Iz ajdovskega okraja.
a Kazenska obravnava zaradi dogodkov ob času štrajka v Ajdovščini.
- V četrtek se je vršila pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem kazenska obravnava proti 24 obtožencem, ki so bili toženi, da so se za časa štrajka v ajdovski predilnici dne 25. julija 1909 udeležili izgredov pred ajdovsko predilnico in pobijanja šip. Razbitih je takrat bilo v predilnici 2() 1S šip. Samo na šipah je bilo storjene škode za 659 K, Vsa škoda na strojili in na poslopjih.
ki je bila istega dne od izgrednikov provzročena, cenjena je bila na približno 4000 K. Izid kazenske obravnave je bil ta, da je bilo 22 obtožencev oproščenih in le dva obsojena. Obsojena sta bila namreč 24 letni Ignacij Bratina na 14 dnevno poostreno ječo in 42 letni Janez Lulik na en mesec poostrene ječe. Ravnatelj predilnice Ammann ni zahteval povrnitve provzročene škode.
a Iz Gor. Branice. Drugo nedeljo v postu t. j. 20. svečana bo tukaj občni zbor za novo: „Katoliško slovensko izobraževalno društvo". Pravila so že potrjena. Pretvorili smo jih v toliko, da smo sprejeli vanje tudi točko o telovadbi, kar pride prav. zlasti našim mladeničem, ki se zelo zanimajo za Orla. Na dnevnem redu bo: I. Poročilo pri pr. odbora. 2. Sprejem članov. 3. volitev predsedstva in odbora. 4. Slučajnosti. Če bo čas dopuščal predaval bo takoj isti dan o »Kmetijskih zadrugah" g. jurist A. Kodre, tukajšnji domačin »Zarjan". Pridite vsi!
Pripr. odbor.
a Iz Gor. Branice. — Dopisnik v zadnji »Soči11 zaletava se tudi v mene. Očita mi vse čudno. Res da po zimi, ko je bila že ob 5. uri tema, nisem mogel vselej oddati pošte, ker je razhodilo; ali se je pa zato kako pismo zgubilo ? Komu nisem kedaj, brez razlike, dostavil kakega časopisa ? Komu se je zgodila radi mene samo za en vinar krivica? Da sem prevzel mežiiarijo in orgljanje, me niso postavili klerikalci, ampak- pozval me je pismeno takratni načelnik skladovuega odbora, ki je pristaš druge stranke, ne klerikalne. Njegovo pismo imam še v rokah. V poštno službo, katero so mi prostovoljno ponudili, ne da bi se bil zanjo poganjal, sprejel me je g. Florijan Čehovin, kjer je še sedaj nabiralnik, ki tudi ni klerikalec. Ali spolnujem službo mežnarja in organista, o tem ima soditi gospodarski odbor in cerkvena oblast, ne pa tak prismojen mazač po „Soči“! Zares zagrizen liberalec mora biti tak mazač! Pa naj ve tudi, da se mu vse smeje po Branici in ga prisoja ,,čučastim“.
Anton Brataševič,
Cerkvenik in organist.
a Iz Gor. Branice. — Takih dopisnikov, kakor jih ima »Soča" iz Branice je lahko vesel sam glavar Zulukafrov. Ne vem ali se jim blode ali jih je pa pust tako pobodel. Čujte in občudujte gorostasne laži! V zadnji številki z dne 12. t. m. nakopičenih je toliko budalosti, da moram ve:, strmeti nad to bistrostjo v neumnosti.
Od začetka kvasi nekaj o pismonošu, kaj da je in kaj da nit Potem pa pravi duhovito: rKo je bila še pošta pri g. Ferjanu Čehovinu, je bilo vse v redu". Vprašam nesramnega dopisuna : Kje pa je zdaj pošta? Ali ni še vedno v hiši veleposestnika|Florijana Čehovina? Kaj se ti sanja budalo, ali si pa slep? Kdo je prenesel pošto kam drugam? Ne klerikalec in ne liberalec! Tani, kjer jo je postavilo ravnateljstvo v Trstu, tam je še sedaj! Čakaj, dopisuuče, na daljne vrste o pošti v Štanjelu, kjer, kakor pravi, „da nas odrivajo", pokazal ti bo že g. poštar Fabiani sam.
