DH2AVMI ; . "''vfl v/1 ii|pi »oitntaa plačana » gotovini [ p{o [ XI V Ljubljani, v petek 17. novembra 1933 8,06 'Štev. 2b3 a 33 Cen« 1.30 Din _________ (,'irilf • Naročnina mesečno ^^^^ - ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- ka možem- ^^ ^^^^ ^ liana — ne- ^^^^^^ ^^^ V m ~ 10. W deljska ce- ^^^^^^^^ ^^^M M ^^^^^^ M ^^^M loletno za ^^^^^^ fl^P f^^g M ^^M # štv Din m ^^H Uredništvo je t ^^^^ JKiV ^T OB^HaMI^ U pra va: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6. telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2059 — nočna 2996, 2994 in 2099 ■ Uhaja vsak dan sjatraj, rasen ponedeljka in dneva po prazniku Romanske Itrize Z včerajšnjim dnem je v Romuniji prevzela državno oblast zopet liberalna stranka, ki se jc z občudovanjem vredno vztrajnostjo obdržala na čelu državne uprave vsa povojna leta do novembra 1928, ko se je morala prvič umakniti mlademu naskoku kmetske stranke, ki ji jc takrat načeloval dr. Maniu. Težko je reči, kaj je pri vladni krizi, ki se je končala s sestavo liberalne vlade pod vodstvom Jona Duce, bolj značilno, ali nepričakovan povratek liberalne stranke ali nepričakovan zaton kmetijcev. Liberalna doba, ki je v Romuniji tesno združena z imenom Bratianua. je nakopičila svoje dni toliko grehov in prinesla toliko dokazov nesposobnosti, da nikdo ni mogel pričakovati, da bi se bila liberalna stranka mogla v petih letih preroditi toliko, da bi ji narod smel izročiti svojo usodo. In nastop kmetske stranke je bil tako krepak, zdrav in poln inici-jativ ter obdan od ljudske simpatije, da sc nikakor ne zdi verjetno, da bi sc bila mogla obrabiti v petih letih in izgubiti zaupanje, ki ga je v vseh plasteh naroda vzbudila. Zato imamo vtis, da izmenjavanje oblasti ni toliko posledica normalnega nihanja ljudske volje, ki se izraža v demokratičnih ustanovah, ampak da so romunske krize, predvsem sedanja, izraz izvenstrankarske volje, ki neodvisno od ljudske volje išče in tipa za režimom in za no-sitelji režima, ki se ji zdi potreben za ureditev težavnih prilik, v katerih se država nahaja. Kmetska stranka se v očeh te izven in nadstran-karske sile, ki jo predstavlja romunski kralj Karol. ni obnesla oziroma ni marala izvesti ideologije, ki ne bi odgovarjala njenemu lastnemu programu, zato se je morala umakniti drugi ekipi, liberalni topot, ki bo morebiti bolj poslušna na zgoraj in ho svojo lastno ideologijo primerno prikrojila, da bo odgovarjala ciljem in smernicam vladarja. Najti parlamentarno večino za stranko, ki je na vladi, v Romuniji m bil nikdar nikakšen problem in Duca. ki ima v sedanjem parlamentu samo 28 poslancev, sme z največjo mirnostjo računati, da mu bo narod pri volitvah dal nadpolovično, bržkone dve-tretjinsko večino v državnem zboru. Prvi poskus v tem smislu, da se ustvari vlada z »jekleno pestjo«, ki bi riskirala, da po potrebi zgnete ustavne svoboščine v zakonito samovoljo in mimo parlamenta napravi red v državi, je bil napravljen 1931 z vlado profesorja Jorgc, ki si je prisil jekleno pest finančnega ministra Argetoianua. Ta poskus se je ponesrečil na robu prepada. Jorgova železna roka je razmetavala denar na vse strani, da bi si v deželi našla tudi neko ideološko podlago in z močnimi denarnimi investicijami ustvarila idejni pokret. Stotisoče rok je bilo iztegnjenih proti Bukarešti, na ideologijo ni mislil nihče. Romunija je stala pred inflacijo, uradništvo več mesecev ni dobilo plače in država je bila na tem, da izda Malo zvezo in se vrže v naročje kogarkoli, v tem primeru v naročje Nemčije in Italije. Kralj Karol je prestrigcl vratolomno dirko jeklenega ministrstva v prepad in je poklical dr. Maniua, da pospravi razvaline. Toda dr. Maniu (in z njim kmetijska stranka), ki jc bil, da, ta pa že, mož jeklene volje in nezlomljivih živcev, je bil preveč vklenjen v demokratične predsodbe in ie kot načelen človek odklanjal, dosledno odklanjal iz-venustavne ali protiustavne ukrepe, misleč, da jc romunski narod dosti zrel, da si bo z obstoječimi sredstvi pomagal iz močvirja, kjer ga je zapustil Jorga. V zunanji politiki _ je še dokaj hitro našel staro trdno linijo, osobito, odkar so kmetijci vzeli v svojo vlado velikega nadstran-karja Nikolaja Titulesca. Toda na znotraj je bilo mnogo težje. Gospodarska kriza, ki je niso zakrivili kmetijci in dr. Maniu, je sedla z vso težo na romunsko gospodarstvo. Zunanji trgi so se čedalje bolj zapirali, izvoz je strahotno padal, tuja posojila so usahnila in 15. avgusta je morala vlada Vajda Vojevode — kajti dr. Maniu se je že lani umaknil, ker se njegova načela niso povsem krila s željami vladarja — odpovedati vsa zunanja plačila, ki znašajo 4 in pol miljarde lcjev (poldruga miljarda Din), kar je povzročilo med inozemskimi upniki paniko in nerazpoloženje. Inozemski upniki so začeli pritiskati na svoje vlade, te vlade so pritiskale na romunsko vlado, ki je slednjič dvignila roke v zrak in nesla kralju demisijo. Kmetska stranka pa je imela še druge notranje težave. Ona jc mlada, v pravem pomenu kmetska stranka, brez bogatih obrtnikov, indu-Rtrijcev, brez bank in bankirjev, brez tiska. Ko je prevzela vlado, so se banke, industrija in trgovina zakrknile in prešle v opozicijo, kar Ima na vzhodu širši pomen kakor pa na zapadli. Tisk pn je brez vsake protiobrambe zlival dnevno svojo lavo zlohotne kritike po vsej deželi. Ne samo. da so izpadli prostovoljni prispevki, ki jih tukaj mora podjetje in vsaka banka obvezno odšteti v strankin fond, izpadli so na razne načine tudi davčni prispevki denarnih zavodov in vrhu tega je javno mnenje zastrupljeval in hujskal nasprotni tisk, proti kateremu kmetje niso imeli orožja. Kmetska stranka bi bila morala prcmctati tudi vso dr-žavilo upravno osebje, ki je bilo v pravem pomenu besede udinjano doslej drugim strankam, n tega ni mogla, ker svojih ljudi_ ni imela v zadostnem številu, denarja za preorijentacijo pn tudi ne. Tako je dobesedno redila na svojem srcu upravni aparat, ki jo jc sovražil in sproti večino njenih ukrepov sabotiral. Delo v takšnih okolščinnh je obupno. , Zadnje čase se jc pridružiln vsem omenjenim še ena težava. Kmetska stranka jc simpatično zasledovala borbo Nemčije proti Židom in je zaželela nekaj podobnega tudi zn Romunijo, kjer imajo vse pridobitno gospodarstvo v rokah domači ali tuji židje. Vse banke so v njihovih rokah! Kako hočeš iztrgati krnela iz rok bankirjev, so rekli kmetijci dr. Maniua. ki ga davijo z nczaslišnimi obrestmi. ak0 na drugi strani zakonu o razdolžitvi kmeta, ki ga jc Vajda Vojcvod pripravil, ne pomagaš do veljave ludi s pomočjo -»čuvstvenih pogromov« proti zidom. In takih pogromov je bilo zadnje čase več, v Sedmograški in v Bukovini. Govorili so o razmahu hitlerizma. To ni res, hitleriznin v DolUuss - avstrijski „Fiihrer"? S „Heimwehrom" in „patrijotičrio fronto" Dunaj, 16. nov. Govor kanclerja Dollfussa na velikem zborovanju »Patriotske fronte« je bil sicer silno oster proti socialnim demokratom, vendar kaže, da ne pojde sedanja vlada neposredno v odprt boj proti dunajski internacionali. Splošno razpoloženje med vladnimi političnimi skupinami je bilo zadnje dni takšno, da so vsi pričakovali, da bo kancler napovedal razpust socialistične stranke, kakor tudi odstavo dunajskega župana; mesto župana naj bi bil imenovan komisar in s tem bi socialni demokrati izgubili najtrdnejšo postojanko. Očitki socialistom Dr. Dollluss je očital socialistom, da iščejo pomoč v zunanjem svetu in ščuvajo proti njemu. Treba pa je razlikovati med socialisti, ki so kljub svojemu marksističnemu prepričanju zvesti državi, in tistimi, ki zagovarjajo popolen internacionali-zein. Dr. Dollluss se je zopet dotaknil uradniškega vprašanja in omenil, da je v javnih službah še mnogo ljudi, ki mislijo, da je državna služba in avstrijstvo združljivo z narodno-socialističnimi idejami. 2e v Celovcu je dr. Dollluss napovedal ostrejši kurz proti narodno-socialističnemu urad-ništvu; imenovan bo posebni komisar, ki bo prečistil javne urade. Še vedno krožijo vesti, da je prišlo med dr. Dollfussom in predsednikom republike Miklasom do nesoglasja glede sklicanja parlamenta. Dollfussa menda ni povsem zadovoljil odgovor predsednika Miklasa na peticijo socialnih demokratov, naj bi se čimprej sklical parlament. Po njegovem mnenju bi bil moral Miklas odločneje zavrniti zahtevo socialnih demokratov. Miklas je odgovoril, da ne more dati predsednik nikake inicijative za sklicanje poslanske zbornice. Prav tako ne more vplivati na vlado, da bi to storila; toda treba je uvaže-vati dejstvo, da sploh ni bilo zaključeno zasedanje parlamenta in da torej parlament sam lahko da pobudo za sklicanje. V smislu ustave se lahko skliče predsedstvo, ki nato izvoli tudi pododbor. Jasno je. da predsednik Miklas ne izključuje možnosti sklicanja parlamenta. Njegov odgovor je zadovoljil v prvi vrsti predstavnike političnih strank in seveda tudi predstavnike krščanske socialne stranke. Vedno bolj postaja jasno, da dr. Dollluss potiska stranko v ozadje. Doslej še ni bil imenovan namestnik Vaugoina, bivšega načelnika stranke in iz načelstva je izstopil tudi znani krščansko-socialni borec Kunschak. V tej zvezi se širi celo glas, da bi dr. Dollfuss sam rad prevzel vodstvo stranke, da bi jo lažje vodil v smislu svojih načrtov. Drugi zopet menijo kot kandidata koroškega poslanca msgr. Paulitscha; ta naj bi po Dollfussovih načrtih zgradil most med krščansko stranko in patriotsko fronto. Vse kaže, da nc bo imel dr. Dollfuss posebnih težkoč s krščansko-socialno stranko, ker se je njenih voditeljev polastila splošna apatija in se v tem Avstrijska republika se vedno bolj nagiblie h avtoritativni diktaturi položaju nikakor ne tnorejo točno orientirati. S tem se |x)ložaj kanclerja Dollfussa čedalje bolj utrjuje. Kancler ima namen, krščansko-socialno stranko in patriotsko fronto stopiti v enotno organizacijo, katere vodstvo bi sam prevzel kot nekak »Fiihrer*. V to enotno organizacijo pod njegovim vodstvom naj bi se zlile tudi Ostinarkisclie Sturm-scharen. To je tudi zahteva lleimvvehra, ki jo je Starheinberg javno postavil na zadnjem zborovanju v Gradcu. Po njegovem mnenju se morajo razpustiti vse organizacije, ki so napoti patriotski fronti. Tudi zopetna uvedba smrtne kazni ustreza povsem zahtevam lleimvvehra in je nikakor ni mogoče razlagati samo z dogodki, ki so se pripetili zadnje dni pred proslavo obletnice avstrijske republike Vsi zadnji ukrepi Dollfussove vlade potrjujejo domnevo, da zadobiva vicekancler Fey čedalje večji vpliv v vladi. Kot ministru javne varnosti se je posrečilo popolnoma reorganizirati policijsko službo in jo neposredno podrediti osrednji vladi. 1 Dollfussova vlada se čedalje bolj otresa vpliva političnih strank in prehaja v neodvisno avtoritativne diktaturo. Mir z Nemčijo? Francosko-nemška pogajanja za pakt o nenapadanju Pariš, 16. nov. b. V tukajšnjih političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo nemški poslanik v Parizu še v teku tega tedna obiskal francoskega zunanjega ministra Boncourja, da pripravi vse potrebno za direktna pogajanja. Po prvi zvezi bo naj-brže nemški poslanik odpotoval v Berlin, nakar se pričakuje, da bo Nemčija že pred sestankom glavnega odbora razorožitvene konference dostavila francoski vladi spomenico, ki bo vsebovala nemške sestane konferenca štirih zapadnih velesil, ki jo predlaga šef italijanske vlade Mussolini. To francosko stališče se, kakor kaže, popolnoma strinja s stališčem britanske vlade, ki je prišlo dio iziraza v teku nočne kabinetne seje v Londonu. Britanska vlada samo želi, da se potek pogajanj pospeši tako, da bi se konferenca zunanjih ministrov štirih zapadnih velesil, a najbrže tudi šefov vlade, sestala še pred božičem. To pa po mnenju Francije ni mogoče, ker Francija ne namerava skleniti nikakršnega predhodnega sporazuma, predno se o vseh podrobnostih ne pogovori s svojimi prijatelji. Niti pogajanja med štirimi velesilami se ne smejo voditi izven Zveze narodov, temveč samo v njenem okvirju. Na francoskih merodajnih mestih |>ozdravljajo trden sklep britanske vlade, da n« zamudi nobene prilike, da pridobi Nemčijo zopet za to, da se vrne v Zvezo narodov in na razorožitveno konferenco. Ti angleški napori pa ne smejo biti pogoj za doprinašanje novih žrtev. Francija nima ničesar proti temu, če se konferenca štirih velesil sestane v Rimu že iz uslužnosti napram osebi šefa italijanske vlade. V Parizu so v skrbeh zaradi težkega položaja, v katerem se brez dvoma nahaja Sarrautova vlada, ki ji tudi resni politiki prerokujejo skorajšnji padec. Vlada bo padla pravzaprav zaradi narodno-političn-ih razlogom, namreč zaradi tega, ker ni tesnega sodelovanja s socialisti v zunanje-politič-nih vprašanjih, kar je trn v očeh vsem meščanskim strankam brez razlike, ki se bojijo, nc brez vzroka, da bodo socialisti pripravljeni na koncesije, ki prekoračujejo potrebo nacionalne varnosti. Bivši min. predsednik Tardieu piše v »Liberte«: -Sarraut se v zunanji politiki naslanja na socialno demokracijo, da prebije svoje misli s pomočjo meščanskega centruma, seveda brez socialistov, vendar pa je v zmoti, če misli, da bodo meščanske stranke in »pozicija sodelovali v tej igri. Če je vlada mnenja, da mora svojo protiirancosko zunanjo politiko izvajati s pomočjo internacionalnega marksizma in proti francoskemu narodu, potem ti nimajo razloga, da rešujejo tako vlado v notranjih in zunanje-političnih vprašanjih proti socialistom, l To ni poštena igra, ki jo mora spoznati vsak do-1 moljubni Francoz in jo obsoditi. Sporazum med Poljsko in Nemčijo Paul-Boncour, frameoski zunanji minister. zahteve v razorožitvenem vprašanju. Pričakujejo se tudi politični predlogi Nemčije, med katerimi bo tudi predlog za sklenitev irancosko-nemškega pakta o nenapadanju in ki naj bi zagotovil varnost obeh držav. Naravno ne more biti govora o tem, da sc prič no pogajanja takoj med odgovornimi ministri, kar po vseh znakih sodeč želi Nemčija. V poštev prihajajjo izključno normalna diplomatska pogajanja, ki so vezana s pogojem, da se o poteku teh pogajanj stalno obveščajo velesile, ki pri pogajanjih ne bodo sodelovale. Tajna pogajanja so absolutno že vnaprej izključena in francoska vlada bo redno obveščala parlament ter objavljala vsako lazo in vsak dogodek, ki ga bodo prinesla pogajanja. Šele, ko bo tako prišlo do načelnega sporazuma, se ne izključuje možnost, da sc potem Romuniji ni bilo, pač pa mnogo protižidovskih izgredov po receptu najbolj divjih hitlerjevcev v Nemčiji. Izrael se jc dvignil kakor en mož. Kmetska stranka je stala pred strnjeno fronto razjarjenih židovskih finančnikov doma in v tujini. Ker se ni marala vreči v hoj. je odstopila z bojišča. Z liberalnim Durom nastopa tretji eksperiment železne roke v smislu višjih želja. Jon Duca 1m> imel za seboj vse petične kroge, banke, industrijo, veletrgovino. To mu znn olajšati obšlo j za nekaj časa. listavnih virfuoznosti sc jc naučil od svojega rajnega šefa Jeana Brntianu. Tudi to mu znn koristiti. V zunanji politiki ima uri sebi Titulesca, kar je za liberalno vlado Romunije in za zaveznike in prijatelje Romunije neizmerna sreča. Toda kljub temu smo prepričani. da to še ni zadnji eksperiment in dn bodo prišli še drugi. Romunski kralj drži preveč s irnkimi plastmi svojega naroda, da ne bi poskusil še enega načina železne roke z ljudstvom, z romunskim kmečkim ljudstvom, ki ga jc 15 milijonov in ki želi. da ga nekdo reši iz kapitalistične stiskalnice, dn bo mogin dciati v miril na svojem kulturnem napredku. Velika, srečna in zadovoljno Romunija namreč je steber miru na evropskem vzhodu. Varšava, 16. nov. AA. Pat poroča: Po sestanku, ki ga je imel nemški kancler g. Adolf Hitler s poljskim poslanikom v Berlinu g. Lipskim, je \Volffov urad objavil komunike, v katerem pravi, da sta pri tej priliki govorila o poljsko-nemškili odnošajih in ugotovila popolno soglasje berlinske in varšavske vlade, da se vprašanja, ki se tičejo Nemčije in Poljske, rešujejo v neposrednih razgovorih, da bi se s tem okrepil evropski mir in pokazala volja, da se Poljska in Nemčija odrečeta nasilnim metodam sGazeta Polska« komentira ta Wolffov komunike in pravi: Nastopil je pomemben dogodek. To je prva ugotovitev, ki se nam vsiljuje pri čitanju te vesti, iz katere se vidi, da sta Nemčija in Poljska izmenjali izjave o medsebojnem nenapadanju. Važ-; nost tega dogodka jc tem večja, ker je svetovno javno mnenje dozdaj videlo v poljsko-nemškili odnošajih eno izmed bolnih točk evropskega miru in možni izvor nezaželenih zapletljajev. Poljsko-ncmška izjava o nenapadanju je svečan sklep obeh držav, da ne bosta izzvali takih zapletljajev. Kar se tiče Poljske, ta njena izjava ne pomeni ničesar novega. Svet bo videl pomembnost in novost le v tem, da je ta iajava zdaj dvostranska. Važno je dalje, da je do te izjave o nenapadanju prišlo po odhodu Nemčije iz ZN, to je v času, ko najvažnejši problemi, ki se tičejo poljsko-nemških odnošajev, izpadajo ali bodo v skorajšnji bodočnosti izpadli iz pristojnosti iz pakta Zveze narodov. Odpoved napadom med sosedi je zmerom pomembno dejanje. Locarnski dogovor je vseboval vzajemno izjavo o nenapadanju med Nemčijo in Francijo. Včerajšnja izjava jc ustvarila isto med Nemčijo in Poljsko. Zato smemo brez pridržka reči. da se je izpopolnila ena izmed najobčutljivejših vrzeli locarnskega sistema. Zato je akt od 15. novembra velevažen za svetovni mir. Važnost tega akta ho v toliko vse večja in večja, v kolikor sc bo v nadaljnjih vsakodnevnih odnošajih med obema državama kazalu želja za okrepitev miru, in v kolikor bo našel čim večjega odmeva v psihologiji obeh narodov. Gospodarski red, kisameg a sebe požira Svet ječi v dolgovih... Praga, 16. nov. tg. Današnja »Prager Pressc« priobčuje članek svojega londonskega dopisnika Saudcka o knjigi, ki jo je izdal predsednik ameriške zveze inozemskih upnikov Winkler, in v kateri razmotriva o vprašanju mednarodne zadolžitve. V tej knjigi navaja, da bodo v začetku 1934 dolgovi, kojih