PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXI. Št. 300 (6278) TRST, sobota 18. decembra 1963 OBISK PREDSEDNIKA BRITANSKE VLADE V ZDA Posvetovanje Johnsona in Wilsona o Vietnamu, Rodeziji in jedrski sili Velika Britanija uvedla petrolejske sankcije proti Rodeziji ob podpori ZDA - Švica ne bo priznala Smithovega režima in je odredila zaplembo fondov rodezijske rezervne banke WASHINGTON, 17. — Predsednik britanske vlade Wilson je ime! že sinoči svoj prvi sestanek s predsednikom Johnsonom. Danes ob 19. uri po srednjeevropskem času sta nadaljevala posvetovanje na delovni večerji, na kateri so bili tudi nekateri ožji sodelavci obeh državnikov, med katerimi tudi podpredsed nik Humphrey in McNamara. Predstavnik Bele hiše je o sinočnjem sestanku izjavil, da sta državnika takoj segla v bistvo Po prvem pogovoru sta nadaljevala posvetovanje 40 minut v navzočnosti nekaterih ožjih sodelavcev. Državnika sta obravnavala vsa večja mednarodna vprašanja. Govorila sta o Rodeziji, o NATO, zlasti o a-tomski sili ter o Vietnamu. Davi se je Wilson sestal na sedežu britanskega poslaništva z ame. riškim tajnikom za obrambo Mc Namaro in z drugimi ameriškimi funkcionarji. Johnson pa se je dolgo pogovarjal z Deanom Ruskom in McNamaro, ki sta mu podala podrobno poročilo o zasedanju NATO v Parizu. Danes sta se Johnson in Wilson pogovarjala tri ure. V uradnih kro. gih ne dajejo nobenih pojasnil o pogovoru. Prav tako ni pričakovati objave kakršnegakoli skupnega poročila. Vendar pa se je zvedelo, da sta predvsem govorila o Vietnamu, Rodeziji, o jedrski sili NATO in o tem, da se preuredi britanski o-brambni sistem. Zdi se, da želijo Angleži večjo ameriško podporo za rešitev afriških problemov, medtem ko želijo ZDA, naj bi Velika Britanija v večji meri prispevala za ameriško vojno v Vietnamu. Britanska vlada želi dobiti od ZDA tudi pomoč, ki naj razbremeni njene izdatke za obrambni sistem, zlasti vzhodno od Sueza. Revidira- Harold Wilson med govorom v skupščini OZN Skupščina OZN poziva Španijo naj prizna neodvisnost Sahare Delo posameznih odborov skupščine NEW YORK, 17. — Glavna skupščina OZN je odobrila s 100 glasovi proti dvema resolucijo, ki poziva Španijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da v najkrajšem času prizna neodvisnost ozemljem v španski Sahari. Proti resoluciji sta glasovali Španija in Portugalska. Vzdržale so se Francija, Južna A-frika, Velika Britanija in ZDA. Dalje je skupščina sklenila sklicati prihodnje leto mednarodno konferenco o «apartheidu» v Južni A-friki. Konferenco bo organiziral glavni tajnik OZN. Politični odbor OZN je odobril resolucijo o Cipru. V resoluciji je med drugim rečeno, da ima Ciper kot enakopravna država članica OZN pravico uživati v smislu listine OZN popolno suverenost in neodvisnost brez tujega vmešavanja. Resolucija poziva države članice OZN, naj se prilagodijo listini ter naj spoštujejo suverenost, e-notnost in neodvisnost Cipra ter naj se vzdržijo vsake intervencije. Na koncu poziva resolucija Varnostni svet, naj nadaljuje posredovanje v skladu z resolucijo od 4. marca 1964. Ker se je pri glasovanju vzdržalo veliko število delegacij (51 vzdržavnih, 47 ugodnih glasov, 6 pa nasprotnih), je verjetno, da bodo resolucijo nekoliko spremenili, preden bodo o njej razpravljali v glavni skupščini, kjer je za sprejem potrebna dvotretjinska večina. ZDA so glasovale proti resoluciji, številne afriške države Pa so jo podprle. Velika Britanija se je s številnimi državami zahodne in vzhodne Evrope vzdržala. Turški zunanji minister je izjavil, da so priporočila v resoluciji »nesprejemljiva«. Poseben politični odbor je sklenil odložiti na prihodnje zasedanje skupščine razpravo o mirnem reševanju sporov. Glavni tajnik U Tant javlja v svojem poročilu varnostnemu svetu, da namferava podaljšati za tri mesece mandat skupine opazovalcev OZN, ki nadzorujejo ustavitev sovražnosti na indijsko-pakistanski meji, da namerava obdržati do konca leta 1966 celotno število opazovalcev OZN v Kašmiru ter podaljšati do konca januarja 1966 mandat generala Marambia, ki ima nalogo nadzorovati umik oboroženih čet obeh držav na položaje, na katerih so bile pred začetkom sovražnosti. U Tant računa, da bodo znašali stroški za trimesečno vzdrževanje odposlanstva za nadzorovanje ustavitve sovražnosti 819 tisoč dolarjev, stroški za opazovalno komisijo v Kašmiru pa milijon 740 tisoč dolarjev. Smrtna kazen v Indoneziji DJAKARTA, 17. — Predsednik Sukamo je sporočil, da je stopila danes v veljavo smrtna kazen za tiste, ki so krenili s poti indonezijske (evolucije. Sukamo je govoril na zborovanju združenja indonezijskih žensk in je poudaril, da je »revolucija temelj borbe indonezijskega ljudstva za uresničenje njegovega ideala. Ce so ta ke osebe, ki so krenile z revolucionarne poti, bodo ustreljene* Predsednik je dodal, da bo posebno vojaško sodišče sodilo ne samo tiste, ki so bili vpleteni v poskus državnega udara 30. septembra, temveč tudi tiste, ki so namenoma krenili stran od revolucije. ti bi morali britanske ((obveznosti« ob upoštevanju britanskih «potreb» v Perzijskem zalivu in Maleziji. Po sestanku sta Wilson in Johnson prisostvovala prižganju božičnega drevesca v parku Bele hiše. Johnson je ob tej priložnosti trdil, da ZDA niso iskale bojev, v katere so zapletene. Dodal je: «Harold Wilson in jaz sta govorila danes o tem. Govorila sva ne samo o varnosti človeštva, temveč tudi o številnih možnostih sodelovanja, ki so sestavni del pravega dela miru. Mir in samo odsotnost vojne. Nikoli ne bomo poznali miru na svetu, na katerem bi manjšina uživala blaginjo, velika večina pa bi bila obsojena na glad in nevedenost.« Na koncu je Johnson dejal, da ((želi diskutirati o častnem miru v Vietnamu«. Pripomnil je: «Rekel sem Wilsonu, da bo vsaka nova pot, ki bi jo mogel on najti do miru, imela hiter odgovor z naše strani.« Nocoj so uradno javili, da je Velika Britanija prepovedala izvoz petrolejskih izdelkov v Rodezijo. V uradnih krogih pravijo, da Velika Britanija upa in pričakuje, da bodo vse druge države sodelovale in omogočile učinkovitost sankcij. Javljajo tudi, da je Velika Britanija po posvetovanju z vladama Zambije in Tanzanije začela takoj dobavljati z letali petrolejske proizvode Zambiji. Ukrep o petrolejskih sanakcijah stopi takoj v veljavo. Sprejeli so tudi ukrepe, da preprečijo petrolejski ladji «Staberg», da bi raztovorila v pristanišču Bei-ra v Mozambiku petrolej za Rodezijo. V New Yorku bo britanski delegat v OZN obvestil predsednika varnostnega sveta o tem sklepu. Rodezija uvaža letno približno 280 tisoč ton petrolejskih proizvodov. Po britanskih računih so sedanje petrolejske rezerve v Rodeziji zadostne za manj kakor šest mesecev. Računajo, da bodo tudi nekatere druge države, med katerimi tudi ZDA, v kratkem napovedale podobne ukrepe. Danes so uradno javili, da je tudi Z AR prekinila diplomatske odnose z Veliko Britanijo v skladu s sklepi Organizacije afriških držav. Interese ZAR v Veliki Britaniji bo ščitila Kanada. Angleško zunanje ministrstvo pravi v svoji izjavi, da tiste afriške države, ki so prekinile diplomatske odnose z Veliko Britanijo, «bolj ovirajo reševanje rodezijskega vprašanja, kakor pa pomagajo«. Angleško zunanje ministrstvo je dobilo uradno sporočilo o prekinitvi diplomatskih odnosov od ZAR, Malija in Gvineje, ni pa še dobilo sporočilo iz brazza-vilskega Konga in Mavretanije. Kanadska vlada bo ščitila tudi interese Tanzanije v Veliki Britaniji, ker je tudi ta prekinila diplomatske odnose z Londonom. V Washingtonu so objavili nocoj izjavo, ki poudarja, da ameriška vlada z naklonjenostjo sprejema in podpira britanski sklep o prepovedi uvoza petroleja v Rodezijo. Izjava dodaja, da ameriška vlada v celoti priznava oblast britanske vlade glede tega in poziva vse ameriške državljane in ameriška podjetja, naj se prilagodijo britanski odločitvi. Ameriška vlada bo dajala britanski vladi vso potrebno podporo za učinkovito organiziranje prevoza petroleja v Zambijo z letali. ((Upamo, dodaja izjava, da bodo ti ukrepi Velike Britanije, ZDA in drugih držav članic OZN pripeljali k naglemu koncu upora v Rodeziji v skladu s smotri resolucije varnostnega sveta OZN od 29. novembra.« Švicarska vlada je sklenila, da * v ne bo priznala enostranske razglasitve neodvisnosti Rodezije. Sklenila je tudi prepovedati izvoz vojnega materiala v Rodezijo. U-voz rodezijskega blaga v Švico pa bo dovoljen samo na podlagi posebnega dovoljenja, in to na podlagi trgovinske izmenjave, ki je bila dosežena v prejšnjih letih. Poleg tega je švicarska vlada blokirala fonde rodezijske rezervne banke v Švici. Rasist Smith' se je danes posvetoval s člani svoje vlade o sklepu Švice, da blokira fonde rodezijske rezervne banke. Opazovalci poudarjajo, da je to hud udarec za rodezijske finance. Ko je bila Velika Britanija pred dvema tednoma blokirala fonde rodezijsk-rezervne banke v Londonu (9 milijonov šterlingov), je Smith sporočil, da ima Rodezija še drugih 13 milijonov šterlingov v tujim'. Večina teh fondov je baje v Švici in Južni Afriki. Tass o zasedanju ministrov NATO MOSKVA, 17. — V komentarju o delu sveta ministrov NATO v Parizu pravi agencija Tass, da so ((rezultati zasedanja pokazali, da se v Evropi vedno bolj čuti težnja po normalizaciji odnosov med Vzhodom in Zahodom«. Agencija dodaja, da je zasedanje potrdilo naraščajočo izolacijo Washingtona in Bonna, katerih politika je v večanju mednarodne napetosti. Zaradi stališča Francije in nekaterih drugih držav niso v končnem poročilu omenili vprašanja opreme Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem. Po mnenju agencije gre za vzelo pomembno« dejstvo, čeprav so tajno sklenili, da bodo ponovno proučili vprašanje jedrske udeležbe Zahodne Nemčije. Agencija zaključuje, da sodeč po končnem poročilu ni udeležencem zasedanja uspelo niti sporazumeti se o tako važnem vprašanju, kakor je vojna v Vietnamu. Ne samo, da ZDA ni uspelo prisiliti svojih ((majhnih družabnikov«, da sodelujejo pri napadu v Vietnamu, temveč so ti njihovo stališče tudi kritizirale; zlasti sta ga kritizirali Francija in Norveška. BONN, 17. — Pakistanski predsednik Ajub Kan, ki je včeraj odpotoval iz Washingtona, je prispel danes v Bonn. Davi se je pogovarjal dve uri s kanclerjem Erhardom, zelo verjetno o odnosih med Vzhodom in Zahodom. V glavnem pa sta govorila o gospodarskih odnosih med Zahodno Nemčijo in Pakistanom. Ajuba Kana je sprejel tudi predsednik republike Luebke. POBUDE ZA KONEC VOJNE V VIETNAMU Fanfani je poslal Johnsonu poročilo o pogovoru La Pire s Hošiminhom Hanojska vlada obsoja britansko podpiranje ameriške politike Drzna dejanja članov osvobodilne fronte v samem Sajgonu - Poziv laburističnih poslancev INilsonu, naj posreduje pri Johnsonu WASHINGTON, 17. — Ameriški državni departma je javil, da je predsednik skupščine OZN Fanfani poslal po ameriškem predstavniku v OZN Goldbergu predsedniku Johnsonu poročilo o pogovoru, ki ga je imel 11. novembra v Hanoju bivši florentinski župan La Pira s sever----------- novietnamskim predsednikom Hošiminhom. Govorila sta o možnosti pogajanj za sporazumno rešitev spora. Državni departma dodaja, da je možnost, da bi tej izmenjavi pogledov sledile pobude za razgovore o miru, odvisna sedaj od Hanoja. V svojem pismu Johnsonu je Fanfani sporočil, da je Hošiminh poudaril svojim sogovornikom «močno željo« po mirni ureditvi, in je dodal, da je Hanoj pripravljen na mirovna pogajanja brez poprejšnjih pogojev in ne da bi zahteval umik ameriških čet. Poročilo pravi, da je Hošiminh tedaj izjavil: ((Pripravljen sem iti kamor, koli, da se sestanem s komerkoli.« Goldberg je obvestil Fanfanija nekaj dni pozneje, da Johnson skrbno proučuje njegovo pismo in da namerava kmalu odgovoriti, četrtega decembra je Dean Rusk pisal Fanfani ju in sporočil, da bodo ZDA rade volje še dalje razpravljale o zadevi eventualno v luči ((nadaljnjih italijanskih sondiranj«. Dean Rusk je pri tem izre- |||||||||!!IIIIII,m,m,1111,1,1,1,,umitimi "mnim, mi, imimimmi ZAKLJUČENA VOLILNA KAMPANJA V FRANCIJI Izredno napeto pričakovanje za izid nedeljskih volitev De Caulle in Mitterrand sta sinoči zadnjič govorila po televiziji PARIZ, 17. — Volilna kampanja v Franciji se je zaključila. Začela se je bila 29. novembra in je trajala dvakrat toliko, kakor se je predvidevalo, ker je bilo treba volitve ponoviti. Vsi opazovalci se strinjajo v ugotovitvi, da je bila kampanja za ožje volitve mnogo živahnejša kakor prva. Spočetka se je kampanja začela skoraj v brezbrižnosti številnih Francozov, .zaključila pa se je z veliko napetostjo ob vsesplošnem zanimanju. Zato je pričakovanje za nedeljski izid volitev mnogo bolj napeto. Splošno mnenje je, da je izid borbe zelo negotov, čeprav se domneva, da bo de Gaulle morda zmagal s prav majhno večino; toda še vedno je vse mogoče. De Gaulle in Mitterrand sta nocoj še zadnjič govorila po televiziji. To pot se zdi, da je Mitterrand napravil večji vtis na poslušalce kakor de Gaulle. De Gaulle je ponovil, da gre za izbiro med »preživelim režimom, režimom politične igre, bežnih kombinacij, ministrstev, ki so papirnati gradovi, režima nemoči, nazadovanja in propada* ter novo republiko, ki jo je pred sed mirni leti ustanovila volja ljudstva*. Obtožil je svoje nasprotnike, da so se povezali, »samo da bi odstranili de Gaulla*, in je dodal, da Mitterrand, ki -ga je imenovala skupina strank, ne bi mogel če bi bil izvoljen, storiti drugače, kakor da znova pripelje te stranke na oblast, da lahko nadaljujejo svojo tragikomedijo tam, kjer jo je njihova panika pred sedmi-mi leti ustavila*. Govoril je zatem o svoji »novi republiki* in jo slikal v rožnatih barvah ter dodal: »Nova republika ima svojega predsednika. To sem jaz. Glejte me tu, takega, kakršen sem. Ne pravim, da sem popoln in da nimam svoje starosti Nikakor ne trdim, da znam vse, da vse zmorem. Bolje vem, kakor kdor koli, da bo potrebno, da dobim naslednike in da jih narod izbere zato, da bi šli po isti poti. Toda s francoskim ljud- •iiiiiiiiiiii um lili milil m,n PO SILOVITEM CIKLONU V PAKISTANU Niso še znani točni podatki o števila človeških žrtev Kakor že javljeno, se bojijo, da znaša to število nad 25.000 - Reševalne skupine na delu KARAČI, 17. — Danes so začeli deliti riž in zdravila prebivalstvu, ki ga je prizadejal silovit dklon in ki je uničil obalno področje v dolžini 130 kilometrov v Vzhodnem Pakistanu ter sejal smrt in razdejanje. Do sedaj ni bilo še mogoče izračunati števila človeških žr- tev. Po uradnih podatkih, ki so jih objavili sinoči, bi utegnilo število mrtvih doseči 25.000, po podatkih, ki jih objavlja tisk, pa znaša to število približno 17 tisoč. Največ žrtev je bilo na otokih ob obali, ker je prebivalstvo na bolj oddaljenih področjih utegnilo pravočasno zbežati, še preden je ciklon, ki je prihajal iz Bengalskega zaliva, mogel zajeti področje z vso svojo besnostjo. Reševalne skupine Iščejo preživele na prizadetih obalnih področ- jih, ki so pokrita z gostimi gozdovi. Bojijo se, da je na otoku Mahkali pred obalnim mestom Cox’S Bazar zgubilo življenje nad 10.000 ljudi. Otok je namreč od enega konca do drugega popolnoma zalil ogromen val, ki je sledil ciklonu. Pogrešajo tudi mnogo tisoč ribičev in njihovih družinskih članov, ki so živeli v vaseh ob obali. Neki dvanajstletni deček, ki je bil na morju s svojim stricem in ki se je oprijel lesene razbitine, je pripovedoval o svoji strahotni dogodivščini. Otrok je bil na majhni jadrnici s svojim stricem nekaj milj od obale. Odpotovala sta z otoka in sta bila namenjena v Cox’S Bazar, ko se Je v nekaj minutah dvignil močan veter, ki je dvigal valove, ki se lahko ((primerjajo goram«. Mala jadrnica se je prevrnila in razbila. Povedal je, da ga je potegnilo v morje, potem ko ga Je bil stric privezal za zapestje k čolnu, ostal je tako privezan na razbitino čolna. Njegov stric, ki Je bil ostal v morju štirinajst ur, je izginil v razburkanem morju. Zjutraj se je nevihta pomirila in otroka so opazili s čolna, ki je iskal ponesrečence. Ameriški odpravnik poslov v pakistanski prestolnici je izročil danes 120.000 rupij (15 milijonov lir) pakistanskemu zunanjemu ministru za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Papež Pavel VI. je odredil naj se pošlje v Pakistan večji znesek denarja kot njegov osebni prispevek za najnujnejšo pomoč. stvom mi je zgodovina dopustila, da so mi nekatera dejanja uspela. S francoskim 'judstvom . sem sedaj na delu, da si zagotovimo napredek, neodvisnost in mir.* Francois Mitterrand je v svojem govoru poudaril, da bodo morali Francozi v nedeljo izbirati med »osebno oblastjo in republiko državljanov*, pripomnil je, da hoče s svojo kandidaturo doseči dva smotra: prvi je »vrniti ljudstvu funkcijo odgovornih državljanov, ki so sami gospodarji prihodnost: naše dežele* Drugi smoter je določiti novo politiko, ki bo začrtala to prihodnost Zatem se je vprašal, ali je mogoče izbrati človeka, ne da bi poznali njegovo politiko, ter je nadaljeval: »Generalu de Gaullj sem postavil vprašanja. Nisem slišal nobenega odgovora. Zaganjanje proti strankam, obsojanje političnih formacij nas ne more razsvetliti. Seveda so stranke napravile napake, in to priznavajo. Toda, ali je mogoče orisati vso zgodovino republike, s tem da se ». nim pripisujejo neuspehi, porazi in tudi katastrofe, ter se skušajo pripisati osebni oblasti nekaterih zmage, uspehi, možnosti v prihodnost?* Nato je Mitterrand dejal, da gre sedaj za to, da »vemo, kaj bomo storili jutri*. »In jaz v imenu vseh tistih, ki me podpirajo, v imenu tistih, ki so se borili z menoj, sem prevzel obveznosti, sem povedal, kaj bom storil.* Ponovil je nato svoje glavne načrte: »Demokratično načrtova nje (absolutna prednost socialnim vprašanjem in predvsem ;šolstvu) opustitev programa o jedrski u-darni sili, ukinitev zakonov, ki o-mejujejo pravico stavke, okrepitev vloge notranjih komisij, pravično razdelitev kmetijskih dohodkov z dohodki drugih poklicev, obnovitev evropskih pogajanj, zvestoba atlantskemu zavezništvu, ker ta zvestoba ni v protislovju z uvedbo prijateljskih odnosov z Moskvo in s Pekingom.* Na koncu svojega govora je izjavil: »Kdo je trdil, da bi Francija brez njega bila nič? Ne, ge neral de Gaulle se moti. Francija mu ne pripada. Francija se ne istoveti z nikomer razen s svojim ljudstvom. Ce gledamo pretekla stoletja, tista stoletja, ki so jo u-stvarila, jo ohranila, ji omogočila, da ostane pri življenju in raste, pravimo, da se Francija ni postarala. Kaj je mladina Francije? Predstavljajo jo stoletja, ki jih ima pred seboj, in naloge, ki jo čakajo.