Da! V Trst bomo dali, kakor pretiš, če se res godi tako na pošti, kakor pišeš ti dalje! Tu ima pa besedo g. Čehovin sam! Ali ni to blatenje njegove družine? Da, g. Čehovin, to ni delo klerikalcev, ampak to je sad liberalne omike! Kdaj je še kak naš mož tako očrnil Vašo hišo, kot jo je v »Soči ta nesramnež? Le poglejte cvet učenosti, kako doslovno piše: »Poglejte malo ta lep nered na pošti. Tam sta dve punci, ki vse pregledata, od prve dopisnice do zadnjega časopisa Pomaga pa zraven tudi ljubeznjiv bratec. Da pridno tudi mama prečitava politiko in jo poleg dragega vina drago prodaja, ve cela Bra-lica. Ta ljubeznjiva pošta je v goalliniški
izbi, kjer pijanci obdelujejo človeka, da je joj. ( Soča" št. 17. 2 stran, 8. kolona). Kaj naj reče k taki surovosti dostojen človek? In zdaj seveda mora se odreg-niti ob me! Čujte kako laže: »Tja zahajajo sami klerikalni policaji, da nosijo vse na uho g. Šmida. Zdaj pa ima, kar je hotel. Prej mu ni bilo všeč pri g. Čehovinu, ali je zdaj pa boljše"? Ni res, da zahajajo tja sami klarikalci, ker g. Čehovin ni klerikalec, ampak liberalen veleposestnik. Ni res, da nosi od tam meni kdo na uho, pač pa me smatrajo ravno tam za nasprotnika v politiki. Kaj hočeš pa reči, zmedenec, s stavkom: »Zdaj pa ima, kar je hotel i. t. d. Ali sem jaz postavil pošto k g. Čehovinu? Ali ni bila že prej tam, predno sem do-šel jaz v Branico? Ali sem jo morda jaz kam drugam premestil, saj je vendar še vedno tam! Ali ni tak človek za v norišnico!
Naprej piše: »Tako pošto moramo naznaniti v Trst. Mi nočemo pošte v taki hiši, kjer se vse previzitira in kjer ni potrebne oblike".
No, lepi komplimenti družini g. Čehovina! Ali se sme in more še tako trpeti?
Sploh pa vprašani hudobnega o-brekovalca, kaj imam jaz'opraviti s pošto. Kaj stikaš mene s hišo. kamor razen po najnujnejših opravilih, še nikdar stopil nisem? Vidi se ti, zlobnež da sem ti trn v peti in očesu, in da bi me rad vtopil v žlici vode, če bi me mogel 1 Pa korajže ti manjka 1
No, in na koncu si zopet privošči mojo malenkost, ko piše o nekem člo veku pri Kodretih, ki je baje pretepel revno ženico s Krasa, in zasoli na koncu : »Nesramni surovin, klerikalna duša 1"
Povedati moram resnici na ljubo, da ta človek ni klerikalec, ne moj politični pristaš, ampak, da je naročen na liberalen časopis: »Slovenski Narod". Za drugo odgovarja naj sam !
Iz celega blaznega dopisa se pa konečno zre ali samo sovraštvo do moje osebe in seveda do vsega, kar je z duhovnikom v zvezi. — Večje blamaže »Soča' pač ne more doživeti, kot je bil ta dopis, v kojem je nakopičene toliko očitne laži in podlega obrekovanja! Dober tek 1
Bran iški kurat Šmid.
a Rihemberg. V liberalnih cunjah se obeta polom pri občinskih volitvah. Kdo pa bo ta polom naredil ? Znabiti Bratina, Možina, Cigoj ? Bratina bo polomil k večjemu kako dogo. Če pa bosta tudi Možina in Cigoj kaj polomila, bosta tudi — plačala. Naj se tedaj le varu-jeia poloma! — V liberalnih cunjah se tudi obeta dolgo pesem na čast »klerikalcem". Že prav! Bo poskrbljeno, da bo pri tej skladbi najbolj plesal Bratinov par Možina-Cigoj. Tedaj le začnite!