obrestovanje in amortiziranje je prenehalo, znašali za ves svet vsoto 22 milijard 300 milijonov dolarjev (v našem denarju in po današnjem kurzu dolarja: 1 dolar 45 Din, znaša ta vsota 1 bilijon 3 milijarde 500 milijonov Din. ali 100 krat naj državni proračun). Zaostale neizplačane obresti pa bodo znašale 12 in pol milijarde dolarjev (v našem denarju 562 in pol milijarde Din). Obresti naraščajo vsako leto za eno milijardo dolarjev (45 milijard Din ali 4 kratni naš državni proračun), vsako minuto pa za 2000 dolarjev (ali za 90.000 Din). Gornja vsota ne objema dolgov, ki so jih države med seboj naredile, recimo v svetovni vojni ali v povojnih državnih posojilih. Ogromnost tega bremena, ki leži na človeštvu, nam pade še bolj v oči, čc izračunaš, da mora sleherno živeče človeSko bitje, možje, žene, otroci vseh narodov in vseh plemen, vseh barv in vseh jezikov, nositi na svoji glavi 12 dolarjev (540 Din) tega svetovnega neiztirljivega dolga. Celotna vsota je le malo manjia kakor vsi iz-1 datki Zedinjenih držav od dneva njihove ustano 1003 miljarde neiztirljivih dolgov 562 miljard neplačanih obresti vitve pred 150 leti, je trikrat večja kakor vsi izdatki, ki jih je v 25 letih Velika Britanija izdala v zvezi z Napoleonovimi vojnami. Pri tem pa smo si svesti, da so vse države, pokrajine, občine, mesta pravno obvezane, da bodo te dolgove poplačale, med tem ko je vsaka izmed njih prepričana, da jih nikdar, vsaj v celoti ne, ne bo mogla poplačati. Pisatelj navaja tudi podrobno statistiko c zmrznjenih dolgovih posameznih držav. One, ki so pogoltnile na ta način največ posoiencga denarja, so: Brazilija s poldrugo miljardo dolarjev, Kitaj s po! miljarde dolarjev, Mehika 700 milijonov, Rusija 17 milijard na kapitalu in 10 milijard na obrestih. države na Balkanu in v srednji Evropi pa pridejo s postavkami okrog 300 milijonov dolarjev. Dunajska vremenska napoved. N n jugu bo zopet začelo snežiti, kar se bo laz.legnilo tudi na vzhodni rob Alp. V severnih Alpah se bc najbrž za neka j časa zjasnilo, kasneje pa se bo vreme poslabsalo. Dr. Beneš o odnosih z Vatikanom Češkoslovaški predlog za „Modus vivendi" je pripraljen Praga, ll>. novembra. Med sejo parlamentarnega odboru za proračun se je oglasil k besedi tudi zunanji minister dr. Ileneš. Omenil je, da ga ■ eseli. da se razprava vodi tako stvarno. Že v zu-nanje-političnem odboru so jo dotaknil tudi go-siKxiarskih vprašanj. Takrat je žel splošno odobravanje. Dr. Beneš je obširno govoril o važnosti zu-nanjc-političnc propagande in nato tudi o modiisu vivendi z \ atikanom. Zelo pogosto se kritizira postavka za propagando, češ, da je previsoka, toda ta trditev nikakor ne d iii. Kes jo bila letos ta postavka nekoliko zvišana, toda v primeri z lanskim letom na primer bo v letu 1934 za 5.5 milijona nižja in za 0 milijonov v primeri z letom 1931. To znižanje je že občutno. Samo nekaj primerov, koliko potrosijo druge države za propagando. Nemški proračun za leto t!»:',:( določa za propagando 25(1 milijonov frankov; poleg tega ima zunanji minister še dispozicijski fond 28 milijonov frankov. V Italiji je določenih v ta namen liti milijonov, v Franciji 71. na Angleškem OD, na Poljskem 2(1, na Madjarskem 23. Torej tudi Madjarska potrosi več za propagando, kakor Češkoslovaška. Temu nasproti pa izda Jugoslavija samo 13 milijonov za propagando, Itoniunija pa 7. Povsem neupravičena jc torej trditev, da potrosijo države Male zveze ogromne zneske za propagando. Ves svet mora priznati, da je Češkoslovaška propaganda mnogo bolj stvarna, kakor pro-paagnda drugih držav. Dr. Beneš je nato prešel k vprašanju modusa vivendi, ki ga je sprožilo več poslancev, lo je Ry-par, Chloupe in drugi. Na vprašanje, ali je morda kdo na Češkoslovaškem kriv, da sc inodus vivendi umi ni izvedel, je zunanji minister odgovoril, da se tega vprašanja noče dotakniti; eno pa jc gotovo, da krivde ne nosi zunanje ministrstvo, če bi kdo na Češkoslovaškem želel, da se zadeva čimbolj pospeši, bi lo gotovo bilo zunanje ministrstvo. Treba je tudi omeniti, da je za lo potrebno veliko delo in da je bilo treba urediti mnogo kompliciranih zadev. Končno niti druge države niso uredile svojega razmerja z Vatikanom tako naglo; Jugoslavija še nima konkordata, Romunija ga je šele nedavno sklenila, prav tako Avstrija, medtem ko ima Češkoslovaška modus vivendi že od I. 1027. Treba bi bilo rešiti silno Število lastninskih vprašanj, izvesti predloge za dotacijo posameznih škofij. ustvariti nove škofije itd. Treba je bilo tudi rešiti vprašanje lastnine bratislavske škofije. Res je, zadeva bi se bila lahko rešila hitreje, res je pa tudi, da smo že sestavili končno noto v tej zadevi in da jo v najkrajšem času odpošljemo Vatikanu. Nn vprašanje jioslanca Ježka, ali se morda kdo iz Slovaške na svojo roko ]>ogaja v tej zadevi, je zunanji minister dr. Benefi odgovoril, da tega ne bo na noben način trpel. Želje CSR parlamenta Praga, 16. novembra. V zadnjem času se množe v češkoslovaških političnih krogih negativne kritike radi modusa vivendi, ki je bil sklenjen 1027 z Vatikanom, pa še do danes ni bil docela izveden. Že nekaj tednov prihajajo iz krogov agrarne stranke, torej najmočnejše češkoslovaške stranke v parlamentu, glasovi, da je modus vivendi nezadostna in pomanjkljiva pogodba s Cerkvijo in da jo je treba nadomestiti s kon-kordatom. V krogih agrarcev namreč mislijo, da z modus vivendi niso dovolj varovani interesi države. Zanimivo je, da sedaj prihajajo podobni glasovi tudi iz vrst češke katoliške ljudske stranke, ki prav tako zahtevajo, da naj se modus vivendi spremeni v konkordat. Poslanec insgr. Svetlik se je v debati k ekspozeju zunanjega ministra dr. Beneša sledeče izrazil: »Naš modus vivendi se omejuje le na najpotrebnejše, kar je treba urediti med Cerkvijo in državo. Je pač delo. ki nosi na sebi znake duševnega razpoloženja političnih strank neposredno po prevratu. Sicer pa se je modus vivendi že itak via facti mnogo dalje raztegnil, kakor pa stoji na papirju. Država ima večji vpliv na cerkvene razmere, kakor pa je to v modus vivendi določeno. Pričakujemo, da v dogledni bodočnosti pride do temeljite ureditve cerkvenopolitičnih vprašanj tudi pri nas. Kajti nova gcneracija zavzema bistveno drugačno stališče v nravstveno-verskih vprašanjih, kakor pa ga je imela ona stara generacija, ki še do danes vedno temelji v racionalizmu, pozitivizmu in materializmu XIX. stoletja.« Iz teh tipičnih izjav je razvidno, da hoče katoliška stranka iz drugih razlogov konkordat kakor pa agrarci. Je pa jasno, da bi tudi Rim itnel rajši konkordat kakor pa le modus vivendi. Seveda bo Rim tudi tukaj kakor povsod vprašal: kaj nam morete in hočete nuditi kot protiuslugo za eventuelne i nadaljnje koncesije? Cerkev vsekakor smatra za zelo važno vprašanje šolstvo, kjer si češkoslovaški katoličani gotovo še marsikaj žele. česar modus vivendi ne obsega. Zavarovanje šolarjev proti nezgodam Bclgrad, 16. novembra. A A. V sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o zavarovanju učencev pred nesrečnimi slučaji. Po tem pravilniku morajo hiti učenci srednjih tehničnih in moških obrtnih šol, ki imajo razen teoretičnega pouk« tudi praktične vaju r šolskih delavnicah, laboratorijih in na terenu, kakor tudi med počitniško prakso, zavarovani pred nesrečnimi slučaji. Smoter zavarovanja jc, da se učencem zagotovi gmotna podpora in da odškodnina, če jje ponesrečijo pri delu in vajah. Zavarovanje učencev pri zavarovalnicah ho izvršila šolska, uprava na podlagi neposredno poslanih ji ponudb od najmanj treh zavarovalnic ter na podjngi cenitve posebne komisije. Zavarovanje učencev velja za šolsko let«, in sicer od 10. septembra onega leta do tU. septembra drugega lela ter mora vsako leto obnoviti. Zavarovalna polica se glasi nu line šole. Pogodba o zavarovanju učeneov mora vsebovati obvezo za zavarovalnico, da bo za vsakega učenca v slučaju nesrečo izplačala 50.000 Din. čo hi postal stalno nesposoben, čo hi pa poslal <> delno trajno nesposoben, pa tisti del zneska, ki ustreza stopnji invalidnosti. V slučaju začasne invalidnosti mora zavarovalnica plačati 3.000 Din, v slučaju učenčeve smrti zaradi nesrečnega slučaja mora pa roditeljem odnosno varuhom, ki učence šolajo, izplačati celo zavarovalnino 50.000 Din ter 5.000 Din za pogrebno stroške. Vsak u c c n e c mora plačati dol o č c n znesek, kakor hitro so 1>o šolska uprava odločila za najugodnejšo ponudbo zavarovalnic. Pomen povojnih konkordatov Kako malo pravega umevanja za bistveni pomen konkordatov je celo med katoličani, sc je pokazalo posebno ob sklepu konkordata z Italijo in Nemčijo, Oba sta povzročila —. inače iz povsem umevnih razlogov — tudi med nami Slovenci in jugoslovanskimi katoličani vobče dokaj neopravičenega zgledovanj in zmede. Kako je treba sodili o teh činih Sv. stolice z vse vLšjh vidikov, odkriva temeljita študija znamenitega zgodovinarja ,rp. Rose v »Civjta Cattolica«, ki jo obširno podala tudi »Osscrvatore Romano«. Uvodoma pravi p. Rosa, da »navdušenje za konkordate kar povprek nikakor ni obvezno«. Saj pristoja Materi Cerkvi, da narekuje svoje zakone in zahteva od svojih otrok, da jih spoštujejo, v njih lastni blagor, — ne pa da se z njimi pogaja in druži v bilateralnih — dvostranskih pogodbah, ka or sc imenujejo. Toda vedno večje oddaljevanje vladarjev in vlad od cerkvc — kar ima za posledico vselej tudi oddaljevanje ljudstev od vladarjev in vla,d — so prisilili cerkev, da je v praksi zapustila teze in sc prilagodila hipotezam. Tako nastajajo koncesije in kompromisi, ki jih šiloma iztrgajo cerkvi vladarji ali vlade, ravnajoč nasproti njej kakor prepirljivi in objestni otroci nasproti stiskani materi. Pri vsem tem so postali konkordati v novih zgodovinskih razmerah, tudi kot dvostranske pogodbe, verska in socialna potreba. Ne samo potreba ali skoroda nekako »manjše zlo«, marveč mnogo večkrat pozitivno dobro, največje, ki ga je ob danih razmerah in okoliščinah pač doseči mogoče. To pa posebno zalo, ker nasproti moderni družbi priznavajo in potrjujejo Cerkvi dolžne pravne pogoje. Pogoje, ki jih konkordati seveda ne ustvarjajo, ker izvirajo iz božjega prava, marveč jih le priznavajo. To velja posebno za konkordate, ki so bili sklenjeni v prvih desetletjih našega stoletja in zlasti po vojnem razdejanju, ko jc povsodi nastala nujna potreba po obnovi socialnega reda in globokega preroda narodov. Pod temi vidiki nam odkrivajo povojni konkordati velike zasluge cerkve za sedanjo človeško družbo, njen edinstveni doprinos za mir med aarodi in v narodih, ki v svoji človeški slepoti bolj mislijo na svoje lastne kakor na splošne koristi, ki sc pa dejansko vedno izkažejo kot naj-Jastnejša korist vsakega posameznika in vsakega posameznega naroda. Že Benedikt XV. je zastavil svoje prizadevanje za to delo neprecenljive vrednosti. To dediščino je prevzel in jo še z večjo vnemo pospešuje sedaj vladajoči papež Pij XI. Obnavljajoč prijateljske zveze Cerkve z mnogoštevilnimi državami in dosegajoč tako priznaje njenih bistvenih pravic, utira polagoma pa uspešno pot duhovni obnovi narodov. Tako da so narodi na nekak način vrnjeni Bogu in jc Bog vrnjen narodom, kakor jc rekel papež o priliki konkordata z Italijo. Te besede pa veljajo brez vsake omejitve za vse narode in ljudstva, saj je vsem enako oče. Vpošlevati treba velike prednosti, ki so jih prinesli novodobni konkordati n. pr. v vprašanjih družine, šole, Katol. akcijc in podobnih ustanov. A glavno je to: na podlagi konkordatov pro-lira v zakonodajo moderne družbe krščanski duh. To jc pa ravno poslanstvo ccrkve, ki se jc tako sijajno izkazalo ob propadu poganstva in po viharjih barbarskih navalov. Danes sc lo njeno poslanstvo znova uveljavlja. In konkordati pomenja-o odpoved ali obsodbo libcralistlčnih in laicistič-lih zmot in priznanje katoliške vere in njenih socialnih in javnih pravic. In to jc dragoceno dobro, dasi država v konkordatu nc priznava izreč-no rcsnicc katoliške Cerkve, kakor tudi Cerkev ličesar ne pravi o vladarjih in metodah držav, s katerimi sklepa konkordate. Tako se nam pokaže v blesteči luči poglavitno delo sedanjega papeža: da utrjuje suvereniteto papeštva kot najvišje duhovne avtoritete na svetu. V tem zmislu je treba presojati tudi nemški konkordat, ki je bi! podpisan ravno na dan 30. julija, to je ob trideseti smrtni obletnici Leona XIII., ki je v svoji encikliki »Immortale Dci« zarisal svoj veliki program o verski in socialni skladnosti in edinosti, program, ki ga s toliko modrostjo ures-ničuieio nictfovi nasledniki. Amerika Rusiia A so šc druge -ažne zvezo z minulostjo. Nemški konkordat se je oklenil v devetem petdcsetletju po Lutrovem rojstvu (10. no- 1483), kar spominja na vsa druga dejstva in okoliščine. Pa to ni vse ne gla-no. Z nemškim konkorda-lora hoče Cerkev na najboljši način, ki jc možen, in z vsemi katoliškimi silami pomagati pri potrebnem prizadevanju, da sc reši socialni red proti temnim silam, ki zanikajoč Boga, sanjajo in delajo iz vseh moči, da porušijo vsak red. Zato -je torej ta konkordat »popoln program miru in verske obnove, dobro razumljen zakonik cerkvene zakonodaje, v kolikor jo je mogoče uporabiti pri narodu, ki je po svoji večini protestantski in razcepljen na neštete verske ločine«. Španske voHtve Madrid, IG. novembra. AA, LLst »Ahora« je danes izdal posebno številko, skoraj izključno posvečeno volitvam prihodnjo nedeljo. List pravi, da je doznal iz zanesljivega vira, da pripravljajo španski fašisti za nedeijo svoj prvi pohod na ulice. Teh fašistov je okoli 10.000; oboroženi bodo z revolverji in palicami. Njihovi voditelji bodo šele na podlagi poteka dogodkov odločili ali naj se vrši povorka fašistov po ulicah ali ne. PoljskaCSRRusija Vil na. 16. novembra, b. Iz Stulpca poročajo, da je med poljskimi in ruskimi športnimi krogi sklenjen sporazum o sodelovanju na športnem področju, ki ima cilj, da realizira pogoste obiske športnih moštev med obema državama. Moravska Ostrava, 16. novembra, b. V Moravski Ostra v i se je osnoval kom i tet poljsko-češko-slovaškega društva z namenom, da se po možnosti čim večji del češkoslovaškega izvoza In uvoza usmeri preko poljske luke Gdinje, ki je najbolj prikladna za to, da postane češkoslovaška baltska lu-ka, V komltet je stopilo mnogo odličnih javnih delavcev iz gospodarskih in industrijskih krogov ter predstavnikov najvažnejših gospodarskih organizacij. Volilve na Irskem 7 Diihlin, IG. novembra, b. Radi zaostritve spora med Irsko in Anglijo računajo v tukajšnjih političnih krogih z razpisom novih volitev pod geslom: ali svobodna irska država nli republika. Predsednik de Valera je prepričan, da bo zlasti na včerajšnji govor angleškega ministra Thamarea. ki je grozil Irski, da bo Sključena iz angleške družine, dobil veliko večino pri volitvah ter bo nato proglasil republiko . Roosevelt - sam London, 16. novembra. Iz \Vashingtona )>oro-čajo, da je nastalo veliko nesoglasje med finančnikom \Voodinom in predsednikom Rooseveltoni. Danes je že gotovo, da bo tajnik finančnega ministrstva NVoodin končno zapustil svoje mesto, in sicer na tihem, kakor da bi odšel na dopust. Ista usoda zadene tudi Jeana Acheson. Za \\'oodinovega namestnika bo postavljen Morgenthau, ki bo obenem iindomestoval ludi Arhesona. VVoodin je že prej ponudil ostavko Rooseveltu, toda ta jo ponudbo zavrnil. Te dni je VVoodin zbolel lil lo priložnost bo Roosevelt uporabil za to, da Izvrši to važno iz-premembo v finančnem ministrstvu. To nesoglasjo med Rooseveltom in njegovimn najbližnjimn finančnima solrudnikonia je nastalo v prvi vrsti radi tega, ker sta se omenjena čedalje liolj upirala Rooseveltovim drznim jKiskusom z dolarjem. !'o njihovem mnenju bi bilo treba dolar končno stabilizirati. Roosevelt pa ni bil tega mnenla. V zvezi s to važno izpreniembo se širi vest, da bo Ro ik Dunaj, IG. novembra, c. Namesto dosedanjega predsednika krščanske socialne stranke v Avstriji je bil izvoljen bivši trgovinski minister Zollmann. Madrid, 16. novembra, c. Na železniški progi Madrid-Loon se je zgodila huda železniška nesreča. Brzovlak je skočil s lira in se zvrnil po nasipu. Pri tem je bilo ubitih pet potnikov, veliko pa je bilo ranjenih. Newyork, IG. novembra, c. V vzhodnih ameriških državah je nastal silen mraz, kakršen ni navaden v tem času. Kolikor jo dosedaj znano, je zmrznilo nad 20 oseb. Bojne organizacije vabijo na proslavo I. decembra Bojne organizacije: Udruženje rezervnih oficirjev, Zveza vojnih dohrovoljccv, Skupina bojevnikov, Udruženje vojnih invalidov in Udruženje četnikov proslave praznik narodnega zedinjenja in osvobojeuja dne 1. decembra t I. in vabijo celokupno javnost, organizacije in ustanove v Ljubljani in bližnji okolici, da se t? proslave udeleže in pri njej sodelujejo. Podrobni spored izide v časopisju naknadno. Informacije se dobe tudi pri Udruženju vojnMi invalidov, šentpeterska vojašnica, telefon 50—40 .Utrinki POPRAVLJENA STARA ZAVEZA. J Nemško prosvetno ministrstvo je izdelalo novi enotni nnirt za predavanje veronauka na vseh dri. šolah. Vred vsem je izdatno krajšala zgodbe svetega pisma Stare zaveze. Med drugim je črtala celo povest o Abrahamovem darovanju, ki baje *ne odgovarja nordijskim nazorom o božjem veličanstvu*. IILAGOR PREGANJANIM. Španska vlada jc izgnala na temelju zakona o kongregacijuli red »belih menihovkartuzijancev, s sedeicm v Taragoni. Menihi so sc morali preseliti v Italijo, kjer obstoji v Paviji starinski kartuzijski samostan. Sv. oče jim je podelil svoj blagoslov v a novem domu. Mussolini, ki je podpisal dovoljenje za prihod v Pavijo, je v razgovoru z zastopniki begunce» povdarit pomen njih reda za ljudsko pro-sveto. Beli menihi so strokovnjaki na področju naravna medicine in nabirajo koristna zelišča, iz katerih med drugim izdelujejo evetovnoznano pijačo chartreuse. ■— Na drugem koncu Evrope je zadela človeška nchvaleinosl Jezusov red v Albaniji, Ta dogodek vtegne imeli resne posledice za albanske finance, ker je povzročil