* V zaključku je Mitterrand pozval volivce, naj se zberejo okrog njega, da služijo republiki. Kandidat »pretepenih psov* Marcel Barbu, ki je pri prvem glasovanju dobil 200 tisoč glasov, je danes pozval Francoze, naj glasujejo za Mitterranda. Prav tako se je za Mitterranda izrekel bivši predsednik republike Vincent Au-riol, poleg tega pa še številni sindikalni predstavniki in Antierovo »kmečko gibanje*. Bumcdjen zaključil uraden obisk v Moskvi MOSKVA, 17. — Nocoj se je praktično zaključil uraden obisk alžirske delegacije, ki jo vodi Bu-medien. Jutri bo Bumedien odpotoval v Baku, kjer si bo ogledal petrolejske naprave. Po dveh dneh bivanja v azerbejdžanski prestolnici se bo vrnil naravnost domov. Uradno poročilo o pogovorih bo verjetno objavljeno, ko se bo Bumedien vrnil v Alžir. V poučenih krogih pravijo, da se je Bumedien pogovarjal sedem ur tudi s prvim tajnikom KP SZ Brežnjevom. Toda v sovjetskih krogih so glede tega zelo rezervi rani in verjetno to niti ne bo o-menjeno v uradnem poročilu. Na splošno sta obe delegaciji zelo' rezervirani in ni moč dobiti podatkov o obravnavanih vprašanjih. Vsekakor so govorili o mednarodnih zadevah in še posebno o Afriki in Aziji ter o odnosih med o-bema državama, zlasti še o gospodarskem, tehničnem, znanstvenem in vojaškem sodelovanju med o-bema državama. kel dvom v ((dejansko pripravljenost Hanoja, da sprejme brezpogojna pogajanja«. Fanfani je odgovoril 13. decembra in sporočil, da so bistvene elemente Ruskovega pisma izročili ((kvalificiranemu predstavniku«, da jih sporoči Hanoju. Državni departma javlja, da je Fanfani istega dne sporočil Goldbergu, da je Ru-skov odgovor že prišel v Hanoj. Severnovietamska vlada ni še sporočila svojega mnenja. Sevemovietnamska vlada pa je objavila izjavo, v kateri odločno zavrača predloge britanskega zunanjega ministra Stewarta za sklicanje konference o ustavitvi sovražnosti v Vietnamu. Izjava pravi, da britanska vlada ni istočasno s tem predlogom postavila zahteve, naj ZDA ustavijo svoj napad v Vietnamu. Poleg tega ni britanska vlada izpolnila svojih obveznosti kot sopredsednica ženevske konference iz leta 1954 in ne dela drugega nego, da sledi ameriški politiki v Vietnamu. Britanska vlada trdi, da jo zanima mir v Vietnamu, dejansko pa gredo v zadnjem času njene besede ni njena dejanja narazen. Nato pravi izjava, da je namen britanskega načrta samo služiti podlim spletkam ameriških imperialistov in da hoče namenoma istovetiti napadalca z ljudstvom, ki se bori proti napadu. Velika Britanija je stalno krila poskuse ameriških imperialistov, da popolnoma uničijo ženevske sporazume, s tem da služi njihovi napadalni politiki v Vietnamu. Izjava ponavlja, da je program štirih točk severnovietnamske vlade edina pravična podlaga za rešitev. Vsaka rešitev, ki bi bila v nasprotju s tem programom, bi bila neveljavna, prazna in ne bi mogla pripeljati do pravega miru v Vietnamu. Sinoči so aktivisti južnovietnam-ske osvobodilne fronte govorili po zvočnikih v samem predmestju Saj-gona Cholonu. Govornik se je u-stavil v eni glavnih ulic ter je govoril prebivalstvu. Obsodil je ameriško intervencijo v Južnem Vietnamu ter zahteval umik ameriških čet. Cholon Je kitajsko predmestje Sajgona. Zato so med govorom razdeljevali letake v kitajščini. Davi so bile po številnih ulicah tega predmestja zastave osvobodilne vojske narodnoosvobodilne fronte. Sinoči je bilo izvršenih več atentatov na policaje. Do te izredne dejavnosti je prišlo, ko radio osvobodilne fronte poziva južne Vietnamce. naj proslavijo obletnico Kozircv pri Nenniju RIM, 17. — Podpredsednik vlade Nenni je sprejel danes v palači Chigi sovjetskega poslanika Kozireva. Sovjetski poslanik je izročil Nenniju vsebino izjave vrhovnega sovjeta SZ od 9. decembra, ki se tiče stanja v Vietnamu. Vsebina dokumenta je bila že sporočena italijanski vladi po italijanskem poslaništvu v Moskvi in italijanska vlada si pridržuje pravico odgovoriti po tem poslaništvu. ................................................... Sklepi izvršnega odbora PSI Odhor je soglasno odobril stališče o mednarodnih vprašanjih - Posvetovanje o zidanju šol RIM, 17. — Izvršni odbor PSI je danes zaključil razpravo o perečih političnih vprašanjih in je odobril resolucijo, za katero so glede zunanjepolitičnih vprašanj glasovali vsi člani odbora in torej tudi člani manjšine, glede notranjih vprašanj pa so zastopniki manjšine oddali nasproten glas. V resoluciji se v uvodu govori o socialističnem združevanju, glede česar se resolucija sklicuje na zadnji kongres PSI ter govori o reakcionarnih namerah in o opoziciji komunistične partije. Izvršni odbor želi, da bi PSDI na svojem kongresu dala pozitiven odgovor, pri čemer poudarja izredno važnost reforme države in javne uprave, o čemer še zlasti govori republikanska stranka. Nadaljnji del resolucije se nanaša na mednarodna vprašanja in zlasti na nevarno stanje v jugovzhodni Aziji, ki lahko privede do svetovne ..vojne, v resoluciji je govora, da je politika pomirjenja s tem v resni nevarnosti in da je PSI solidarna z vsemi silami, ki se trudijo za mir v Vietnamu. PSI zahteva prekinitev bojev kot osnovni pogoj za mirovno konferenco. To zahteva svet od ZDA kot tudi istočasno zahteva, da se ne razširijo vojaške operacije in da so ZDA pripravljene na pogajanja z vsemi zainteresiranimi vključno z narodnoosvobodilno fronto. V resoluciji je govora o atlantskem zavezništvu, ki ima lahko izključno o-bramben značaj in ki je lahko geografsko omejeno. V tem okviru ima Italija izključno obveznost, da učinkovito posreduje za prekinitev sovražnosti in da prispeva k miru v Vietnamu na osnovi dogovora ženevske konference. Izvršni odbor PSI je obsodil rasistične manifestacije v Južni Afriki in izrazil solidarnost z vsemi silami, ki se borijo proti rasizmu, za enakopravnost in neodvisnost vseh narodov. Danes so se pod predsedstvom Mora sestali podpredsednik vlade Nenni, ministri Gui, Colombo, Mancini, Pieraccini in Tremelloni, guverner Banca dTtalia Carli, državni generalni administrator Marzano in predstavniki štirih večinskih strank Ermini za KD, Codignola za PSI, Orlandi za PSDI in prof. Gat-to za PRI, ki so razpravljali o perečih vprašanjih zidave šolskih poslopij. Nov medministrski sestanek je določen za v torek, ko se bodo dogovorih glede predlogov za prihodnje zasedanje ministrskega sveta. upora proti Francozom v Hanoju leta 1946 in obletnico ustanovitve narodnosvobodilne fronte leta 1960. V nekem drugem predmestju Sajgona so pripadniki osvobodilne fronte vrgli davi ročno bombo pro. ti tovornjaku, v katerem so bili ameriški vojaki. Enajst vojakov je bilo ranjenih. V zadnjih dveh dneh je to že drugi atentat na ameriške vojake v Sajgonu. Sevemozahodno od Sajgona je odred sajgonske vojske padel v zasedo partizanov ter je utrpel velike izgube. Med Danangom in Cu Lajem se je enota sajgonske vojske spopadla s skupino partizanov. Na obeh straneh so bile izgube. Ameriški bombniki «B-52» so danes bombardirali hrib Cu Pong na področju Plei Me, kjer so bili konec prejšnjega meseca najbolj krvavi spopadi v vietnamski vojni. Bombniki so bombardirali tudi drugo osvobojeno področje v pokrajini Binh Duong 70 kilometrov sevemozahodno od Sajgona. Od 18. junija dalje so bombniki «B-52» izvedli 113 bombnih napadov v Ju/, nem Vietnamu. Ameriški lovski bombniki so danes izvedli 21 bombnih napadov na Severni Vietnam in odvrgli 90 ton bomb. Ameriški departma za obrambo je včeraj javil, da so ameriške čete imele do ponedeljka naslednje izgube v Vietnamu: 1496 mrtvih, 6.863 ranjenih, 126 pogrešanih in 25 ujetih. Danes je 68 angleških laburistič-nih poslancev poslalo Wilsonu v VVashington brzojavko, ki pravi, da nedavne ameriške akcije v Vietnamu grozijo, da se bo vojna raztegnila na Kitajsko. Pri tem pozivajo Wilsona, naj se med pogovori z Johnsonom trudi, da doseže konec vojne. Poslanci se sklicujejo tudi na izjavo ameriškega tajnika za obrambo McNamare na zasedanju sveta NATO v Parizu. Včeraj so iz Karačija uradno sporočili, da bi utegnilo število mrtvih zaradi silovitega ciklona v vzhodnem Pakistanu doseči 25.000, medtem ko tisk navaja število 17.000. Glavna skupščina OZN je s posebno resolucijo pozvala Španijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe glede priznanja neodvisnosti ozemlja v španski Sahari, za prihodnje leto pa je skupščina sklenila sklicati mednarodno konferenco o «a-partheidu« v Južni Afriki. U Tant bo podaljšal za tri mesece mandat skupine opazovalcev OZN na indijsko-pakistanski meji in da bo opazovalce v Kašmiru v celoti obdržal do konca januarja 1966. Včeraj se je zaključila volilna kampanja v Franciji, kjer sedaj z veliko napetostjo pričakujejo jutrišnje volitve, kajti splošno mnenje je, da je izid negotov. V svojem zadnjem televizijskem govoru je včeraj de Gaulle ponovil že znane argumente in dejal: »Bolje vem kakor kdorkoli, da bo potrebno, da dobim naslednike in da jih narod izbere zato, da bi šli po isti poti.« Zlasti pa je govoril o »novi republiki«. Mitterrand pa je ponovil svoj program: demokratično načrtovanje, opustitev programa o udarni jedrski sili, ukinitev zakonov, ki omejujejo pravico stavke, obnovitev evropskih pogajanj, zvestoba atlantskemu zavezništvu, kar ni v protislovju s prijateljskimi odnosi z Moskvo in Pekingom. Glede možnosti rešitve vietnamskega vprašanja govori najnovejša vest o Fanfanijevem pismu Johnsonu o pogovoru, ki ga je imel 11. novembra v Hanoju bivši florentinski župan La Pira, kateremu je baje Hošiminh rekel, da je pripravljen na pogajanja brez poprejšnjih pogojev in ne da bi zahteval umik ameriških čet. Rusk je namreč 4. t.m. Fanfaniju sporočil, da bodo ZDA rade še dalje razpravljale v luči «nadaljnjih italijanskih sondiranj«. Hanojska vlada pa je včeraj odločno zavrnila Stewartov predlog za sklicanje konference o ustavitvi sovražnosti, ker ni britanska vlada hkrati postavila tudi zahteve, naj ZDA ustavijo svoj napad v Vietnamu in ker ni izpolnila svojih obveznosti kot sopredsednica ženevske konference iz leta 1954. Medtem pa se aktivnost osvobodilne fronte tako močno širi, da so njeni aktivisti predsinočnjim po zvočnikih govorili v nekem predmestju Sajgona, v drugem predmestju pa so vrgli ročno bombo proti tovornjaku z ameriškimi vojaki. O Vietnamu sta včeraj govorila obširno seveda tudi VVilson in Johnson, ki sta razpravljala še o Rodeziji, NATO, atomski sili itd. Zanimiv je komentar Tassa o izidu zasedanja sveta ministrov NATO, in sicer: da se v Evropi čuti vedno bolj težnja k normalizaciji odnosov med Vzhodom in Zahodom, da v skupnem sporočilu ni bila omenjena oprema Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem in slednjič, da se v Parizu niso mogli sporazumeti niti o tako važnem vprašanju, kakor je vojna v Vietnamu. Alžirski predsednik Bumedien sc je včeraj sedem ur pogovarjal v Moskvi z Brežnjevom predvsem o afri-ških in azijskih državah in seveda o vsestranskem sodelovanju med SZ in Alžirijo. Bazoviški spomenik Prejeli smo še eno oceno Span-gerjeve knjige. Bazoviški spomenik. Tako se glasi naslov knjige, ki jo je ((spisal iz doživetja« Vekoslav Span-ger in ki je izšla letos v samozaložbi v Trstu. Z njo je hotel pisec postaviti spomenik svojim tovarišem, kj so, obsojeni od posebnega fašističnega tribunala, v Bazovici padli pod fašističnim svincem, in vsem drugim tovarišem, ki so bili zapleteni v prvi tržaški proces. Ta spomenik pa ni samo znamenje pietete in hvaležnosti, temveč je odraz velike bolesti, ki jo čuti pisec spričo načina, kako se čestokrat prikazujejo dogodki tiste dobe in njihovi akterji. Veliko se je v tem pogledu grešilo in marsikaj se je prikazalo v napačni ter zavestno ali nezavestno izkrivljeni luči, to pa ne samo z italijanske, temveč tudi z naše strani. Pisec sam je bil žrtev takega krivega prikazovanja. Zaradi tega je čutil potrebo, da bi, kakor sam piše, »opisal poleg znanih neizpodbitnih dejstev, čim bolj resnično in dokumentirano še neznana dejstva, ki so bila povezana ali so bila vzrok delovanja in procesa tajne organizacije »Borba«, ter taka, ki bodo prikazala bralcu v pravi luči vse tiste sile. ki so privedle borce v nekompromisni boj do tragičnega konca njenega delovanja«. Za to naiogo pa je bil Span-ger najbolj pozvan, saj je delovanje organizacije »Borba«, da celo njen obstoj in njeno ime bilo javnosti, lahko rečemo, neznano, in nam je lahko vse to odkril le človek, ki je sam vodilno sodeloval v sami organizaciji in doživel vse njene faze od začetka do konca, tak človek je ravno Spanger, ki je bil idejni in dejanski soustanovitelj organizacije. Spangerjev prikaz ustanovitve, delovanja in konec «Borbe» bo za našo javnost večidel pravo razodetje, kajti vsi dogodki tistega časa, ki so se tragično zaključili z Gortanovim in tržaškim procesom iz leta 1930, so bili doslej premalo znani ali sploh povsem neznani. Kolikor pa so listi in druge publikacije o njih pisali, so bili prikazi nepopolni, nejasni in netočni, največkrat pa celo izkrivljeni. Spangerjev prikaz pa je iz »prve roke« in, kar je posebno vredno, preveva ga tisti duh, ki je bil značilen za mladinsko gibanje v Trstu in na Primorskem v tisti dobi. To velja zlasti za poglavja, ki govorijo o mladinskih društvih in mladinski misli, o tajni organizaciji »Borba« ter o Gortanovem in tržaškem procesu 1930. To in ono se nam bo zdelo morda naivno ali zaneseno, toda iz vsega veje to najci-stejši idealizem in pripravljenost za skrajne žrtve. Iz Spangerje-vega prikaza pa povsem jasno tudi izhaja, da je bila organizacija «Borba» povsem samonikla, da je izšla iz same mladine, ki je bila prežeta z miselnostjo, katera je bila značilna za mladinska društva, dokler so obstajala. Zaradi tega pisec prav ostro zavrača očitek, ki so ga vrgli v svet uprizoritelji tržaškega procesa, da bi opravičili svoje postopanje proti obtožencem ter proti slovenski in hrvatski manjšini v celoti a tudi da bi utemeljili svoje napadalne namene proti sosednji Jugoslaviji, da je namreč »delovanje tajne organizacije bilo organizirano in vodeno v Jugoslaviji in Franciji« ter da »niso pripadniki te organizacije nič drugega kot orodje tujcev, plačani izdajalci«. Ta očitek je bil stalni refren v vseh fašističnih glasilih in je žal imel tu pa tam svoj odmev tudi pri italijanskih antifašistih in, kar je treba še bolj obžalovati, v povojni dobi tudi s slovenske strani, ker se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da so bili člani organizacije idealno navdihnjeni in da so finansiranje organizacije sami reševali z nabiralnimi akcijami med člani. Zaradi tega je povsem utemeljena izjava pisca, ki jo je objavil v svoji knjigi z velikimi črkami (str. 123); «da od ustanovitve te organizacije pa do dneva, ko smo bili prisiljeni oditi za zapahe, niso ne tajna organizacija «Borba» ne člani te dobili niti beliča od kogar koli, ki ni pripadal tej organizaciji. Vsa denarna sredstva, ki jih je tajna organizacija »Borba« potrebovala, so bili izključno prispevki, zbrani samo med lastnimi aktivnimi in pasivnimi člani tajne organizacije «Borba».» Prav tako zavrača pisec trditev, da je organizacija bila ema-nacija kake politične struje aii da je kakorkoli pripadala tej ali oni stranki, temu ali drugemu štabu, tej ali oni grupaciji. Pisci, ki tako trdijo, ne morejo misliti, da je gibanje lahko bilo samoniklo in neodvisno, ker apriori predpostavljajo, da «morajo vsako revolucionarno gibanje pripravljati teoretiki in da pripada očetovstvo gibanja voditelju, ki ima pred seboj že izkristalizirani cilj.« Zaradi tega, ker organizacija ni pripadala nobeni politični stranki, so se pojavili tudi očitki, da so »ti mladi puntarji z uporabljanjem bomb zatajili demokratično pojmovanje borbe.« Drugi Pa obsojajo njihovo delovanje, češ da je privedlo do nepotrebnih žrtev. Proti temu ugotavlja pisec, da »so se člani »Borbe« samo branili pred napovedano smrtjo, saj ima pravico vsako napadeno bitje, da se branj z vsemi razpoložljivimi sredstvi«. Sicer pa pisec izrec- no omenja v pravilih in na raznih drugih mestih v svoji knjigi, da je organizacija bila proti človeškim žrtvam. Nesrečno naključje Pa je hotelo, da sta incident ob plebiscitu leta 1929 pred Bermom v Istri m bombni napad na uredništvo fašističnega glasila v Trstu proti volji inscenatorjev terjala človeške žrtve. Spanger pa ni s svojo knjigo samo postavil v pravo luč junakov, ki so padli pod fašističnim svincem v Pulju in v Bazovici, temveč nam je v njej tudi razkril, kako je organizacija «Borba» nastala, kdo so bili njeni ustanovitelji in njeni člani, kakšna je bila njena notranja organizacija ter kaj je vse storila in kaj trpela. Pisec je k svojemu prikazu o nastanku in delovanju «Boi-be» dodal kot uvod še poglavji o stanju v Trstu in na Primorskem in o fašističnih pogromih, a na koncu knjige poglavje o tem, kako je svet sodil o tržaškem procesu. Čeprav sta prvi dve poglavji morda potrebni za bralca, ki mu niso znane razmere, v katerih je nastala ((Borba«, imam vendar občutek, da kvarita celoto knjige. Nikakor nista zadostni, da bi podali celotno sliko, razen tega tudi nista povsem točni. Poglavje o odmevu, ki ga je imel proces v svetu, je na sebi gotovo zanimiv in spada k prikazu samega procesa, v Spangerjev, knjigi pa je po vsebini in po stilu tuje. S tem pa ni niti najmanj zmanjšan pomen in vrednost poglavij, ki govorita o samem delovanju »Borbe«. Knjiga je res najlepši spomenik bazoviškim junakom in tovarišem. Vekoslavu Spangerju moramo biti hvaležni, da nam je osvetlil del naše borbe v Trstu med obema vojnama, ki je bil doslej ovit v megio, tako da je lahko nudil možnost za razna neosnovana ugibanja. Želeli pa bi, da bi nam kdo opisal nadaljevanje te borba od dneva dalje, kjer je Spanger zaključil svoj prikaz. Upajmo, da se bo to sedaj zgodilo, ko je led prebit in je storjen prvi korak. L. C. MOSKVA, 19. — V SZ so izstrelili satelit «Kozmos 100». Satelit leti v krof ' orbiti v višini 650 km. Aparati v satelitu delujejo v redu. PLANINSKI DOM ZORKA JELINČIČA NA ČRNI PRSTI Ko so oktobra meseca zastopniki planinskih društev Primorske zasedali v Podbrdu, so sklenili, da se nova postojanka na Cmi prsti (na sliki), ki jo je zgradilo PD Podbrdo, imenuje po Zorku Jelinčiču. Tako bo imel Zorko Jelinčič trajen spomenik nad svojo rodno Baško Grapo. (Postojanko je treba še znotraj opremiti in otvorjena bo verjetno v avgustu) Tito Schipa je umrl RIM, 17. — Tenorist Tito Schipa je včeraj zvečer umrl v Nem Yorku, kjer je vodil privatno pevsko šolo. Po telefonu so danes zjutraj sporočili v Rim vest njegovemu sinu. Tito Schipa, ki se je rodil 2. januarja 1890 v Lecce-ju, je bil od začetka prejšnjega tedna v bolnišnici Wickersham v Nem Yorku zaradi posledic sladkorne bolezni, ki ga je mučila že nekaj let. Po sežigu trupla v krematoriju bodo pepel pr nesli v Italijo. Vest o njegovi smrti se je takoj razširila po Rimu. Pevci in dirigentje so soglasnega mnenja, da je s Schipo odšel eden od največjih pevcev na svetu. Nastopil je najprej leta 1911 v Ver-celliju v «Traviati», naslednje leto pa v Milanu kot Cavaradossi (Tosca). Dve leti pozneje je nastopil v Rimu v «Don Pasquale» ter v neapeljskem San Carlu v operah «Falstaff» in «Madame But-terfly». Leta 1914 je bil že tudi v «Colonu» (Buenos Aires), kjer je pel v «Manon» ter takoj nato spet v Milanu v «Traviati», ki jo je dirigiral Toscanini. S tem u-spehom so mu bila tudi odprta vrata v Scalo. Od leta 1917 dalje je nastopal v gledališčih «Coliseo» (Lizbona), «Liceo» (Barcelona), «Real» (Madrid). Toda čeprav, se je njegova dejavnost v ZDA pričela že leta 1920, je šele leta 1932 nastopil v «Metropolitanu». Izmed njegovih številnih vlog sta bili najbolj posrečeni interpretaciji v operah «Werther» in «Ma-non». Med svojimi najlepšimi spominki na dolgo kariero je s posebno ganjenostjo hranil fotografijo Masseneta, ki mu jo je poslala skladateljeva vdova s posvetilom: «Titu Schipi, največjemu Des Grieuru na svetu.» V šoli za mlade pevce, ki jo je ustanovil on sam pred dvema letoma, so našli pismo, v katerem izraža Schipa željo, da se njegovo truplo upepeli ter potem pepel prenese v Rim. V Rimu živi njegova žena Diana, sin Titino ter brat Carlo. Hči Liana živi v Los Angelesu, Elena pa na Jamajki. ........""""