Iz kanalskega okraja.
ki Volitev župana v Anhovem se je
konečno izvršila te dni. Županom je bil izvoljen naš goreč pristaš g. Kristjan Velišček iz vasi (iojevce. Volitve v starešinstvo so se vršile uže lansko leto meseca aprila. A liberalci, takrat premagani, so uložili proti volitvam utok, ki pa je bil konečno zavrnjen. Tako je liberalni učitelj Klavora za eno blamažo bogatejši. — Mi gremo naprej počasi. a gotovo v strah nasprotnikom. Občina za občino prehaja v roke možem. vnetim za blagor ljudstva.
ki Iz Lokovca Naš liberalni župan Pepčk odpravil je iz svoje hiše g. učitelja Podgornika. Rabil ga je poprej za vse mogoče. Ko je bil prišel za birmovanje k nam Prevzvišeni, ni se tudi g. učitelj vdeležil sprejema, seveda na komando Pepčkovo. Obžalovanja vreden mladenič, ki je sin ugledne čepovanske družine, spozabil se je celo iako daleč, kajpada Pepčku na ljubo, da ni hodil nikdar k
sv. maši, kakor tudi Pepčk ne. V gostilni pri Pepčku bil je na hrani. Tam puščal ves denar in tam držal roko županu.
Majhna stvar je prišla vmes, kakor govorijo ljudje. Tisti gramofon!' Kako, mi ne kaže tukaj razkladati I Ista lajna kot z g. Rejem I Sedaj biva g. učitelj, ki je vendar enkrat spoznal kaporijoua liberalcev Pepčka, pri družini Ivana Šulogoja p. d. na Krogu, kjer je jako zadovoljen. Glejte gg. učitelji, taki so Vaši prijatelji, liberalni župani!	Lokovča n.
Iz tolminskega okraja.
t »Kat. slov. izob. društvo" Podbrdom bode imelo 20. t. m. ob 3. uri popoldne v društvenem prostoru svoj III. redni občni zbor s sledečim redom: Poročilo tajnika in blagajnika, odobritev računa za leto 1909, volitev novega odbora.	Odbor.
t Iz grahovskega župaustva. —
V	Nem. Rutu se je ustanovilo po zvijači liberalno bralno društvo. Ko so nabirali člane, so obetali, da bode društvo nepristransko, da bodo držali katoliške liste. Nabrali so precej članov, ki so takoj plačali članarino. A kaj se je zgodilo! Ko je liberalni Jaka Ferjane nabral kronice, je takoj pisal v Gorico po liberalnega agitatorja. Ko so nekateri videli, kako so jih speljali na liberalne limanice, so takoj izstopili iz društva. Liberalni Jaka misli, da nas bode za nos vodil, kakor Macedonce pri gradbi železnice. Pa se je grozno zmotil. Preč od liberalnega društva vsak, ki hoče sebi in svojim dobro! Liberalna kuga se človeka oprime, ko sam ne ve kedaj. Pozneje to obžaluje, a je prepozno. Smrad na gnojišče!
t Volarje pri Tolminu. — Naše »Kat. izobr. društvo" bo imelo 20. febr. svoj 11. redni občni zbor. Želeti bi bilo, da se udje v obilnem številu udeleže. Veliko je še udov, ki niso plačali še članarine, kar naj store čimpreje. Saj podpirate s tem le dobro stvar. Nasprotniki naj govorijo, kar hočejo. Saj vsaka dobra stvar ima prijatelje in nasprotnike. Starc veje odpadejo, nove sveže zrastejo!	Odbor.
Iz kobariškega okraja.
kd Vabilo na občni zbor »Slov. kat. političnega in gospodarskega društva" za kobariški okraj, ki se bo vršil v Kobaridu v prostorih izobraževalnega društva dne 20. febr. Dnevni red : I. Poročilo odborovo, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz cerkljankega okraja.
c Poroka. — V Cerknem se je poročil g. Močnik Andrej iz Ravne z g.čno Terezijo Dežela s Planinc pri Cerknem. Bilo srečno!