napetost med Albanijo in Italijo. Kralj Zogu je menda na priporočilo ameriških »naprednih« svetovalcev razpustil zgodovinsko srednjo šolo oo. jezuitov v Slcadrn. Itedovniki so italijanski državljani. Italijanska vlada je sklenila, da bo ukinila v odgovor obljubljeno denarne podpore. Iz lega razloga ni bila podpisana dne 5. t. m. pogodba gleda obljubljenega posojila v znesku 10 milj. lir. Albanski kralj se ne mara udati italijanskim zahtevam in najbri s pomočjo istih svetovalcev je odkril novi vir dohodkov, s katerim hoče kriti primanjkljaj v državnem proračunu. Porabil je strokovnjake iz M mile Carla, ki bodo olvorili r Tirani kazino z igralnico. Francozi so že dospeli v Albanijo, ki bo dobila namesto s/are ictuilovske šole novo -kulturno pridobitev«. SONCE IN SENCA NAPREDKA Jožef Caillaux piše v »Capilalu< o spremen c-nih družabnih razmerah in pravi med drugim: »Ako se je v davnih časih kdaj zgodilo, da je ljudstvo dvignilo na svoja ramena kakega tako zvanega -vljudskega odrešenika , poleni se' jc možakar prizadeval, da jc na kakršenkoli način obdržal ljudstvo pri diibf;i volji in ostal, kolikor je bilo v njegovih močeh, v čim boljših odnošajili z narodom. Sicer se mu je zgodilo, da so ga ista ljudska ramena kaj kmalu prevrnila v njegov prejšnji nič. Ničesar stičnega se pa ni treba bati današnjim »herojem-. Kakor hitro se polasti neomejene oblasti, more s peščico dobro oboroženih mož, s topovi, strojnicami, aeroplani in podobnimi stroji z lahkoto krotiti svoje nasprotnike. Kako naj se množica bori proti leiiniki modernega orožja? To pa ni še vse. Moderna tehnika jc dnin tistim, ki gospodujejo, v roke še druga, bolj miroljubna sredstva, da z njimi obvladujejo mase. Takšno čudovito moč daje političnim voditeljem v roke radio in časopisje. Ne da bi se poedinec zavedni, kako in kdaj se je zgodilo, prične tako govoriti in tako misliti, kakor govori in misli njegov radip in njegov časnik. Če pa noče ne enega, ne drugega in pred njima zbeii na cesto, kako naj se pa izogne letalom, ki iz zraka tipajo nuni propagandni ma-terijal in že s svojim poletom in razvrstitvijo delajo reklamo za gotove namene. Kdor ]e torej gospodar tehnike. I a je tudi gospodar ljudskih mas. Kažejo se pa tudi le velike senčne strani tega procesa. Vedno mani je ljudi in jih bo p bodoče šc mnogo manj, ki bi bili v stanu samostojno mislili, "li *i tisirarjalt samostojno mišljenje tudi v najmanjši stvari. Prav majhna peščica dnhorne elite bo ušla poplavi masnega mišljenja in čustvovanja.t Polet nad Rogaško Slatino V dvanajstih minutah priletiš v zrakoplovu iz Zagreba in obvisiš nad Rogaško Slatino, ker nikjer vanjo pristati ne moreš. V treh minutah obletiš vso njeno okolico v hitrem krogu prek Pršlina, Medvedovega sela, Pristave, Boča, Koatrivniee, Ple-šivca, Donačke gore. Dobovca in Svetega Duha, odkoder spet usmeriš svoj polet nazaj v Zagreb. Kratek polet in pogled, ki pa vendar veliko pokaže in pove. Naš polet je bil jesenski polet, zavoljo tega zadeva jesenske prizore in pridelke, po končanem velikem deževju, ko se je spet pokazalo sonce izza hrvatskega Zagorja. Medvedovo selo z Malimi in Velikimi Rodnami se letos ni obneslo s svojim poznim sadjem in žitom. Pristava je bila v svojih dolinah in kotlinah še vsa napolnjena z vodami. I.e nova cesta iz Mestinj proti Zibiki se je krepko upirala povodnji. Kostrivnica se je prijazno zable-stela na zelenem griču z lepim, skrbno urejenim pokopališčem. V takih, s toplo pozornostjo negovanih grobovih in razorih se zdi. je rajnim pokoj slajši. Z Boča so vozili voz za vozom bukov les za zimo. Po kričavih in sestradanih vranah sodeč utegne biti prihodnja zima dolga in ostra. Vrane, črne spremljevalke bele zime, so se pred zrakoplovom splašile in zahitele preko Slatine daleč do Donačke gore. Toda vrniti se bodo morale, skorej se še enkrat in sicer tudi tamkaj nad Rogatcem L* Jubilej deta Novo mesto, 15. novembra. Vse mesto jo pozna, »Maričko Ažmanovoc, kakor jo splošno nazivljento. Mirna, tiha, pobožna in skromna žena in kdor je kdaj imel količkaj opravka z njo, more in mora reči o njej le lepo in dobro. Pred 30 leti je Marička Oberman prišla kot mlado dekle iz prelepe Bele Krajine tam od Metlike iz prijaznih Drašič, ki so njen rojstni kraj, v Novo mesto služit. Prva njena služba je bila pri novomeškem trgovcu s steklenino g. Seidlu na Glavnem trgu. Toda tu ji ni ugajalo, zato je po dveh mesecih to prvo službo pustila in stopila v službo pri pok. gimnazijskem profesorju katehetu eosp. dr. Marinku. Dne 15. novembra 1903 je Marička prvič prestopila prag Rokodelskega doma. Svojo novo službo je nastopila z veseljem ter je gospodarju služila do njegove preselitve zvesto in udano. Po odhodu dr. Marinka iz Novega mesta pa je nastopila službo kar pri njegovem nasledniku g. dr. Cirilu Ažmanu, kjer je še danes. Letos 15. novembra je praznovala 30 letnico svojega zvestega dela v eni hiši. Malo je takih >osiov zlasti v današnjih časih in prav zato. ter so taki primeri tako redki, je naša dolžnost, da se jo ob njenem jubileju, ki ga je obhajala skromno in tiho, spomnimo. Zlasti dobro jo imajo v spominu fantje člani Kat. društva rok. pomočnikov, kjer je pospravljala po društvenih prostorih in jih pozimi kurila, kar 6icer ni bilo njeno delo, pa je to rada opravljala. Vsakemu je ostala v dobrem spominu, saj je ni bilo prošnje, s katero si prišel do nje, da je ne bi izpolnila, če je le količkaj mogla. Mnogo fantov sedanjih rokodelcev pozna še iz njihove otroške dobe, ko so s svojimi starši prihajali v dom k predstavam ali pa sami sodelovali pri igrali. Vedela je za celo nj.hovo življenje in zato ni čudno, če so jo pozneje ti fantje kot pomočniki in društveni člani spoštovali in jo še spoštujejo skoroda kot mater. In ona jim je to spoštovanje in ljubezen v polni meri tudi vračala. Zato ji danes ob jubileju njenega dela in tri, Ia, katerega del je imela tudi z nami fanti, kličemo: Marička, na mnoga še leta naj Bog vas živi! Vlom v prodajalno V noči na torek so vlomili tatovi v Možakovo prodajalno na Polici pri Višnji gori. Najprej so z močnim orodjem odprli zunanja vrata pri prodajalni, nato vzeli šipo iz drugih vrat, prerezali žico hišnega električnega zvonca nad vrati in prišli v trgovino, kjer so nemoteno vse premetali, odprli vse predale in pobrali, kar se jim je zdelo naj bolj primerno. Tako so pokradli okoli 20 kg sladkorja, enako soli, skoraj ves tobak, več jopic, spodnjih hlač. robcev, nogavic, sukanca, krtač, kave in drugih reči ter ves denar — 300 Din — do zadnje pare, vsega v vrednosti nad 5000 Din. Vlomilci so morali gotovo vse razmere v hiši in prodajalni dobro poznati. Zato pada sum na neko brezposelno osebo, kateri sta morala pomagati vsaj eden ali dva, da so mogli izvršiti svoje tatinsko delo. Orožniki iz Višnje gore zasledujejo vlomilce, — Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Joseiova« grenčica do urejenega želodca in črevesja srečamo v nemilem ropotu, pa vendar v milem poletu. Sveti Florijan pod Bočem je letošnjo jesen nenavadno zadovoljen, kajti gasilna golida mu je vedno polna vode. Ko bi se dala ta voda prihraniti za dobo hude suše, ki po teh krajih tudi večkrat nastopi. Cerkev na Ložnem osamljena gleda po novih obiskovalcev, če jih več ne bo, letos še njena pollcna, ki jih prenavljajo v stolpu, ne bodo plačana. Po Donački gori se po grapah in grebenih prerivajo bralci in bralke domačega kostanja. Letos je menda njegov sad posebno dober in debel. Sveti Rok nad Dobovcem letos ni imel trgatve v svojih vinogradih. Na trsju se pozna, kako mu je grozdje zamorila sovražna rjavica. fte en pogled, še en polet nad Slatino. T*o grebenu od Sv. Križa do Sv. Trojice se vije pogrebni sprevod. Zvonovi pojo in njih žalostna pesem se v zrakoplovu sliši še milejša. Zrakoplovru je lahko misliti na smrt. Na Slatini od Strossmayerjevega doma do Ogrizkove restavracije in hotela Evrope, podirajo stara in košata drevesa divjega kostanja. Senco preganjajo in sonca iščejo. Prav imajo! To je za zdravilišče potrebna stvar: skrb za sonce! Zdaj usmerimo svoj pogled proti Zagrebu. S svojesra pota in poleta pošiljamo pozdrave »Slovencu« in Slovencem! Radi „kuražiedrov" smrt Slov. Bistrica, dne 15. novembra 1933 V Sinrečnem so mlatili žito pri posestniku Jožefu Matelnu, po domače Pogavcu. Zaposlena sta bila pri tem delu tudi Pristovnik Albin in Učko Anton. Okoli 22 zvečer so mlačev končali. Domači so šli s skednja, da počijejo od napornega dela, le Pristovnik je ostal sam na hodniku pred skednjem, grdo je gledal ter z nikomur ni spregovoril. Učko, ki je imel opravka v hlevu, se je za ostalimi napotil mimo skednja v hišo. Ko pa je prispel na hodnik, kjer se je zadrževal Pristovnik, se je slednji bliskovito okrenil ter ga sunil z že pripravljenim nožem v prsi Ostrina se je zadrla v živo; ranjenec je imel samo še toliko moči, da je zakričal »prinesite luč, zabodel me je«, nato pa se je onesvestil. Napadalec je med tem zbežal v temo. Na smrtni krik so prihiteli ljudje ter našli Učka nezavestnega v mlaki krvi. Prenesli so ga v hišo, pa je med prenosom izdihnil. Kakor se je dognalo, je vladalo med Pristovnikoni in Učkom že staro sovraštvo. Pred letom dni je Učko zažgal Pristovniku njegov »kuražfeder«, kar je vzel slednji za smrtno razžalitev ter se sedaj strašno maščeval. Sodna komisija, ki je pod vodstvom sodnika Cerarja in zdravnika dr. Jagodiča izvršila raz-telesenje pokojnega Učka. je ugotovila, da mu je nož presekal prsni koš ter se mu zasadil v srce, ki je imelo poldrug centimeter široko in globoko rano. Tam za turškim gričem P a b e r h i s poli v Ankaro Nova Ankara Nu zgodovinskih tleh. Velika tatvina V Lipovcih v beltinski župniji v Slovenski krajini je vzbudila veliko vznemirjenje drzna tatvina, kakršne ljudje v okolici ne pomnijo. Gospodar Štefan t)len se je vrnil z ženo s polja, kjer so ruvali repo. Ko je odprl omaro, je opazil, da nikjer ni denarja — na nepojasnjen način je nekdo ukradel 23.000 Din, ne da bi pustil v hiši kakršnokoli sled. Zavladalo je veliko razburjenje, aretiranih je bilo nekaj sumljivih oseb in zdi se, da so prijeli tudi pravega tatu, toda težko bodo našli vso vsoto, ker je tat že velepotezno zapravljal denar. Vlom je tembolj vznemiril okolico, ker je bil malo pred tem izvršen vlom v železno trgovino Brumen v Beltincih. Toda tu niso mogli izslediti storilcev. Škodljiva razvada Kamnik. 16. novembra. Svojčas smo že grajali škodljivo navado oziroma razvado večine naših društev, da prirejajo svoje občne zbore v gostilniških lokalih. Taki občni zbori pri polnih kozarcih rujnega vina se precej razlikujejo od občnih zborov v društvenih dvoranah in drugih prostorih. Ob čaši vinca rujnega se le prerada razvije ostra debata in dostikrat padejo besede, ki bi v drugih okoliščinah in prostorih ter brez zlate vinske kaplje izostale. Da je to včasih zelo škodljivo za posameznika, za enotnost društva in prepotrebno harmonijo med člani, je samo ob sebi razumljivo. Če prideš na tak občni zbor, se ti včasih zdi, !ošči zanimiv drobec iz življenja v stari Ankari, pa mu nekdo jioloži roko na ramo. Bilo je oko postave, »Ni dovoljeno! V imenu zakona, z menoj!« In so ga odvedli nn stražnico. Pričelo se je zasliševanje. O vohunstvu in veleizdaji so nekaj govorili. Ubogi »zločinec« je izpraznil vse akumulatorje turškega, nemškega in francoskega znanja, dokazujoč, da je le navaden fotografski amater in časnikar. Brez uspeha! Šele, ko je začel bolj energično razlagati, da si on vse drugače razlaga gostoljubno povabilo turške vlade in da bo iskal zadoščenja po diplomatskih potih, je zavela druga sapa. Par prijaznejših besed v oproščenje — in zadihal je zopet svoboden zrak. Fotografski aparat pa je zaprl na dno kovčega. Jaz sem imel pri svojih ekspedicijah več sreče. Morda se očem postave moje neznatne koščice niso zdele nevarne, ali pa sem jim impo-niral s svojo pi{>o, ki sem jo žalil in so me imeli morda celo za predstavnika mogočnega angleškega imperija. Hm! Plezam j>o strmih ulicah navzgor. Ulice so kot je znebil. Ugled društev, jiosehno pa takih, ki ima jo lastne prostore iti dvorane, zahteva, da sc izogibljejo zn občne zbore gostilniških lokalov in očuvajo dostojanstvo in resnost zborovanja. Ni jjotrebno. da bi pred tujimi zastopniki ali pa celo pred zastopniki oblasti delali iz resnih stvari neslano komedijo. mravljišča, jnilna živahnega žlobudranja. V čaršiji sem. Cele ulice so polne rokodelcev, ki na najpri-prostejši način izdelujejo pred tvojimi očmi vse, kar Turčin rabi v svojem življenju. Ljudske kavarne in slaščičarne so prepolne. Trgovine in stojnice so obložene z dobrotami, ob katerih prične turški želodec zadovoljno gosti, evropski pa se hoče obrnili. Ko bi vsaj te, na jh>I gnile, smrdeče ko-strunovine ne bilo! Pridem do vznožja mogočnih razvalin. Tu je nekdaj stala stara Ancyra. Baje je že frigijski kralj Midas v 7. stoletju pred Kristusom tu ustanovil mesto. Leta 333. se je tu mudil veliki Macedonee Aleksander, ko je šel sekat gordijski vozel. Mesto je bila mogočna trdnjava, ki je šla |>o Aleksandrovi smrti iz rok v roke. Leta 189. jo je zasedel rimski konzul Manlius. Ancyra je postala središče cvetoče pokrajine Galacije in važna vojaška in trgovska postojanka na rimskem vzhodu. Cesarju Avgustu so hvaležni prebivalci zgradili lemjielj, čigar mogočne razvaline so še danes največja zanimivost mesta. Tudi apostol Pavel je na svojem misijonskem jiotu obiskal Ancyro. Galačanom je f>ozneja pisal pismo, v katerem hudo prijema spreobrnjene Jude, ki so od kristjanov zahtevali sjiolnjevanje judovske postave. Tudi po razpadu rimskega imperija je bila Ancyra večkrat središče krvavih bojev, dokler je niso Turki 1. 1354 dobili pod svojo oblast. 11'oslediee strašnih bojev, ki so tu divjali, se vidijo zlasti v barbarskem uničevanju starih umetnin. Vrh griča je še dandanes trdnjava, obdana z mogočnim obzidjem in visokimi stolpi. To obzidje je pravi muzej davnih starin. Sezidali so ga iz ostankov starih svetišč in palač. Ko hodi človek pod mogočnim obzidjem, vidi v ob/ iju nebroj zgodovinskih dragocenosti: ogromnih kvadrov z rimskimi napisi, reliefov, kijiov, stebrov, kapite-lov itd. Tu praznuje vojni bog Mars svoje zmagoslavje. Celo Jupiterjevo glavo je porabil v svojo obrambo. Ubogi Jupiter! Samega sebe in svoj nebeški dvor je moral dati Marsu v službo. (Bog ve. če niso tudi v onih starih časih imeli razorožitve-nih konferenc?) Poldne je. Nekam boječe doni muezinov glas z minareta bližnje mošeje. Glas vpijočega v puščavi! Le par starčkov, z, nazaj obrnjenimi šporl-nimi čepicami na glavi leze |>roti ino-eji. da po-časte Alaha. — Glas mojega želodca pa danes ni vpil v puščavo. Danes bo prišel do svojih pravic! Bili smo gostje ljubeznive gospe poslanikove. ki je v svoji gostoljubni hiši bocrato pogrnila mizo, da smo vsi čutili, kakor bi bili doma. Kako dobro de človeku, ki se potika jio tujini, domača beseda! Kako se ti ob prijetnem kramljanju misli vedno in vedno vračajo domov! Da. doma ie najlepše! Oditi bo treba. Ura mrzličnih priprav. Prtljaga, taksi, postaja s svojim vrvenjem! Kje so naši rezervirani kupeji? Tisoči potnikov je okrog nas —in vsi pravijo, da imajo rezervirane prostore! Posredovanje na postaji. Dovolijo nam, da zase demo svoje prostore že na ranžirnem kolodvoru, ki je četrt ure daleč. Prtliago v roke in hajd preko kretnic in tračnic v na.š voz. Naš gospod minister, ki se je do zadnjega trenutka mudil pri nas. gre z nami. Pomaga nositi našo prtijnjro. Višek ljubeznivosti, ki .je še bolj otežkočil slovo od nepozabnega gospoda. Na svojih mestih smo. Nn vratih uradna potrdila: -»Rezervirano!« Vlak zavozi na postajo. Naval, kot bi oblegali Čataklžo! Tudi na sori bi ne dobili prostora, če bi se bili držali predpisov. Slovo. lokomotiva zatuli, vlak se premakne. Vozovi se zibljejo v črno noč Nn vzhodu žari Ankara v morju luči. Zbogom, Ankara! Pierre 1'Ermite: Pridiga sredi ceste* Bilo je lepo in mrzlo zimsko jutro. Nebo je bilo jasno ko biser, zrak čist in rezek. Srečaval sem gospodinje, ki so šle na trg, dijake, ki so hiteli v šolo; gosj)ode, ki se jim je mudilo v urade, in drobne, našminkane gospodične, ki so s klobučki nad levim ušesom drobencljale k svojim pi salnim strojem. Nenadoma vstane pred menoj kup ilovnate zemlje. Delavci razkopavajo cesto, da bi napeljali telekin. Nekateri med njimi so zares lepi in krepki fantje, pravi Krpani! Oni veliki in vitki pa zago reli, ki mi je najbližji, ima črne lase in je videti jirijazen dečko. Kljub mrazu je v saini srajci, okoli kolkov pa ima modro prepasnico, da se še bolj vidijo dolge žametaste hlače. Krepko vihti rovnico in stoji, kakor bi ga izklesal iz kamna. Zraven njega je enak korenjak, samo da ima pšenične lase. In potem cela vrsta: jedri in košati, debeli in suhi, stari in mladi. Zadnji je nizek in ima hruški podobno glavo, ki mu jo pokrivajo redki lasje. Opira se na lopato in me prebada s strupenimi pogledi. Sive oči se inu svetijo v čudnem ognju. Obrne se k tovarišu in z vidnim namenom, da bi jaz slišni, pravi: »Ti, to ti je pa najbolj nepotreben stvor na svetu!« In da bom vedel, da ima res mene v misli, pokaže še s prstom name. Njegov sosed je povesil glavo in nekaj brkljal z lopato. * Abbč Admond Loutil, ki piše pod pseudoni-niom P. TErmite, praznuje 17. nov. sedemdesetletnico življenja. L'Ermite je danes med najplodo-vitejšimi Irancoskimi kat. pisatelji in časnikarji in je po svojih črticah znan tudi »Slovenčeviint brav-'•em. V slovenščini imamo do zdaj tri njegove romane. L'Ermite gleda bolj na misel kot na obliko. Prevajavec. Čakalo me je toliko neodložljivega dela, da sem prvi hip hotel kar mimo, brez vsake besede. Toda vsi delavci so slišali, kar je rekel oni s sivimi očmi, in radovedno so gledali, ali bom odgovoril. Zato sem se odločil, da spregovorim nekaj besedi. »Prijatelj«, sem ga nagovoril, povej mi, odkod si? In kako veš, da sem tako nepotreben stvor nn svetu?