...............................................................................m........................mm.................................................................................................... ZA VALORIZACIJO GORNJE S0SKE DOLINE Bovškemu so še potrebni osnovni turistični objekti v- Ze doslej je veliko zamujenega, ker bi bilo treba nekatere objekte že davno zgraditi (n. pr. modernizacijo predelske ceste) Pred kratkim je tudi tržaško Planinsko društvo poseglo v raz-pravljenje o gradnji hidrocentrale Trnovo s tem, da je zastavilo svoj glas za ohranitev edinstvene naravne lepote Soške doline. V tej razpravi je bilo že podčrtano vprašanje, ali ne bi raje kazalo bolj pospešiti turizem v gornji Soški dolini ter tako ustvariti gospodarsko bazo, ki bi mogoče vsaj deloma odtehtala korist nove hidrocentrale. Dejansko na tem področju še ni pravega turizma in vendar so možnosti, da bi se turizem Bondone nad Trentom: smučišča na Vasonu razvil. Treba bi bilo le nekoliko več podjetnosti in pravilnega občutka za to, kaj je treba narediti. List ((Gospodarski vestnik« je pred kratkim objavil članek (Zgraditi osnovne turistične objekte na Bovškem), v katerem so navedene nekatere investicije, ki bi se ne samo izplačale, temveč so take, da se je treba samo čuditi, kaj so delali in kam so gledali vsi tisti, ki bi morali vse to ne samo že davno videti, ampak že tudi napraviti. Ker nas področje že zaradi bližine zanima, ponatiskujemo omenjeni članek: Kljub izredno ugodnim naravnim pogojem je turizem na območju zgornje Soče šele na začetni stopnji razvoja. Doslej je bilo v to dejavnost vloženih vse premalo sredstev, saj razen Alp hotela v Bovcu ter hotelov ((Zvezda« v Kobaridu in «Soča» na Mostu na Soči v Posočju niso bili zgrajeni oziroma rekonstruirani drugi gostinski in turistični objekti. Zlasti brez potrebnih turističnih in zimsko-športnih objektov pa ni mogoče pričakovati zaželenega ekonomskega učinka, ker je znano, da z majhnimi hotelskimi in gostinskimi zmogljivostmi ni mogoče dlje zadržati gostov, medtem ko enodnevni turisti prinašajo tako rekoč vse potrebno s seboj in le v manjši meri prispevajo h gostinskemu in turističnemu prometu in dohodku. Bovška trenutno razpolaga s 140 hotelskimi ležišči in 200 ležišči v turističnih sobah pri zasebnikih. Vseh razpoložljivih ležišč na Bovškem Je potemtakem 610. V Kobaridu, Tolminu in Mostu na Soči imajo še 240 ležišč, tako, da skupno število turističnih ležišč v tolminski občini ne presega 850 ležišč. V glavni turistični sezoni, v razdobju julij-avgust, so nočitvene zmogljivosti v Bovcu in Mostu na Soči zasedene z 92 odstotki, povprečno vse leto pa s 36 odstotki. Število nočitev in obiskov tujih gostov je za sezonski turizem še kar ugodno, nikakor pa se ni mogoče s temi rezultati zadovoljiti, ker poslabšujejo celotni promet in zmanjšujejo izkoriščenost gostinskih in hotelskih kapacitet zaradi omejenosti turističnega prometa zgolj na poletno sezono. Bi- lanca turističnega prometa v Posočju, a še zlasti na Bovškem, bi bila namreč mnogo ugodnejša, če bi tod uspeli sezono razširiti še na zimski in spomladanski čas. V ta namen pa bi seveda neogibno morali zgraditi nekatere najnujnejše osnovne prometne in zimsko-šport-ne objekte. Tako bi npr. gradnja žičnice, na Kanin odprla turistom širne in prekrasne smuške planjave pod Kaninom. Brez kakršnihkoli ovir oi potem lahko uveljavili tudi zimsko sezono, ker sneg na tem območju leži tja do junija, tako rekoč do začetka glavne turistične sezone. Izgradnja kaninske žičnice je izrednega pomena za učinkovitejše aktiviranje obstoječih hotelskih in gostinskih zmogljivosti in za doseganje ustreznejšega dohodka v tej dejavnosti. Posebnega pomena bi bila otvoritev navedenih smuških terenov za zamejske goste iz Trsta in Gorice, ker bi bila zanje smučišča na Kaninu oziroma pod njim mnogo bližja od smučarskih terenov v Dolomitih. Drugi osnovni objekt, ki bi ga bilo treba prav tako nujno zgraditi oziroma rekonstruirati, je predelska cesta. To alpsko cesto bi bilo treba ne le rekonstruirati, marveč predvsem modernizirati oziroma asfaltirati, tem prej, ker v stanju, kakršnem je sedaj, odvrača motorizirane turiste iz srednje Evrope in Evrope sploh od obiska Soške doline. Leta 1964 je čez predelski obmejni prehod privozilo 21.993 tujih avtomobilov, na njem pa Je vstopilo v Jugoslavijo 109.730 inozemskih potnikov. Ta promet bi bil lahko vsaj petkrat večji če bi rekonstruirali in asfaltirali predelsko cesto. Cez obmejni blok med Avstrijo in Italijo Je šlo leta 1964 1,1 milijona avtomobilov s 4,3 milijona potnikov Ob prometnih konicah v poletni in tudi zimski sezoni prečka ta obmejni blok tudi po 24.000 avtomobilov dnevno, potemtakem po 20 avtomobilov na minuto Ta turistična reka se odteka dalje proti Pontebi, Vidmu in Benetkam. Zaradi ozke ceste se promet zgošča in zastaja, to pa povzroča ne-voljo potnikov. Tako bi predelska cesta mogla zelo uspešno razbremeniti ponte-bansko cesto, zlasti še, ker je pokrajina na naši strani precej lepša, turisti pa vrhu tega, kot je znano, zlasti pri povratku zelo radi spremene smer oziroma menjajo cesto, da bi videli čimveč sveta. Dokler bo predelska cesta ostala taka, kakršna je, namreč močno ovinkasta, strma, ozka in prašna je seveda po njej nemogoče pričakovati večji dotok gostov, ki bi se morda navdušeni nad lepoto pokrajine — odločili za krajši ali daljši postanek ali morebiti celo za prenočitev. Ce bi predelsko cesto asfaltirali, po skromnih predvidevanjih lahko pričakujemo, da bi se vsaj 10 odstotkov inozemskih potnikov, ki bi na povratku sicer prečkali prehod pri Trbižu oziroma se odločili za pontebansko cesto, izbralo predelsko varianto. V tem primeru bi pridobili 500.000 novih tranzitnih potnikov in letno 800 milijonov deviznih dinarjev dodatnega prometa — dosegli bi torej učinek, ki bi že v enem letu poplačal stroške modernizacije predelske ceste, za nameček pa bi nam ostala še lepa vsota deviz. Povečani obisk gostov iz Italije po zgraditvi kaninske žičnice sicer ne bi občutneje vplival na porast števila nočitev, ker bi ti gostje z jutrom prišli, z nočjo pa bi se vračali, nedvomno pa bi se povečal premet v gostinstvu ter prodaja v trgovinah in na bencinskih črpalkah Tovrstni promet namreč že pri obstoječem obisku italijanskih gostov, zlasti po spremembi dinarskega tečaja skokovito narašča in že zdaleč prekaša dohodek iz stacioniranega turizma Tako je bilo v občinah Gorica in Tolmin v prvih devetih mesecih lanskega leta zamenjanih za 626 milijonov din tujih valut, v istem letošnjem razdobju pa že za 1.134 milijonov din. ali za nad 83 odstotkov več kot lani. Tl podatki pa ne dajejo dejanske slike celotnega prometa, ker veliko gostov iz Italije prihaja k nam z dinarji. Analize turističnega prometa v zgornjem Posočju kažejo, da domači turizem nazaduje, nasprotno pa močno narašča tu iški turizem. Po zgraditvi žičnice na Kanin in rekonstrukciji predelske ceste ter povečanju kapacitet v gostinstvu bi Soška dolina zaživela kot eno najbolj obiskanih in pomembnih turističnih območij s turističnim gospodarstvom kot vodilno gospodarsko dejavnostjo, ki bi po oceni lahko ustvarjala letni promet v vrednosti .3 milijarde deviznih dinarjev. n. ž. hnfieje w glpctnli&če i§ lu!) bi a ^ Wallaceovi romani v izdaji DZ Slovenije Kadar ste utrujeni, nerazpoloženi, kadar ste na počitnicah ali se vozite v vlaku, takrat si včasih zaželite namesto resne knjige tudi kak lažji detektivski roman To je povsem razumljivo in kri minalni roman je našel svoje me sto po vsem kulturnem svetu. Na vadno sicer ta zvrst ne sodi med literaturo, temveč uvrščajo krimi nalni roman med zabavno čtivo Toda kot posebno zvrst pripovedništva ga poznajo tako v Evropi kot Ameriki in na drugih kontinentih. Zato bi bilo nesmiselno za tiskati oči pred dejstvi. Bolj važ no je, če je kriminalni roman dober, logično, prepričljivo in duhovito napisan, če je napisan v dobrem jeziku in če je tudi zgodba taka, da nas pritegne. Tudi kriminalne romane torej ne moremo metati vse v en koš, temveč moramo tudi v tej zvrsti ločiti zrno od plevela. Včasih je to težko, posebno, ker nam kriminalne zgodbe navadno posredujejo taka založništva, ki jim ne gre za drugo kot za dobiček. Na račun takih nekvalitetnih izdaj pogrošnih tekstov je bilo že veliko napisanega. In marsikaj upravičeno. Toda detektivski roman je lahko tudi dober In da je mogoče tudi v tej zabavni zvrsti literature najti dobre tekste nas je prepričala Državna založba Slovenije. Vsi vemo, kako kulturno poslanstvo opravlja s svojimi številnimi izdajami ta slovenska založba. Da pa pomaga pregnati slabo literaturo iz rok posebno mladih ljudi, se je založba odločila posredovati slovenskim bralcem nekaj dobrih kriminalnih romanov. In to od klasika kriminalnega romana, angleškega pisatelja Edgarja Wallacea, ki ga ves svet pozna kot resničnega očeta tovrstnega romana. Državna založba je torej že lani zasnovala to knjižno serijo, ki naj bi imela skupaj deset knjig. In pravkar je prišla na knjižni trg že sedma knjiga, kateri bodo sledile še preostale tri. Naj torej na te tekste opozorimo naše bralce. Edgar Wallace, s pravim imenom Richard Freeman, je imel težko in nemirno življenje, preden je zaslovel. Rojen je bil leta 1875 v londonskeip predmestju^ ip se je moral že od mladih nog sam prebijati skozi življenje. Bil je raznašalec časopisov, kuharski vajenec, delavec v tovarni, v burski vojni pa bolničar. Ker je imel čut za novice, je postal dopisnik nekega londonskega časopisa, kateremu je pošiljal novice iz Južne Afrike. Toda če se ne bi lotil pisanja detektivskih romanov, najbrž ne bi zaslovel. Tako pa je po prvem uspehu s temi teksti vse svoje življenje posvetil le temu delu. In tako je do svoje smrti leta 1932 najnsal 17 gledaliških del in čez 150 detektivskih romanov. V njih je pokazal vso domišljijo in fabulativno spretnost. V teh svojih tekstih ni analitik kot nekateri njemu sorodni pisci; njega tudi ne zanimajo podrobnosti, okoliščine in vzroki zločina. Zanj je najpomembnejša napetost, nenavaden zaplet in presenetljivost zgodbe. Ves je usmerjen k akciji, ,k zapletanju odnosov med nastopajočimi osebami, k nenavadnim preobratom, ki postavljajo vsa predvidevanja in vso domnevno logiko na glavo. Tako s svojim pisanjem drži bralca v napetosti od prve do zadnje strani. Čeprav v svojih delih pisatelj obravnava večinoma čas po prvi svetovni vojni in je za danes nekoliko staromoden in odmaknjen, nas vendar lVallaceovi teksti prijetno zabavajo, sproščajo in za nekaj uric prestavljajo v svet roparjev, morilcev in sleparjev, predvsem pa med predstavnike pravice, ki se uspešno bore proti njim. V slovenščini je doslej izšlo sedem knjig. Prva nosi naslov PONAREJEVALEC, druga pa je roman z naslovom RDEČI KROG. Tretja knjiga z naslovom SKRIVNOST RUMENE NARCISE je spet drugačna od ostalih. Slede romani: GROZUVITEZI, TEMNE SILE, SKRIVNOSTNEZ in kot zadnja, pravkar izišla knjiga z romanom VELIKONOZEC. Vsebine ne bi obnavljali, ker bi bilo to odveč. Naj pa navedemo, da je vsaka od knjig povsem različna. Skujmo jim je navadno le to. da najdemo v vseh spretnega detektiva, ki ima pri sebi navadno mladega pomočnika in določen krog ljudi, med katerimi detektiva odkrivata storilce nekega zločina. In pa seveda napete zgodbe, ki jih pisatelj naravnost stresa iz rokava. Tako imajo torej tudi slovenski bralci na razpolago serijo kriminalnih romanov očeta tega romana angleškega klasičnega mojstra Wallanea. Sedem knjig je že na trgu, ostale tri bodo sledile. Ni odveč omeniti, da je vse knjige skrbno prevedel Mirko Na-past. okusno opremil pa Janez Bernik in da gre torej za skrbno (pripravljeno in kvalitetno izdajo klasičnih angleških kriminalnih romanov. Sl. Ru. Churchillova slika za devet milijonov LONDON, 15. - Na dražbi v galeriji Sothebrj je bila prodana Churchillova slika «Mlin v ta Colleu za 5.000 šterlingov (skoraj 9 milijonov lir). Slika je nastala med 1936 in 1939, ko je Churchill hodil na počitnice na grad L'Ho-rion v zalivu Juan v Franciji. Na sliki sta dve osebi: otroka Ran-dolph in Sarah. BISCEGLIE (Bari), 17. - Štiri osebe so skoraj takoj umrle, ko so pojedle kosilo. Se dve osebi pa sta v kritičnem stanju v bolnišnici Vzrok najbrž ni v samih živilih tem 1 je oseba, ki je kuhala, mogoče uporabila — ne da bi opazila — steklenico z antikriptogamičnim sredstvom namesto steklenice z oljčm. ....................................................................................................................................................................... TRENTO, decembra. — Spet Je tukaj zima, veliki čas za hribe. Za letos pa se obeta, da bo v gorah toliko gostov, kot mogoče še nikoli. Do nedavnega so gore pozimi privlačevale samo nekatere posebno navdušene, športnike in pa bogate ljudi. Dandanes pa so se stvari že precej spremenile in gore hočejo postati tudi v zimi cilj vedno širših turističnih tokov vseh starosti, slojev in ekonomskih možnosti. Znatno pobudo za takšno novo obliko počitnic je dala v zadnjih tednih prav množična akcija «sneg in sonce«, ki si Jo je zamislilo ministrstvo za turizem in Jo Je konkretno izvedla ustanova ENIT. Slo Je za kapilarno akcijo za lan-siranje celotnega italijanskega zimskega turističnega sistema: od alpskega loka do sugestivnega stožca Etne. Nekateri pravijo, da so gore pozimi primerne samo za tiste, ki tudi smučajo. To pa nikakor ni res, saj statistike dokazujejo, da se le manjši del turistov, ki gredo pozimi v gore, tudi aktivno športno udejstvuje Drugi pa gredo iz vzrokov, ki jih Je mogoče iskati v vedno bolj naraščajoči potrebi človeka, da se umakne v samotne in mirne kraje. Tudi zboljšan standard ter silen porast števila in dividualnih transportnih sredstev sta močno prispevala, da se Je povečala zimska turistična emigracija v hribe. Kako je tridentinska pokrajina opremljena za zimski turizem Tudi na Tridentinskem so se pripravili, da dostojno sprejmejo svoje obiskovalce ter da se izkažejo v plemeniti tekmi v gostoljubnosti. Od Bondona do Folgarie, od San Martino di Castrozza do Andala, do prelaza Amendola, do Penegala, od Madonna di Campiglio do Ca-nazei, od Fai na Paganelll do pre laza Tonale, od Cavalesa do Vetrio-la, od Predazzo-Bellamonte do Va-rene s prelazom Lavazc, od Moe-ne do Viga in Pozze di Fassa s prelazom Costalunga in še toliko drugih krajev — vse je neprekinjena vrsta vabljivih položnosti, ki se ponujajo ljubiteljem snega in mirnih počitnic v sugestivnem svetu Alp. Toda vse te gore, vsi ti kraji in vse te doline nudijo tudi dragoceno privlačnost tistemu, ki ljubi zgolj čisto poezijo gora v zimi z njih raznovrstnim čarom. Tridentinski Dolomiti seveda ne potrebujejo opisovanja, saj so vsem poznani. Kdo pa še ni n. pr. slišal govoriti o skupini Brenta, ali o fi-dinstvenih Pale di San Martino ali o Marmoladi, ki Je poznana tudi z imenom ((kraljica Dolomitov«. To- tako izbrana med najbolj razširje- > Vendar pa turizem, in še zlasti nimi iz neprekosljive tridentinske I zimski, ni samo v naravnih privlač- da to so samo nekatera imena kar I no di Fiemme. alpske skupine Tridentinska pokrajina meri 6330 kv. km, od katerih Je 210 med 68 in ■ 250 m nadmorske višine; 330 jih je med 250 in 500 m; 583 med 500 in 750 m; 788 med 750 in 1000 m. Glavni del vsega ozemlja, namreč 3158 kv. km pa Je v višini med 1000 in 2000 m, medtem ko jih je preostalih 1261 kv. km v višini od 2 do 3000 m. Ti podatki lahko nudijo vpogled o mnogovrstnih možnostih zimskega turizma, ki ga lahko vsa pokrajina nudi kateremu koli tipu turista; posebno če se upošteva, da iz zdravstvenih razlogov ne morejo vsi v višino 2000 ali 1500 m in nekateri niti ne v višino 1000 m. Za te turiste nudi tridentinska razne možnosti izbire, saj razpolaga s kraji zares alpinskega značaja, čeprav niso tako zelo na visokem, n. pr.: Baselga di Pine, Brentonico, Castel Tesino, Ca-vareno, Dimaro, Fai na Paganelli, Fondo, Lavarone, Malč, Malosco, Panchiš, Pinzolo, Primiero, Ronzo-ne, Serrada, Tesaro, Vermiglio, Zia- nostih, temveč tudi, ali bolje: zlasti v posebni tehnični opremi, v primernih receptivnih zmožnostih. Na tem področju se lahko reče, da je Tridentinska na avantgardnih, položajih, saj razpolaga z enajstimi žičnicami, 16 kabinskimi žičnicami, 22 sedežnicami, 119 skilifti; vse te naprave vozijo na 134,870 km. Receptivna zimska oprema obstaja v 9 hotelih prve kategorije, 65 druge, 157 tretje in 128 četrte. Potem sta še dva penziona prve kategorije, 26 druge in 124 tretje. Med pobudami, ki naj še bolj pridobijo turista, ki si je izbral to pokrajino za cilj svojih zimskih počitnic, Je »teden snega«; to je pobuda, ki daje turistu možnost, da z enotno ceno uživa hotelske usluge, pouk v skupni smučarski šoli in še uporabo naprav za vzpenjanje v hrib. Turistične postaje, ki bodo letos izvajale «teden snega«, so: Andalo, Lavarone, Madonna di Campiglio, hrib Bondone, Vi-go in Pozza di Fassa, Predazzo-Bellamonte in Folgaria. Povedati pa je še treba, da na I Tridentinskem že od lani uporabljajo za vse hotelske usluge cene z oznako «vse vključeno«. Krasni kraji, elegantni hoteli, prijetni penzioni in modeme mehanske naprave bi še ne zadostovale, če ne bi bilo še udobnih in varnih cest, ki gostu omogočajo, da brez težav prispe na cilj svojih počitnic. In tudi v tem zelo važnem sektorju današnjega turizma ima Tridentinska eno prvih mest, saj je vsaka turistična postaja dosegljiva z avtobusom in avtomobilom v vsakem zimskem času in v vsakem vremenu. To pa je treba pripisati bodisi funkcionalnosti in modernosti samih cest kakor neprestanemu, hvalevrednemu delu službe AN AS ter pokrajinske uprave, ki skrbita, da so ceste vedno očiščene snega in ledu. Zakon gostoljubnosti zahteva, in danes še posebno, več dolžnosti; med tem sta na prvem mestu prijaznost in ustrežljiva pomoč gostu. Turist, ki gre v ta ali oni kraj, čuti potrebo in ima tudi pravico čutiti, da je med prijateljskimi, prijaznimi osebami. Predvsem je potrebno, da se ne počuti kot kak vrinjenec in da ne gledajo nanj kakor na kakega tujca. Tudi v tem pogledu se lahko Tridentinska ponaša, kajti kdor jo obišče, je ne more zapustiti brez nepozabnih vtisov, brez želje, da bi se kmalu vrnil. PAOLO DE DOMENICO KJE BOMO SILVESTROVALI? 