Iz bovškega okraja
b Srpenica. — V soboto 12. t. m. smo pokopali .\ mia Trebše, strica Gap-čevega. Bil jc mož stare kouenine, ve ren in vnet za čast božjo. Dosegel je lepo starost 78 let.
Svoje dni je služil kot organist in učitelj v Avčah, pozneje nekaj let na Srpenici. Godba in petje je bilo njegovo veselje. Posebno rad je pomagal v cerkvi ob večjih praznikih. Veliki teden pri ju-tranjicah ni manjkal nikdar, naj je bilo vreme kakoršnokoli Molitev Jeremije preroka je pel vedno on iu sicer »po oglejski viži", kakor seje izražal Ko je bil ua pepelnico zadnjikrat previden, je dejal žalosten: »Vedno sem še upal, da bom še enkrat vsaj pel ob Kristusovom grobu'. Ni se mu izpolnila ta želja.
Toda mi trdno upamo, da bo letos obhajal veliki leden iu pel slavo božjo nad zvezdami, v najlepšem zboru zveličanih duhov! Blag mu spomin!
b Srpenica. — Pred kakimi 14 dnevi se je pojavila v naši vasi Škrlatica. Tirjala je tudi eno žrtev in sicer najpridnejšo učenko drugega letnika, Pepco Lazar. Spoštovani rodbini naše sožalje!
Šolski poduk je bil prekinjen, za poskušajo, en teden Sedaj je zopet šola. Videlo se je v tem slučaju, koliko pomaga, ako nadzorovalni organi store svojo dolžnost. Energičnemu nastopu g. župana se je v prvi vrsti zahvaliti, da je, vsaj za sedaj, nevarnost odstranjena.
b Bovško. — Nekateri naročniki »Prim. Lista" v okraju pošte Žaga ne dobivamo lista pravočasno. Nekdo je prejel list mesto 11. t. m. šele 13. t. m. Pečat je bil od II. t. m. Kje leže listi po par dni ? Poštnega uradnika na Žagi opozorjamo na te nerediiosti, sicer se oglasimo drugje I Naročnik.
Iz sežanskega okraja.
s Štjak. — V Štjaku vršila se je pretečeno L postno nedeljo ginljiva cerkvena slovesnost, namreč blagoslovljenje novega krasnega križevega pota, ki ga je kupil za tukajšnjo kuracijsko cerkev tukajšnji rojak iz Dolenj, sedaj posestnik v Trstu g. Luka Saražln, za kar bodi blagemu dobrotniku v imenu vseh faranov na tem mestu izrečena prisrčna zahvala! Okvirje za križevi pot izdelal je jako lepo, solidno in za primerno ceno Slovenec g. Franc Ciber, podobar in pozlatar v Gorici; zato ga vsem čč. duhovnim uradom za taka in enaka podobarska cerkvena dela prav toplo priporočamo.
s Iz Samatorco v zgonidki županiji. — Znani dopisnik iz Zgonika omenja v svojem nerodnem dopisu v »Primorcu1 z dne 11. t. m. tudi našo vas. Protestiramo, da bi se na tak način sramotila naša vas pred svetom in posebno naša poštena dekleta, ki so članice »Marijine družbe". Dopisnik je lahko ponosen ua liberalno mladino, ki je priredila ples, ki prazni mošnjičke, izprija duše, zapravlja zdravje itd. Mi odobravamo nauke in opomine našega župnika. G. župnik nam je uže dosti pomagal in nam bo še. Šivanko šivanko v roko, nerodni dopisnik, to bi več neslo, — več kakor ,.š p a n j o 1 et i11.
Književnost.
Dr. Ivan Pregelj: Romantika. —
Tako je naslov lični zbirki pesmi, ki so pravkar izšle v založbi »Narodne Tiskarne" v Gorici. Zbirko namenjeno velikonočnim darilom najtopleje priporočamo. Cena je K L50.	|
SODBA
izkušene
gospodinje:
fKathreiner fKneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. cVrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
TR60VINR s SEMENI
na debelo in drobno
Umm & Utirali
v LJUBLJANI
Marijin trg. (nasproti frančiškanske cerkve)
priporočala svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali večno deteljo, velikansko krmilno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečisah po 10 in 20 v, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karbolinej itd.