« »Jaz vsaj delam k odvrne z medeno sladkim obrazom. »In misliš, da jaz ničesar ne delani, ker ne razkojiavam ceste kakor ti? Vsaj vs»h potov ne bom zablatil kakor ti! Vsi gospodarji tu okoli se jezijo zaradi blatu in nesnage In čemu vse to? Da namestiš to mučilno orodje, ki mil pravimo telefon. Na, pa poglej, če res nič ne delam!' mu po molim |)olne roke (lisein in beležnico, v kateri sem imel zapisane svoje govoru in sestanke. >To že, ainpak vi imate ko sneg bele roke. jaz pa...I« Dobro, dobro! Ce meni ne verjameš, pa še tega-le poglej! mu pokažem na raznasulco pisem, ki je ravno prišel mimo u, je kakor krošnjnr komaj nesel nabasano torbo. Tudi Ia ima bele roke. ali si pa že kedaj videl njegove noge?' V tem pride pekovski vajenec s košem kruha, zidar in mlekar. »In ko bi ti videl mehurje iu žulje v mojih možganih!« •Saj nič ne rečem, ampak nazadnje ...« »Knj nazadnje? Ce grem sedaj s leboj kopati, boš ti gotovo desetkrat več naredil lo ie že res! Radi tega pa ne pozabljaj: če bi se bil jaz izuril s krampom in sekiro, bi mi |irav tako pela kakor tchi!i »In če bi se bil jaz izšolali...« »Tako je, prijatelj! Vidiš, samo to bi ti rnd povedal, da moramo drug drugega delo spoštovali in ceniti, kakor zasluži! Telo potrebuje rok in nog, a tudi glave in možganov in sam boš priznal, da se da za silo živeti tudi z eno roko, da. celo brez rok; brez glave pa... Zato menim, da je duševno delo važnejše od telesnega, čeprav zopet ne smemo in ne moremo delati prestroge meje. ker vemo, da se duševno in telesno delo prepletava.- Delavci so molče poslušali in vsak, kdor je prišel mimo, se je ustavil. Nabrala se je lepa kopica poslušalcev. Duhovnik«, sem nadaljeval ni na svelu samo nepotreben stvor, kakor si li tako ljubeznivo dejal, marveč je potreben kakor sence zemlji.« »Ojejhata I« >0 tem ni nobenega dvi.nia, zakaj edini duhovnik ti bo pokazal, kaj je tvoj namen in pravi z,misel vsemu tvojemu delu Dežela Inez duhovnika je v nevarnosti, da postane dežela divjakov. Ta je pa huda!'. Prijatelj, če delaš samo zato, da delaš, potem si najžalostiiejša stvar pod solneem. Ali sn ti vidi nemara lepo in zanimivo da razkopavaš cesto za cesto? In tako svoj živ dan! Ali živiš zato, da moreš jesti. |iiti in spati? Po dela vsako kljuse in najzndnji vol, ki nima ne duše ne pameti. Sama sreča, da imamo duhovnike, te »nepotrebne: in »ničkoristne ljudi! Kaj pa prav za prav počne duhovnik?-Stopil sem bliže k možakarju. Kaj počne duhovnik? Dobro posluhni! Duhovnik pravi kmetu, tesar ju in zidat ju, vsenr delaš? Dobro. Svoje delo pa boš oplemenitil in povzdignil, če ga opravljaš združen s Kristusom, ki je bil prvi delavec. Pred njim ie bil delavec samo suženj. In — če'hočeš ali nočeš — Se danes je suženj vsak, kdor dela brez Njega1 Saj razumeš suženj! . Vidiš. deio je kakor kos tkanine, ki jo lahko porabiš za cunjo ali pn za zastavo' Nič ni lepšega od de I lavca. ki se sredi svojega delo ozira nn nebo. To I je mož, to je delo, ki bo rešilo človeško družbo!« »Kajpada! Samo pokažite mi kakšnega, ki tako dela!« vzklikne kopač in zavihti lopato. Poslušalcev je bilo čedalje več. Tudi stražnik je bil med njimi. Vsi so nategovali ušesa. »Upam, da je takih, ki tako delajo, mnogo več, kakor pa li domnevaš! Samo v globokem in iskrenem življenju z Bogom je sreča in rešitev svetu. Sicer pn nikar ne misli, da je bil delavec zmerom tako razredno zaveden in organiziran v proti-verskih društvih, kakor si ga ti predstavljaš. Nekoč je zidal cerkve in cerkvice, pa s prepričanjem in vdanostjo. Klesal je kamen in je bil zbran, kol bi molil. Tako so mislili tvoji predniki in tako bodo nekega dne nemara tudi tvoji nasledniki.« Ali čas strahovito beži Treba bo iti. Zalo se s povzdignjenim glasom obrnem proti Vsenr Nepotreben naj bo duhovnik, ki krščuje vašo deco. nepotreben duhovnik, ki vaše male pripravlja na prvo sveto obhajilo in ki pred njihove strasti postavlja varno ograjo božje milosti iti deseterih božjih zapovedi? Nepotreben naj bo duhovnik, ki obiskuje vaše bolnike in jim stoji ob slrani v smrtnem boju? Tn je pa v resnici precej huda!' •Nepotreben naj bo duhovnik':, se obrnem naravnost k onemu z, redkimi lasmi, duhovnik, ki bo nekega dne stal mogoče ob tvoji bolniški postelji. Zakaj prepričan sem. da boš storil kakor toliko drugih in ne najslabših, ki bi v življenju vse črnostikneže najrajši vtopili v žlici vode, ki pa so zelo veseli, če imajo takšnega nepotrebneža« ob smrti poleg sebe, da jim pomaga v zadnjem boju in da se v njegovih lokali laže ločijo s sveta. In dasiprav sem nepotreben na svetu, moram sedaj takoj iti, ker me že čaka Bog ve koliko ljudi. Na svidenje prijatelji!«... Tako sem končal svojo nepi ipi avljeno pridigo iu ju iliiru utiral dalje. Na vogalu sem se ozrl nazaj: delavci so se živahno pomenkovali. Kdo ve, če ne ho nekega dne vzklilo seme, ki je padlo na to ilovnato zemljo?! Ljubljanske vesti: Socialna pravičnost in javna bremena Spričo novega proračuna mestne občine ljubljanske živo sili na površje misel, kako krivično so na splošno porazdeljena davčna bremena. Vsi moramo plačevati po enaki meri: tisti, ki se jim davčne dajatve niti zdaleč ne dotikajo njihovega razkošnega življenjskega standarda — in tisti, ki jim in jih prikrajšuje v naineobhodnejših življenjskih potrebah. To pač ni prav. Ce žc zaenkrat nočemo ali nc moremo odpraviti strahotno zijajočih razlik med imetjem delavca, ročnega ali duševnega, ki živi iz rok v usta, in med tistimi, ki imajo vseh dobrot v večji ali manjši obilici — potem ustvarimo nekoliko pravičnosti vsaj pri razdelitvi davčnih bremen. Dokler jc takih, ki jim ta bremena nc režejo v živo meso, ne sme biti nobenega, ki bi sc mu tako godilo. Prej mora premožnik plačati toliko, da se mora odpovedati vsaj delu svojega razkošja, pre- den se mora nemanič odpovedati zimski suknji in njegovi otroci čevljem. Prej sc mora pod.etnik odpovedati svojemu luksuznemu avtomobilu, preden sc delavcu trga za davek od njegovega skromnega zaslužka. V mestih je še posebej krivično dejstvo, da plačujejo enake davke predmestja kakor središče. Tako morajo plačevati predmestni občani, ki večinoma niso oblagodarjeni s pozemskimi dobrinami, za razkošne nasade, zložne poti? sijajno razsvetljavo, dobro varnostno službo in vse mogoče druge udobnosti bogatega centra, dasi morajo sami bresti po blatnih, slabo razsvetljenih cestah in sami skrbeti za varnost svojega imetja in svoe osebe. To kriči po izpremeinbi, ki jo bodo prinesli, tako vsaj moramo upati, bodoči izvoljeni mestni zastopL Kaj bo danes? Drama: Zaprto. Opera: »Halka«. Dijaška predstava. Izven. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska 4. Ako obleka dobi blesk ko bo obnošena, Vam pove le strokovnjak Sami tega ne morete oceniti. Zato ko kupujete tkanine za obleko, obrnite se k nam in zaupajte našim dolgoletnim i/kušnjam. ios. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3 O Francoska rivijera, zlasti Monte Carlo, Can- nes, Nizza, so zlasti v zimskem času privlačne točke za one petične ljudi, ki hočejo zimo spremeniti v pomlad. V pozni jeseni in v zgodnji pomladi vlada na rivijeri najbolj živahno življenje. To rrvijero nam bo predočil nocoj pri predavanju v Unionski dvorani g. prof. Janko Mlakar. Popeljal pa nas bo šc dalje v Španijo in tja čez Algir, Tunis in Kartago. Vse to s pomočjo skioptičnih in filmskih slik. Prcdprodaja vstopnic v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7-1. Ker jc na razpolago samo še par vrst sedežev, ki bodo do večera v predprodaji razprodane, zato opozarjamo na rek: »Kdor prej pride, prej melje«. • O Dijaška predstava opere »Ilalka«. Danes popoldne ob 15 je v ljubljanski operi dijaška predstava. Vprizori se poljska opera llalka z gospo Zlato Gjungjenac-Guvella v naslovni vlogi. IPred začetkom ouverture bo govoril o poljski kulturi predsednik Društva prijateljev poljskega naroda v Ljubljani prof. dr. li. Mole. Za vprizoritev Ilalke kot dijaške predstave veljajo globoko znižane dramske cene od 5 do 15 Din za sedeže. Obisk priporočamo dijaštvu, pa tudi ostalemu občinstvu, ki se hoče poslužiti globoko znižanih cen. Q Veseloigra »Roksi ena odru Rokodelskega doma. Pri prvi uprizoritvi dne 5. novembra je dosegla veseloigra Roksi': popolen uspeli. Na splošno željo občinstva jo bodo igralci ponovili v nedeljo, 19. novembra ob pol osmih zvečer. Ker je igra polna zdravega humorja in neprisiljene veselosti in ker je zelo dobro našludirana, bodo gotovo vsi prijatelji lepih iger prišli v nedeljo v Rokodelski dom. Prosimo, da si oskrbi vsakdo vstopnico že v predprodaji v soboto od ti—S zvečer ali v nedeljo od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. 0 Spored koncerta Slovenskega vokalnega kvinteta, ki bo v ponedeljek, dne 20. novembra ob '20 v Filharmonični dvorani. Prvi nastop kvintetov obsega Pavčičevo Kmečko balado, Rislo Savinovo Koso in Lajovčeve Megle. Zatem zapoje član kvinteta g. Jug M'lan naslednje samospeve: Risto Sa-vin: Skala v Savinji, Zepič: Poljska pesem in Gazela. 11. nastop kvintetov je posvečen našemu glasbenemu velikanu Jakobu Petelinu-Gallusu. Kvintet zapoje 3 moške zbore in sicer Preparate eorda vestrn, Civitatem islam Tu circumda Domino in Ascendi Deus in iubilatlone. Naslednji nastop ima solist 1'etrovčič Tone. Zapoje Risto Snvin: Maškerndo in dve narodni po zapiskih Stanka Vraza po Štritofu predelani: Priša je cesarski pot in Hodi da, Minka. Sklepni nastop ima zopet kvintet in sicer poje Mokrnnjčev I. rukovet in Adamičev zbor Za plotom. Oba solista spremlja na klavirju g. Gallntia. Predprodnja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Na koncert opozarjamo vse ljubitelje lepega zborovskega petja. 0 Nabiralni dan pod geslom »Zn božif.nfco revnim otrokom bo priredila mestna občina ljub- Mariborshe vesti: Zračna obramba Maribora ljanska prve dni decembra. Kot nabiralci so se prostovoljno javili mestni delavci in drugi uslužbenci. Prosimo, naj bi podobne nabiralne akcije te dni izostale. © Sestanek čevljarjev. Danes dopoldne ob pol devetih bodo zborovali v dvorani Delavske zbornice ljubljanski čevljarji. Na dnevnem redu je: protest proti inozemski konkurenci. V znak protesta bodo danes vse čevljarske delavnice zaprte. 0 Občni zbor starešinske družine primorskih akademikov bo drevi ob 8 v gostilni Činkole, Kopitarjeva ulica 0 Zahvala. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani jc razdelil poplavljenccm in revežem na Barju 7800 kg fižola, dalje večjo množino sukenj, odej in slamnjač ter veliko raznih oblačil. Dal;c je omogočil z večkratnimi znatnimi zneski, da more redno dajati šolska kuhinja revnim barjanskim šolskim otrokom (20—40) tečno in gorko opoldansko kosilo. Mestni soc. urad pa prispeva dnevno večjo množino kruha, da ga more prejemati do 80 otrok. Za prostore kuhinje je poskrbelo mestno načelstvo. Vsem navedenim ustanovam in uradom izreka podpisani v imenu Barjanov najiskrenejšo zahvalo. — Barje, 15. nov. 1933. — Grčar Tit, šol. upravitelj in okr. načelnik. Dobro ie, če veš. dn ima ludi za zimsko sezono največjo izbeio in najnižje cene tvrdka A & E Skaherne Ljubljana. © Delovni čas v trgovinah na praznike v decembru. Uprava združenja trgovcev v Ljubljani sporoča, da morajo biti trgovine dne 1. decembra na dan zedinjenja ves dan brezpogojno zaprte, dne 8. decembra smejo biti odprte samo dopoldne, dne 24. dccembra, t. j. v nedeljo pred božičem, pa bodo trgovine v smislu naredbe o odpiraniu in zapiranju ves dan odprte. Glede nedelje pred sv. Miklavžem uprava ni storila nobene izjeme, ker je uredba tudi ne predvideva, zato morajo biti trgovine dne 3. dccembra zaprte. — Uprava združenja. 0 Združenje jugoslov. inženjerjev in arhitektov — sckcija Ljubljana vabi na zaključno predavanje gospoda Zorana Hribarja o predlogu za izhod iz finančne krize, ki ga priredi kot nadal eva-njc razprav o predlogih Kluba inženjerjev in arhi-tektov-pripravnikov o uvedbi javnih del kot sredstvu za ozdravljenje gospodarstva. Predavane bo v petek, 17. novembra ob 20 v društvenem lokalu na Kongresnem trgu 1 -II (poslopje Kazine). Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. © Poročena žena, katere mož je brez zaslužka, želi zaposlitve čez dan. Jc izučena prodajalka, vešča tudi nemškega jezika. Šla bi tudi v pomoč gospodinji. Naslov pove uredništvo »Slovenca«, ki prosilko toplo priporoča. 0 Za Anton Lušinov sklad so nadalje darovali po 100 Din: Franc Gorjanc. poslanec Milan Mravlje in Ivo Marinko: po 50 Din: Mnjoron Joško. Osennr Tone. Rožam: Miha in S. Že'eznikar: po 30 Din: Bogataj I. in šumi Peler: po 20 Din: Bukovec Janko, dr. Boh i nje Joža, inž. Dekleva. Vladimir Fab-jančič, Fran Kovač. Franc Pavlin, Franc Potočnik, Viktor Naglas. Anton Soršak, Fran Tavčar in Janko Vičič; po 11 Din: dr. Matej Šmalc; po 10 Din: Lojze Hočevar, Jam Zora, .loško Lavtar, Tone Poljane. dr. Ivan Stanovnik in župan I. Tome. 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi aprila zastavljenih predmetov in sicer zn dragocenosti dne G. decembra, za efekte (perilo, preproge in drugo) pa 12. decembra t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru nn Poljanski cesti št. 15. — Dne 23. novembra med 10 in 11 pa je dražba preprog razne velikosti in po ugodni ceni. V torek zvečer so je vršila na mestnem načel-stvu seja širšega odbora za zračno obrambo mariborskega mesta, na kateri so se obravnavale vse podrobnosti zračnega napada, ki se bo izvršil dne 25. t. m. med 14 in 16. Napad oz. bližanje sovražnih letal bodo oznanili zvonovi in vse tovarniške sirene. Na isti način se bo obvestilo obč nstvo o zaključku napada. Vodstvo obrambe mesta bo na stolpu stolnice ter bo zvezano s telefonom z obrambnimi edinicami ter reševalnimi postajami. Centralna rešilna postaja bo v poslopju OU71) v Marijini ulici Razven le bo na področju mesta še sedem postaj: na rešilni postaji požarne brambe v Koroški cesti, v Zdravstvenem donm v Koroščevi, v Dečjein domu v Slrossmajerjevi, v Otroškem vrt- □ Nenadna smrt. Na Koroški cesti št. "5 je našla stanodajalka. ki se je vrnila v sredo zvečer domov, svojega podnajemnika i5 letnega pekovskega pomočnika Štefana Luknmna v njegovi sobi mrtvega. Domnevno ga je zadela kap. □ Enodinarski tarif? Pred nekaj dnevi smo poročali o novih avtobusnih progah ki jih bo uvedlo mestno avtobusno podjetje v mestu in okolici. Od teh prog in od pr< ustroja prometa na področju mesta si obeta občina povišanje dohodkov nn mestnih progah. |e pa to še vedno vprašanje, če se ne bo uvedel enodinarski tarif, s katerim se bo dvignil promet. O uvedbi tega tarifa se je svoječasno že razpravljalo, zdi se p . da načrt ni naletel na potrebne simpatije pri odgovornih činiteljih. Za irotovo število no-st j bo treba znižati prevozno ceno nn I Din, pu bo promet gotovo tako narastel tudi brez novih prog. da bo podjetje bolje prospevnlo. kakor sedaj. □ Tablice. Kakor znano, dobimo nove ulične napise in tablice s hišnimi številkami. Maribor bo rabil okoli 200 napisnih uličnih tabel in iP00 hišnih številk. Toliko je namreč v mestu "ilic in hišnih objektov, ki morajo biti obelezr.ii s številkami. O Maribor in nemški Žid te. Kakor doznn-voino. je zaprosilo večje število nemških židovskih rodbin, ki so s< izselile iz Nemčije, za dovoljenje stalne naselitve v Mariboru. □ Stanovanja so vlažna. Polovica novega zasilnega stanovanjskega poslopja v Metelkovi ulici je že prirejena za vselitev, na drugi polovici pn se vršijo sedaj zaključna onremna dela. vendar se stranke še ne bodo vselile pred koncem tega meseca. Stanovanja so namreč še močno vlažna ler bi bila preveč nezdravo. Radi tegu so jih pričeli sušili s koksovimi pečmi, ki jih kurijo v posameznih stanovanjskih prostorih. □ Praktičen predlog, kljub nekaterim popravilom plinskega omrežja še vedno ui rešen problem uhajanju plina in s tem tudi izgube, ki jo trpi plinarna vsako leto. Na praktičen način rešuje to vprašanje nekdo, ki predlaga, naj bi se spuščal plin v omrežje samo takrat, kadar se res rabi. dočim bi v poznali nočnih in deloma tudi v popoldanskih urah brez večje škode zaprli. Dohodek, ki ga ima plinarna v tem času od nekaterih odjemalcev, nima primero z izgttlio, ki jo trpi radi neprestanega uhajanja plimi. □ Mladinski koncert priredi dne 3. decembra v unionski dvorani tukajšnji Podmladek Rdečega križa v prid podpornega društva za revne učence tukajšnjih šol. Gre za pomožno pod[>oro najbed-nejšim družinam našega mesta preko zime. radi tega naproša odbor društva in korporacije, da ta dan nimajo nobenih prireditev. □ 0 moderni Palestini predava drevi vseuči-liški profesor dr. Novak iz Zagreba v tukajšnji Ljudski univerzi, jutri pa o egipčanskih kraljevskih grobovih. Skioptične slike! □ Prvi koncert Danice bo v nedeljo, dne 29. t. m. s pričetkom ob petih popoldne v Mladinskem domu. Cvetlična 28. Koncert se vrši pod vodstvom ravnatelja Daničine Glasbene šole De Comellija. □ Mariborski gledališki igralci. Na občnem zboru Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, mestni odbor Maribor, ki se je vršil v sredo v gledališču, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jože Kovič, podpredsednik Vladimir Skrbinšek. tajnik Danilo Gorinšek, blagujničarka Elvira Kraljeva, odbornik Maks Furijan. □ Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev v Mariboru vabi odbornike k izredni seji, ki se vrši jutri, v soboto 18. t. tn. o bl5 v Cankarjevi s>bi Nabavljalne zadruge. Vse ostale svoje člane poziva društvo, da se polnoštevilno udeleže proslav, ki jih priredi društvo Maistrovih borcev 18. in 19. t. m Društvo se bo korporativno udeležilo v sobolo zvečer bakljade, v nedeljo dopoldne pa službe božje na Glavnem trgu in vseh drugih svečanosti. cu v Melju (Erjavčeva), v železuičarski fizikalni terapiji nu Frankopanski, v moški kaznilnici na Pobrežki in v delavnici državni i železnic. Na vsaki postaji bo poleg zdravniškega vodju še več zdravnikov, kemikov, lekarnarjev, stavbeni inženjer ter pu štirje oddelki rešilnega moštva: odletek za k v. Sevanje ranjencev. moMvo za • uden^e prve pomoči, moštvo za odkopavunje ruševin in zopelno vposia-vitev instalacijskih naprav ter oddelek za desin-fekcijo (za uničenje strupenegi plimi) V raznih delih rnestn bodo improvizirani ludi požari, da bo stopila v akcijo požarna hramba. Let dsl-e bombe bodo predstavljale raznobarvne rakete. Za ča- trajanja nevarnosti bodo morali ostati vsi lokali zaprti ter okna poslopij zavarovana z roloji. □ Smrt pobira mlado. V starosti 20 let je umrl slaščičar Joško Rodež. Pogreb bo jutri, v sobolo ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Umrl je nadalje 23 letni brivski pomočnik Herman Faix. Pokopali ga bodo julri ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Naj počivata v miru. Žalujočim naše iskren sožalje. □ Položaj na šahovskem hnjišču. V sredo zvečer se je odigralo VI kolo mariborskega šnhov-skegi. prvenstva. V I. skupini so se odigrale po večini viseče partije ter je dobil Krnmcr proti Šav-liju in Strniši, Šavli proti Lobkovu in Romežu, Ostanek proti Jordanu. Stanje: Ostanek 5 in pol, lx>bkov in Šavli po 4. Kramer 3 in pol (1), Lešnik 3 in pol. Konič Strniša, Bien in Kukovec 3, Jordan 2 in pol. Lukež 2. Romež in Sila po 1. — V II. skupini je Lorber premagal Gujznika. Stanje: Lor-ber 5, Kotnik 4 (1), Gujznik 3 in pol, Gobec ml. 4, Fišer, Cizerl 3 in pol, Gobec sen. 3. Trelec 2 in pol Turnir se nadaljuje v nedeljo dopoldne v kavarni Jadran. □ Tudi v Mariboru gredo žarnice. Časopisi pišejo o tatovih-specialistih. ki kradejo električne žarnice. Tudi v Mariboru itnnmo take ptičke. Tako jo bilo zadnje čase zabeleženih več tatvin žarnic zlasti v skritih prostorih javnih lokalov, kjer so žarnice lahko dosegljive. □ Tudi to je zadoščalo. Komaj nekaj ur je naletaval zadnjokrat sneg. pa je zadoščalo, da je nepridiprav potrgal tHefonske žice nn vočili krajih, posebno v Koroškem predmestju. Pretrgane pa so bile tudi nekatere podeželske proge, tako v Bistrici pri Rušah, zveza z Dravsko dolino itd. Tehnično osebje poštnega ravnateljstva je imelo doka j dela, da je pretrgane žice zopet popravilo ter vpostavilo vse zveze □ V pasti. V Cvetlični ulici se jo ujel sredi vlomilskega posla 2.'