1 lote! LEV Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555 V gostilni «PRI GROJNh Gorica — boste lepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi. Gostinsko podjetje «GALEB» KOPER vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB ta RESTAVRACIJA «RIBA». Rezervacije se prodajajo od 15. t. m. dalje. — Igrata dva priznana orkestra — GALEB tel. 21605; RTRA tel 21)82 Hotel cILIRIJAm, Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 - Prednaročila do 20 decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100 vabi na prijetno in veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba in ples «Jamska restavracijam Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel 68. Hotel «JAVOR NIK» Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. 84. Hotel cTRIGLAVm Koper prire. ja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v STERNA« k—U Igrajo trije^priznani orkestri — Cena silvestrovskega "la"uJa l rezervacijo je 4.000 - do 4.500.— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav 1» v recepciji hotela Giustema od 15. t. m. dalje. V hotelu «ADRIA» Ankara« (San Nicolh) - Bogat menu -Igra znani orkester - Pravočasn rezervirajte na tel. 74112 — Hote je ogrevan. PARK hotel Gorica, Nova Gorica priredi veliko silvestrovanie v vseh prostorih - Silvestrovski rn<'riu din 6 000—, kavarna din 2.000 —• Pohitite z rezervacijami, ki jih spre lema recepcija hotela, tel. 2l4-*2 - 21467 Hotel «Saboti!i» Gorica, N. Gorica (Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB Hotel «MANT0VA» Vrhnika priredi veselo silvestrovanje s sil-vestrovsko večerjo. Igral bo pri-orkester TONE STA-NOVNIK Priporočamo rezervacije. Hotel «TRIGLAV» Sežana prlre. di tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko večerjo — Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija. Hotel «BELLEVUE» Ljubljana vabi na prijetno silvestrovanje, -iwflHii«min OVEN (od 21.3. do 20.4.) Priporočljiva je največja opreznost, posebno na finančnem področju. Ni- HOROSKOP za nekaj navdušite. Doživeli boste zelo srečne trenutke z ljubljeno premagali neko nevarno nasprotovanje. Storite vse, da bi rešili koristno zavezništvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prejeli boste več zelo zanimivih ponudb, tako da ne boste vedeli, za katero bi se bilo najbolje odločiti. Prejeli boste prijetno vabilo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10. S tem da boste okrepili svoj ugled, si boste utrdili tudi svoj položaj. Otresite se svoje neodločnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vselej dobro premislite, preden se osebo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojim posegom boste odpravili dolgotrajen nesporazum med delovnimi kolegi. Uveljavili se boste v krogu novih prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne sprejemajte nobenih obveznosti, ki vam ne pripadajo. S svojo nepopustljivostjo utegnete zapraviti dragoceno prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V teku jutra boste naleteli na nekatere manjše nevšečnosti. Odlično razumevanje v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji dan bo ugoden za razna srečanja In razgovore. Ne podcenjujte dobre volje nekega družinskega člana. — 3 — 18. decembra 1965 Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,7. najnižja 6.8, ob 19. uri 8; zračni tlak 1021.6 stanoviten, vlaga 92 odst., veter severozahodnik 4 km, nebo oblačno, 1 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 12.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18 decembra Radko Sonce vzide ob 7.ti in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41 Luna vzide ob 2.49 in zatone ob 13.47 Jutri, NEDELJA, 19. decembra Urban SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobren deželni proračun za leto 1966 tudi z glasovi socialistične skupine Ravnanje socialistov pomeni važen političen preokret ■ Proti proračunu so glasovali komunisti, liberalci in misovci ■ Tudi včeraj je bilo govora o slovenski manjšini Deželni svet je včeraj po šestih bodo komunisti glasovali proti pro- ..v. -------•< <- — računu. Liberalec Rinaldo Bertoli je kritiziral predvsem politiko levega centra in zagovarjal stališča zasebnih industrijcev. Predvsem pa je obsodil gospodarsko načrtovanje. Demokristjan Mizzau je glede odnosa do Slovencev dejal, da je Krščanska demokracija tu na meji glasnik nacionalnih, ne pa nacionalističnih vrednot. Zato se strinja s socialisti, in pravi, da ni treba vnašati manjšinskih vprašanj tudi tja, kamor ne spadajo. Krščanska demokracija noče privilegijev za nikogar in zahteva enakost za vse. Po njegovem mnenju pa delajo drugače komunisti, češ da se ravnajo po geslu: «la politique d’abord», to je da vsako stvar politizirajo, r.li kot se z grdo novo besedo pravi «instrumentalizirajo». Zato da ni s te plati možen s komunisti nikak razgovor. Kar se tiče proračuna, je rekel, da bo služil vzpodbujanju gospodarskega in socialnega razvoja ter da uresničuje programske izjave večine. To predpostavlja tudi večletno politiko načrtovanja. Zatem je izrazil željo, da bi prišlo čimprej do razgovorov za vstop socialistov v deželni odbor, upoštevajoč dosedanje izkušnje in 18-me-sečno delovanje deželnega sveta. Seveda pa ne sme biti sporazum kopija sporazuma o vladi levega centra, marveč mora upoštevati krajevni položaj. Socialist Angeli je najprej omenil važno vprašanje kmetijstva, ki je doslej ločilo PSI od KD. Rekel je, da socialisti zavračajo preprosto presaditev levega centra iz Rima v našo deželo, marveč da mora vznikniti sodelovanje iz krajevnih potreb in sporazumov. Pri tem je omenil kot nove dogodke sestavo raznih krajevnih uprav levega centra, ki so na splošno dobro prebile preizkušnjo. Kar se socialistične združitve tiče, so še nekatere ovire, ki jih bo treba postopno odstraniti. dneh razpravljanja odobril zakon o deželnem proračunu za leto 1966. Pri tem je bilo najbolj važno to, da so tokrat glasovali za proračun tudi socialisti, kar pomeni prvi korak za njihov vstop v občinski odbor, ki ga je že omenil predsednik deželnega odbora dr. Berzantl v svojem poročilu. Ta vstop pa je bil tudi že predmet diskusije o proračunu, pri čemer tudi ni manjkalo bodic in ironičnih opazk na račun socialistov. Prav zaradi tega pa je imela razprava tokrat še bolj politično obeležje kot pri prejšnjem proračunu in se je le malo kdo dotaknil proračunskih postavk, ki bi Jih morali svetovalci tudi temeljito prerešetati. Sicer pa je že sama politična razprava mnogo lažja stvar kot opletanje s številkami, ki so nekam puste. Za proračun so torej tokrat poleg demokristjanov, socialdemokratov in republikanca glasovali tudi socialisti. Proti so se Izrekli komunisti, liberalci in misovci. Kakšno Je stališče Slovenske skupnosti, se točno ne ve, ker je bil dr. škerk včeraj odsoten. če gledamo na proračun s političnega zrellšča, tedaj Je bila razprava o njem zelo važna, saj so se med njo čuli tudi glasovi o socialistični združitvi, kar naj bi z dialektične plati okrepilo položaj združenih socialistov nasproti demokristjanom, ki sicer pravijo, da nimajo nikakega namena podrediti spreobračati ali «asimilirati» socialiste, niti ((reševati njih duše», kot je malce za šalo in malce zares zelo slikovito rekel zastopnik KD Mizzau. Odslej je treba tudi v deželnem merilu računati z novo politično stvarnostjo, ki pa ne povzroča toliko pretresov kot v Trstu na občini in pokrajini, saj ne pluje sredinsko-leva barka niti po razburkanih vodah, niti se ji ni treba ogibati raznim čerem, ki bi ogrožale njeno plovbo. Včerajšnja seja se je pričela z razpravo o ostalih členih proračunskega zakona in o zadnjih popravkih, katere pa je večina vse zavrnila. Zatem so prišle na vrsto glasovalne izjave. Prvi je spregovoril mlsovec Morelli, ki Je kritiziral bodoči levi center tudi s stališča manjšinske politike. Pri tem je rekel, da se bodo federalistična nag-nenja poročevalca Metusa (KD) z blodnjami o mednarodnem poslanstvu deželne avtonomije srečala s socialistično mislijo, kar bi utegnilo imeti kvarne posledice na odnose s slovensko etnično manjšino. Ta naj bi namreč v. 18 mesecih deželnega življenja pokazala, da ima zelo velik tek ter da ni nika-kih meja njenim zahtevam, če bi te zahteve sprejeli, bi šlo to v popolno škodo narodne večine. To je toliko bolj res, ker «smo bili večkrat priča», je rekel Morelli, «da so komunisti slovenske narodnosti s podporo socialistov skušali raztegniti svoje zahteve iz Trsta in Gorice tudi na videmsko pokrajino (mislil je pač Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino op. ur.), kjer manjšinsko vprašanje sploh ne obstaja«. «Vse to,» Je dodal Morelli, «je treba upoštevati v realističnem gle-. danju na to vprašanje, ki nalaga! potrebo po zelo dobrih odnosih med italijansko večino in slovensko etnično manjšino v deželi.« Morelli je tudi dejal, da kažeta po njegovem mnenju vlada in deželni odbor preveč občutljivosti glede vprašanj etnične manjšine. Pri tem pa je Morelli dodal, da oni ne zanikajo potrebe po jamstvih, ki se morajo zagotoviti manjšini za mirno sožitje z njo. Vsekakor novo besedišče, ki kaže, da se morajo celo misovci (bivši fašisti) prilagoditi razvoju in vsaj formalno priznati, da je tu slovenska manjšina. Vsekakor pa Je pri tem še značilno, da imenuje Morelli Slovence «etnično manjšino«, medtem ko pravi predsednik Berzanti »jezikovna manjšina« ali »italijanski državljani slovenskega jezika«. Socialdemokrat Renato Bertoli, ki Je spregovoril drugi, je dejal, da njegova skupina popolnoma soglaša s proračunskim zakonom. Toda pri tem ne pomeni vrhunca vstop socialistov v odbor marveč socialistična združitev, ki bo zgodovinskega pomena. Komunist Bacicchl Je v svoji glasovalni izjavi predvsem načel vprašanje raztegnitve levega centra na socialiste tudi v deželnem merilu, kar se Je že pričelo z napovedjo, da bodo socialisti glasovali za proračun. Toda politika večine se ni prav nič spremenila od zadnjega proračuna, kar potrjuje tudi Ber-zantijeva izjava, ki Je na isti črti kot tista, ki Jo je dal v maju ob razpravi o letošnjem proračunu. Takrat pa so socialisti menili, da jih programska izjava in proračun ne moreta zadovoljiti. Glavna čer je takrat bila v tem, da so demokristjani odrekali ustanovo za razvoj kmetijstva, sedaj pa so malce bolj elastični, toda hočejo le obiti oviro s tem, da bi ohranili konzorcije za bonifikacijo, ki bi opravljali naloge za razvoj kmetijstva, katere bi delovale le na področjih, kjer takih konzorcijev ni. K temu je treba dodati poslaD-šano varianto pri prevedbi zakona št. 23 v proračunske postavke, slab zakon o turizmu, o bolnišnicah itd. Po Bacicchijevem mnenju niso socialisti dosledni, ko se pogajajo za vstop v odbor, saj je tudi njihovo glasovanje o komunističnem spreminjevalnem predlogu o slovenski manjšini pokazalo, da se njihova stališča v tem pogledu razlikujejo od večinskih. Bacicchl je nadalje dejal, da ni res, da ni nobene alternative sedanji politični liniji in komunistične kritike so osnovane. Vstop socialistov ne more prinesti nič novega. To ne pomeni pomanjkanje zaupanja v socialisti, marveč nas vse vsedržavne izkušnje uče, da Je formula levega centra propadla. Tudi v Vidmu je ta formula že leto dni v krizi, v Pordenonu se maje in drugod se že čuje škrtanje v temeljih. Na koncu je Bacicchl dejal, da Sam sedanji proračun Je le prvi korak k razširitvi deželne večine na socialiste in konec koncev tudi k socialistični združitvi. Do komunistov bodo social'stl, ki so delavska stranka, gojili lojalne odnose, čeprav bodo ubirali druga pota Po njihovem mnenju se namreč ne sme več pripetiti, da bi ponovili napako iz leta 1922, ko so stali ob strani, kar je fašistom olajšalo za-vojevanje oblasti. Kot vidimo, je Angeli poriovil znane Nennijeve teze o desničarski nevarnosti, podobno kot po prvi svetovni vojni. Na koncu je Angeli še poudaril humanistično gledanje socialistov na zgodovinsko dogajanje; ta humanizem pa mora vladati tudi v odnosih med vsemi svetovalci v deželnem svetu ne glede na svetovni nazor. S tem so se zaključile glasovalne izjave in je sledilo glasovanje z o-menjenim izidom. Nato je še predsednik sveta de Rinaldini sporočil, da je vlada zavrnila zakon o podporah za gradnjo bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, o katerem bo deželni svet razpravljal na zadnji letošnji seji prihodnji torek. Protestna stavka v Tovarni strojev Včeraj je ravnateljstvo Tovarne strojev zopet kaznovalo nekaj delavcev z globo, ker ne delajo na akord. Zato so vsi delavci v tovarni prekrižali roke od 10.30 do 11.30, t.j. proglasili so tako imenovano belo stavko. Tajništvo FIOM pa je s stvarjo seznanilo glavnega tajnika kovinarjev Burla, ki je te dni v Rimu, naj posreduje na o-srednjem ravnateljstvu Intersind, ker se tukajšnje zastopstvo sploh noče pogajati o tem sporu. Delavci so v tovarni zaradi neupravičenih kazni že drugič stavkali. V Ženevi se je zaključilo XXXI. zasedanje Evropskega sveta za jedrska raziskovanja, na katerem so obširno razpravljali tudi o nameravani zgraditvi velike naprave za pospeševanje hitrosti atomov-proto-sinhrotrona. Pred časom se je v prizadetih krogih razširila vest, da je bil ta načrt po daljših razpravah v okviru mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, opuščen, iz poročila o zaključenem zasedanju v Ženevi pa je nasprotno razvidno, da je gradnja protosinhrotrona še vedno na dnevnem redu. Načrt pospeševalne naprave predvideva izgradnjo velike okrogle dvorane s premerom 2.400 m, v kateri bi bil nameščen pospeševalnik z močjo 300 milijonov elektrovol-tov. Protosinhrotron, ki bi bil največji na svetu, bi zahteval po prvotnih računih za 1,600.000 švicarskih frankov investicij. V tej zvezi pa je še vedno odprto vprašanje, kje naj bi zrastla nova tehnična naprava. Znano je, da se taki objekti lahko postavijo le na trdnih skalnatih tleh, kakršna so na primer naša kraška tla. U-strezne površine so v ta namen Enotni odbor odporniških združenj ANPPIA, ANPI, FIAP in deportirancev, priredi v NEDELJO, 19. t.m. OB 15. URI NA STRELIŠČU NA OPČINAH slovesno komemoracijo Pinka Tomažiča, Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnjala, ki so padli pod fašistično kroglo 15. decembra 1941. Njihov spomin bodo počastili predstavniki odporniških združenj: Dušan Hreščak, Paolo Šema in Elio Guagnini. NA ZASEDANJU SVETA ZA JEDRSKA RAZISKAVAMA V ŽENEVI Gradnja protosinhrotrona še vedno na dnevnem redu Področje pri Doberdobu še vedno najresnejši kandidat za postavitev te orjaške naprave? - Zagotovila dr. Berzanti ja S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Kmalu bodo sestavljeni načrti za izvajanje zakona št. 167 Izkupiček od prodaje jusarskih zemljišč v oko-lici bodo porabili za širitev ceste v kolonji Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta sta bili soglasno odobreni dve resoluciji. Prva, ki jo je predložil svetovalec Ferfoglia (UNE) in ki se nanaša na okrepitev ter razširitev kulturnih dejavnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini, katere glavno mesto je Trst, ter pooblašča občinski odbor, da pobudo za prireditev prve deželne razstave upodabljajoče umetnosti v Trstu, ki naj bi postala periodičnega značaja; drugo, ki sta jo predložila mi-sovska svetovalca dr. Tagliaferro in dr. Morelli in ki pravi: Občinski svet, potem ko je proučil resno stanje v katerem se nahajajo starejše osebe v bolnišnici za kronične bolezni ter zaradi pomanjkanja centra za njihovo usposobitev, da bi se lahko vrnili v družinski krog, ugotavlja, da je uprava glavne bolnišnice sklenila ustanoviti oddelek za starejše osebe, ter izraža željo, da bi bil ta oddelek opremljen tudi z oddelkom za njihovo usposobitev. Občinski svet Je nadalje sprejel vrsto upravnih sklepov, med katerimi je bil tudi sklep o najetju SESTANEK NA PREFEKTURI O CENAH Poostrili bodo nadzorstvo nad cenami živilskih artiklov Optimistično poročilo vladnega komisarja dr. Mazze - Povabilo mestnim redarjem in prebivalstvu, naj bo pozorno Na tržaški prefekturi je bil sinoči poseben sestanek, ki ga je sklical prefekt dr. Mazza, in ki so se ga udeležili predstavniki upravnih oblasti, župani iz ostalih občin tržaške pokrajine ter predstavniki trgovcev in poslovnih ljudi iz dežele Furlanije . Julijske krajine. Na dnevnem redu je bilo vprašanje cen prehrambenega in drugih vrst blaga za široko potrošnjo, kako zadržati njihov pretiran porast. Na sestanku je dr. Mazza prebral daljše poročilo, v katerem je navedel, da v zadnjem času, kljub pripravam na bližnje praznike ni opaziti, da bi cene omenjenih artiklov napredovale čez določeno mero. V razdobju od 25. novembra do 5. decembra so ostale skoraj neizpremenjene: v primerjavi s prejšnjimi tedni so sicer narastle, vendar bolj počasi kakor lansko leto v tem razdobju. Lansko leto so natnreč poskočile v povprečju za 6 odst., letos pa skok ni presegel 4 odst. Cene govejega in ovčjega mesa ter perutnine so celo nekoliko popustile, povprečna višina kotacij za prehrambene artikle in druge vrste blaga za široko potrošnjo pa se je dvignila zaradi poviškov, ki so jih zabeležili predvsem pri siru, olivnem olju in jajcih. V tržaški pokrajini, kjer so cene mesu podvržene nadzorstvu merodajnih organov, so povprečne cene občutno nižje kakor v ostalih pokrajinah v Italiji, kjer te kontrole ni. Kar se tiče potrošnje raznih vrst mesa, pa je prefekt dr. Mazza povedal, da se je potrošnja govedine v omenjenem razdobju zmanjšala za 9,5 odst., medtem ko se je potrošnja svinine povečala za 4 odst., perutnine pa celo za 20 odst. Povpraševanje po sadju in raznih vrstah zelenjave se je v zadnjem času tudi na našem področju občutno dvignilo. Tudi cene težijo navzgor. Tudi povpraševanje po ribah, svežih in zmrznjenih, se stalno veča. Prefekt Mazza Je na koncu povabil mestne redarje, naj pazljivo nadzorujejo, ali se trgovci držijo zakonskih in upravnih določb pri sestavljanju cenikov, prebivalstvo pa Je pozval na previdnost pri nakupovanju, zlasti ko se namerava dotakniti trinajste plače Predstavnik mestnih redarjev je zagotovil, da bodo njegovi podrejeni točno opravili tudi letos svojo nalogo, predstavnik trgovcev pa je podčrtal, da nameravajo ti ostati zmerni v svojih zahtevah tudi v tem predprazničnem razdobju. vanni Massimo Cacciari, urednik revije »Angelus Novus» govoril o temi »Hegel in kriza buržoazne kulture«. Nadaljevanje kongresa tržaške federacije KPI Tiskovni urad tržaške avtonomne federacije KPI sporoča, da so se sinoči nadaljevala dela 3. pokrajinskega kongresa federacije. Na govorniški tribuni se Je zvrstilo 8 delegatov, ki so obravnavali posebno vprašanja mednarodnega političnega položaja in «krize levega centra« na krajevni ravni. V debato so posegli tudi predstavniki pokrajinskega tajništva federacije komunistične mladine. Včeraj zjutraj je delegacija 3. kongresa, ki so jo sestavljali člani KPI in