Cenovni k pošljeva na zahtevo zastonj.
Loterijske številke.
12. fcbruvnrja.
Trst................. 35	54	1	24	84
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem ustanovil v Vipolžah nov, lepo urejen mlin na benzin. Vabim p. n. trgovce in obrtnike na deželi in v mestu, naj blagovole naročevati belo in rumeno moko prve vrste ter domačo turščico v mojem mlinu. Vabim tudi naše kmetovalce v Brdih, naj se blagovole posluževati te puikc, saj v naših krajih nisrno še imeli kaj podobnega. V zalogi imam (udi dobro briško ribolo, tropinsko žganje in slibovec. Na zahtevo pošiljam brezplačno tudi uzorce.
Se spoštovanjem
Vincenc Jasnlč,
posestnik in obrtnik v Vipolžah
p. Kozana.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
VIKTOR TOFFOLI
= 60RKA=
Velika zaloga oljkinega olja iz naj .— ugodnejših krajev ______________
Jedilno olje		po 96 v. liter	
Jedilno fino	K 1-04	Marsiglia . .	K 1-28
Istrsko „	„ 1T2	Bombay . . .	. „ 1-20
Corfti „	„ 1-20	Bari ....	. „ 1-40
Puglie „	„ 1 20	I.ucca ....	• „ 1-60
Jesih vinski		najlinojSe . . Milo in luči.	• „ 2-
Priporočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.
Stev. 277 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil IH. četrta, t. j. mesecev
oktobra, novembra in decembra 1908,
začne v
ponedeljek, 7. marca 1910,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 9., 12., 16., 18. in 23. marca bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop.
V G o r i c i, 29. januvarja 1910.
01 ravnateljstva zastavljalnice.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine
na krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obirala za vse letne te.
Posebnost: temena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
ssa
ročajte med seboj n
_ M
H
Medved
■orica V
v* v.	RS
Verdi 38- f(|
Dstrcžba strogo A
solidna.
£KH>0€HKW
Prva slovenska trgovina /. jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v GOBICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na Željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena d e la, spovednice, klopi, okvirje, klcčalnice itd. Vsakovrstna dela za stavb e.
£ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarua Sr
| K. Draščik ♦
£ v Gorici na Kornu ^
(v lastni hiši)
Izvršuje naročila vsakovrstnega neciva, torte, kolače za birmanoe ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Prl-
• poroča ae sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
♦
♦
♦
eksander
urar In
Gorici, Tekališče Jos. Verdija 26, v Gorici.
Podpisani priporoča svojo veliko moderno zalogo pravih švicarskih žepnih, stenskih, salonskih in budilnih ur, pravih gramofonov, dalje verižic, prstanov, uhanov, priveskov itd. v zlatu in srebru vse po jako zmernih cenah. — Popravila izvršujejo se točno in ceno.
— Vsaka ura se Jamči eno leto. —
mmmmmmmmmvm 9 <
Peter Cotič,
uevijarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Svoji k svojimi ---------- Svoji k svojimi
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26,
postrožo pošteno In točno s pristnimi h o I i m i in črnimi vini iz lastnih in drugih n ri z n a n i h vinogradov ; notom s pylzonjskim pivom ,,ritAZDROJ“ iz slovočo češko ,.Meščansko pivovarno**, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Sclnvarzcnberga v I*roti-vinu na Ceškom, in sicer v aodčokih in Btcklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpo&ilja po Železnici na vbo krajo avstrijsko-ogrsko države v sodih od 5G 1 naprej franko goriška postaja. — CEN K ZMERNE.
Dclaonica cerhuenih pGsod In cerhvenega orodja
Fr. Leban Goriea,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerk enega orodja in cerkvenih pesod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slopu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
t HO RICI, Gosposka ulica št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete.	■
Naznanilo.
Tvrdka IVANČIČ & KURINČIČ uljudno naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je
PRESELILA
svojo manufakturno trgovino iz Nadškofijske ulice štev. 5 v Gosposko uliCO Št. 11 (Via Carducci.)