. letni brezposelni pekovski pomočnik Ivan B.. k; je prišel nred nedavnim iz Italije. Zasačili so ga v trenutku, ko je odpirnl na podstrešju kovček ter pozvali policijo, ki ga je spravila na varno. Novo niesio 700-letnira prihoda frančiškanov med Slovence. Letos poteče 700 let, odkar so se med Slovenci naselili frančiškani ter še posebej 401 let, odkar so v Novem mestu sezidali svoj samostan na strmi skali nad zeleno Krko in se stalno naselili med nami. Preveč bi bilo opisovali posebej, koliko dobrega je ta Frančiškov red prinesel Slovencem in koliko še posebej Novo meščanom. Za vse dobrote, kur so jih frančiškani storili Novemu mestu, so bili meščani že v starih časih hvaležni in so bili, kakor so še tudi danes vedno naklonjeni samostanu. 700-letnico prihoda frančiškanov med Slovence so praznovali ali pa še bodo več ali manj slovesno vsi frančiškanski samostani po Sloveniji. K temu slavju se priključuje tudi novomeški samostan, ki bo ta pomemben dogodek proslavil v nedeljo, dne 19. novembra. — Ob pol 8 zjutraj bo imel v frančiškanski cerkvi temu slavju primeren govor bivši provincijal g. dr. p. Regalat Čebulj iz Ljubljane, nakar sledi slovi sna sv! maša. — Na predvečer, I. j. v soboto dne 18 novembra ob 8 zvečer, pa bo v Prosvetnem domu vprizorjena krasna igra v petih dejanjih >Sv. Frančišek Asiški . Igra je globoko zajeta iz Frančiškovega življenja. Za podeželsko ljudstvo bo tn igra |K>novljena v nedeljo. 19. novembra, ob 3 popoldne v Prosvetnem domu. Ker je ta skromna proslava tega tako važnega in zgodovinskega dogodka tako pomenljiva, upamo, da se bodo verniki udeležili cerkvene proslave kakor tudi igre. ki je za ta jubilej zelo prikladna, v čimvečjem številu. K rani Plemeniti dar Dijaški kuhinji. G dr. Fred Crobath je za firmo Croboth podaril v počaščen,je spomina na blagopokojnega g. Edmunda Kocbeka, tovarnarja v Kranju, lep znesek 200 Din. KuUmrnl ^hromih Mariborsko gledališče: „Študentje smo" V sodobnem repertoarju naših gledališč sc vse ostreje začrtuje ločilnica- na eni strani hoja za tradicionalnimi umetniškimi vzori, kjer ima gledališče svoj zametek ter edini smisel, na drugi strani pa obilne koncesije iu udajanje kinogleda-liščnim razvajenostitn ter ohromelim občutkom za čisto, neokrnjeno umetnost. V torek zvečer je mariborsko gledališče zopet dalo koncesijo. Dokler delajo druga gledališča takšne koncesije izpačenim okusom, ima tudi mariborsko svoje pravice do lega, upravnik dr. Brenčič pa upravičene očetovske skrbi za s|iopajčevinjeiio gledališko blagajno. študentje strto! Ne baš dolgočasen naslov hudo dolgočasnim dogodivščinam, ki se prikazujejo v tej trodejanski opereti, ki jo je uglasbil znani naš kupletist Danilo Bučar ua libreto gospe Melke Bučarjeve. (ila=ba je privlačna in zanosna jazzarska. Bilo je mestoma razpoznati že znane zvoke in nastavke, ki so pa hipoma zavzeli izrazito Bučarjevo smer. Na šentjakobskem odru v Ljubljani ie opereta prodrla. Lojze llerzog je iz svojega dirigentskega pulta temu partu, ki ga je avtor obogatil še z nekaterimi glasbenimi vložki, dal poseben zamah. Režiser V. Skrbinšck pa se je znašel pred nalogo, kako libretno siromaštvo zabrisati z režijskimi »transparenti«. Takšne dolžnosti so včasih težke in nehvaležne. Naši mariborski leaterski ljudje niso bili v preizkušnji. Igraje je šlo. Tudi naši igralci in igralke |x>trebujejo oddiha v lažjih stvareh. Udo-vičeva je s svežino glasu in vneto igro kot Sen-čarjeva Nana našla v B. Sancinu kot juristu Ladu usoglašenost v spevu in igravstvu. Snbretno dejanje in nehanje je tukaj v Nini, Senčarjevi nečakinji, skromno odmerjeno, tako da niro mogle na plati znane kvalitete li. Barbičeve. Barbičevi bo treba nuditi priliko, da se izkaže v pomembnejši vlogi. Sploh je Ireba v našem gledališču mlade moči pritegniti k večjim nalogam ter preizkusiti njih sile. Bogve. kaj se v tem in drugem mlajšem človeku lej>e"a dne razodene Faneš je na primer imenitno napravil svojo nalogo kot študent Živko. Zaradi prepričujočega momenta, ki je na odru odločilne važnosti, pa bi morda ravno tukaj kazalo pritegniti mlajšo generacijo. Gizelo Senčarevo je podajala M. Zakrajškova, Sabinova ie v skopneli o|ie-retni jievki Klari Glockerlovi prezeutirala eno svojih najboljših o|5eretnih |iojavov. ludi Pavle Kovič ie še vedno našel kot prole.-or Golob to in ono izvirnost v hoji, mimiki in celotnem po:avu. pa tudi petju. Moral je ponavljati. Gromov Cki je v/gal (samosfiev v jjrveni dejanju!), pa je tudi v libretu dobro izdelan. Ni pa morila bil najboljši. Potem pa .-e: raz|iosa;eno vihravi študentje Marijan (Nakrst), Peter (Medven) in Milan (Blaž), dostojanstveno resnobni in za marsikaj dovzetni vele-trgovec Kobe (P. Rasberger), Furijanov propadli ženin Breithut, Skrbinškov Suhec, tovornikov in Crnoborijev natakar ter prodajalka cvetic E Starčeva. In še drugi dijaki, iazz |>cvci itd. Nad vsem je ležalo nekaj kakor jazzarsko raz-položenje. lahkotno in |X)vršt:o. Fosledno rabs';e-tttu okolju, kjer sc je odigravala snov. —c. Ivan S. Turgenjev: Plemiško gnezdo" Letos 3. septembra se je ves kulturni svet spominjal petdesetletnice smrti enega največjih ruskih pisateljev, Ivana Sergcjeviča Turgenjeva. Med slovenskimi založbami ie »Jugoslovanska knjigarna« sklenila proslaviti lo oblctnico z izdajo dveh najlepših avtorjevih spisov, namreč »Plemiškega gnezda« in »Lovčcvih zapiskov«. Prevod »Plemiškega gnezda« je pravkar izšel v okviru »Leposlovne knjižnice« kot njen tretji zvezek za letošnje leto; »Lovčcvi zapiski« pa izidejo v »Ljudski knjižnici« ob koncu novembra Ako dobimo kdaj šc »Očete in sinove«, bomo imeli Slovenci prevedena tri najvidnejša dela velikega romanopisca Ivan S. Turgenjcv jc bil od vseh ruskih p;sa-tcljev dolga desetletia najbolj priljubljen v tujini. Njegovi spisi niso našli v vsej Evropi samo navdušenih bravcev, ampak so nemalo vplivali na pisatelje raznih književnosti ter niso šli brez odmeva tudi mimo Slovencev. Njihov vpliv je najbolj viden v Kersnikovih povestih, ki so pisane v slogu tako zvanega poetičnega realizma. Vendarle pa ie poetični. lahko bi cclo rekli romantični element pri ruskem pisatelju, čigar dela izžarevajo nekak sanjski lirizem, mnogo močneje poudarjen. Točro jc označil to njegovo potezo naš Kersnik z besedami: »Preko življenja polnega realizma Turgenjevih novel polaga se, kakor nikjer, srebrni pajčolan zdravega idealizma.« Jasno je da pomeni umetnost lako usmer enega realizma bistveno in močno nasprotje naturalistični umetnosti, ki nc pozna nobene višje resničnosti. »Plemiško gnezdo«, ki jc izšlo lela 1858, smatrajo navadno za najlepše pisateljevo delo. Zunanji okvir dogodkov jc sicer resda vzet iz življenja, okolja in kulture ruskih podeželskih plemiških dvorcev, vendarle pa ie osnovni motiv roman., občečloveški: razbita sreča v liuhczni. Je to prav za prav roman dveh ljudi, Lavrcckcga in Lizc Lavrcckij je bogat plemič, ki jc svoja najlepša lela preživel v tujini kot brezdelnik ob lahkomiselni ženi. Ko zve za n e-no nezvestobo, se razočaran vrne v Rusijo, kjer doživi sHitnjo sreče v ljubezni, kateri pa ie usoic-na tragična neizpolnitev Usoda tega simpatičnega moža jc zli demon n;egove žene zaradi katere — roman preveva skozinskoz duh moralno-religioznc resnobe — ni mogoča zveza med njim in Lizo, ki odide v samostan, da se j>okori za »krivdo« navideznega, platoničncga greha. V Lizi je ustvaril Turgenjcv lik idealne žene, »čiste devojke« in junakinje ponižnosti, lik poln notranje lepote, ki ga je treba poleg Tatjane iz Puškinovega Onjegina smatrati za enega najlepših ženskih podob v ruski književnosti. Turgenjev se po pravici imenuje pesnik ljubezni in žene in prav tako po pravici vel;a »Plemiško gnezdo« za eno najlepših ljubezenskih zgodb v vsej svetovni književnosti. Poleg te značilne poteze smo že poudarili pisateljevo osnovno tragično, morda bolje pesimistično razpoložen c, v katerem jc našlo izraza pisateljevo idealistično luvstvo nasprotja med resničnostjo in idealom. Prav tako pa moramo opozoriti na nekatere oblikovne posebnosti. Dasi je Turgenjcv dober opazovalec in realistično veren risar zunanje življenjske podobe, vendarle izbira za junake zlasti osebe, ki žive predvsem s srcem in ki morda prav zaradi tega življenjsko niso aktivni. Zato Turgenjev odkriva rad notranji čuvstveni svet junakov On je v resnici pisatelj, ki — po lastnih besedah — »tcc« za slikami lepote in lovi sleherno trepetanjc n enih poroti«. Odtod ludi čuvstveni in otožni lirizem, ki daje njegovim zgodbam in podobam nekak čudovit blesk, podoben zlatemu soju. Omeniti moramo tudi, da je Turgenjcv prav tako intimen kakor odličen risar pokrajine, prirodc in njenih čarov. Turgen'cv je predvsem pisatelj za tiste, ki mimo zgodbe _ čeprav zanimive in dramatično napete — iščejo v knjigi tudi etične in estetične h'pote Ime prevajavca (Jože Arko) bo seveda psevdonim, saj prevod, ki se odlikuje z izbranim besednim slovarjem in prav lako lej>o skladnjo, nikakor ne kaže začetnika. Tudi obširni in izčrpni uvod, ki ga jc prevaiavec dodal knjigi, razodeva odličnega |>o znavavca ruske književnosti. France Vodnik. V 9. številki »Piehlcda« (list svetovaclavske lige v Pragi) sta med drugim tudi poročali o hrvatskem (dr. J. Andrič) in slovenskem (Tone Duhovnik) kulturnem življenju. V slovenskem oroč lu beremo o Jegličevi proslavi na Stadionu o slovenskem liltirgičnem gibanju, o razstavah slovenskih Madon in cerkva, o književnih izdajah itd. Slovenci v Zagrebu Z jesenjo se je pričelo irred katoliškimi Slovenci p Zagrebu novo življenje. Mnogo se je spremenilo, marsikje nazadovalo, ali v glavnem gre tok življenja naprej v smeri, ki so jo dali prvi iniciatorji. V poletju je bilo društveno življenje osredotočeno v prirodo Številni izleti so nas popeljali v domovino, a tudi lepe stare slovenske navade romanja nismo popolnoma pozabili. Na Rokovo nedeljo se nas )«. odpeljalo lepo število z avtobusi k Mariji na Sv. Gorah. Skoraj 200 nas ;e bilo. Marsikatera stara mamica si je zaželela še enkrat pohiteti iz Zagreba, kjer živi že nad dvajset ali trideset let, k Materi božji, na katero jo vežejo mnogi spomini in milosti. Izlet je uspel prav lepo, zakar gre glavna zasluga dvema gospodoma domačinoma izpod Sv. Gora, Peniču in Nuju. — Ker Zagreb ni daleč od Ljubljane, smo dobiti tudi mi dva obiska in sicer so prišli kar v posebnih vlakih. Na Mali Šmaren smo razkazovali Zagreb Slovencem, ki jih je vodi! g. Mrkun, romanje k baziliki v Rajhenburg pa je organiziralo društvo »Varstvo«. Nedeljo potem je prišel g. prof. Pavlič z rojaki iz južne Šta erske. V obeh primerih se je prikazalo, kako velike važnosti je v takih primerih »Slomškovo prosvelno društvo«, ki pomaga društvom pri ekskurzijah z dejanjem in svetom. Slomškovo prosvetno društvo je pričelo letošnjo igralsko sezbno s spevoigro »Kovačev študent«, Kaj pravite ? Iz dneva v dan bolj se oglašala vsepovsod beda in pomanjkanje. V težkih gospodarskih stiskah zdi huje jo države, stokajo in trpijo narodi. Zdi se, kakor da jc naprej določeno to neznosno stanje do popolne izčrpanosti in ponovne izdatne izpraznitve sveta brez oroija in vojska. Tudi nam Slovencem ne prizanašata pomanjkanje in beda, nasprotno, tipata in ščipljeta nas prav občutno, pre-občutno. Slovenski proletarijat, ogromna množina ga je, ki po večini ne premore drugega kakor to, kar ie beseda sama pove, namreč — proles — otroke, ves ta del naroda, živeč v mestu ali izven njega dandanes trpi in ječi vsled nezaslišanega pomanjkanja kruha, obleke in kar je drugega najpotrebnejšega, ker ni zaslužka, ni denarja za nje, da bi vzredili svoj protest svoj zarod v nov, odporen in čvrst slovenski rod. Pa ne samo ti ljudje, navezani samo na prislnženo skorjico kruha, tudi dežela trpi, tudi naš mali kmet ječi. Evo vam slike z dežele: Po blatni razvoieni cesti se premika počasi jioslarna ženska s palico v roki. Trudna in slabotna se ustavi pred teboj, iz obraza žalostno odsevajo medle oči. Oprta na palico pripoveduje, da ji zažari lice: V velikem trpljenju in pomanjkanju je. Doma ima malo kočico z vrtom, iz katerega črpa v poletnem času svoj vsakdanji kruh. Ko nastopi zimska doba, nima od nikoder ničesar dobili, temveč mora bili lačna, ali pa prositi milodarov. Hišico ima lepo, lahko bi bilo lepo življenje, ko bi mogla pozimi kje kaj zaslužiti. Včasih je hodila k gospodi to in ono pospravljat, danes ni več lake gospode. Nihče ji ne nudi nili dinarja zaslužka, komaj da še denar pozna! Baje so sedaj novi kovanci po jO dinarjev. Ni ga. še videla. -Moj Bog, fi0 dinarjev! Lansko leto ji je umrl mož, ',..', ki je nima s čim plačati. Pred kratkim jc nabrala nekaj gob in jih prodala. Iz-lcupiček nese prav sedaj a njej ni določen nili dinar za sol, se manj pa za štiri ure dolgo pot. Brez živeža, tople obleke in obutve trpi ie nekaj let sem vsako zimo z otroci nepopisno pomanjkanje. Kako dolgo še? — O lepa, upapolna misel: »Gospod ve za moje trjjljenje in ga bo obilo poplačal Koledar Petek, 17. novembra: Gregorij Cudodelnik, škof; Šaloma, dev.; Viktorija, muč. Mlaj ob 17.24. Herschl napoveduje lepo in hladno vreme. Novi grobovi S mri uglednega meščana Krško, 16. nov. Včeraj po 10 dopoldne jc podlegel v bolnišnici posledicam težke operacije v 48. letu starosti veleposestnik, gostilničar, vinogradnik in mesar g. Ivan Murko. Rodom iz Ribnice na Pohorju sc jc v rani mladosti osamosvojil ter si z železno vztrajnostjo pridobil lepo premoženje. Kol človekoljub je imel zlato srce za svojega bližnjega, obče simpatije pa si je pridobil med vojno, ko je bil skrajno prizanesljiv akviziter za živino, česar mu hvaležno ljudstvo ne bo nikoli pozabilo. Zapušča vdovo Josipino. poročeno hčerko Dragico in še nedo-lctna Josipino in Franceta. Sestra Magda je soproga senatnega predsednika pri apelacijskem sodišču v Ljubljani g. dr. Fischingerja, druga sestra Amalija pa vdova po stavbenem mojstru Wondrii-ku na Moravskem. Zlati duši naj sveti večna luč, preostalim svojccm in sorodnikom naše iskreno »ožalje. "f" V Ljubljani jc včeraj umrla gospa Katarina Drnovšek. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje! Ostale vesli _ Verske razmere na otoku Visu. Otok Vis, ki ima šliri mesta, namreč Vis, Veloselo, IPodspilje in Komiža, šteje okrog 10.01,0 prebivalcev. Med prebivalci je kakih 200 pravoslavnih, drugi so katoličani. Do konca leta 1923 sploh ni bilo pravoslavnih razven kakšne uradniške rodbine, posebno med orožniki in finančnimi stražniki. Ob priliki agitacije za agrarno relormo proti koncu leta 192» jo prestopilo v pravcslavje okrog 250 oseb, od katerih so je pozneje kakih 50 vrnilo v naročje katoliške cerkve. Tako tvorijo danes na Visu pravoslavni petdeseli del celotnega prebivalstva in ne deseti del, kakor so pred kratkim pisali nekateri časopisi, ki so trdili, da je na Visu okrog 1(100 pravoslavnih prebivalcev, ozir. 180 pravoslavnih družin. — Izpred državnega sodišča za zaščito države. Preteklo sredo je bila pred državnim sodiščem za Ziščito države v Belgradu razglašena sodba v procesu proti skupini dijakov iz Ljubljane, ki so bili obtoženi zaradi komunistične propagande. Obsojeni so bili: Boris Voinilovič, stud. tehn,. na 5 let ječe in na pot let izgube častnih pravic, Konrad Veni-gerholz, stud. tehn.. na 3 leta ječe in na 5 let iz,-gube častnih pravic, Dušan Bole, dijak šumarske visoke šole, na 1 leto strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Ivanka Muačevič, stud phil., na 2 leti ječe in 2 leti izgube častnih pravic. Fedor Kovnčič, stud. tehn., na '> meseeev stn i^ega zapora. Lidija Šentjurc, stud. phil. na 2 lcli ječe in 2 leti ki je v vsakem oziru zelo dobro uspela. Dne 3. decembra bomo lahko videli, kako bo izpadla »Mi-klova Zala« na zagrebških deskah. Zanimanje za to prireditev je tudi med Hrvati zelo veliko. Nove igralske moči bodo s svojo požrtvovalnostjo dokazale, da živi društvo intenzivno notranje življenje. Pri Sv. Roku je šlo življenje svojo pot. Volja je bila dobra, samo železnica je imela velikokrat zamudo, tako da je g. gvardijan p. Dionizij Dušej mnogokrat kasneje maševal, kakor je hotel Na vsak način se moramo samo njegovi neprimerni po- Din 12, dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Besednjak obsega bogato število glasbenih izrazov, katere mora vedeti vsak glasbenik, oziroma naj bi jih vedel tudi vsak prijatelj glasbe. Je strokovnjaško sestavljen v abecednem redu izrazov, katerim je pridejana še izgovorjava istih, da jih pravilno izgovarjamo, kar jc tudi važno. Izrazi so italijanski, nemški, francoski, španski, grški itd. Ker nimamo drugega tovrstnega tolmača glasbenih izrazov v slovenskem jeziku, je pričujoči slovarček kar najbolj dobrodošel in ga prav toplo priporočamo. Ravnatelj drž. konzervatorija, gospod M. lfubad, se je o tej brošuri izrazil: Slovarček je vzorno urejen po tvarini vseli izrazov italijanskih, francoskih in nemških in so prestavljeni v pravilno slovenščino. Knjižica bo izvrstno služila kot učilo žrtvovalnosti zahvaliti, da smo vendar imeli vedno | na vseh glasbenih šolah in jo istim toplo priporo nedeljsko službo božjo Na tem mestu mu moramo izreči našo zahvalo, prepričani smo, da nam bo tudi v bodoče priskočil na pomoč, kadar bo sila. Za sedaj nam je prišel srečen slučaj na pomoč. Neki duhovnik, ki se zdravi v Zagrebu, nam je obljubil, da nam bo vsako nedeljo in vsak praznik, pa tudi ob delavnikih, ako bo kdo želel, bral sv. mašo pri Sv. Roku. V nedeljo 12. novembra je prvikrat imel dopoldansko in popoldansko službo božjo. Veselje Slovencev, da bomo imeli zopet redno stalnega duhovnika, je dobilo izraza v pozdravih štirih slovenskih katoliških organizacij in pa v petju, ki je bilo ta dan izredno svečano. Prva nje gova daritev in govor sta potrdila naše želje, da se bo versko življenje med Slovenci poživilo, kar Bog daj! |l'rl mlKreiit,/Ivrnlli hiileziitli, ri uiut m ustni- t h t n Ui tett>o*ali hitro deluje A Lti(K U ATI N K. I Protivnla K. Lani osni« - l*»r s. J "gl. ri'g poil. lir. lii87H. o.l ao X. ltiila. I Kamniška elektrika Kamnik. I(>. nov. Zu blagor naše elektrike se poganjamo zadnje čase. Že davilo smo spoznali, du nam gre zaradi starega in razrvanega električnega omrežja do 40 odst. električne energije v izgubo. Ta čedna vsotica gre seveda na račun občine, prav tako pa kažejo tudi skoro \si kamniški števci v škodo občine, ker gredo prcix>čusi. Med 80 števci, katere so |H>slali na pregled v Ljubljano. jih je bilo samo 8 dobrih, ostale pa bodo izgube častnih pravic. Boris Kidrič, stud. tehn., je bil oproščen. — Usmrtitev v Belgradu. Včeraj zjutraj ob 6 je bil v Belgradu obešen upokojeni podpolkovnik Lujo Mičič, ki ga je državno sodišče za zaščito države zaradi vohunstva obsodilo na smrt na vefalih. — Kongres dontistov. V Zagrebu se bo vršil v soboto, 18. in v nedeljo. 19 novembra prvi kongres dentistov in dentislov-tehnikov Jugoslavije. Za udeležence kongresa je dovoljena polovična vožnja po železnici pod običajnimi pogoji. —- Skupina bojevnikov Selške dolme ima v nedeljo, dne 19. novembra 1933 v Selcih spominski dan v svetovni vomi padlim. V ta namen bo ob 10 sv. maša in cerkveni govor za v svetovni vojni padle tovariše. Po cerkvenem opravilu Li-bera in petje. Nato pa bo v Krekovim domu redni letni občni zbor skupine bojevnikov. Vabljeni so vsi tovariši. — Karitativna zveza v Ljubljani prosi župne urade, da bi ji priglasili kako deklico-siroto, 4—5 let staro, ki bi io dobri ljudje vzeli za svojo. Otrok pa mora bili popolnoma zdrav. — Zveza prosi žup-n? urade nadalje za posredovanje, da bi kakemu dobremu obrtniku ali trgovcu priporočili kot učenko pridno deklico, ki je dovršila višjo narodno šolo z odličnim uspehom, ki pa nima v svoih starših nobene opore. Vsa pojasnila daje Karitativna zveza v Ljubljani. — Stritarjev večer v Rogaški Slatini priredi podružnica CMD ob lOlctnici pesnikove smrti v soboto 18. t. m. ob 8 zvečer v hotelu pri »Pošti«. — Med drugim predava pesnik S. Sardenko o Stritarju kot človeku in pesniku. Vabljeni tudi okoličani! — S. P. D. obvešča svoje člane, da imajo na posestvu »Biba« na Menini planini znižane pristojbine in sicer: prenočnina na posteljah 10 Din, pri več kakor 3 dnevnem bivanju v koči celo 6 Din, na skupnem ležišču pa 3 Din. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Extrapost«, ki izhaja v Temišvaru, dalje knjigo »Europa es a Magvar Kerdes, a revizio kilso es Belso feltetelei•-, ki je izšla v Budimpešti izpod peresa Szudy Ele-mer in list »Mekadonika Near, ki izhaja v Solunu. — Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj. — — Prijet ropar. Pred dnevi smo poročali, da je neznanec na cesti fz št. Petra proti Novemu mestu napadel 30-letnega krošnjarja Pavla Zivkoviča in mu vzel 6700 Din. Nato je napadalec izginil v temi. Orožniki so na podlagi opisa v Mačkovcih aretirali nekega brezposelnega ključavničarja, ki sicer napad trdovratno taji, toda oropani krošnjar je z vso gotovostjo povedal, da ga je napadel prav on in nihče drugi. Ključavničarjev!! žena je pri zaslišanju izjavila, da usodno noč njenega moža ni bilo doma. Kje je bil, aretirani ključavničar ne ve povedali in tudi ne more dokazati alibija. — O trgovskem zastopniku g. Ivanu Simon-čiču smo poročali, da je bil v Kamniku na neko ovadbo v sodni preiskavi zaradi prodaje blaga in perila na podlagi napačnih dokumentov. Sodna preiskava pa jc dognala, da so dokumenti popol nn.ma v redu. Tudi stranke, ki so pri njem naročile blago, so v redu in v popolno zadovoljstvo prc;ele pošiljke. Očividno je da je bila ovadba podana na napačni podlagi zaradi česar je imr! g. Simončič. zastopnik renomirane ljubljanske tvrd ke, prav neljube sitnosti. — Napad na hišo. Iz Šmartna pri Litiji poročajo: V noči od ponedeljka na torek je bi! izvršen bombni napad na našega župana Strmana Jožeta v Mali Kostrcvnici. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa so v izložbenih oknih zdrobljene šipe in notri zložena posoda. , _ — Boljše ukradeno blago sežgali kakor sedeti. Tega načela so sc držali cigani v Fiitogn. ko so jih kar na lepem presenetili orožniki. Orožniki so vedeli, da so med njimi tatovi, ki jim je težko priti do živega. Zaradi tega so ; v torek popoldne kar obkolili ciganski tabor. Ko so cigani opazili prihajajoče orožnike, so začeli metati na ogenj nakradeno blago. Orožniki pa so prišli pravočasno in se jim je posrečilo. da so velik del blaga še rešili. Našli so velike množine najruznovrstnejšega blaga, ki je bilo v zadnjih tednih pokradeno v tamkajšnji okolici. Cigani so seveda tajili, dn so blago, nakradli. To pa jim ni nič pomagalo in ko orožniki kar ves tabor vtaknili pod ključ. — Nn tisoče rib poginjn. Iz Vrbasa poročajo: Vodo v prekopu kralja Petra, je pred tedni neka tamkajšnja tvornica tako okužila da so začele ribe kar v množicah poginjati in dn o!>stojn resna nevarnost, da bo izumrl ves ribji zarod. Že sedaj jc poginilo nad 10.000 rib. S tem so seveda močno prizadeti tamkajšnji ribiči. Ribiči so zaradi lega napol iii na novo-sudski zdravstveni urnd zahtevo, naj se ugotovi. kdo je povzročil okuženje vode. da ga bodo tožili za odškodnino. — Glasbene »ole, pevce, glasbene kroge in gojence glasbenih zavodov opozarjamo na pravkar izišli > Glasbeni besednjak«, ki rta ie ».-»tnvil Dušan Sancin, ravnatelij Glasbene Matice v Celju. Cena čaimo. — Ko se začno cevi ponpnjevnti. deluje uporaba naravne »Franz Josefovc« grenčice na redno izpraznjenje črevesu in zmanjša naval krvi — Žaga se odda v zakup. Ravnateljstvo za šume odda na prvi pismeni licitaciji dne 30. t. m. . ... , , , v desetletni zakup žago ob Bistrici v Bohiniski Bi- I morali popraviti lil očistiti. Popravilo bo stalo strici. Pojasnila glede zakupnih pogojev dajeta gor- -- «>«». kar bo vsak odjemalec toka puč moral ■ žrtvovati, ker bo v nasprotnem slučaju obema sama plačala stroške popravila in si tako prilastila števec, za katerega pu bo moral odjemalec potem odšteti 50 Din letne najemnine. Vseli števcev je v Kamniku 388. V dobrih, starih časih smo se Kamuičani radi |>ohtiliuli, da imamo najnižje dokladc in najcenejšo elektriko 'po Din 1.20 za Kvvli!) skrbeli |>a nismo za to, du bi osnovali fond z« bodočo obnovitev omrežja. Tudi v drugih zadevah nas teži isti očitek. In kukor nalašč se v sedanjih slabih časih kopičijo potrebe, obnovitve in popravila na vseh koncih in krajih, ki dvigajo odstotek občinskih doklad. nje ravnateljstvo in Šumska uprava v Boh. Bistrici. Interpelacija senatorja dr. Majstroviča Srbski in hrvatski listi objavljajo interpelacijo senatorja dr. Ivan Majstroviča, ki je naperjena proti temu, da bi se dovolila v Jugoslaviji naselitev 350 židovskim družinam, ki so pribežale iz Nemčije pred Hitlerjevim terorjem. V svoji interpelaciji naglaša dr. Majstrovič, da se Jugoslovani niso nikdar ogrevali za protisemitizem in da se zgražajo nad odvratnim preganjanjem židovstva v Nemčiji, ki predstavlja enega najtemnejših madežev človeške civilizacije. Kljub temu pa interpelant smatra, da se pod nobenim pogojeni ne sme povečati židovski element v Jugoslaviji. Glede špa-njolskih Židov, takozvanih Sefardov, ki se v polnih štirih stoletjih niso mogli asimilirati z nami, ni govora. Druga stvar pa je z germanskmi Židi, ki so s-e nedavno naselili v naše severne kraje kot nezaželjeni gostje. Ti židje se ne samo niso asimilirali, ampak so slovanskemu življu tudi po jeziku, miselnosti in aspi racijah ostali tuji. Ne moremo pozabiti, da so bili do našega narodnega ujedinje-nja in žal še potem germanski židje najžilavejši nosilci pangermanske misije na Balkanu, da so bili opora protinnrodnim režimom in da razen redkih izjem niso nikdar pokazali kakšne naklonjenosti do naroda, v katerem in od katerega žive. Tudi v liberalni in demokratski Franciji jo javnost vstala proti pribeglim Židom, rojenim in vzgojenim v nemškem duhu, ki kaj lahko postanejo nezanesljiv element v mejnih krajih. Jugoslavija je poleg tega še poljedelska dežela in zaradi tega ne čuti potrebe, da bi s heterogenimi elementi kršila svojo etnično homogenost. Izhajajoč iz tega načelnega stališča ne smemo dovoliti trajnega bivanja niti trajne zaposlitve nemških Židov v Jugoslaviji, in tega niti onim, ki uživajo sloves v znanstvenem svetu, ker hočejo nemški židovski intelektualci postali veliko žarišče nemške kulturo v inozemstvu. Trbovlje Prvikrat je posegla bela žena v vrste tukajšnjih bivših bojevnikov in ugrabila 47 letnega tovariša Kneza Ivana, trpina-rudarja. Tovariši, bivši bojevniki mu drže nepretrgano častno stražo ter ga poneso v petek popoldne ob 4 iz hiše žalosti (kolonija SuSnik) na pokopališče .Za njim žalujejo nele tovariši bivši bojevniki iz svetovne vojne, temveč tudi globoko iiotrtn vdova s hčerko. Tovariši, ne pozabite, kako smo si že večkrat dali besedo, izkazati mu poslednjo čast in se udeležiti korporativno pogreba. Bodi mu lahka zemlja, na katero je bil toliko navezan. Tovariši ga pa ohranimo v trajnem spominu. Kalilci nočnega miru. Na vse pretege tožimo o krizi in pomanjkanju denarja, ki ga menda za vsako stvar munjka, samo zu pijačo ne. Od vinskih duhov razgreti i>onočnjaki razgrajajo posebno ob nedeljah in praznikih še pozno po polnoči in kalijo nočni mir po predmestjih, kamor bolj poredko |>oglcda čuječe oko mestne straže. Prebivalci predmestij sc zu take koncerte prav lepo zahvalijo, obenem pn prosijo, da se ponočnim razgrajačem posveti nekoliko več pozornosti. Čudimo sc prav upravičeno, odkod prihajajo ob eni ali dveh po polnoči okajeni razgrajači, saj imamo policijsko uro za gostilne strogo samo do 23, za kavarne pa zaenkrat v Kamniku podaljšani čas do polnoči sploh ne pride v poštev, ker nimamo kavarne. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE D raina Začetek ob 20. Petek, 17. novembra: Zaprto. Sobota, 18. novembra: »Praznik cvetočih češenj.« Preinijera. Izven. Nedelja, 18. novembra: Ob 15: »Okence«. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Poslednja vprizoritev. Ob 20: >Sveta Ivana . Izven. Znižane cene. Od 5 do 15 Din veljajo cene za nedeljsko popoldansko predstavo v drami. Vprizori se veseloigra »Okence« poslednjič v tej sezoni, na kar prav posebno opozarjamo goste z dežele in ljubljanske prijatelje gledališča. Predstava se vrši izven abon-mana. Opera Začetek ob 20. Petek, 17. novembra. Ob 15: »I laika", dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobola, 18. novembra: »Tosca«. Gostujeta gospa Zinka Kunčevu in g. Ivan Franci. Izven. Znižane cene. Nedelja, 10. novembra: Ob 15: »Turške kumare . (Dramska predstava.) Izven. Znižane cene. Ob 20: »Traviata«. Izven. Regulacija Savinje in pritokov Celje, 14. nov. Vprašanje regulacije Savinje in njenih pritokov |>ostaja posebno po zadnji povodnji \sak dun večjega pomena. Savinja je uprav pri loj zadnji povodnji prinesla s seboj toliko gramoza, da se je dvignilo njeno dno zu 'A m in je pri vsakem najmanjšem dežju velika nevarnost, da zopet zalije vse nižje ležeče predele, posebno kleti, kar se je po prvi veliki povodnji res tudi že zgodilo. Da se premakne to vprašanje z. mrtve točke in pristopi končno k rešitvi tegu za v.so spodnjo Savinjsko dolino življenjskega vprašanja, se je podala deputacija vseli v poštev prihajajočih Faktorjev na banovino, kjer je bila sprejeta. Resolucija, ki jo je izročila deputacija na banovini, stavi naslednje konkretni- predloge glede regulacije Savinje in njenih pritokov: 1. Banska uprava naj si osvoji izvedbo regulacije Savinje kot svojo zakonito nalogo, kakor je Io stališče zavzelo že ministrstvo za zgradbe z dne 28. II. 1953.. št. 30116-32 R. — .i. Regulacija Savinje naj se izvrši v celoti ojo so leta 164 pr. Kr. razdrli Rimljani. Ko je padla Selevcija, se je začel dvigati Ktesifon, ki je postal svetovno mesto. Po ivojem prebivalstvu in obsežnosti je nadkriljeval celo stari Bizanc. Leta 637 so vzeli Ktesifon Arabci. Ko so v Ktesifonu zagospodovali Arabci, niso mislili na to, da bi to velemesto ohranili za svoje glavno mesto. Pač pa so v Babilonu začeli graditi novo prestolnico. Pač pa so kalifi začeli podirati Ktesifon in gradbeni material voziti za zgradbo svojega glavnega mesta. Zato pa med izkopaninami v Babilonu dobiš glazirano stavbeno kamenje, keramične predmete, kitajski porcelan in stekle-nino. To vse je bilo iz Ktesifona prepeljano tjakaj. Pred kratkim so nemški in ameriški muzeji dobili novih dragocenih izkopanin iz Ktesifona ob Tigrisu. Te izkopanine so posebno važne z.a pro-učavanje umetnostne zgodovine v času med rimsko dobo in Mohamedom. Ktesifon je bila prestolnica Sasanidov. V njej odkrite umetnine nam predoču-iejo umetnost Partov do prihoda Islama. V teh izkopaninah se prav za prav zrcali doba 7000 let skoraj do novega veka. Žc leta 1928 in 1929 je tam kopala nemška eks-pedicija pod vodstvom znanega zgodovinarja O. Reutherja iz Draždan. Ker pa je kmalu zmanjkalo sredstev za draga kopanju, so morali Nemci prenehali z delom. Sedaj se je oglasil newyorški muzej Metropolitan, ki je bi! pripravljen prevzeti večji del stroškov za izkopavanje, če bo del izkopanih umetnin dobd tudi on. Tako so se pogodili Nemci z Američani, da bodo polovico izkopanin dobili Američani, polovico pa Nemci. Po pogodbi so morali del odstopiti tudi domačemu muzeju v Bagdadu. Izkopanin pa je bilo za vse tri muzeje dovolj. Pri teh izkopavanjih so raziskovalci našli fantastično orjaško stavbo iz tiste pozabljene dobe. Odkrili so ogromne loke in oboke prestolne dvo- Sportni junaki leta 1933. Zgoraj na levi: Angleški jahač Gordan Richards, ki je letos dosegel 246. zmago — Zraven: Finec Volmar Isohollo, ki je potolkel Nurmijeve rekorde v teku. — Zgoraj na desni: Francoski letalec Lemoine je s svojim letalom dosegel višino 13.661 m. — Spodaj na desni: Nemec Sievert je v deseteroboju dosegel svetovni rekord. — Spodaj v sredi: Finec Matti Jarvinen je dosegel svetovni rekord v metanju kopja 76.10 m. — Spodaj na levi: Japonec Makino je dosegel svetovni rekord v plavanju na 1500 m. Pariški Sherlock Holmes Iz življenja policijskega prefekta Znorel, ker ni zadel v loferiji Zadnja velika francoska državna loterija ima tudi svoje žrtve. K stražniku, ki je stal sredi ceste, ic pristopil elegantno oblečen moški, ki ga je prosil, naj pošlje ž njim več stražnikov, ki mu bodo varovali milijone, katere bo sedaj potegnil v loteriji, kjer je zadel glavni dobitek. Ko so moža na policiji zasliševali, so ugotovili, da je blazen. Pri njem so našli polno srečk državne loterije, ki pa nobena ni zadela. Velika izprememba. Kako se je izpremenil moj mož, odkar smo se preselili s kmetov v mesto. Prej je sedel od jutra do večera v krčmi. — A zdaj, — Zdaj sedi od večera do jutra. Tudi v temi se boste lahko heilS Ev'pan Kaj je to? Novo narkotično sredstvo, ki ga uporabljajo po londonskih bolnišnicah mesto etra in kloroforma. S pomočjo tega narkotičnega sredstva so v Londonu opravili že 25.000 of>eracij, ki so se vse srečno iztekle. Od vseh 25.000 of>eriran-cev je le eden umrl. Evipan vbrizgnejo pod kožo. Že čez 30 sekund začne delovati ter deluje 4 ure, ne da bi to bolniku kakorkoli škodovalo. Ko se bolnik zbudi, nima nobenih slabosti, kakršne so ga obhajale, če so ga narkotizirali z etrom in kloroformom. Mamut o vo okostje n *| » ••• v Sibirifi Pri Obdolsku na Janalskem polotoku so ob izlivu rel^e Ob našla dobro ohranjeno okostje orjaškega mamuta. Že od 17. stoletja dalje so v Sibiriji našli več predzgodovinskih ostankov. Toda samo dvakrat se je doslej posrečilo najti celo mamutovo okostje. Eno okostje hrani pariški muzej, drugo pa leningrajski. V Parizu je oni teden umrl nekdanji policijski prefekt L e p i n e , najbolj sloveči policijski pre-fekt v teku zadnjih 50 let. Tudi njegovi nasledniki znajo svoj posel dobro opravljati, tudi sedanji policijski prefekt Chiappe je