komunistične mladine, odšla na pokopališče pri Sv. Ani, kjer je položila vence na grobove Davida Pescatorija, Aurelia Uršiča in Giordana Pratolonga. Delegacija je nato odšla v Milje, kjer je počastila spomin Ricciottija Santa-lese in Nerea Martinellija. Netočne vesti o ukinitvi vizumov V zvezi z včerajšnjimi vestmi, po katerih naj bi bili s 25. decembrom letos ukinjeni vizumi za po vest ni popolnoma točna Po informacijah iz istih krogov naj bi šlo le za zadevni predlog z jugoslovanske strani, na katerega pa z italijanske še ni odgovora. * Danes zveier ob 19 uri bo v dvorani kulturnega krožka «Ro-|in končno 27. decembra dolfo Morandi« na Trgu S. Gio-1 ke S do Izplačevanje podpor za brezposelne Pojutrišnjem 20. decembra bodo začeli izplačevati podpore za brezposelne za prvo polmesečje decembra. Podpore bodo izplačevali v uradih v Ul. F. Severo 46-1, in sicer od 9. ure do 13.30. Spored izplačevanja je naslednji • 20. decembra — pomorščaki, 21. decembra — prizadeti s priimki od črke A do vključno črke C, 22 decembra — priimki od črke- D do vključno črke L, 23. decembra — od črke M do vključno črke R, cončno 27. decembra — od črke S do črke Za posojila 500 milijonov lir za nakup in ureditev stavbišča v okviru zakona štev. 167 o gradnji ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Nadalje so svetovalci odobrili tri sklepe o stroških občinske uprave za plačevanje najemnin izgnanih družin iz nevarnih stanovanj. Poleg tega pa je občinski svet z večino glasov odobril sklep o razširitvi ceste v Kolonji, ki povezuje Ul. Commerciale z državno cesto pod Konkonelom. Za ta dela bodo porabili 9 milijonov 210.000 lir, ki jih bodo vzeli iz sklada o prodaji jusarskih zemljišč v raznih okoliških katastrskih občinah. Ta sklep, ki je med nekaterimi svetovalci zbudil precejšnje zanimanje zaradi dejstva, da občina uporablja za razširitev ceste v Kolonji denar, ki ga je dobila s prodajo jusarskih zemljišč v drugih krajih, je bil sprejet potem, ko je večina svetovalcev zavrnila predlog komunista Cala-brije o odložitvi sklepa, da se omogoči svetovalcem, da se seznanijo s tem vprašanjem. Za njegov predlog so glasovali samo njegovi kolegi, vsi ostali so glasovali proti. Pri glasovanju sklepa pa so se komunistični svetovalci vzdržali. Ker to vprašanje zanima širši krog naših čitateljev, bomo podrobnosti o tem sklepu in o vprašanju uporabe izkupičkov od prodaje jusarskih zemljišč, pisali obširneje v jutrišnji številki našega lista na strani «Iz naših krajev«. V začetku seje so odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev. Tako je odbornik za javna dela Mocchi odgovoril komunističnemu svetovalcu Muslinu, ki se je zanimal za ureditev Mokolanske ulice v Barkovljah, da občina sedaj nima denarja za ta dela in da bo za sedaj skrbela le za redno vzdrževanje te ceste. Svetovalec je poudaril, da občinska uprava že leta obljublja, da bo to cesto, ki zanima toliko Barkovljanov, uredila. Odbornik za občinska industrijska podjetja inž. Spaccini je odgovoril na vprašanje svetovalca Gombača (KPI). ki se je pritožil glede začasne zapore javnega kopališča v Križu. Odbornik je obljubil, da se bo uslužbenka, ki je bila svoj čas začasno premeščena na Opčine in je potem zbolela, danes vrnila na delo v Križ in da bo zato kopališče v Križu od danes dalje ponovno odprto. Odbornik za javna dela Mocchi je obširno odgovoril na vprašanje socialističnega svetovalca Fittonija, ki je pozval župana in odbor, naj poskrbita, da bodo v najkrajšem času sestavljeni dopolnilni in spre-minjevalni načrti za izvajanje zakona štev. 167 o nakupu in ureditvi stavbišč za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Nadaljnje zavlačevanje rešitve tega vprašanja, poudarja svetovalec, bi škodovalo tako delavcem kot lastnikom zemljišč, vključenih v zakon 167. Odbornik je zagotovil, da urad za regulacijski načrt sedaj pripravlja posamezne urbanistične načrte za gradbena področja, ki pridejo v poštev z zakonom 167 in da je to delo zelo zahtevno. Sedaj pa pričakujejo tudi proračun za stroške, ki jih bodo imeli za napeljavo vode, plina in električnega toka za vsa omenjena področja, ter predračun stroškov za gradnjo potrebnih cest, pločnikov in drugih javnih del. Nato je zagotovil, da pristojni urad dela z vso paro in da bodo predložili v odobritev občinskemu svetu posamezne načrte takoj ko bodo gotovi. Važen Je bil tudi odgovor odbornika za delo in socialno skrbstvo Fantasije na vprašanje socialdemokrata Lovera in komunista Ca-labrie glede odpusta iz službe člana notranje komisije v Italcementi, ki je organiziral stavko. Odbornik je prečital izjavo ravnateljstva podjetja, ki trdi, da so do omenjenega delavca podvzeli stroge ukrene, češ da je grozil delavcem, ki niso hoteli stavkati. Sindikalni predstavniki pa so že ugot*mftv*Mt je hotelo nodietie z odpustom člana notranje komisije izsiljevati stavkajoče delavce. Tudi odbornik , je poudaril, da ravnanje podjetja prav med stavko gotovo ni bilo v duhu napora za ustvarjanje dobrih odnosov med delavci in vodstvom tovarne. mednarodni znanstveni organizaciji ponudile številne države, med temi Italija, Velika Britanija, Jugoslavija in Francija. Italija je predlagala področje okoli Doberdoba in pa neko drugo področje na polotoku Salento. Pred kratkim je predsednik deželne vlade dr. Berzanti poudaril, da je dežela pripravljena iti na roke graditeljem protosinhrotrona, ako bi se ti odločili za Doberdob, s tem, da bi dala brezplačno na razpolago potrebno zemljišče, poleg tega pa bi do gradbišča speljala vse potrebne komunikacijske zveze. SINOČI V DOLINI Enoten sestanek prizadetih lastnikov Sinoči so se sestali lastniki zemljišč drugega seznama področja, ki ga potrebuje družba SIOT za graditev rezervarjev in naftovoda v dolinski občini. Sestanek sta sklicala Konzorcij razlaščencev in o-škodovancev ter Odbor za pomoč razlaščencev, katerih predstavniki so poročali o dosedanjih pogajanjih. Obrazložen je bil pomen neposrednih pogajanj za družbo SIOT brez posredovanja Ustanove za industrijsko pristanišče, kar je že nekaj novega in za razlaščence nekaj koristnega, saj ne gre več za dosedanje dolgoletne postopke pri odtujitvi zemljišč. Prizadeti lastniki so z zadovoljstvom ugotovili, da je prišlo do enotnega stališča in da so predstavniki organizacij poudarili nujnost skupnih naporov in nastopov za dosego pravične cene zemljišč. Osnovni pogoj za dosego pravične cene pa je strnjenost in odločnost prizadetih lastnikov. Ob zaključku sestanka so prisotni lastniki soglasno izglasovali resolucijo, v kateri pozivajo oblasti in ustanove, da upoštevajo njih upravičene zahteve in jih podpro. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na REVIJO PEVSKIH ZBOROV ki bo jutri, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu Vstopnina: 400,— lir 200,— lir dijaki Vstopnice dobite v Tržaški knjigami in eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Izreden Rigoletto Krasen Rigoletto — namreč Montefusco v naslovni vlogi in pa tudi vsa predstava! Ploskanje na odprti sceni, po dejanjih in prave ovacije, ko je protagonist na koncu predstave sam stopil pred zastor. Poleg njega pa odlična Gilda — Amelia Ben venuti — in prav tako dober vojvoda Mantovski — Michele Molese. Nimamo- prostora, da bi izrekli vsaj pohvalo vsem nastopa jočim posebej, to bomo napravili ob prvi priložnosti, lahko pa danes samo priporočimo vsakomur, naj si to predstavo o gleda (ponovitve so v nedeljo, torek in četrtek). GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v torek, 21. t. m. ob 21. url v mali dvorani Kulturnega doma VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNE GLASBE Marjan Lipovšek Sodelujejo; MITJA GREGORAČ (tenor) MIHA GUNZEK (klarinet) MARIJAN LIPOVŠEK (klavir) PROGRAM: Karel Pahor: Pet sklad (klavir), Marij Kogoj: Malenkosti (klavir), Zlatan Vauda: Sonata brevis (za klarinet in klavir), Marjan Lipovšek: Verzi (6 pesmi za tenor) — Ob Bachu, še ob Bachu, Ob Tagoreju, Ob Litajpoju, Ob Bee-thownu, V Martuljku, V mar-tuljskih kotlih. — Vilko Ukmar: Ekspresije (klavir), Primož Ramovš: Sarkazmi (klavir), Uroš Krek: Pet narodnih pesmi za tenor — Trikraljev-ska (Rezija), štiri Rožice (Rezija), Ivek se je ženil (Medji-murje), Bejži htiček (Prekmurje), Soldaška (Prekmurje). Prodaja vštopnic od sobote" dalje otf 12.' do 14. ure, ter eno uro pred pričetkom koncerta . pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina za dijake 500 lir, 150 lir ririiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii NEKOLIKO SKRIVNOSTEN ROPARSKI NAPAD V NASEUU S. GI0RGI0 Neznanec napadel društvenega blagajnika ga omamil in mu odnesel z mize milijon lir Napadeni Modolo je v bolnišnici zaradi udarca in rane, katero mu je ropar povzročil s škarjami V Naselju S. Sergio je včeraj zjutraj prišlo do divjaškega roparskega napada. Neznanec je prišel v stanovanje 33-letnega tesarja Bruna Modola v Ul. Achille Grandi 13, ga napadel za hrbtom z močnim udarcem s pestjo udaril v glavo, vzel škarje na mizi, zamahnil in zabodel Modola po levi strani prsi, nato pobral skoraj milijon lir, ki so ležale na mizi v dnevni sobi in urno zbežal. Bruno Modolo je blagajnik društvene blagajne v gostilni Nada! v Ul Fonda in je denar imel v svojem stanovanju. Uslužben je v atomskem centru v Miramaru, ker pa se včeraj zjutraj ni poču til prav dobro, je ostal doma. Prosti čas je izkoristil za to, da je društveni denar vlagal v kuverte. Zdi se, da člani društvene blagajne dobivajo denar predpražniki, da si kaj kupijo. Na mizi je Modolo imel približno milijon lir in jih razdeljeval. Ko je sedel pri mizi, je nenadoma za seboj zaslišal ranel šum, toda ni imel časa, da bi se obrnil, ker ga je nekdo takoj zatem močna udaril po glavi. Neznani ropar je nato z mize pobral škarje, ki jih je malo prej uporabljal Modolo, ter ga zabodel v prsi. Na srečo mu je neznanec povzročil samo lažjo rano na levi strani bradavi ce. Potem je ropar pobral bankovce in urno zbežal. KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1966 • prihrani 3.300 lir • podari družini lepo darilo • prejemal bo zastonj list ves mesec december • prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na štev. 37.338 • ali pa izročite vaš naslov raznašaleu • r PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 J c t s k Nekdo je nekaj minut kasneje telefonsko obvestil agente letečega oddelka policije in ti So hitro prihiteli v Naselje S Sergio ter uvedli preiskavo, ngenti so nato poklical* rešilni avto RK, s katerim so Modola odpeljali v bolnišnico. Sprejel: so ga na nevrokirurški oddelek zaradi več udarcev po glavi, zatilju ter ran po prsih. Zdraviti se bo moral dv tedna. V Modolovem stanovanju s medtem agenti vodili preiskavo. Postavljali so si vprašanje, kako je mogel neznanec priti v stanovanje, ne da bi se Modolo tega zavedel. Agenti so nadalje ugibali, kako je mogel ropar vedeti, di bo prav včeraj z-utraj Modolo pričel deliti denar in ga vlagati v kuverte. Ropar tudi ni moge* točno vedeti, da bo Modolo prav včeraj obolel. Policisti niso mogli še izslediti neznanega roparja i.n doslej so se omejili na temeljito zasliševanje stanovalcev in samega Modola, ki pa ni mogel dosti povedati. Ranjenec je bi! precej pretresen in neznanca ni mogei videti, ker ga je ta napadel za hrbtom Povedal je samo, da jc nekaj časa pred napadom šel klet po premog in pustil vrata stanovanja odprta. Med tem časom naj bi neznani ropar prišel v stanovanje in skrit počakal na Modola ter ga nato napadel, ko je sedel za mizo in prešteval denar. Tu pa se postavlja vprašanje Ali ne bi bilo bolj enostavno, da bi neznanec izkoristil odsotnost Modola, pobral denar, ki je ležal na mizi in nato izginil, ne da bi čakal na Modola in tako zakrivi! hujši zločin — rop. Temnih točk je v tem primeru roparskega napadi mnogo, sedaj pa je naloga policije, da jih po temeljiti pre iskavi in zasliševanju razčisti. V Tovarni strojev Sv. Andreja Preizkušanje strojev za ladjo «Italia» V tovarni strojev pri Sv. Andre-u, ki pripada Združenim Jadrankini ladjedelnicam, so poskusno >ognali pogonski stroj, ki so ga gradili za motorno potniško ladjo Italla«, ki jo pravkar gradijo v adjedelnicl Felszegy v Miljah po laročilu sardinskega plovnega pod-etja Sunsarda s sedežem v Ca-liariju. Pogonski stroj sestoji lz veh dvotaktnih devetvaljčnih mo-arjev CRDA-Sulzer 9 RD 56. Motorja sta zgrajena tako, da bo-ta lahko uporabljala gosto nafto, ar bo brodarjem omogočilo pre- cejšen prihranek na gorivu. Prvič v zgodovini civilnih potniških gradenj v Italiji bo pogonski stroj <(Italie» pod stalnim nadzorstvom popolnoma avtomatizirane kontrolne naprave, ki bo nameščena na poveljniškem mostu. Za opravljanje stroja ne bo torej treba več službujočemu oficirju ukazovati podrejenim, kako naj ravnajo z motorjema, temveč bo lahko kar sam neposredno upravljal celotno pogonsko napravo. V strojni dvorani bo drugi komandni pult, na katerem bodo tudi v neposredni bližini stroja lahko sledili njegovemu delovanju in po potrebi intervenirali z določenimi posegi. Elektronske naprave, ki so jih vgradili v oba komandna pulta in v celoten pogonski kompleks, je Izdelala in montirala tvrdka Carlo Gavazzi iz Milana. Pri telovadbi se je ponesrečila Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj, s prognozo okrevanja v 3 dneh, sprejeli 14-letno dijakinjo Lucio Tomiz-za iz Drev. Čampi £lisi 18 zaradi udarcev po glavi in pretresa Po-nesrečenko so v bolnišnico prepeljali i rešilnim avtom. Tomizzova je povedala, da je malo prej telovadnici učiteljišča »Carducci v Ul. Madonna del Mare s sošolkami, med telovadno uro, igrala neko igro z žogo. Nenadoma pa ji je žoga, ki jo je zagnala sošolka, priletela v glavo. Z vespe sta se prevrnila Včeraj okrog 18.30 so na ortopedski oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 23-letnega delavca Fulvia Mia-ni j a iz Ul. dei Veltro 6 zaradi ran po desnem kolenu in udarcev po desnem gležnju z verjetnimi kostnimi poškodbami. Ob isti uri so v bolnišnici nudili prvo pomoč tudi 25-letnemu delavcu Pietru Ma-nigli s Šalita di Gretta 2, ker se je ranil po desnem sredincu. Mia-ni je povedal, da se je malo prej peljal na zadnjem sedežu vespe TS 25611, ki jo je proti Ul. Gia-rizzole vozil Maniglia. Ko sta ve-spista zavila v omenjeno ulico, sta na vogalu trčila ob rob pločnika, se prevrnila in se tako poškodovala. Maniglia bo okreval v 6 dneh. Darovi in prispevki V spomin na Pinka Tomažiča daruje Bruno Križman 1000 Mr za športno združenje Bor. Slovensko gledališče v Trstu Jubilejna sezopa 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU J. Robert — J. Duvivicr — H. Jeanson C Marie - Octobre igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN V naslovni vlogi nastopa članica ljubljanske Drame Štefka Drolčeva V sredo, 22. decembra ob 21. url (PREMIERSKI ABONMA) V četrtek, 23. dec. ob 21. url (ABONMA PRVA PONOVITEV) V soboto, 25. dec. ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V nedeljo, 26. dec. ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) V torek, 28. dec. ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V sredo, 29. dec. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V četrtek, 30. dec. ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo Verdijeve opere ((Rigoletto«, ki bo jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Nazionale 16.00 «Operazione Zanzibar« Techmcolor. Steve Cochran, Hildegarde Neff. Arcobaleno 15,30 «1 cacciatori del la-go d’Argento» Technicolor. Wa!t Disneyjev film. Excelslor 16.00 «La Mandragola« R<>-sanna SchiaHIno, Phlllppe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. le-tom. Fenice 16.00 «1 7 magnificl jerry» Technicolor, Jerry Levvis. Bella Buttervvorth Grattacielo 15.30 18.30 21.45 «My falr lady» — Technicolor. Panavl-slon. 70 mm, Audrey Hepburn. Rex Harrlson. Zadnji dnevi. t Alabarda 16.00 «11 sole scotta a Ci-pro« Technicolor. Dirk Bogarde, George Chakiris. Filodrammatico 16.30 «lo uccido tu uccidi« Franchl-Ingrassia, Emma-njiele Riva. Prepovedano mladim pod 18. letom. Aurora 16.30 «QuelIo strano senti-mento«. Crlstallo 16.00 «L’ultlmo omicldio« Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 «11 giuramento del Sioux» Technicolor. Charltoo He-ston. Capltol 15.30 «11 terzo giorno« Technicolor. George Peppard. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vlttorio Veneto 16.00 «11 processo* Elsa Martinem. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 »Agente 077 missione Bloody Mary» Ken Clark. Astra 16.30 «Erasmo tl lentigglnoso«. Astorla 16.30 »Invito ad una spara-toria« Yul Brynner. Abbazia 15.30 «Le lunghe navi« Technicolor. Richard VVidmark, Rosan-na Scbiaffino Ideale 15.45 «La battaglla di Fort A-paches« Technicolor Lex Barker. Skedenj 16.00 »Minnesota Clav« — Technicolor. Cameron MitcheH. KINO ŠKEI1ENJ predvaja danes, 18. t. m- °k 16. uri pustolovski barvni film: MINNESOTA CIAY Igra CAMERON MITCHELL ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 17. decembra 1965 se je v Trstu rodilo G otrok, umrlo pa je 10 °seD-UMRLI SO: 40-letni Dino M«™* 57-letna Maria Colombin, 73-letm Antonio Vitali, 40-letni Domenlco Stei-fe, 82-letna Caterina Milecus vd. Ma-russi, 81-letna Luigia Reiner vd. KUi-terer, 74-letni Livlo Tartario, 8Mei-na Maria Gandolfo vd. Giorgi, < letna Emma Iellusslch vd. Benvenu-tl, 80-1 etn a Angela Viezzoli vd. cap-poni. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 12. — 19. 