Pri tej priliki uljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago.
Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska.
Priporoča se za nadaljno naklonjenost in obila naročila
z odličnim spoštovanjem
IVANČIČ & KURINČIČ
manufakturna in modna trgovina
Gorica, Gosposka ulica št. 11.
i
GT
* Goriška zveza
•t©
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu tanetjjsiih potrebščin iD pri prodaji ^ '/vj	kmetijskih pridelkov. i/vj •'v* •'v*
Zaloga je v hiši CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32-
I
:
j.
Prosiva zahtevati listke!
&
d
a
o
a
o
s-
o
a
H
u
o
N
o
tu
Največja trgovina z železjem
»Hilli® & Mii
IG
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositetje (Iraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, s o 1 i d n a postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b I a g a j 11 e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
n
Prosiva zahtevati listke!
Sevljarsha zadruga v Mirnu
naznanja sL občinstvu, da je odprla prodajalno svojih izdelkov na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako-
^01 sPrejema naročila po
zmernih cenah.
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
TrKklno (fttokflievo Jetrno olj«.
1‘o h (dni o 8-vdntvo proti prsnim boleznim In splošni telCNiil slabosti, l/.vrnu steklenica tega olju na rnvnomene barte po K 1 10, bele barve K —.
Trškimi železnnto Jetrno olje.
Rabu toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kostno boležni, žlezni otroki, golSe, malokrvnost itd.
Cena «*m» ut«*V butce j* 1 krono 40 vinarjev.
Opomini. Olje, katerepii mirnimi direktno Iz Norveglje, prelSče so redno v mojem kem. Inliorntorju
 ..... »«* nnpolnU« steklenice, /ato zamorem Jamfltl stojim tf. odjemalcem glede člstote In stnlue
sposobnosti za zdravljenje.
CrintofoIeUijeva pijuča ir kine lil žele/a.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. --------------
ŽXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3QOtj
Na prodaj sti:
a) posestvo na Ljubinu, županstvo Tolmin in b) posestvo-v Volčah, županstvo Volče. »Vsako izmed teli posestev obstoji iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, njiv. travnikov, senožet, pašnikov in gozdov. Cene primerne, pogoji ugodni. Natančneje pojasnila daje načelništvo
„Tolminske hranilnice in posojilnice*4
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
NajboljSe stiskalnice za vino in oljite
sc našo stiskalnico nujno dvojnim pritiskom za ne-
„Ercole“,
vejse in nnji/.vrstno.,So sestavo .	^	prekinjeno dolo, zal'< ni iona jo-
nnjvecja v poraba, večja od ""	7	vsoh dragih stiskalnic. — Ili-
dravlicno stiskalnico. Najboljša samogonilno	škropilnico	za	trte, ki parne Cunhnnla«
delajo broz dviganju ročaja. Jlastlini	stroji	za	grozdje.	Plugi za oranje ..uVPIlOlIla
in vinograde. Mrežo za rep-	—
kanje grozdja, sadja in oljk.
Sušilnico za sndje, kakor tudi za vse rastlinske, živalsko in rudninske izdelke. Stiskalnice za seno, slamo itd. itd.
Mlatilnico za pšenico, ba-rali, čistilniko, slamoreznice, stroji za koruzno rob-knnjo, kakor tudi vso drugo gospodarske stroje.
Pl. Majfartl & C.«
tovarna gospodarskih In vinskih strojev
Duunj, II. Taborstrasse 71, Dunaj, II.	  _
obdarovan v vsoh državah z vofi ^ ko 620 zlatimi in srebrnimi
Zastopniki in prodajalci se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani.
Pozor: Ne kupujte slabih ponarejanj naših znamenitih vinskih strojev „Herkules“.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz-lastnih delavnic. —	-----
Za nmogobrojna naročilu sc toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
r
L
JVfa^nanilo.
„Ccntralna posojilnica registrovaua zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V,o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5V|o (Pe* ‘n en ^etrt st0»
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron
2	kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
7
1
Priporočajte med seboj
—	manufakturno	trgovino	  -
FRANC RAVNIKAR
Gorica = Raštelju št. 16 = Gorica.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.