popularen, a Lepina nihče ne doseže. Lepine je deloval v razburljivih časih, o>b koncu 19. stoletja in v prvem desetletju 20. stoletja. To so bila zadnja desetletja pred vojno, a za pariško policijo to ni bila mirna doba, marveč doba neprestane vojne z organiziranimi zločinskimi tolpami, ki so se posluževale vseh pridobitev moderne tehnike. Lepine je prišel v Pariz z dežele, kjer je bil prefekt departeimenta. Že ledaj je slovel po svojem neustrašenem pogumu, ki ga je kot policijski prefekt v Parizu mogel le še znova dokazati. Njegov osebni pogum je njegova najbolj značilna lastnost, zaradi katere ga je vse čislalo in spoštovalo. Prejšnji policijski prefekti so pri važnih podjetjih vodili policijske čete od zelene mize na pr. po telefonu. Lepine pa je ravnal drugače. Povsod je hotel sam biti zraven in sam dajati navodila, ne meneč >e za nobeno nevarnost. Takrat je bil čas socialističnih demonstracij. Policija se je večkrat spoprijela z. demonstranti. Švigale so krogle, letelo je kamenje, Lepine pa je stal sredi vsega tega in še mrdnil ni, ko mu je svinec žvižgal okrog ušes. Zaradi tega je nastala legenda, da je Lepine neranljiv. Drugi so trdili, da nosi pod obleko železen oklep. Pa se je končno pokazalo, da ni imel .oklepa in da ni bil neranljiv, ker je bil večkrat ranjen. Nekoč ga je krogla tako nevarno oplazila, da je bilo njegovo j življenje res v nevarnosti. Pa vse to ga nikdar ni zadržalo, da bi ne bil sredi »rumla«. Bil pa je v najbolj razburljivih trenotkih tako miren in hladnokrven, da so se vsi čudili. Sredi prerivanja in bojev je stal s svojim svitlim cilindrom na glavi, z debelo cigaro v ustih in v roki z lepo palico, ki je na betioi imela figuro pariškega policista, Najbolj je zaslovel, ko je ugnal glasovito razbojniško tolpo, ki je blizu Pariza imela kar celo trdnjavo, »Fort Chabrol«. Dolgo policija ni prišla na sled zločincem. Ko jim je bila za petami, so se razbojniki zabarikadirali v svoj »Fort Chabrol« in odtod streljali na mobilizirane čete, katere je zopet j vodil sam Lepine. Njegovi policisti so v ognju raz-| bojnikov kar po vrsti padali, on pa je mirno sredi njih kadil cigaro in vodil napad toliko časa, dokler ni policija vzela zločinske utrdbe, katero so potem z dinamitom pognali v zrak. Lepine pa ni bil le izboren poveljnik policijskih čet, ampak ' idi prvovrsten kriminalist. Za njim Pariz še ni imel policijskega prefekta, ki bi tako točno poznal vse zločinske beznice — in teh je v Parizu na stotine — kakor jih je poznal Lepine. Preoblečen jc sam večkrat obhodil vsa ta shajališča pariškega zločinstva. Zato je znal v potrebi vedno poseči v pravo gnezdo. Zadnja leta je živel sam za se in pisal svoje spomine. Lindberghova nezgoda Sloveči ameriški letalec polkovnik Lindbergh s svojo ženo — milijonarjevo hčerko — potuje po Evropi. V ponedeljek je s hidroplanom (vodnim letalom) odletel iz Santone v Lizabono. Ž njim se je vozila njegova žena, ki se vedno zvesto drži svojega moža. V ponedeljek zvečer, ko Lindbergho-vega letala ni bilo v Lizabono, se je raznesla vest, da je v veliki megli letalo padlo v vodo. Celih dvajset policijskih letal se je spustilo v zrak, da poiščejo pogrešanega Lindbergha. A ga niso našla. Šele pozno ponoči je prišlo poročilo, da se je Lindbergh s svojim letalom spustil na špansko-portu-galsko obmejno reko Miho in srečno pristal na meni površini. Španska vlada je takoj poslala torpe-dovko po Lindbergha, ki je plaval na reki Miho. »Gustelj, kakšen užitek neki imaš od tega, če vsak dan tako piješ?« — »lega ti pa ne povem, sicer se še sama navadiš piti.« Star avtomobilski veteran. Na Angleškem se vsako leto snidejo najstarejši avtomobili, ki že davno niso več v rabi. Šofirajo jih znani šoferji, kar povzroča veliko zabavo pri ljudeh, ki gledajo tak« prireditve. Na sliki vidimo znanega angleškega dikača Kayc Dona, ki šofira star avto. Da je avto res star, dokazuje sam. Briljante sta „kupovala" iNainovejša pridobitev za tiste, ki se sami bri-ieju, j« aparat, ki se sveti. Na rezilu je zelo svetla žarnica, ki tako razsvetljuje obraz, da se človek lahko pred ogledalom brije, četudi je sicer v sobi tema. Na Dunaju so prijeli zakonsko dvojico, ki je tako-le kupovala briljante pri zlatu rjih. Kakor dva mlada zakonca sto prihajala k zlatarjem. Navadno sta postopala tako: Ona je želel« prstan. Zlatnr gu jc ponudil. Mož nejevoljno: »Mislim, da je ta-le prstan vendar le predrag.« Ona: »Ampak, dragi Fricek, čemu neki toliko besedi? Saj si mi tak prstan obljubil že oni mesec.« On: »Drugo, bodi no pa-tnetna, saj vidiš, da kupčija ne nese več toliko, 8.90. — Grški boni so notirali v Ljubljani 41 za-kl uček, v Zagrebu 40—41, v Belgradu 40—40.50 (40) Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1362.91 — 1373.71, Bruselj 798.02—801.96. Curih 1108.35—1113.85, London 183.97—185.57, Nevvvork 3380.50—3408.76, Pariz 223.83-225, Praga 170.01 -170.87, Trst 301.24-303.64. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.590 Din. Curih. Pariz 20.1975, London 16.68, Newyork 304.50, Bruselj 72.05, Milan 27.20, Madrid 41.70, Amsterdam 208.175, Berlin 123.125, Dunaj 72.68 (57.30), Stockholm 86, Oslo 83.80, Kopenhagen 74.45, Praga 15.31, Varšava 57.90, Atene 2.98, Carigrad 2.545, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Čvrsta tendenca za državne papirje traja dalje in tečaji so nadalje narasli. Posebno vojna škoda in dolarski papirji so zabeležili tečaje, ki jih že dolgo nismo videli razen ob ultimu decembra. Promet jc oživel, znašal jc na zagrebški borzi: vojna škoda 600 kom., 8% Bler. posojilo 1000 dol. I udi delnice Priv. agrarne banke so narasle, zaključenih je bilo 50 kom. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 — 51.50, agrarji 27 den., vojna škoda 255- 258, begi. obv. 36 den., 8% Iller. jxis. 36 den., 7% Bler. j>os. 33 den., 1% jkjs. DIIB 43 den. Zagreb. Državni jiapirji: 1% iuvest. pos. 51 — 52 (50), agrarji 27 den., vojna škoda 258—260 (255, 256. 253), 12. 255 den., b'/0 begi. obv. 36 den., 8% Bler. |x)s. 39 10.50 (40), 1% Bler. pos. 35.50 —39. Delnice: Narodna banka 3700 den., Priv. agr banka 233 2% (233), Nnr. šum. 30 den., Še-čerana Osiek 130 den., Osj. Ijev. 200 bi., !mpex 50 den., Isis 10—25, Trboveljska 100—120. Belgrad. Narodna banka 3700—3750, Priv. agr. banka 233 -234 (233, 232), T/o inv. pos. 52 bi., agrarji 27.50 - 28.50 (28), vojna škoda 258 -259 (25S, 251), 12. 258 259 (258, 255). 6'V, begi. obv. 37 37.10 (37, 36.40), S% Bler. pos. <6 den., 7'; Bler. pos. 34 den., 7",; pos. D! IB 46.50 den (46). Žitni htf Položaj na žilnem trgu je v znamenju čvrstosti. Cene polagoma nar??cajo, ker je ponudiva mi-ninif.lna, na drugi strani pa se vedno lxilj veča interes. "lako ie znatnejše povpraševanje za pšenico zmanjšani produkciji. Zato je žc I. 1893 lahko napisal Rus Stepnjak o ruskem kmetu: Zastonj, mu lahko pridigaš o racionalnem krmljenju, čc ima pa v svoji revščini samo slamo za svojo živino. Namesto konj stopajo v veljavo zopet voli in bivoli. Tehnični nivo produkcije kmeta vedno bolj padu. Kljub naraščajoči prenaseljenosti je kmečki izvoz znaten, ker so kmetje obubožali in mora jo vseeno plačevati davke in obresti, morajo prodajali vedno več svojih pridelkov, kar znižuje cene, S tem pa zopet pade kupna moč kmeta, lako nastajajo presežki za izvoz in še naraščajo pri vedno manjši porabi kmetov samih. Če štejemo žita in krompir na prebivalca, pa 2 kg, Pa šc od tega se izvaža del v obliki živine lil ]>roizvodov. i Ni točna trditev, da je poslabšanju razmer kriva povojna agrarna reforma. Upanje na izboljšanje cen temelji danes na kaj slabili nogah. Vsepovsod se manjša agrarni izvoz, v korist domaČega kmetijstva. Pač pa kriza zmanjšuje plače poljedelskih delavcev v zvezi z naraščajočo brezposelnostjo. Vsa kreditno politična sredstva in manipulacija cen — ureditev kmetskih dolgov, umetno vzdrževanje cen pšenice in koruze — komaj pomagajo toliko. kolikor škodujejo (naravnost ali posredno). Kar so tiče odjema, industrijski sosedi km«'-tijskih držav, ne morejo pokupiti vsega agrarnega presežka svojih sosedov. Italija, Nemčija in Francija — tudi.vse tri skupuj — ne pridejo v poštev. Rešitev jc |xi mnenju pisca le v tehničnem napredku (traktorjih). tudi v Sloveniji. V Vojvodini stane bač. in ban. blago že 105—107.50, za prekmursko blago pa zahtevajo 120—122.50. Koruza je nadalje zelo čvrsta in zahtevajo danes za staro blago že 85, za umetno sušeno pa 72.50, za bližje postaje je celo dražja. Tudi za moko so cene narasle na 205 —210, kar zahtevajo srednji mlini. Hmelj Savinjska dolina. Položaj v hmeljski kupčiji je tekom zadnjih štirinajst dni ostal v glavnem ne-lzpremenjen in prav tako tudi cene. Dočim se slabše blago plačuje |x> 60—65 Din za kg, se za večje partije prvovrstnega blaga z napitnino vred nudi izjemoma tudi do 70 Din za kg; največ dejanskih zaključkov pa je za prvovrstno blago z napitnino po 65—67 Din in za slabše po 63—65 Din za k^. Zaključna tendenca je zadnje dni čvrsta in nekoliko živahnejša. Računa se, da je iz prve roke prodanega že blizu 90% letošnjega pridelka. Položaj je povsod v glavnem neizpreinenjen. vendar so se cene vzdržale in niso nadalje [^pustile. Sicer pa je zadnji čas postala tendenca več ali manj |x>vsod nekoliko bolj čvrsta in živahna. Najvažnejša tehma Borba Primorje—Jugoslavija ie zadeva vsega slovenskega športa. Še dva dni in odločilo se bo, ali Slovenci zaslužim«, da ostanemo v državni ligi ali ne. In ta odločitev bo padla v 90 minutah v nedel o popoldne ni« igrišču Priniorja. In kako bo padla, jc o:l-visno od primorjanske enaistorice, od katere zavisi nadaljnja usoda slovenskega nogometa, ki ga reprezenlira v državni ligi. /ato bo nedcl *ka ligi-na tekma najvažnejša, kar s-mo jjh dosle; videli v Ljubljani. ' Nc smemo biti pesimisti, pa tudi pruveVuki optimisti nc, Mi vemo le toliko, da smo Slovenci tudi v nogometu na taki višini, da v polni meri zaslužimo, da ostanemo v drž. ligi. Četudi je nedeljski lasprotnik, bclgrajska Jugoslavija, na odlični stopnji, ne sme to naših reprezentantov prav nič motiti. Oni morajo v borbo, da zmagajo, ker nedci-ska tekma ni zadeva samo ASK Primerja, ampak vsega slovenskega športa. Radi važnosti tekme bo v nedeljo naval na blagajne velikanski. Radi tega se dobe vstopnicc v predprodaiji od danes naprej v trgovini Baraga v nebotičniku in v trgovini Banjai na Miklošičevi cesti. Cenj. občinstvo se v lastnem interesu naproša, da si preskrbi vstopnicc že v predj>roiaji. Teh zedinjenja i. 12. 1933 Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Največjo športno prireditev v letošnjem letu bomo doživeli v Ljubljani dne 1. decembra na dan našega zedinjenja. Ker obhajamo letos patna.stlet-ni jubilej našega zedinjcnla, se ie ASK Primorje odločilo, da priredi letošnji tek v čimvečjem stilu, da kar na najdoslojnejši način proslavimo letošnji prvi december. Na prireditev so bili povabljeni najboljši atleti Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Bolgarije, Grčije in Turčije. Na startu bomo videli seveda na boljše domače atlete in tudi naša vojska bo sodelovala, sploh vse, ki kaj pomenijo v naši lahki atletiki, bomo videli ta dan startati. Kako veliko zanimanje vlada v naših najvišjih krogih za to prireditev, je najbobši dokaz to, ker je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo prireditve Nj. Vel. kralj Aleksander sam. Službene objave GZS Prav verjetno je to odmev določitve obveznih naj nižjih cen v Nemčiji, ki se le počasi uveljavlja, ii pa določitve cen v Angliji, kjer je kupčija hitro oživela. Trajanje sedanjega in nadaljnji razvoj položaja zavisi v prvi vrsti od splošnega razvoja go-spodarsko-političnega položaja povsod, zlasti pa v Ameriki in Nemčiji. Radio fropramt Kartio-LiuMInnn t Petek, 17. nov.: 11.00 Šolska ura: Vzgojno preoavanje (Pero Horn), 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.(X> Čas, plošče, 18.00 Smučarska gimnastika (Drago Ulaga), 18.80 Predavanje Nar. odbrane, 10.00 Sokolstvo (Janez Poharc), 19.80 Izleti za nc- \ del jo (dr. Andrejka), 20.00 Prenos iz Zagreba: ; Konrert, '22.00 Čas, poročila, plošče. Sobota, 18. novembra: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Plošče, stanje cest 18.30 ; Zabavno predavanje (St. Bitežnik) 19.00 Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 20.C0 Šramelkvartet Dolin-šck 20.30 Fantje na vasi 21.00 Valčkova ura (Radio orkester in plošče 22.00 Čas, poročila, radiojazz. Dru&i proprnmi i Sobota, 18. novembra: Belgrad: 19.45 Violinski koncert 20.15 Španske pesmi poje ga. Slatinova 21.30 Naro,!ue pesmi s spremljevaniein orkestra — Zagreb; 20,15 Radio j orkester in St Ivelja (tenor) 21.45 Plesna glasba — Dunaj: 16.20 Citraški koncert 19.05 Solistični vokalni koncert 21.30 Glasbena akademija — London: 20.30 Koncert tria 21.15 Koncert orkestra — Praga: 10.10 Orkestralni koncert 18.30 Lahka glasba 19.00 Opera »Libuša«, Smetana — Rim: 17.15 Radio orkester 20.15 Vokalni koncert (sopran, bas) 21.00 Prenos iz opere — Varšava: 17.15 Konccrt na or glah 21.15 Chopinove skladbe (čelo in pesmi). (Iz »Radio-L;ubljana») i Sporočamo vsem včlanenim klubom in društvom, da bomo objavljali vsa službena poročila potom časopisja in to dnevnikov »Jutro« in »Slovenec«. Seje podsavezne uprave se vršijo redno vsak torek zvečer ob 7 v hotelu »Paar* na Jesenicah ter naprošamo vse klebe, da dopošljejo svoje predloge vedno lako, da sc more o reševali na prvi seji. Klubi: Sokolsko društvo Jesenice, Sokolsko društvo Radovljica, Smučarski klub -.Begunje«, Sokolsko društvo Bled, Sokolsko društvo Bohinj, Tujsko prometno društvo Bohinj se poz.ivajo. cia lakoj prijavijo po enega zastopn ka v širši odbor GZSP. Klubi-. Sokolsko društvo Bled, Tujsko pro-V„ metno društvo Bohinj, Tujsko prometno društvo ro Sv. Janez v Bohinju, Sokol Bohinj, Sokol Jesenice Vinocfradniki pozor ! Za pomla lanski nasad imamo na razpolago 5c ro-pljenko sled- čili vrst. Bouvierova ranina, zeleni silvannc (selekcija ..Frohlicb silvanec"), bela klevna. biser iz Caabe, Muškat Mh-dame Mathias, žlahtnina, muškalna žluhl-n i na ild. nn podlagah Kober 5 BB. Teleki 8 J3 in CJoelhe 9 v prvovrstni kakovosti. Izključno selekci joniran, izvrsten materijah Prostim inlere-ieii e da zahievajo naš seznam s ponudbo. Trsnice Ividke CloJar Bouvier, r nneradni&ko releposestro Gornja Radgona, Dravska banovina. Tita ,. 'louvli-rovo ranmn" je imela ludi letos relativno največji d« nos in najvišjo gradacijo (18 21 5°)I se pozivajo, da brezpogojno poravna o članarino za leto 1932-33 do 1. decembra t. 1„ ker v nasprotnem slučaju se jih bo črtalo iz seznama flanov GZSP. Vsi klubi nai poravnajo članarino za leto 1933-34 najkasneje do 1. januarja 1934. Klub, ki do tega časa ne bo poravnal vseh obveznosti do podzveze, bo imel zabrano starta na vseh prireditvah. Klubi naj uredijo do 1. decembra t. I. verifikacije svoj h članov. Obenem se sporoča, da so črtani iz seznama verificiranih članov vsi člani bivšega S. O. »Borec«, S. K. »Svoboda« — oba iz Jesenic, ter SK Bled. Klubi naj vse tiskovine in pravilnike, katere rabijo, naročijo ired pričetkom sezone, da nam s tem omogočijo redno poslovanie. Vse klube pozarjamo na dopis Splošne zavarovalne zadruge v Ljubljani, da zavaruje pri isti svoje člane proti nezgodam in to po možnosti v čimvečjem številu. Opozarjamo na okrožnico banske uprave št. VIII. No. 3463-16, z dne 24. oktobra t. 1., glede naprav-Ijanja škode v gozdih in mladih nasadih po izletnikih, z željo, da se točno ravnajo po isti. Zagrebški zbor nas vabi, da sodelujemo pri niegovi »Zimski izložbi«, katera se vrši od 30. 11. do 3. 12. t. I. v Zagrebu. Opozarjamo vse klube, ki se interesi-rajo za to razstavo, ki bo pač velikega pomena za razšrijenje, slovesa naših krajev, da pošljejo svoje prispevke t. j. razne slike, izdelke športnih predmetov itd. podzvezi ali pa direktno »Zagrebačke-mu zboru«, Zagreb Martičeva ulica poštanski pretinac 168, na katerega se naj obrneio tudi glede „-v. informacij. Klubi, katerih člani namerava o položiti sodniški izpit, naj pošljejo prijave za isle najkasneje do 20. t. ni. podzvezi na poznejše pr-iave se ne bo oziralo. Vsi sodniki, ki še nimajo iodniških izkaznic naj si iste takoj nabavijo pri zvezi potom podzveze proti znesku 20 Din. isto-tako .smirški učitelji proti znesku 50 Din, kateri znesek je vposlati naprej. Vsi klubi se ponovno pozivajo, da čimpreje a najkasneje do 20. t. m. sporočijo svoj program za sezono 1933-34, ker v nasprotnem slučaju se njihovih želja ne bo moglo več upoštevati. Obenem nam dostavite tudi sezname vseh v zimskih terenih odprtih koč in izkaz oskrbovanih .skakalnic in sankališč ter drsališč. Pozivamo TK Skala, Jesenice, SK Lesce, SK Dovje Mojstrano, SPD Kranjska <5ura. SK Rateče Planica, SK Triglav, Bled, SK Bohinj, TPD Sv. Janez, SK Begunje, da javijo zvezi imena oseb, ki bi prevzele poročevalsko vremensko službo. Začetkom januarja se bo vršil 14 dnevni tečaj za zvezne smuške učitelje na Krvavcu. Podrol-nosti bo pravočasno objavila zveza. Klubi naj prevzamejo izvežbanje dobrih vodnikov, k: bi bili na razpolago tujcem z-i kratke ali dolge ture jhj najlepših terenih njihove okolice. Klubi naj pripravijo v svojih kočah garniture zastavic za trening slaloma, da zamorejo izletniki trenirati. Upravni odbor je sklenil, da se vršijo 4. februarja 1934 mladinski dnevi, ki bodo strogo obvezni. Vsi klubi se ojvizarjajo, da se že sedaj pripravljajo na to in ustanovijo mladinske odseke ter nam o tem takoj poročajo. Tozadevni pravilnik je v delu in pride na razpravo pred širši odbor dne 26. novcn bra t. I. na kar bo takoj dostavljen vsem klubonij Na isti ^ t-j i sc bo pretresalo tudi vprašanje pravilnika za delegiranje sodnikov, službojočega odbornika In disciplinarnega pravilnika za tekmovalcc in sodnike. Vse člane klubov podzveze obveščamo, da bo podzvera tudi letos izvedla zdravstvene rrcglede, termine obiavimo prihodnje dni. Vse klube naprošamo, da nas točne obveščajo o svojem delovanju ter redno re.