12.) Biasoletto, Ul. Roma 16; Al Ga‘ no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Ai-la Madonna del Mare, Trg P‘ave_'V Sant’Anna, Pobočje sv. Ane 10• .7,, vanzo, Ul. Berninl 4; Godina, Ali 1* GE A, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul, Orologlo 6; Sponza, Ul. Montor-slno (Rojan). Od 13. do 16. ure Biasoletto, Ul. Roma 16; Al uate no, Ul, S. Cilino 36 (Sv. Ivan): A‘-la Madonna del Mare, Trg Piave 2. SanPAnna, Pobočje sv. Ane 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Roma 4; Godina, Aj-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al Llojtd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ut. Montor-slno 9 (Rojan). LADJE V PRISTANIŠČU S. Cloud, Pescara, Alexandra Ronda (Li ), Mati, Vlora (Al.), Gr' nella I, Bannock. G. Lauro, E. co-sullch, Mondoro, Palatlno. Salp* “• Esperide, Enotria, Settemarf, Vulca-nia, R. Lofaro, Celio (It.), Sophia, Gardenia, Bremerhaven, Tavros (Gr.), MalazgiTt (Tu.), Kostrena, K. Martinovič. Romanja, Orjen, Dubrovnik, p. Dibenko, Rjeka, Hajduk (JU.) Elvira (Pa.), Helena, Gunnar Bro-vig (No.), Partizani, Adrlatiku (AU-Mlnas Conjuro (Sp.). IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA Potrjena obsodba starega morilca ki je z nožem zabodel soimenjaka Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo olajševalno okoliščino stalnega izzivanja Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem je bila včeraj obravnava proti- 73-letnemu Giustu De Crignisu iz Ravascletta (naselje Sa-lars), ki je bil obtožen, da je 6. septembra lani zabodel tedaj 41-let. nega Severina De Crignisa iz Ravascletta. Kako Je krvavi dogodek potekel, se ni nikoli zvedelo. Gotovo je le, da je Severino De Crignis podlegel hudi rani na trebuhu, ki mu lo Je z nožem povzročil že priletni Giusto. Videmsko porotno sodišče je Giu-sta spoznalo za krivega nepremišljenega umora ter mu priznalo Pravico do dveh olajševalnih okoliščin. Spričo tega ga je obsodilo na 9 let in 4 mesece zapora ter na 2 meseca pripora. Prizivni porotniki so sinoči po Polurnem posvetovanju potrdili prvotno razsodbo. Giusto De Grignis je več kot polovico svojega življenja preživel v Inozemstvu, kamor je hodil delat skoraj vsako leto. V vasi pa ni hil baje priljubljen, ker je bil svojevrsten čudak ter ni rad iskal stikov s svojimi bližnjimi. Ni imel Prijateljev in tudi s sorodniki se ni rad družil. Nekoliko toplejša Čustva je gojil morda do svoje žene, toda tudi v tem pogledu si niso bila pričevanja raznih prič popolnoma edina. Mnogi so ga prikazali kot zakrknjenega samoljubnega, ki je odkrito izražal svoje oma-loževanje drugih, preziranje in svoj napuh Giusto De Grignis ni bil v sorodstvu s pokojnim Severinom De Grignissm, čeprav imata oba enak Priimek. Kvečjemu je šlo le za neke vrste globlje zveze zaradi nekih botrskih odnosov. Jane na Kdaj sta se moška spričkala in tako povzročila krvavi obračun do katerega je prišlo tistega večera? Nihče ne ve povedati za prave vzroke. Giusto in Severino nista imela nobenih stikov. Mlajši je pozdravljal «strica», kadar ga je srečal, toda nihče ni prestopil teh okvirov dobre vaške manire. Vsaj posreden vzrok za žaloigro bi u-tegnili mogoče najti v nekem dogodku, do katerega Je prišlo lani na praznik sv. Petra in Pavla. Tisti dan je Giusto šel z ženo v cerkev k maši. Po poti je srečal Severina, ki je z ženo spravljal seno. Severinu se je mudilo z delom, ker je grozilo z dežjem, toda na izzivanje starega Giusta ni odgovoril preveč ostro. Tu pa tam je še prišlo do Jezikanja med obema, toda nihče ni pričakoval, da se bo porodilo tako globoko sovraštvo med obema. Severino je nekoč sicer dejal Giustu, naj preneha z besednimi izpadi, ker ga bo sicer vrgel v grapo. Te grožnje, kakor tudi zadnje v gostilni tik pred krvavo žaloigro, pa ni nikoli izpolnil. 6. septembra lani zvečer .je bil Giusto v gostilni «Osteria delle Al-pi» v Ravasclettu. Nekoliko pozneje Je prišel v lokal tudi Severino z nekim prijateljem. Pozdravil je «strica», toda ta mu ni niti odzdravil. Tedaj je Severino rekel, da bi bilo treba dati priletnemu možaku «primemo lekcijo«. V gostilni pa ni prišlo do prepira. Nekoliko pozneje je Giusto odšel iz lokala ter se napotil proti domu. Malo za njim je odšel tudi Severino. Ubijalec je pozneje izpovedal, da ga je moški dohitel na cesti. Zelo verjetno je, da sta se tedaj hudo sporekla, kajti malo po- TMUMk- predvaja danes, 18. t. m. ob 18. uri barvni Paramount film: I LUPI DEL TEXAS (TEKSAŠKI VOLKOVI) Brezupen boj človeka proti volčjemu krdelu v človeški podobi Igrata: RORY OALHOUN VIRGINIA MAYO KI mo ..IRIS. PROSEK tunam I , o ..... .... . predvaja danes, 18. t. m. ob 19.30 barvni pustolovski dnema-scope film: SIERRA CHARIBA !■■■■■»«»■! Igrajo: CHARLTON HESTON — RICHARD HARRIS — JIM HUTTON — SENTA BERGER filial* v TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985 fiat zanesljiv nakup pri katerem prihranile rabljena vozila tudi z jamstvom Po najugodnejši ceni °glejte si, preglejte, preizkusite v široki izbiri •tiodelov in znamk °l*jšave pri plačilu r'* obroke in z nizkimi predujmi razstava je stalno odprta zneje je Severino stopil v gostilno «Ancona», spil kozarec «spume» in nato odšel. Vsi so opazili, da je bil zelo razburjen. Pozneje so ga domači opazili, ko se je vračal z bližnjice ter se napotil proti Ul. Belvedere. Nekoliko pozneje je Mario Bitos-si našel moškega ležečega na cesti. Zdi se, da je pok. Severino dalj časa klical na pomoč. Prihiteli so ljudje in občinska zdravnica, ki je poskrbela za prevoz ranjenca v Tolmeč. Takoj po prihodu v bolnišnico pa je Severino izdihnil. Mariu Bitosslju pa je, še preden je izgubil zavest, dejal da ga je zaklal «Giust de Gnocc« (v vasi je Giusto znan po tem vzdevku). Uro kasneje so karabinjerji aretirali priletnega moškega, ki je spo četka trdil, da ne ve nič ter je šele po dolgem zaslišanju priznal, da je prav on zagrešil uboj. Vendar pa je trdil, da je to storil v silobranu, ker ga je Severino napadel. Videmski porotniki niso sprejeli te teze, temveč so ga spoznali za krivega. Vendar pa so menili, da ni šlo za premišljen uboj ter so priznali ubijalcu splošne olajševalne okoliščine, kakor tudi tiste, ki jih zakon predvideva zaradi izzivanja. Proti pristojni razsodbi sta se pritožila obsojenec in državni tožilec. Na včerajšnji obravnavi je zastopnik zasebne stranke (vdove in treh otrok) zahteval naj prizivni porotniki potrdijo prvostopno razsodbo. Javni tožilec pa je menil, da bi morale odpasti vsaj splošne olajševalne okoliščine, kar bi primemo zvišalo kazen. Pripomniti je treba, da je Giusto že plačal odškodnino žrtvinim svojcem. Tatovi v cerkvi Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči kradli v cerkvi v Ul. Rossetti. Razbili so stekla na oknu na levi strani cerkve in tako prišli v notranjost, kjer so s pomočjo železnega vzvoda odprli devet pušic ter pobrali približno 10 tisoč lir. Tatovi pa so brez dvoma tudi poznali prostore, ker so nato odšli v zakristijo, odprli predal, v katerem so bili ključi nekega manjšega predala, v katerem so opatje hranili denar. Neznanci so vzeli vrečico, v kateri so opatje hranili približno 10 tisoč lir. Tatvino je naslednjega jutra pred prvo mašo odkril predstojnik svetišča, ki se je nekaj ur kasneje zglasil na komisariatu Kolonje in prijavil tatvino. Policisti so u-vedli preiskavo. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI S skromno večino odobrena proračuna goričke občine za leti 1963 in 1964 Prvi je uravnovešen, drugi pa izkazuje 140 milijonov lir primanjkljaja ■ Spor ob izvolitvi občinskih predstavnikov v posvetovalno komisijo proste cone resno Občinski svet v Gorici je na svoji seji v četrtek zvečer razpravljal o obračunih dveh poprejšnjih let ter imenoval občinske komisije. Seja, ki se je začela ob 21. uri, se je zaključila še pred 23. V odsotnosti župana Martine jo je vodil podžupan Candussl. Najprej je prišel na vrsto obračun občine Gorice za leto 1963. O njem je poročal odbornik za finance De Simone. Obračun je uravnovešen; obračun za leto 1964 pa izkazuje 140 milijonov lir primanjkljaja. Odbornik je dejal, da je zaradi neprestanega večanja stroškov zelo težko braniti ravnovesje občinskega proračuna. Omenil je tudi potrebo po reformi krajevnih financ, ki bi dala krajevnim ustanovam večjo avtonomijo. Pri obeh proračunih skorajda ni bilo diskusije. Prvega so odobrili vsetovalci KD in SDZ, vzdržali so se svetovalci PSDI, PSI, PLI ln MSI, proti pa so glasovali svetovalci KPI; drugega so prav tako odobrili samo svetovalci KD in SDZ, vzdržali so se svetovalci PSDI in PSI, proti pa so glasovali svetovalci PLI, MSI in KPI. Nato so prešli na volitve treh občinskih predstavnikov v posvetovalni komisiji proste cone. Izvolili so Fogarja (KD), Sancina (PSI) in Rovisa (PSDI). Ker manjšina V komisiji ni bila zastopana, je svetovalec Rovis podal ostavko. Komunist Battello je zahteval predstavništvo v posvetovalni komisiji za svojo stranko, medtem ko je liberalec Chiozza vztrajal na izvolitvi kolege v stranki Maja, ker je med neizvoljenimi svetovalci prejel največ glasov. Zaradi sporov, ki so nastali okoli zastopstva manjšine v komisiji, Je posle vodeči predsednik Candussi prekinil obravnavo o tem vprašanju; nadaljevala se bo prihodnjič, morda pa se bodo volitve celo ponovile. Odobrili so Izplačilo 160.000 lir za folklorno turnejo plesalcev in pev- HUDA PROMETNA NESREČA PRI TRŽIČU Avtomobilist od zadaj trčil v motorista iz Cerovelj Motorista Alberta Grudna so sprejeli v tržiško bolnišnico in njegovo stanje je zelo V tržiško bolnišnico so sinoči o-krog 19.30 s pridržano prognozo sprejeli 34-letnega Alberta Grudna iz Cerovelj 28, ki je malo prej na državni cesti štev. 14 postal žrtev hude prometne nesreče. Gruden se je na motonem kolesu «motom» po obalni cesti peljal iz Tržiča proti Trstu, ko pa je privozil do križišča z državno cesto štev. 55, ki pelje v Gorico, približno kilometer iz Tržiča, se je pripetila nesreča. Za Grudnom je z avtom «alfa romeo-giulia 1300» TS 74403 privozil 31-letni Renato Zerauschek iz Trsta, Ul. Franca 5 in se silovito zaletel v zadnji del Grudnovega motornega kolesa. Agenti cestne policije iz Tržiča, ki so prihiteli na kraj nesreče, niso mogli še ugotoviti vzrokov, kako je prišlo do trčenja. Sunek je bil tako silovit, da je nesrečnega Grudna vrglo s cestišča, da je ranjen in nezavesten obležal ob cesti. Pri padcu z motorja se je hudo pobil po glavi. V hudi nezavesti so ponesrečenca odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na zdravljenje. Pozanimali smo se in telefonirali v tržiško bolnišnico. Dežurni zdravnik je povedal, da je Grudnovo zdravstveno stanje zelo resno in da se zdravniki trudijo, da bi mu rešili življenje. Delo laboratorija za higieno in profilakso Tržaški pokrajinski laDOralonj je tudi v preteklem mesecu opravil mnogo dela. Zdrav,niško-miKro-grafski oddelek je pregledal 2342 vzorcev, ki so jih analizirali za ugotovitev nalezljivih in parazi-tarnih bolezni, iskali v njih klice ter jih analizirali v klinične namene. Pri mikrobiokemični analizi 266 vzorcev živil so ugotovili, da 26 vzorcev ni ustrezalo predpisom. V zavodu za ',orbo proti steklini pa so pregledali 21 oseb Kemični oddelek je napravil skupno 292 analiz, od katerih 264 kemičnih in 28 mikroskopskih. V štivanskem in nabrežinskem vodovodu so vsak nan pregledova li vodo. Vse analize so bile zadovoljive. V novembru je bilo porabljenih povprečno 122.030 kuo. m vode dnevno. Zelo zadovoljivi so bili pregledi mleka in mlečnih izdelkov, saj so bili vsi pregledani vzorci dobri. Prav tako niso u-gotovih nobene nerednosti v mleku v prahu ter v raznih vzorcih sira. Pri pregledovanju vzorcev kruha pa so ugotovi'i pet primerov slabe peke in preveč vlage. Te prekrške so prijavili zdravstveni i oblastem Tudi nadzor-.stvo nad maščobami je dalo za dovoljive rezultate. Vsi pregledani vzorci olivnega in semenskega clja so bili dobri. Pri pregledovanju mesa, mesnih izdelkov in konserviranega mesa v posodah so ugotovili, da je en vzorec tipa »Kranjskih klobas* vseboval preveliko količino natrijevega nitrata, za iar so vložili prijavo pristojnim oblastem. Tudi analiza vina in pregledi zlasti južnega sadja so bili v vseh primerih ugodni. V novembru je carinska uprava poslala pokrajinskemu laboratoriju za profilakso in hi giero v pregled mnogo vzorcev uvoženega blaga. Stališče PSDI do Delavske zbornice V zvezi z Delavsko zbornico v Ul. Duca d’Aosta, v kateri so v glavnem včlanjeni demokristjanski, socialdemokratski in republikanski delavci, je že dolgo časa od tega nastala med strujami razprava, ali naj bi Jo ukinili, ali ohranili. Večina demokristjanskih delavcev se je namreč že oddelila ln se vključila v sindikate CISL, ki so jih ustanovili v Trstu. Ta sindikalna organizacija namreč trdi, da je postala Delavska zbornica v Trstu nekaj anahronističnega ter da je treba, da se delavci prilagodijo sindikalnemu položaju v vsej državi, kjer obstajata poleg CGIL dva sindikata, to Je CISL in UIL, ki sta bila v Trstu doslej dejansko združena v Delavski zbornici. Razpustitvi Delavske zbornice pa se v Trstu v glavnem upirajo socialdemokrati in republikanci. Socialdemokrati so tudi na zadnjem svojem kongresu zavzeli stališče proti razpustitvi DZ in so grajali ravnanje tržaške podružnice CISL. Včeraj jim je CISL odgovorila v tukajšnjem italijanskem dnevniku. V zvezi s tem sporočilom nam je snoči poslala tukajšnja federacija PSDI Izjavo, v kateri' polemizira s CISL. V njej pravi, da bi morali v Trstu najprej razčistiti vprašanje, ali tu sploh formalno obstaja pokrajinska zveza CISL. Osrednji organi CISL namreč pravijo, da je še ni. Potemtakem se poslužuje tu naslova, ki ji ne pritiče. V zvezi z očitki strankarstva pravi PSDI, da je med njo in Delavsko zbornico vedno obstajala tesna vez, kakor se spodobi za delavsko stranko in sindikat. Seveda pa je sindikat popolnoma avtonomen v .svojih odločitvah. PSDI je vedno prepuščala svojim članom popolno svobodo na sindikalnem torišču. si pa pridržuje pravico, da izreka svoja mnenja o zadevah, ki se tičejo delovnih vprašanj in delavstva, zlasti ko gre za vprašanja delavske enotnosti. cev po Istri ter izbrali podjetje Nardini za vzdrževanje električne napeljave na grobovih na pokopališču v Pevml in v Podgori. VII. kongres mestne sekcije KPI v Gorici Včeraj, danes in jutri se vži v Gorici 7. kongres mestne sekcije KPI. Jutri, zadnji dan kongresa, je na sporedu izvolitev novega vodstva, delegatov za pokrajinski kongres, ki bo v prvi polovici januarja, ter odobritev zaključne resolucije. Kongres poteka v znamenju na slednjih treh gesel: načrtovanje goriškega gospodarstva v miru in prijateljstvu s sosedi; razvijanje demokracije v ustanovah in zavesti meščanov; enotnost demokratičnega in delavskega gibanja. Okrepitev poštne službe za bližnje praznike poštna uprava v Gorici je za bližnje praznike okrepila službo za pobiranje pisemskih pošiljk. Namestila je dva nova začasna nabiralnika za voščila pred hranilnico in Ribijevo postajo. Te dni tudi pogosteje izpraznjujejo nabiralnike. V uradu za razdeljevanje pošiljk delajo v izmenah ves dan in vso noč, da bi bili kos dospelim in odposlanim voščilom in pa ketom, katerih količina se je podeseterila. Lepi filmi in diapozitivi alpinističnega akademika Fantina Mario Fantin, akademik v alpinizmu, je v četrtek na večeru C Al pred številnim občinstvom prikazal diapozitive o ekspedicijah na Groenlandijo ter film o vzponu na Matterhorn (Cervinio) Na Groenlandijo je bilo opravljenih v zadnjih petih Jptih , italijanskih ekspedicij, ki so pomembne zaradi izkušenj, ki SO 'jih plezalci nabrali it hudem mrazu nd Arkiiki, kjer so morati vrhu tega premagovati celo vrsto težav, ki nastajajo s prevozom blaga in kreta-njem po deželi večnega ledu. S filmom o vzponu na Matterhorn Pa je proslavil 100-letnico tistih pionirjev alpinizma, ki so osvojili enega izmed najlepših hri bov v Alpah. Film prikazuje vzpon gorskega vodnika z manj kot 20 let starim mladeničem po «italijanski smeri» Prikazani so vsi najpomembnejši prehodi, od lažjih do najtežjih. Matterhorn je ob koncu posnet z vseh strani, zvočna kolona pa gledalca seznanja z imeni posameznih gornikov, ki so naskakovali in osvajali tako lepo goro, ki jih je očarala in mikala na vso moč. Snežne razmere Log pod Mangartom 6 cm snega, temperatura minus 5; Livek 25 cm, temperatura minus 2, črni vrh 22 cm južnega snega, temperatura plus 3, Vojsko 55 cm, minus 2, Lokve 30 cm, sren, minus 2. Hotel Poldanovec je za božične In novoletne praznike skoraj popolnoma zaseden, nekaj ležišč je še v zasebnih kurjenih sobah. Večerja za silvestrovanje v hotelu znaša 5.000 din; žičnice na Lokvah redno obratujejo. * Na delu pri gradnji termične centrale ENEL v Portorosegi je topli beton obrizgal delavca 33-letnega Antea Sommacampagno; zaradi opeklin prve in druge stopnje se bo zdravil 20 dni. Gospodinja si je zlomila komolec V kuhinji je obšla slabost gospodinjo 65-letno Giuditto Mattios vd. Cumlato, bivajočo v Riva Como 4. Ko se je zgrudila na tla, si je zlomila desni komolec. V bolnišnico se Je zatekla ob 10.40; pridržali so jo na zdravljenju za 30 dni. V OKVIRU VIDEMSKEGA SPORAZUMA Blagovni promet na Goriškem dosegel v oktobru 790 milijonov Od tega znaša uvoz iz Slovenije nad 516, izvoz pa nad 273 milijonov Maloobmejni blagovni promet v okviru videmskega sporazuma je dosegel v preteklem oktobru na Goriškem 789,7 milijona lir vrednosti. Od tega je bilo uvoženega s tremi uvoznimi dovoljenji za 23 milijonov in na carino za 493.1 milijona lir blaga. Izvoznih dovoljenj je izdala trgovinska zbom'ca 40 za skupni znesek 273.6 milijona lir. Z dovoljenjem je bilo uvoženo samo mleko In mlečni Izdelki za 23 milijonov lir. Na carino so uvozili največ mesa in živine za skup-nih 263 milijonov lir. dalje drv za kurjavo za 89.6 milijona lir, drugi les ln lesni Izdelki za okrog 76 milijonov. Uvozili so tudi tropine, koruzo, seno, živo apno, čipke, papir in papirnate izdelke, cementne Izdelke, ženske volnene obleke Itd. Med izvozom v Slovenijo naj o-nienimo južno sadje (41.3 milijone lir), drogerijsko blago (40.3), tekstilno blago (52), električne potrebščine (41.7), avtomobilske nadomestne dele (74.6), plutovino (6.5 milijona) itd. * Med sindikati in ravnatelj stvom Sem-Detroit v Tržiču so do- segli sporazum, po katerem bodo delavci izmen prejemali po 10 odstotkov na delovne ure. Delavcem v centru so zagotovili povprečni akord na podlagi povprečja zadnjih treh mesecev. Sprejeti so bili sklepi, ki zadevajo tudi o-stale oddelke Ravnateljstvo n! sprejelo zahteve sindikatov o jamstvu za povprečni akord premeščenih delavcev v druge oddelke. Letalska zveza Honki-Cortina Danes odleti z julijskega letališča v Ronkah prvo letalo, ki bo vzdrževalo tedensko zvezo s Cor-tino. Letalo *Skyvan» ima 18 sedežev, vsak izmed po-tnik-ov more nesti š seboj največ 15 kg blaga. Letalo je potrebovalo za pot vsega skupaj 40 minut, odletelo bo ob 8.30. Nova letalska proga odpira velike turistične možnosti ter bo koristila zlasti za polete ob koncu tedna, za katere je bila tudi vzpostavljena. liiiiiifiiinikiiiimiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiMiiiiMiiiiiiiiiiiH DANES RAZSODBA V ZADEVI ROPA V ROMANSU Obramba: Obtoženci so nedolžni Tožilec: Potrdite njihovo krivdo Dokazi zadnjega branilca odv. Pascolija - Zaključki državnega prardnika dr. Ballarina in branilca odv. Develaga - Danes ob 10. uri zaključek razprave in posvet sodnega dvora za razsodbo Včeraj dopoldne je pri nadaljevanju razprave predsednik dr. Rossi dal besedo še tretjemu In zadnjemu branilcu treh obtožencev odv. Pascoliju. V uvodu je poudaril, da soglaša s tem, kar sta navedla v o-brambo obtožencev njegova predgovornika. Dodal je, da vkljub spoštovanju do karabinjerjev ne vidi v njih take angelčke, kot naj bi jih prikazali obtoženci v svojih prvih izjavah. Množica zasliševanj, ki so, jih karabinjerji izvedli v Ločniku, štandrežu, Gorici in drugod je temu dokaz. Predsednik Je pripomnil, da obtoženci lahko tudi ne dajo Izjav ln če so jih dali so smatrali, da jim je to v korist. Zagovornik Je nato citiral Izjavo, ki naj bi jo dal major Berlan-da ln po kateri naj bi Munarln rekel, da Je pripravljen podpisati vse, kar hočejo. Govoril je še o priči Zanghlrelll ln pištoli, ki jo je ta pustil pri Munarlnu, enkrat pa je Izjavil, da jo je vrgel v Sočo, Predsednik je pripomnil, da pravi Zanghireila, da je vrgel pištolo v Sočo pred tremi ali štirimi leti, pri Munarlnu pa naj bi bila lani, kar je precejšnja časovna razlika Tudi ta branilec se je lotil priče Colauta, ki naj bi bil soudeležen pri ropu v Romansu, nato pa navaja nekatere dokazllne nepravilnosti. Takoj je Dorni pokazal parkirni prostor fiat 1300 v Gradiški malo bolj vstran od tam, kjer naj bi dejansko bil. Fraioli in Tortul naj bi videla dva popolnoma drugačna človeka ob vdoru v banko, kot pa sta obtožena Munarin in Dorni. Poleg tega je tu razlika pri suknjiču, o katerem nekatere priče pra- vijo, da je bil 3/4. Govoril je nato o lasulji za Mu-narina in o Dorniju glede njegove brade in brkov ter pri tem navajal pričevanja nekaterih prič, za katere je predsednik zopet poudaril, da so bila njihova pričevanja v kontrastu pri raznih zasliševanjih. Ob zaključku Je Pascoti še poudaril, da Dorni doslej še ni bil nikoli kaznovan in je tudi Muna-rinove tatvine od prejšnjega leta skušal prikazati kot trenutno zablodo, kV Jo porotniki pri svoji oceni ne smejo upoštevati. Spričo vsega tega, Je poudaril zagovornik, razsodba ne' bi smela biti drugačna kot oprostilna. Predložil Je še dva dokumenta, ki naj bi pomagala obtoženemu Munari-nu. S tem so zaključili ob 13.15 dopoldanski del razprave. Na popoldanski razpravi, ki se je začela ob 16 in zaključila ob 17.30, je najprej državni pravdnik dr. Ballarin odgovoril na izvajanja treh branilcev, ki so se zvrstili v zadnjih dveh dneh. Poudaril je, da smatra za neumestne retorične scene in klicanje boga, od strani obrambe, kar v tej zadevi nima smisla. Se enkrat Je poudaril, da je glavni temelj obtožbe prostovoljno priznanje vseh treh obtožencev, ki da so ga dali brez kakšnega fizičnega pritiska ter po lastnem preudarku. Munarin ln tudi drugi so priznali svoje dejanje že takoj drugi dan po aretaciji. Ce bi ne bili krivi, sem prepričan, je izjavil tožilec, bi tega ne storili. Zato je njihovo priznanje, pa četudi so ga pozneje preklicali, po zakonu povsem veljavno. Pri tem ni pozabil pohva- Nesreča neveščega malega kemika 13-letni Antonio Zotti iz Ulice Tigor 23-2 je hotel včeraj okrog poldne postati pravi kemik. Kemijski poskus pa je bil zanj usoden, ker se je moral zateči v bolnišnico zaradi lažje zastrupitve. Mali Zotti je v steklenico z va rekino vlil nekaj kisa ter začel opazovati reakcijo >beh tekočin. Pri tem je mali kemik vdihaval hlape tekočine in se laže zastrupil. Fantiča so z zasebnim avtom, v katerem ga je spremljal oče, odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prog.,ozo okrevanja v enem tednu sprejeli na drugi medicinski oddelek. ______________ Včeraj nekaj po 17. uri se je 40-letni Giuseppe percon iz Ulice Del Pozzo 7, ranil na desni roki. ko je na delu v podjetju SILLA v Standrežu prenašal deske. Za-teke1 se je po prvo pomoč v civilno bolnišnico; okreval bo v 7 dneh. liiilliiiillilluiiiiiilliillliliiiiiiiiiiiliiiiiiifiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilllliiiiiiiiMiirfiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniii POROČILO PREDSEDNIKA ODV. ŠTRUKLJA PRED SKUPŠČINO Odločna podpora popolni liberalizaciji železniškega prometa N.Gorica-Gorica Zvišanje osebnih dohodkov obmejnega prebivalstva in povečanje vsote, ki jo bodo lastniki propustnic lahko prinesli čez mejo, lahko navdaja z novimi upi goriške trgovec - Dvostranska vprašanja, ki zadevajo ostala področja Odnosi na goriškem mejnem sektorju so bili glavna tema govora predsednika občinske skupščine Nova Gorica dr. Jožka štruklja na njenem včerajšnjem zasedanju. Predsednik je obširno govoril o številnih vprašanjih, ki na najrazličnejših področjih zadevajo življenje obmejnega prebivalstva. Občina Nova Gorica, slovenska, kakor tudi zvezna vlada, Je dejal predsednik, najodločneje podpirajo popolno liberalizacijo prometa na mednarodni železniški progi Nova Gorica — Gorica v skladu z določili lizbonske konvencije iz 1928. leta. Govoril Je dalje o izgradnji akumulacije pri Solkanu, katere zajezitev bi bila kakšnih 100 metrov od meje na Italijanski strani ter bi se objekt raztezal do solkanskega mosta. Kar zadeva osebni promet na podlagi videmskega sporazuma je predsednik dejal, da bodo s posebnimi ukrepi zvišali osebne dohodne prebivalstva v jugoslovanskem obmejnem področju, Istočasno pa bodo zvišali od sedanjih 5 na 10 tisoč dinarjev vsoto, ki jo bodo Jugoslovanski imetniki propustnic lahko nesli čez mejo pri vsakokratnem prehodu. Odbornike Je seznanil z Izidom pogajanj med predstavniki obeh dr- žav o odpravi vizumov za prehod meje. Predsednik dr. štrukelj je navedel stališča tudi glede treh pomembnih cestnih komunikacij, in sicer prehoda v Erjavčevem drevoredu (Gabrijelova ulica na naši strani), nove cestne zveze med Brdi in Novo Gorico ter avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana. Zavzel se Je za čimprejšnje odprtje prehoda na Erjavčevem drevoredu, ki bo še bolj zbližal sosednji mesti. Cesta med Brdi in Novo Gorico naj bo prosta cesta za sleherni osebni In tovorni promet. Avtomobilska cesta je nujno potrebna gradnja za nadaljnji razvoj turizma in gospodarstva. Njena izgradnja pa je v sedanji fazi mogoča samo s pomočjo kreditiranja Italije ali mednarodnega konzorcija, ki bi privolil v takšno financiranje. V ilustracijo važnosti Izgradnje avtomobilske ceste skozi Gorico Je predsednik navedel nekaj podatkov o sedanjem tovornem prometu čez gorlški mednarodni prehod: vsak mesec gre skozenj po 32.000 ton blaga, kar predstavlja polovico vsega cestnega tovornega prometa med Jugoslavijo ln Italijo. O poročilu se je razvila živahna debata, v katero so posegli številni odborniki. Zdi se nam umestno še prav po- sebno poudariti važnost odločitve o zvišanju osebnih prejemkov obmejnega prebivalstva ter zvišanju vsote, dovoljene za prenos čez mejo, ker se s tem povečuje kupna moč lastnikov propustnic, ki so postali izredno pomembni odjemalci v goriškem trgovskem sektorju. Gre za ukrep, ki se ga lahko najbolje veselijo gorlški trgovci, ki so bili najhuje prizadeti z gospodarsko reformo in novim dinarskim tečajem. Lovski predpisi za zimo in pomlad 1965-66 Predsednik pokrajinske uprave dr. Chlentaroli je v skladu z obstoječimi predpisi in s predlogi pokrajinske zveze od 10. t.m. glede spomladanskega lova odločil naslednje: Od 16. decembra 1965 pa do 17. aprila 1966 Je dovoljen lov na ptice selivke in na škodljivce po občinskih ter zasebnih lovskih rezervah. To ne velja za divje race in vodno kokoško, za katere se lov zaključi 28. februarja 1966. Lov na sloko, goloba grivarja, drozga In podobno je dovoljen samo do 31. marca 1966. liti karabinjerjev in njihovega prizadevanja pri pobijanju kriminalitete. Govornik je nadalje omenil, da so našli v hiši Lo Prestlja plašče in jopiče, ki so jih po njihovih izpovedih uporabili pri ropu v Romansu m obramba ni prinesla zanesljivih argumentov, s katerimi bi to dejstvo zanikala ali odvrgla. Zaslišane priče so bile skoro vse od obrambe, ker so za obtožbo zaslišali le karabinjerje, ki so vodili prva zasliševanja in preiskavo. Kar se Colauta tiče. Je s svojim pričevanjem obtožil tudi samega sebe in mu gre vera. Obramba Je predlagala priče kot je Zanchirella in pa svojce obtožencev. Ti slednji, je zaključil govornik, se mi smilijo, vendar bi nanje morali obtoženci pomisliti preden so zagrešili dejanje. Zato naj sodni dvor potrdi krivdo vseh treh obtožencev. Po krajšem odmoru je nato odgovoril odv. Devetag, ki je dejal, da so argumenti obtožbe zelo šibki in da državni pravdnik ni povedal nič novega. Ponovno Je očital, da niso hoteli pripustiti nadaljnjih prič in drugih dokazil, ki jih je predlagala obramba ter zaključil, da bi po logiki morali po polnoma oprostiti vse tri obtožence, ali pa vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Razprava se bo nadaljevala da-nes ob 10. uri z zaključnim govorom odv. Pascolija in eventualno tudi odv. Antonija, nakar se bo sodni dvor umaknil na posvet ter nato izrekel razsodbo Gorica CORSO. 17.15: «1 morituri«, Mar-lon Brando in J. Brynner; črno-beli ameriški film. VERDI. 17.00: «Perchč uccidi ancc-rav», A. Steffen in E. Stewart; ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.00: nChlama-ta Scotland Yard — 0075», H. Hielsen in C. Hariklia. Cmobeli angleški film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan VITTORIA. 17.15: «11 magnifico gla. diatore«, Mark Forest in Marilii Tolo; italijanski barvni kinemaskopski film. CENTRALE. 17.00: «L'uomo che viene dal canyon», R. Wood ln L. Nausek. Barvni kinemaskopski film. Ital.-španske koprodukcije. / rz ir AZZUHHO. 17.30—22 ■ «Agente 007, missione Goldfinger«, Sean Con-nery in Honor Blackmann. EXCELS10K. 16—22: «Le avventu-re e gli amori dl Moll Flanders«, K. Novak in V De Sica NAZIONALE. 17.30-22: «L'uomo che non sapeva amare«, George Peppard in Alan Ladd. PRINCIPE. 17.30—22: «Colpo gros-so a Galata Brldger«, H. Buch-holz in S. Koscina S. MICHELE. 18—22: «Giovanl leo-m», Marlon Brando, Montgome-ry Clift, Dean Martin in May Britt. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,5 stopinje ob 15. uri, najnižjo 3 stopinje v četrtek ob 23.50, povprečne dnevne vla. ge je bilo 93 odstotkov. SZ BOR obvešča, da bo v PONEDELJEK, 20. t. ni. ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» na Vrdel-ski cesti 7 redni letni občni zbor Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Volitev delovnega predsedstva 3. Poročilo predsednika 4. Poročilo tajnika 5. Poročilo blagajnika 6. Diskusija 7. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru 8. Volitve 9. Razno BOKS ZA SVETOVNI NASLOV SREDNJE JUNIOR KATEGORIJE Kino Benvenuti ponovno premagal Sandra Ulazzinghila Tokrat ga je odpravil po točkah v 15 rundah RIM, 17. — Tržačan Nino Benvenuti je nocoj premagal po točkah v 15 rundah Sandra Mazzinghija iz Pontedere in si tako ohranil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije. Zmaga Ben-venutija ni bila nikoli v dvomu, pa čeprav tokrat, kljub poskusom v začetnih rundah, ni mogel pono-s prvega dvoboja. viti k. o. Prvi siloviti udarci so prišli z Benvenutijeve strani, medtem ko Je Mazzinghi skušal priti bliže prvaku. V drugi rundi je Mazzinghi prešel v napad, katerega je Ben- venuti z levico ustavil in nato odgovoril. Toskanski boksar je zopet napadel, a Tržačan ga je silovito zadel in ga spravil za 8 sekund k.d. V tretji rundi je Benvenuti prevzel vajeti dvoboja v svoje roke, ODBOJKA PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Ob zaključku prvega dela Bor na četrtem mestu Prihodnja tekma plavih 16. januarja v Mestrah Prejšnjo soboto Je Borova šesterka doživela po dveh navdušujočih zmagah nad CRDA in Zavattarom najbolj pekoči poraz tega prvenstva. Kot smo že poročali, so slovenski odbojkarji v Milanu popolnoma odpovedali. Ne bomo se spuščali v podrobnosti zakaj. Dejstvo je, da so Milančani dobesedno pregazili plave in jim zadali poraz, ki ne dopušča dvomov. Menegola je na domačem igrišču po predvidevanjih z lahkoto razpolagala z moštvom Pagnin iz Padove. Temu je uspelo osvojiti set, kar je že uspeh, če upoštevamo, da je modenska ekipa ena najmočnejših prvenstva. Napeto in razburljivo tekmo pa so imeli v Bergamu, kjer je domača Čelana doživela poraz. Gobbi iz Piacenze je tako še enkrat dokazal, da starta na najvišje položaje v lestvici. Tekma je bila toliko bolj razburljiva, ker Je Čelana že vodila 2:0. Tedaj pa se Je razmerje obrnilo in končni rezultat Je bil 3:2 za goste. S tem kolom je Bor zaključil svoje tekme v tem delu prvenstva. Tekmo, ki bi jo moral odigrati no- Vloga kemičnih poživil (Nadaljevanje s 3. strani) ravnaval porabo kisika in sladkorja v ponovno prišitih mišicah. Kakih šest tednov po izvršeni operaciji se je ta «evolutivna prilagoditev« končala, ker so se tkivo mišic in živci ponovno vrasli. Prvi znak ponovnega »vstopa« živčnega sistema v organizem prisajenega organa je dalo tkivo v -stenah ožilja. Ko se je glavno živčevje ponovno vraslo v nogo, se je integracija organa v celoten organizem bolj naglo nadaljevala. Hkrati se je začela večati tudi poraba kisika in sladkorja iz krvi. Po desetih ali dvanajstih tednih se je ta poraba uravnala z normalno. Praktična vrednost tega odkritja je v dejstvu, da se je s tem ugotovilo, da moremo pri presajanju organov jemati na pomoč omenjena poživila. Ce pospešimo porabo kisika in sladkorja s pomočjo teh poživil, s tem podaljšamo življenje organa do trenutka, ko se »ponovno vzpostavi« vloga osrednjega živčnega sistema. Dosedanje ugotovitve kažejo, da sta za to potrebna dva meseca. coj jo je že odigral 8. t.m. proti Zavattaru. Po šestem kolu, ki bo na sporedu ta teden, bo prvenstvo odbojkarske moške B lige prekinjeno do 16. januarja p.l„ ko se bodo borovci podali v Mestre. Izidi petega kola: ‘CSI — Bor 3:0 (15:4, 15:11, 15:11) Gobbi — ‘Čelana 3:2 (8:15, 19:21, 15:10, 15:11, 15:10) ‘Menegola — Pagnin 3:1 (15:7, 12:15, 15:5, 15:10) Zavattaro — ‘CRDA 3:1 (odigrana prejšnji teden) LESTVICA Menegola 5 4 1 14 6 8 CSI 4 3 1 11 3 6 Gobbi 4 3 1 11 9 6 BOR 5 3 2 11 8 6 Zavattaro 6 3 3 11 12 6 Codognato 4 2 2 8 8 4 Čelana 5 2 3 9 11 4 Pagnin 4 1 3 6 10 2 CRDA 5 * * * 0 5 1 15 0 Kot Boru v drugi ligi. tako tudi tržaškim gasilcem v prvi ne gre po predvidevanjih. Tržačani so namreč v nedeljo v Modeni doživeli že tretji zaporedni poraz. Največjo zaskrbljenost pa povzroča dejstvo, da so se vsa tri srečanja končala z gladkimi porazi: to je s 3:0. Veliko presenečenje pa je prišlo iz Bologne, kjer je Vlrtus odpravil dvakratnega državnega prvaka Ruini iz Firenc. LESTVICA Vlrtus 9 9 0 27-4 437 235 18 Ruini 10 9 1 29-6 422 271 18 Salvarani 10 3 2 26-10 479 372 16 Ciam 10 7 3 25-14 505 423 14 La Torre 10 6 4 21-19 481 471 12 V.F. Tri. 10 6 4 18-19 459 428 10 Minelll 10 5 5 22-19 508 480 10 Casadio 10 3 7 16-23 475 504 6 Ollmpla 10 3 7 13-25 412 505 6 Italsider 10 2 8 14-26 328 532 4 Esercito 9 1 8 8-25 314 474 2 ‘Robur 10 0 10 1-30 223 458 1 * Robur s točko manj zaradi for-faita. * • * V okviru tekmovanja za pokal Furlanije —- Julijske krajine sl je slovenska odbojka priborila še eno lovoriko. Zgoniškl Kras si Je namreč nepremagan pridobil poleg pokala še vstop v C ligo. ženske so se tokrat podale v Videm Dan počitka je doletel borov-ke, tako da so iz slovenskih vrst nastopile le Brežanke. Ta ekipa pa letos nima sreče. Tudi v nedeljo so nastopile s komaj zadostno postavo in seveda gladko izgubile proti Porzlu, medtem ko so se uspeš-nej upirale ekipi AGI, ki je prej premagala Pordenone. LESTVICA (ženske) Bor A 3 3 0 Porzio 4 3 1 AGI B 2 2 0 Bor C 3 2 1 Pordoneno 6 2 4 Bor B 2 0 2 Breg 4 . . . 0 4 6 0 6 2 4 1 4 3 6 8 0 4 0 8 f. Jutri turnir se bo v Gorici nadaljeval za pokal Furlanije - Julijske krajine. Kot moški ima tudi ženski turnir tako rekoč dve nagradi ali cilja: prva je pokal, druga pa napredovanje v drugo ligo. Ekipe Bor B, Bor C, AGI B in Breg bodo sestavljale posebno lestvico, ki bo veljala za promocijsko prvenstvo. Prva bo v prihodnjem letu sodelovala v italijanski B ligi. Spored jutrišnjih tekem je naslednji: AGI B - Porzio Breg ■ Bor B AGI B . Bor C Bor B Porzio Tekme bodo v telovadnici na Trgu Culiat 2 z začetkom ob 9. uri. SMUČANJE VAL DTSERE, 17. — V današnjem slalomu Kriterjuma prvega snega je nepričakovano zmagal Šved Bengt Erič Grahn pred Francozoma Killyjem in Perillatom. Tudi ostala boljša mesta so pripadla Transalpincem vse do sedmega me. sta, kamor se je uvrstil Šved Ols-son, osmo pa je pripadlo Japoncu Fukuhari. pa čeprav je Mazzinghi skušal odgovoriti z udarci z bližine. Ker so nekateri gledalci metali razne predmete na ring, je bil sodnik prisiljen prekiniti dvoboj. V četrti rundi je Mazzinghi skušal uporabiti svoje ostre udarce, a Benvenuti mu jih je odbijal in ga istočasno napadal. Kljub temu se je Tržačan zmedel, kar pa Mazzinghi ni znal prisebno izrabiti. V peti rundi je hotel Tržačan v napad, vendar se je tokrat Mazzinghi, posebno v «corp a corp« bolje izkazal. Prvak se je otresel nasprotnika in ga nato trikrat zapovrstjo silovito zadel. V šesti rundi je Mazzinghi dvakrat zadel Benvenutija po obrazu, vendar se mu je ta kmalu oddolžil. V naslednji rundi je Mazzinghi dobro zdržal napad Tržačana in tudi odgovoril ter zaključil rundo v svojo korist. Benvenuti se je moral vrniti v kot z otečenim nosom. V osmi rundi je toskanski boksar vztrajal v napadu in isto je storil v nadaljevanju, ko je bilo jasno, da Benvenuti ni v najboljši formi. Slednjega je sodnik tudi uradno opomnil, kot je kasneje tudi Mazzinghija. Tržačan je bil vidno živčen in nikakor ni našel prave poti do Mazzinghijevega obraza. V 12. rundi je Benvenuti ponovno prešel v napad, v 13. pa ga je sodnik zopet opozoril. V naslednji rundi sta si boksarja izmenjala nekaj močnih udarcev, ob koncu pa je Benvenuti dobesedno stresel nasprotnika, ki se mu je tudi v zadnji le slabo upiral. Sele v zadnjih sekundah je Mazzinghi ostro nastopil, vendar brez uspeha. Zmaga je pripadla Tržačanu in z njo tudi naslov najboljšega na svetu. KOŠARKA Moška C liga Hausbrandt zopet uspešen pod košem Poraz Don Bosca in Italsider Don Bosco je po poslednjih kolih postal pravo strašilo moške C lige. To svojo vlogo je še posebno dobro zaigral na lastnem odprtem igrišču, ki postaja z okipo samo drugi odločilni faktor pri vsakem nastopu. V nedeljo je moralo priti k Don Boscu tudi vodeče moštvo Leacrila, ki je za las rešilo svojo dosedanjo nepremagljivost. Salezijanci so začeli s velikim elanom in so igrali glavno vlogo. V drugem delu tekme, pa so gostje, katerih igralci so mnogo bolj nadarjeni, najprej izenačili ter nato z lepimi prodornimi akcijami tudi povedli. Ko pa so imeli nekaj točk prednosti so iz neznanih vzrokov opustili prodore pod koš ter skušali priti do točk z meti iz daljine. V teh svojih naporih pa niso imeli veliko sreče. Domačini so izkoristili njihovo netočnost ter z zadnjimi upi navalili na nasprotnikov koš. Imeli so sre- iiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimiiiiiiii DOMAČI NOGOMET II. AMATERSKA KATEGORIJA Jutri ob 14.30 v Gradiški Itala • Primorje III. AMATERSKA KATEGORIJA Jutri ob 14.30 v Nabrežini Libertas (Prosek) - Vesna * * • Jutri ob 14.30 v Boljuncu Rosandra Zerial • Alabarda D. • * * MLADINSKI TURNIR Jutri ob 10.30 v Nabrežini Primorje . Aurisina čo ter so minuto pred koncem po vedli. Osem sekund je manjkalo do zaključka, ko Jim Je sodnik prisodil še dva prosta meta. Njihov predstavnik pa ni izkoristil te prilike in ko je žoga prešla v roke Leacrila, je ta trenutek pred zaključnim žvižgom še enkrat in od ločuječe pretresel salezijansko mrežico. Ravno tako zanimiv je bil dvoboj Hausbrandta in Bassana. Tržačani so si po treh zaporednih porazih iskreno želeli zmagati. Zato nas ni presenetil njihov besni elan v uvodnem delu tekme. Gladko so prodirali do koša in pridno nabirali točke. Ob zaključku prvega polčasa pa je nasprotnikova ekipa zaigrala bolj strumno in deloma znižala razliko. Ko pa sta ekipi po odmoru stopili na igrišče je Bassa-no zaigral mnogo bolj samozavestno in Tržačani niso polnih sedem minut prišli do besede. V tem delu tekme so trinajstkrat streljali na koš in ga niti enkrat zadeli. Bas sano pa je nizal točko za točko ter zmanjšal razliko na sami dve točki (37-39). Končno pa je Apostoli zadel v črno in polagoma Je zopet prišla do izraaz tudi domača ekipa, ki je nato ponovno visoko povedla in tudi lepo zaigrala. Manj sreče pa je imela tretja tržaška ekipa, peterka Italslderja, ki je igrala v Muranu, kjer je morala prepustiti tamkajšnjemu moštvu obe točki. I. PATRIZIO iiitiiiiiiiiiiiiimiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiitiinTfimiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiimirtiiiiiiHiiiiiimimimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiii ,.,.V.V.V.J.V.