šujeto naše predloge, da nam s tem olajšajo težavno delo ler pripomorejo k čimvečjem razmahu gorenjskega zimskega športa. Seja širše uprave GZSP se vrši v nedeljo, dne 26. t. m , ob 14 v hotelu Paar rta Jesenicah, Udeležba obvezna. — Tajnik I. Ping-pong turnir za prvenstvo Mimt. Športni klub Mladika v Mostah razpisuje ping-pong turnir ! za pjvensivu posameznikov občin" Moste. Turnir s-I iničiie 1. decembra l. I. v prostorih Sal. mlad do I ma ua Kodeljevcui in sc konča 2.5 decembri, t. I. ! Pravico nastopa imajo vsi v Moclali bivajoči igralci, 1 Prijavniiia znaša 3 Din za osebo. Prijave |<> po-i slati do 30. novembra do b zvečer na naslov: Spori 1 ni klub Mladika, Sal. Mlad dom, Koduljevo. Naknadne prijave se sprejema pral I dvojni prijuvnini. Nagrade: Zmagovalec turnirju si prit»uri naslov prvaka Most za I. 1933. Trije prvo plasirani prejmejo priznanja, prvo petero plaši ran i h pa praktična darila. Vse nadaljnjo informacija se dobe vsak dan od 7—8 zvečer v knjižnici Mlad. doma. Naši rokoborci na balkanski olimpijadi. Prvenstvo v rokoborbi na It.dkanu se bo tudi letos vršilo v Carigradu iu sicer koncem tega meseca. Na lanskem tekmovanju so sodelovali tudi naši atleti, a se radi hude konkurence niso plasirali. Doslej so se prijavili (Irki, Romuni in seveda Turki, ker se vrši borba na njihovih tleli in ker imajo zelo dobre rokoborce. Pričakujejo pa šo prijav iz Bolgarije in Jugoslavije. Naša država se namerava udeležiti te bnlkanijnde, samo postava moštvu še ni definitivnn. Ali je Praziinfsk}- nevaren SchKIerju? Svetovni prvak v unicliu-in drsanju nu ledu Dunajčan Karli Schiifer se mudi žc delj časa v Parizu, kjer Ire-i nira za prihodnjo zimsko sezono, '/a- dvakrat jc I nastopil v javni produkciji pred pariškim občin-; stvoin, ki je bilo zlasti nad njegovim prvini nn-I s topom silno navdušeno, lako, da je kar naenkrat 1 postal ta svetovni mojster najpopularnejši Avstrijec v IPurlzu. Toda drugi njegov nastop pa ni imel tistega uspeha lako pri občinstvu kakor pri gotovem delu kritikerjev francoskih listov. Vzrok pripisujejo dejstvu, ker je tedaj nastojiil tudi Ce-licskvvak Praz.uolsky, ki Je poleg Schiiferja kazal | svojo umetnost na ledu. Dunajski športni list sicer : priznava, da je Pruznofsky talentiran, ki jo svoj j program, ki ga je kopiral od Schiiferja, vestno jni-| pravil, vendar ga ni smatrati za Karlitovega re-: snega konkurenta. On jc sicer v s« poskusil, kar i Schiifer zna in je menda ravno zato, ker ni vsega brezhibno izvedel, videl lajik v njegovem progra mu težkočo vaj. medtem ko napravi SchUforjev,-umetnost na gledalca utis, da njegove vaje sploh nimajo ležkoče, ker jih izvaja s tako eleganco mi lahkoto. Praznofskv ni Schiifer in ludi nikoli ne l,o, pravi omenjeni s|>orlni lisi. Omenja pa ludi, da Karli |>ri svojem drugem nastopu v Parizu nI imel ravno najboljšega dneva. Tudi led je bil menda premehak in koncem koncev tudi dejstvo, da je Schiifer absolutni svetovni prvak in občinstvo ga hoče tudi kot takega videti. Nekateri pravijo, da je bil Schiifer nervozen. Športni list odločno zavrača lo trditev, češ, on ludi tedaj ni bil nervozen, ko se je boril z GrafsIrOniom za svetovno prvenstvo, pa naj bi ga sedaj spravila i' ravnovesja najnavadnejša javim produkcija zjilo. ker nastopa tudi eden njegovih, sicer talentirani h posneiiialccv. Končno še enkrat priznava, da Schiifer pri drugem nrslopu res ni dosegel svoje običajne \i šine, kar, gre — kakor'že onim eno — nu r čim slabega ledu. Občinstvo pa tudi vedno zahteva od njega, da se mu vedno vsak gib do zadnjega detajla popolnoma posreči, medlem, ko je z drim nii drsalci zadovoljno, četudi se jim kaj ponesreči. In še to: Schiifer ludi ni drsalec za pariški okus: on Je namreč velik umetnik in premajhen ari ist. Tako namreč poroča omenjeni športni IM o svetovnem mojstru Schiiferju, kateremu nihče ne odreka njegovih zmožnosti, umetnosti iu prvenstva na ledu. Na drugi slrani |ia je mogoče le nekal resnice na tem. da se je morda v ("ehoslovaku Prnz-nofskem pojavil drsalec, ki zna ogrožati svetovno prvenstvo priljubljenemu Knrlilu. Kdo ima tukaj prav, bomo kmalu videli. So že začeli. Sfgimind Ruud je zmagal v Kongs-bergu v skokih z. 52.7)0 m in 50.5 m proti olimpijskemu zmagovalcu Alf Andersenu — Avstrijca Otlo Laulschner in Reinl fungirata v Franciji kot smučarska trenerja. — !Poljsl;i olimpijski kandidatje-smučarji so v Zakopanih otvorlli svoje vožhaUšČe, kjer bodo trenirali prihodnji dve leli. — V Inns-brucku (na takozvani Herg-Isel-Schange in Seo-prubensohange) trenira Avstrijce znani Norvežan Hirger Ruud. Tek pa trenira norveški amaterski trener Sverre Lassen Urdalil. Tekma v višini 2000 ni. V Visokih Tatrah se je v višini 2051 m vršila lekma v hokeju na ledu med hokej kluboma Visoka Tntra in popradskim hokej-klubom. Tekmi, ki je končala neodločeno (l :1). jo kljub težko dostopnemu kraju, prisostvovalo lepo število gledalcev. Mednarodni turnir v hokeju na ledu se bo vršil v dneh od 20. do 28. januarja o priliki mednarodnega športnega ledna, ki se vrši v tem času v Inomostu. Na turnirju bodo sodelovali |K>leg doma-j čaga moštva še (irashopjier-Cirih, Cortina d Am-pc7.zo in eno avstrijsko moštvo. Vsako moštvo igra I z, vsemi nasprotniki. Šestdnevne dirke v Chicagu so prinesle zmago j paru Nemec Kwald NVissel-A meri kunec J i nun v I Wallhour. Moštvo je prevozilo 8605.700 km dolgo i progo in je bilo celo rundo »predaj jired sledeče 1 plaslranimi dvojicami. Letourneur-Peden. Dempsev • -Tliomns iu Remoli-Manera. Dve rundi zadaj so sledili Scheller-Land«, Hill-Debaelg, in tri rundo zadaj pa Mac Nainara-VVInter, Olimpijske znamko »Pro Olimpia 1036^ txvlo vpeljali v ftvici. da bi lažje krili stroške za pripravo in udeležbo nn berlinski olimpijadi. Mailjarskl lahko-atleti so agilni. — Madjarska lahko-ntletska zveza ima v načrtu za prihodnje leto ogromen program. Izvesti namerava internacionalne mitinge s švedsko, Italijo, Češkoslovaško. Avstrijo, Poljsko. Romunijo, Nemčijo, Južno Nemčijo, Norveško in Finsko. Evropska lahkosti« Isk« prvenstvu se vrše prihodnje leto v Italiji. Holandska je zaprosila, la naj se vrše ta prvenstva leta 1938 na njenem ozemlju. Prihodnja mednarodna telovadna lekma mednarodne telovadne zveze (Federation Internationale dn aymnasllque) se vrši leta 1931 od 1K. do 21 maja v Budimpešti. Teh tekem se udeleže prvič po vojni tudi Nemci in smo radovedni kako se bodo uveljavili. Itorba ho brez dvoma ena najhujših, ka iih je doslej bilo, kajti prijavile so se vse ono zve ze, ki v telovadili kaj pomenijo. Izvedba tekme j, poverjena mailjarskl telovadni zvezi. Tekmovalo s bo v prosti vaji, v teku na 100 m. skoku s palic«, suvanjem krogle (obojeročno), skoku čez konja tei v vajah na drogu, bradlji, konju in krogih. T-li-kmo bodo obenem veljale kot tekme za akadeui »ko svetovno prvenstvu. MALI OGLASI V maiib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-lovanjski ogiasi Din 2° — . Najmanjši znesek ta mali oglas Din 1(1° -. Mali oglasi se plačujejo takoj pri itaroriiu — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonskn. 'i mm visoka petitna vrstica po Din 2'iill. /a pismene odgovore glede maiib oglasov treba priložiti znamko. Službe iščejo Služkinja pridna, poštena, močna, vajena kuhanja ter vseh hišnih del, želi službe v Mariboru. Dobra večletna spričevala. Nastopi takoj! Naslov pove uprava Slovenca« v Mariboru, a iluzbodobe Pletiljo sprejme takoj proti dobri plači: Prek, Karadžičeva ulica 16, Trnovo, Ljub-Ijana._(b) Prodajalka izvežbana v mešani trgovini se sprejme na deželi kot samostojna moč. Vložiti je kavcijo 10.000 Din. Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »Poštena« 13379. (b) Izurjene pletilje se iščejo. Zaslužek dober — služba stalna. — K. Soss, Mestni trg, (b) Dobre organizatorje (zastopnike in potnike) — iščemo. Socialno Gospodarska Zadruga,' Zagreb, Gajeva 17._(b) Služkinjo zmožno kuhanja, iščem za družino. Oglasi nai se od 13.—14. ure, Igriška št. 3-V., desno. (b) Ženska starejša moč, se sprejme v prodajalno moke, deželnih pridelkov. Istotam sluga - raznašalec. Potrebna manjša kavcija. Ponudbe na upravo »Slov.« pod Pošteni« št. 13519. b Čevljar, pomočnika za fina, zbita dela, takoj sprejmem. Franc Bohinc, čevljar, Škofja Loka, Novo •predmestje 16. (b) Prikrojevalka dobra moč v urezovanju pletenin, dobi stalno zaposlitev. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod Prikrojevalka« 13497. (b) Zaslužek Prvovrst. zastopniku katerekoli stroke nudimo lepo eksistenco pri veliki mednarodni zavarovalni družbi. Ponudbe z življenjepisom in reterenca-mi pod »Reprezentativen« št. 13511 na upravo »SI.« (z) Denar Družabnika k opekarni sprejmem s primernim kapitalom v svrho povečanja produkcije z ali brez sodelovanja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Sigurno« št. 13500. (d) stanovanja IŠČEJO: Opremljeno sobo čisto, solnčno. išče mirna, solidna gospodična, nai-raje kot sostanovalka. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Center«. (s) ODDAJO: Dvosobno stanovanje se odda takoj ali za fe- ZAPUŠCEN1 ZOBJE (D PO KRATKI UPORABI m PO STALNI UPORABI Nova koža v 3 dneh! ZAIO VGDIO SA M O DIANA PASTA ZA ZOBE Špecerijska trgovina dobro idoča, v prometni ulici, se radi prezaposlitve odda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takojšen prevzem« št. 13522. (n) A • K IJIIJ Polenovka priznano najboljša, suha, namočena, vedno na zalogi. Holandski rum, co-gnac, liker-esenca, 25 vrst z receptom in špirit po najugodnejši ceni priporoča: specerija in delika-tesa Kovačič F. R., Miklošičeva cesta 32. (1) S O JE D C I, RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PIKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA SREDSTVA. Uporabljajte sedaj to novo izvanredno odkritje In, ko se boste gledali v zrcalu, bodete vzklinili: »Čudol« Vaši tojedci bodo izginili. Dobili bodete novo, svetlo, baržunasto kožo in krasno polt. Po 7 letih razizkavanja in eksperimentov iznašli so učenjaki kremo Tokalon, hrano za kožo (bele barve) ne mastno. Ona vsebula preparirano svežo tolčeno smetano in olivno olje kombinirano t dodatki, ki krepe in napno kožo in ji dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraia nečistosti na dnu znoinic, vsled česar črne pike hitro izginejo. Razdražene kožne žleze se hitro umirijo, a razširjene znojnice se skrčijo; tudi najtemnejša in najodpornejša koža postane bela. nežna in mladostno sveža. Ona daie koži nov čar in novo draže.st ter svetlo in belo polt. katere na drug način ne morete dobiti — a tako, n kvalitete. Cene nizfte honhurenene. Postrežba točna in solidna. K^B Vdani v vofio Najvišjega sporočamo, da je danes zjutraj ob 5 odšla po zasluženo plačilo v večnost naša dobra mamica Ivana Majdič poroč. Majdič posestnica Pogreb nepozabne naše mamice bo v soboto 18. t. m. ob 7 zjutraj iz hiše žalosti, Podoreh št. 5, na farno pokopališče sv. Martina v Moravčah. Pokojnico priporočamo v toplo molitev in blag spomin. Podoreh pri Moravčah - Ljubljana, dne 16. novembra 1933. Žalujoča rodbina Majdičeva. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 34 Čeha in smrt 18. aprila 191". Danes sem imela opraviti v seminarski knjižnici in sem lam našla Marusjo iProlo|,opovo. Takoj sem videla, da nekaj ni v redu. Pravila je, da je bila zjutraj dijaška milica tu in je pobrala vse poslovne knjige, ki jih je vodil Arkadij Selinski, in kmalu nato so njega samega na stanovanju prijeli. Moral bi vnovčiti ček za dijaštvo v znesku 100 rubljev, cm je pu pripisal ničlo in iz slotaka napravil tisočak in res 1000 rubljev prejel. Komaj je zapustil banko, so odkrili goljufijo in izdali j>o-velje, naj ga primejo. To se je pa šele črez nekaj časa posrečilo, ker se je Arkadij takoj napotil v Irgovine, da bi si raznih stvari nakupil. Nakupil je svilenega perila, slaščic, dragih dišav, nekaj tort, velikanski šopek krizantem in rokovnik iz soboljine. Ko mi je Marusja vse to jiovedala, mi je izročila pismo in rekla: »Nate. tole pismo mi je izročil Arkadij za VnsU Pismo je bilo na dragem papirju, močno odi-šavljeno iu odprto; hotel je, kot je videti, da bi tudi drugi pismo brali. Napis nad '24 tesnopopisa-nimi stranmi je bil >Moja izpoved«. V vzneseni obliki je razlagal, da se je rodil »za zvoke strasti in molitve*. — »V moji duši,« piše. »sta živela vedno svetnik in zločinec. Od mojega detinstva sta se dve sliki globoko vtisnili v mojo dušo. Moja mati, ki v vročih solzah moli pred ikono, in gimnazijka Natočka, ki je često prišla k moji sestri in z njo plesala. »Moj oče je bil navaden uradnik, najpreprostejši in najpoštenejši v vsem uradu; me je-li mogel razumeti? Duša mu je bila oaka kot /rat steklenice, zanj so bile moje fantazije in moje pesmi vedno sanje blaznega. Moja mati je bila prav dobra, pa zelo omejena in jx>bita gospa. Ona je pač razumela vso mojo notranjost, toda navdajala jo je s strahom. Moja sestra? Nisem je ljubil kot sestre ampak kot žensko. Vedno sem tuhtal, če sem zmožen storiti zločin, in sem se vpraševal, kaj bom doživel, če me zapro. Danes sem pa storil zločin, samo, da bom mogel napisati lepo pesem o tem, kaj doživlja zločinec. Ali se morda ne izplača, podvreči se dolgemu trpljenju in mukam, da bom napisal krasno pesem---?« Tako se je nadaljevalo čisto v duhu Dostojevskega. »Samo Vi bi me mogli rešiti s svojo resnostjo, čistostjo, iskrenostjo in jasnostjo. Toda zavTgli ste me. Z Vami bi bil svetnik, i brez Vas sem postal zločinec.« Tako se je konča-valo pismo in namestil podpisa je biln prilepljena Arkadi jeva slika z napisom »Amo et odi«.--- 19. aprila 1917. Nekrolog za Grigorija Petroviča Dmitrijev-skega je imel zame čisto nepričakovan uspeh. Od vseh strani dobivam čestitke zaradi pisateljskega 1 talenta; zato sem danes vsa srečna. Najbolj se ve-! selim, da bo Vadim bral nekrolog. Danes smo bili brez kosila in smo se morali zadovoljiti s tem, »kar je Bog dal«. Vsa naša slu-žinčad je bila na zborovanju poslov. Prišli so domov čisto razburjeni. Maša se je takoj vscdla na stol, brž ko je prišla; prvič, odkar je pri nas, sicer vedno stoji, če kdo z njo govori. Itekla je: »Zdaj ni več dovoljeno, da bi posli stali pred gospodo, zdaj se moramo mi prvi usesti, torej, ba-ruš-nja, ne bodite hudi, če pred vami sedim!« »Kaj pa je bik) na zborovanju?« sem rado-j vedno vprašala. »Da, naročeno nam je bilo, naj čim manj delamo, in potem so govorili, da se morajo vsi policisti in vsa gospoda poslati v Sibirijo, da se sami nauče delati, in potem tudi ne smemo priti, če gospoda zvoni, in isto hrano moramo dobivati kot ona in pri isti mizi sedeti in tovariši jim moramo reči. Da, in potem so tudi pravili, da je zdaj vse državna last, da bodo tovarne in prodajalne odvzeli lastnikom in jih razdelili med ljudstvo.« 21. aprila 1917. »Danes gotovo pride polkovnik Orlov k nam,« je rekla Maša, »kajti pri moji veri, tisti dan, kadar pride, padem vselej s peči, če splezam gori, da bi zaprla dimni zaklopec. Zato morain za kosilo brezpogojno pripraviti gos z ajdo, to ima tako rad!« Mati nikoli ne sestavi jedilnega lista, to prepušča Maši; samo to zahteva, da se v teku tedna nobena jed ne ponovi. Kako nežno govori Maša o polkovniku! To dela zato, ker jo zmerom hvali zaradi jedi. Res je prišel zvečer polkovnik z guvernerjem. Oba sta bila zelo pesimistična in sta nepovoljno govorila o Kcrenskem. »Vojake moramo zdaj vikati in vojaki se silijo nas tikati. Disciplina gineva od dne do dne. Vojaki nočejo več ubogati, čutijo, da ni več nobenega predstojnika. Prej smo z disciplino krotili njihovo predrznost. Ruski niužik je razbrzdan kot žival in gorje, če ga ne držiš. Korenski in njegovi gospodiči bodo že še občutili tisto svobodo! Za to ruski mužik še ni zrel!« In guverner: »Delavci stavkajo in zahtevajo zvišanje mezde za pet in dvajset do petdeset procentov. Vaški učitelj, ki je bil prej zadovoljen s tridesetimi rublji, zahteva zdaj še enkrat toliko. Poštni uradniki in železničarji prirejajo shode in zahtevajo povišanje plač. Vse zahteva, zahteva, zahteva... Država je pa po dolgotrajni vojni revna ko cerkvena miš. To-I da vsi so izgubili glave, vsi mislijo, da je revolu- i oija prinesla samo pravice, ne pa tudi dolžnosti. I Vsi zahtevajo — kdo bo pa dal, zlasti še, ko nihče ! noče delati, tega ne vpraša nihče! Vsi so vzhičeni, ker se je .babica ruske revolucije' Breško-Breškovskaja zopet pojavila. Ce so pa njene ideje za Rusijo sprejemljive, je drugo vprašanje. Verjemite mi, gospoda, da smo na predvečeru zelo neprijetnih dogodkov I« 22. aprila 1917. Danes je bil solnčen, topel pomladanski dan. Led la reki je ze potemnel, kmalu se bo stajal. Uozd ob bregu se že barva zelenorjavo, to je brstje, ki se odpira, šlo sem na pokopališče, dn obiščem Koljev in Lidočkin grob. Kadar sein žalostna, grein vselej tja. Naše pokopališče je strašno zanemarjeno, samo nekaj grobov je negovanih, ostali so čisto zapuščeni, križi stoje postrani ali leže po tleh. Cvetlic, ki jih ljudje prinašajo, drugi dan gotovo ni več, in vencev nihče ne pusti na grobu, takoj bi jih odnesli. ' Umrle pokopavati z dragocenostmi ali samo v dobri obleki si nihče več ne upa, kajti dobe se tatovi, ki j grobove razkopavajo in mrliče plenijo. Strašno mnogo grobov je bilo že na ta način oskrunjenih. Grozen : zločin so odkrili v zadnjem času. Pred kratkim je ! umrlo malo dekletce trgovca Teljuškina in pokopali i so jo z njenimi igračami vred. Nekaj dni potem je ! videla gospa Teljuškinova na cesti otroka, ki se je igral s punčko umrle. Pomota je bila izključena, ker so bili punčki lasje narejeni iz otrokovih kis Zadevo so preiskali in odprli grob. Pokazalo se je, : da niso manjkale samo igrače, ampak tudi mrlič. Nadaljna poizvedovanja so dognal«, da se je cela tolpa ukvarjala z izkopavanjem svežih mrličev, in so jih metali svinjam, ki so jih predelavah v klobase ... Za > Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce& izdajatelj; Ivan Rakove« Prednik Lojze Golobii.