\V.V.V.\V.V.V.V.*.V.,.V.V.V.V.V. • # v V # TORINO Vieri; Poletti, Rosato (Fossa-ti): Puia, Cereser (Rosato), Bolchi; Orlando, Ferrinl, Me-roni, Schutz (Moschino), Simoni. BOLOGNA Spalazzi (Negri); Furlanls, Mi-celli; Muccini, Janich, Fogll; Perani, Bulgarelli, Nlelsen, Haller, Vastola (Pascutti). ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpenetti, Losi, Benaglia; Francesconi, Tamborini, Spa-nio, Salvorl, Barison. BRESCIA Geotti; Ro bot ti, Fumagalli; Rlzzolini, Mangili, B i a n c h i; Salvi, Beretta, De Paoli, Bruells, Manfredini. MILAN Barluzzi; Schnellinger, Trebbi (Noletti); Santin, Maldini, Tra- iiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiimiiiiiiiiiiiMiiimiHiiiiiniiiHiiniiiuni GORIŠKI NOGOMET Juventina in Sovodnje igrata jutri doma Standreška Juventina bo tudi jutri igrala na domačem igrišču, kjer se bo srečala s Fortitudom. Po nedeljskem uspehu proti gorl-ški ekipi Audax bodo tudi jutri domačini skušali uveljaviti prednost igrišča in navijačev. Vsekakor do hoteli obdržati obe točki. Kar se tiče Sovodenjcev, ki so v nedeljo premagali svojega nasprotnika št. 1, v njegovem gnezdu v Slovrencu, bi bilo še toliko bolj logično, da zmagajo tudi jutri doma proti teoretično šibkejšemu nasprotniku. Vendar velja še vedno pravilo, da je žoga okrogla in večkrat so bile izgubljene lahke tekme in dobljene težje. Zato pa se bodo morali potruditi, če bo- bodo morali potruditi in resno zaigrati še toliko bolj, ker morajo sedaj braniti prvo mesto na lestvici, ki so si ga v nedeljo priborili. Obe tekmi, v Standrežu in v So-vodnjah, se bosta začeli ob 14.30. Igralci naj se zberejo vsaj pol ure prej na igrišču. Vabimo tudi navijače, da pridejo na tekmo v čim se I večjem številu. pattoni; Lodetti, Maddfe, Arna-rildo, Rivera, Sormani. JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Ber-cellino I„ Castano, Salvadore; Dell’Omodarme, Del Sole, Tra-spedini, Cinesinho, Menichelli. VARESE Da Pozzo (Lonardi); Soldo, Ma-roso; Magnaghi, Beltrami, Os-sola; Andersson, Gioia, Strada, Ferrario, Boninsegna. CATANIA Vavassori; Buzzacchera, Ram-baldelli; Magi, Bicchierai, Fan-tazzi; Fanello, Biagini, Petroni, Christensen, Facchin. FIORENTINA Albertosi; Rogora, Castelletti; Bertlni (Guarnacci), Ferrante, Brlzi; Hamrln, De Sisti, Nuti, Merlo, Morrone. NAPOLI Bandoni; Nardin, Gatti; Sten-ti, Panzanato (Adorni), Girar-do; Canč, Juliano, Altafini, Si-vori, Bean. SPAL Cantagallo (Zanier); Pasettl, Bozzao; Bagnoli, Colombo, Moretti; Massei, Bertuccioli (Re-ia), Innocenti, Capello, Muzzio. ATALANTA Pizzaballa; Pesenti, Nodari; Canuti (Casati), Signorelli, An-quilletti; Milan (Magistrelli), Magistrelli (Canuti), Hitchens, Mereghetti, Nova. LR VICENZA Reginato; Zanon, Savolni; Tiberi, Poli. Carantini; Menti, De Marco, Vinicio, Colausig, Ma-raschi. FOGGIA Moschioni; Corradi, Valadč; Tagliavini, Rinaldl, Faleo; Fa valil, Mlcheli, Oltramari (No-cera), Lazzotti, Maioli. SAMPDORIA Battara; Vincenzi, Delfino; David, Masiero, Dordoni; Giarn-paglia, Catalano, Cristin, Fru-stalupi. Salvi INTER Sartl; Burgnich, Facchetti; Be-din, Guarneri, Picchi; Jair, Gori, Mazzola, Suarez, Domen-ghini. CAGLIARI Mattrel, Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Gal lardo, Rizzo, Nene, Greatti, Riva. LAZIO Cei, Zanetti, Vitali; Carosi, Pa-gni, Dotti; Mari, Bartu, D’Ama-to, Govemato, Ciccolo. Snežne razmere v Sloveniji tl r«* Pohorska vzpenjača, Mariborsko Pohorje —2, 20 cm; žičnica na Krvavec —2, 65 cm, žičnica obratuje; žičnica na Vogel —2, 170 cm, vlečnica in žičnica obratujeta; žičnica na Veliko Planino —2, 60 cm, v zametih 1 do 2 m, žičnica bo od 18. t.m. dalje normalno obratovala; žičnica na Zelenici, Ljubelj 40, Vrtača 75, Zelenica 120, —3; žičnica na Španov vrh —3; 60 cm; Bled —3, brez snega; Pokljuka —8, 80 cm, žičnica obratuje; Rakitna 3, 30 cm, vlečnici obratujeta; Logatec 2, 10 cm; Lokve —2, 30 cm; Bovec —2. brez snega; Log pod Mangartom —5, 6 cm; Livek —2, 25 cm; Vojsko —2, 55 cm; koča pod Uršljo goro —8, 22 cm; Kobarid —2, brez snega; Planica —11. 54 cm; dom na Komni —2, 120 cm, pot Je prehodna, cesta prevozna do Savice, tovorna žičnica obratuje; Jezersko 17 cm; koča na Joštu —2, 15 cm; Lovska koča na Starem vrhu —2, 32 cm; črni vrh nad Idrijo 3, 22 cm; Polževo 3, 10 cm; Kurešček —3, 10 cm; Travna gora 1, 20 cm; Triglav—Kredarica —5, 180 cm; Zaplana —4, 20 cm; Ljubljana —2, 9 cm; Novo mesto —1,6 cm. iiiliiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiniiMM'1'iHi Cagliari—Lazio 1 Fiorentina—Napeli 1 X Vicenza—Foggia 1 Milan—Juventus I X Roma—Brescia 1 Sampdoria—Inter 2 X Spal—Atalanta 1 X Torino—Bologna 1 X Varese—Catania 1 Piša—Genoa 1 X Reggina—Palermo 1 Anconitana—Pistoiese 1 Ravenna—Rimini X — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi — prvi drugi 1 X X 1 1 X 1 2 2 X 1 2 X 1 1 X X 2 1 2 X X GORIŠKA V Novi Gorici je dovolj prostora v Park hotelu, za silvestrovanje pa je že vse zasedeno. Prav tako je za sedaj dovolj prostora še na Mostu na Soči, za novoletne praznike pa je zasedeno. Za novoletne praznike je vse zasedeno v hotelu Pol-danovec na Lokvah. V gostinskem podjetju Bovec imajo za novoletne praznike še nekaj prostora. Dovolj prostora je še v Trenti, Soči, Logu pod Mangartom, Tolminu in črnem vrhu nad Idrijo. Cesti čez Vršič in na Mangart sta zaprti, cesta čez Predel je prevozna. GORENJSKA V Bohinju Je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Za novoletne praznike pa imata nekaj prostora samo še Mladinski dom in restavracija Triglav. Na Bledu bodo do 20. decembra zaprti hoteli Krim, Toplice in Park. Dovolj prostora je v hotelu Jelovica. Na Jesenicah je dovolj prostora v hotelih Pošta in Korotan. Dom pod Golico ima 45 prostih postelj, smučarski dom na črnem vrhu 15 in žičnica Planina 6. Zasebniki imajo na Planini 10 prostih postelj, v Žirovnici 6, v Hrušici 11 in na Potokih 10. Za silvestrovanje je na črnem vrhu vse zasedeno. Nekaj prostora pa je še na razpolago v hotelu Pošta, v domu pod Golico in v hotelu Korotan. V Tržiču je dovolj prostora in prav tako tudi v Podljubelju, pod Storžičem in na Kofcah. žičnica na Zelenico obratuje vsak dan od 9. do 18. ure. V KranJu ima hotel Evropa 35 prostih postelj, hotel Jelen 22, zasebniki pa 14. V hotelu Air-port Brnik Je 15 prostih'postelj, v smučarskem domu na Joštu 15 in v domu na Krvavcu 10. V Preddvoru je v hotelu Grad hrib 50 prostih postelj, pir zasebnikih 50 in Domu Rade Končar v Bašiju 20. Na Jezerskem je zaprta češka koča; pri zasebnikih je 60 prostih postelj, v Domu na Jezerskem pa 50. V Naklem imajo zasebniki 40 prostih postelj. V soboto, 18. decembra bodo odprli na Smarjetnl gori nov hotel. V Škofji Loki je v gostišču Krona 25 prostih postelj, pri zasebnikih pa 40. Planinski dom na Lubniku ima 20 prostih postelj. V Poljanski dolini Je pri zasebnikih v Poljanah 50 prostih postelj, v Srednji vasi 25, v Gorenji vasi 30 in v Trebiji 20. V hotelu Dom pod Planino v Trebiji Je 50 prostih postelj, v Loški koči na Starem vrhu pa 30. V Selški dolini je pri zasebnikih v Selcah 22 prostih postelj, v Železnikih pa 30. Na Soriški planini imajo zasebniki v Sorici 30 prostih postelj, planinski dom Litostroj pa 60. Prireditve: Na Jesenicah bo od 16. do 19. decembra finale jugoslovanskega hokejskega prvenstva. LJUBLJANA Z OKOLICO V vseh ljubljanskih hotelih in pri zasebnikih je še dovolj prostora. Na Vrhniki Je v hotelu Mantova 16 prostih postelj, pri zasebnikih pa 34. V Logatcu Je prostor v hotelu Krpan in pri zasebnikih. V Rakovem Škocjanu je 14 prostih postelj. Na Rakeku je pri zasebnikih 13 prostih postelj. Restavracija Jezero v Cerknici ima 4 proste postelje, zasebniki 4 in Dom na Slivnici 40. Zasebniki imajo v Begunjah 4 proste postelje, v Loški dolini pa 12. Gostišče Baudek v žil-cah ima 6 prostih postelj, gostišče Miklavčič na Velikih Blokah pa 32. Dovolj prostora Je v Starem gradu nad Kamnikom, domu v Kamniški Bistrici in na Veliki planini v hotelu Šimnovec, v obeh planinskih domovih in ob zgornji postaji žičnice, žičnica na Veliko planino bo od 18. decembra dalje najbrž spet obratovala. Pri spodnji postaji žičnice so uredili garažo, na zgornji postaji pa izposojajo smuči in sanke. Dovolj prostora je v turističnih domovih na Kureščku, Polževem in Travni gori. Na Rakitni Je v mladinskem klimatskem zdravilišču 20 prostih postelj, pri zasebnikih pa 50. V Litiji je v restavraciji Pošta 20 prostih postelj in pri zasebnikih 25. V Zasavju je v Pla- ninskem domu na Mrzlici 14 prostih postelj, Planinskem domu na Kumu 10 in v Sindikalnem domu na Partizanskem vrhu 25. Planinsko društvo Ljubljana-matica sporoča, da je v Domu na Komni 90 prostih postelj. Cena dnevnega penziona za člane 2.700 din, za nečlane 3.100. Za novoletne praznike bo dom zaseden. DOLENJSKA V Novem mestu je nekaj prostora v hotelih Metropol in Kandija. Dovolj prostora je tudi v hotelu grad Otočec, v čateških. šmarjeških in Dolenjskih toplicah. Dovolj prostora imajo tudi v gradu Mokrice, v hotelu Bela krajina v Metliki, v hotelu Lahinja v čmomUu, v hotelu Sremič v Krškem in v planinskih domovih na Mirni gori. Lisci in Bohorju. Za silvestrovanje je vse zasedeno v gradu Otočec. Nekaj prostora pa imajo še: grad Mokrice, kjer stane Silvestrov me-nu 5500 dinarjev, zdravilišče Dolenjske toplice 5.000 do 5.500), čateške toplice (5.500 do 7.000), šmarješke toplice (5.000), hotel Bela krajina v Metliki (5.500), hotel Kandija (3.200), hotel Metropol (samo sedeži brez menuja 500 do 700), restavracija Pod Gorjanci v Kostanjevici (4.000), planinski dom na Mirni gori (3.200) in hotel Sremič v Krškem (3.000). Planinski dom na Lisci je zaseden. ŠTAJERSKA Dovolj prostora je v Celju m Mariboru in v vseh ostalih krajih, razen v zdraviliškem domu v Rogaški Slatini. Na Mariborskem Pohorju bo 18. decembra zasedena Jelka. Dovolj prostora je tudi v Slovenski Bistrici in v gradu Štatenberg. Silvestrovanje pirpravljata hotel Triglav v Dobrni (3.000 dinarjev) in Hmeljar v Žalcu v veliki dvorani Kmetijskega kombinata, kjer bo Silvestrov menu 2.000 dinarjev. KOROŠKA V Slovenjem Gradcu Je v hotelu Korotan 17 prostih postelj, v hotelu Pohorje pa 12. Hotel Planinka v črni na Koroškem ima 56 prostih postelj. Pri Ravnah na Koroškem je v smučarski koči 20 prostih postelj, v Poštarskem domu pa 10. V hotelu Peca v Mežici Je 8 prostih postelj, v hotelu Košenjak v Dravogradu 22, v hotelu Kozjak v Radljah ob Dravi na Pohorju 8. Zimski plavalni bazen v Ravnah na Koroškem Je odprt vsak dan. Snežne razmere na Tridentinskem Andalo — ... Monte Paganella 60/lo» Brentonico — . San Valentino 20/3» Campitello di Fassa — Col Rodella 5°/;* Canazei alla Marmolada 50/15« Castello Tesino — Passo del Brocon 30/100 Cavalese — Passo di Lavazč —8” Fai della Paganella 50/H« Folgarla — Sommo Alto 40/;« Lavarone — Vezzena 30/4j Madonna di Camplglio 80/150 Moena 40/95 Molveno 30/9« Monte Bondone 30/100 Passo di Costalunga /*• Passo della Mendola — . Monte Pcnegal 30/70 Passo Pcrdoi Passo Rolle /”? Passo Sella /** Passo del Tonale — Passo Paradiso 120/17« Pelo 60/100 Pozza dl Fassa — Monte Buffaure 30/100 Predazzo — Bellamonte 30/35 Primiero 30/60 S Martino di Castrozza 50/' '0 Serrada — Martinella *5 « Tesero -1« Vlgo di Fassa — Ciampedič 30 0 Ziano di Flemme Vsi gorski prelazi so prevozni z verigami. Piero Caleffi: LAHKO JE RECI LAKOTA. 21. •♦♦•♦»♦•*♦««*»♦♦♦•♦♦♦»♦♦♦♦♦«« Na pol sem prosil, na pol grozil. «če me ne pustite zbežati, se lahko moji tovariši maščujejo nad Vami. Jaz se Vas bom spomnil, inženir, v dobrem in slabem. Pustite me, da zbežim.« Mladenič je sunkoma segel z roko za pas in zatulil: «Ne ganite se, ali pa bom streljal!« Bil je prestrašen. Nekaj delavcev se nama je približalo. Skušal sem napraviti nekaj korakov naproti njim. Inženir je potegnil samokres in ustrelil v zrak. Ropot strojev je pre-glušil ta odsekani pok samokresa. Delavci so se umaknili. Sklonil sem glavo in razširil roke ter se zopet postavil ob mladega varuha. Skupaj sva potem nadaljevala pot proti stopnišču, ki je vodilo k uradom. »Vsaj me ne izdajte,« sem zamrmral. «Dobro, toda ne poskušajte več znova,« je odgovoril inženir, ki je bil še močno bled. Začela sva hoditi po uradih. Uradniki so takoj sklonili glavo na mizo, ko so zagledali moj iznakaženi obraz. Morda so že po mojem spremljevalcu uganili, kdo da sem. Seveda nismo našli lažnega Solarija, vojaškega videza, kakor sem ga jaz opisal Schneiderju. Inženir je bil lojalen: policajem ni povedal, da sem skušal zbežati. Schneider ni niti trenil z očmi, ko je zvedel za negativni izid mojega obiska, kakor bi že v naprej računal s tem. Vrnili smo se v avto, pogovarjali smo se še o nepomembnih stvareh, stopili smo iz avta pred študentovskim domom, kjer so me zopet zaprli v običajno celico. V njej sem naletel na dva stara delavca, ki sta mi sporočila nekaj novic o poteku vojne in mi dala kos belega kruha. Čakal sem dolgo ur do poznega popoldneva. Ob mraku so me poklicali in me odpeljali v sobo, kjer je bilo prvo zasliševanje. Tolmač blagohotnega videza mi je prevedel dolgo vrsto strani obširnega zapisnika. V zaključku je bilo rečeno, da sem priznal, da zaslužim smrtno obsodbo. V zapisniku je bilo mnogo netočnosti in sem zahteval, naj jih popravijo. «Ali vam je mnogo na tern?« je vprašal tolmač. «Ce ni potrebno, ne vztrajajte pri tej zahtevi, saj že tako nič ne menja na stvari.« Vstopil je Schneider in tolmač mu je sporočil mojo zahtevo. Stotnik je zamahnil z roko, kakor bi hotel reči: »Neumnost!« Podpisal sem in nisem več vztrajal pri svoji zahtevi. Tudi tokrat me je Schneider odpeljal v podzemsko celico in preden je zaklenil vrata, se je lahno priklonil in mi vljudno rekel: »Lahko noč.« NATRPANA ČETRTA SEKCIJA V 45 dneh, ki so sledili podpisu zapisnika z omenjenim zaključkom, sem preživel mnogo groznih, brezskrbnih in celo veselih ur. Doda! bi da se jih skoraj nisem zavedel. Bilo je, kakor da bi bil izgubil nadzorstvo nad samim seboj. Možgani so bili kakor prazni. In vse, Mary, moja mati, moj sin, usoda vseh, se je nekako razkrojilo v zelo daljnem spominu. Premestili so me takoj v malo celico v pritličju, ki je tri metre dolga in dva metra široka in skoraj vsa zasedena od poda do stropa z dvema pogradoma »v nadstropjih«, da so lahko spali v njej štirje jetniki. Pozno nekega večera sta me v družbi dveh paznikov prišla poklicat Polacco in Bobbio, ki sta bila zaposlena v tajništvu zaporov; prvi je bil Žid, drugi pa mlad partizan. Mario Bobbio je bil zelo bled in me je gledal izzza očal s kratkovidnimi očmi in v njegovem pogledu sta se zrcalila usmiljenje in preplah. Franco Ravinal me je objel in ni mogel pri tem zadržati solz; Ginettu pa, ki je videl, da smo vsi vznemirjeni, so se kar udrle solze ter je kričal, da hoče iti z menoj. Bil sem truden in šibak in nisem sploh mogel zbrati svojih misli, želel sem si samo počitka. Toda tisto noč mi ni bil usojen. Ukazali so mi, naj poberem svoje cape ter so me odvedli v novo celico. Ko sem bil sam, sem splezal na pograd ter sem se ulegel na trebuh na slamnjačo in se približal z obrazom oknu, ki je imelo obliko volčjega žrela. Skozi ozko odprtino sem videl, kako se je visoko na nebu kot diadem v vesoljstvu bleščal veliki voz. Čutil sem v sebi nekak omrtvičen mir, v bolečih udih pa hromečo otrplost. Nenadoma je pretrgal nočno tišino rezek krik: »Hočem umreti...« Septembrska noč je bila topla in z vseh strani so me napadale stenice. Stopil sem s pograda, raztegnil odejo po tleh in se ulegel nanjo, nato pa sem se potopil v nemiren polsen. Naslednje jutro me je prišel pregledat jetniški zdravnik dr. Meneghetti in mi je rekel, da bo zahteval, da me premestijo v bolnišnico. Bolničar, ki me je spremljal, mi je vtaknil nekaj v žep. Miličnik, ki je bil na straži pri vratih, je bil nekam raztresen. Ko so se zaprla vrata, sem potegnil iz žepa, kar je bil vtaknil vanj bolničar. Bilo je nekaj denarja, ki so mi ga poslali tovariši od zunaj, Maryin listek, pa še eden, ki mi ga je poslal Clrillo. Mary je napisala: »Vedno s teboj«. Ci-rillo pa: «Ne boj se, kmalu bo transport in boš tudi ti v njem.« Mogoče so kaj točnega zvedeli. Podnevi sem tisočkrat prebral oba listka. Nato sem se lotil tega, kar je bilo naslednjih 45 dni moja knjižnica, to je napisov po zidovih, na lesenih prečnicah in na pogradih «Gott mit uns», «Zbogom mama«, »Vedno te bom ljubil, Ma-risa», ((Fašistične svinje«, «Sales boches« (umazani Švabi). »Sem tu za ideale, ki ne bodo nikoli izumrli.« Ponoči se je vrnil Larosa. V močnih lesenih vratih je bila lina, skozi katero so dajali menažo. Odprl jo je z nekim tajnim orodjem, ter mi zašepetal nekaj novic in navodil. Pričakuje se čimprejšnji transport za koncentracijska taborišča. Naj ne zaupam stražam, razen Babbiniju in pazniku Marchiju. Lahko bi jima poveril nakupe zunaj in tudi poslal kak listek, ki ne bi bil posebno važen in ne bi spravil nikogar v nevarnost. Kar se Mary tiče, je napisal, da ne ve, ali jo bodo izpustili; vsekakor pa da dvomi, ker je to zelo težko. Med jutranjim Čiščenjem sem opazil, da so bile nekatere številke nad celicami, vštevši mojo, občrtane s kredo; kaj naj bi to pomenilo? Vprašal sem Franca. Malce se je obotavljal, nato pa rekel: «Nevaren.» «Povej mi vse po pravici.« »Hm, ne vem, morda je tako, kakor misliš ti...» V neki bližnji celici je Bianco Sami. Aretirali so ga pred štirimi dnevi. Tudi njega so mučili na zasliševanju. Se zelo slabo počuti. Bruha kri.« Dal sem Francu polovico vsote, ki sem jo dobil zjutraj, in ga prosil, naj mu nese denar. Branco Sarni — vsaj tako se je dal nazivati — je bil poročnik fregate, ki so ga spustili s padalom zavezniškega letala, da bi nam pomagal pri delu. Mesec pred mojo aretacijo je prišel k meni z geslom in s spoznavnimi dokumenti ter se je lotil dela. Toda preveč se je izpostavljal v mestu, ki mu je bilo neznano, ter je trošil za tiste čase tako velike vsote, da so preveč bodle v oči. Mi smo ga opozarjali, nato pa zrahljali svoje stike z njim. Na vsak način ni bilo med njegovo in mojo aretacijo nobene povezave. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II TELEFON 93-808 in 94-H38 - Poštni predal 559 - P< MIKUŽ* < CA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- mesečna 800 Ur - Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna Številna v tednu in nedeljo 50 - din, meseCno 1.000 — m letno 10.000 din — Poštni teko« račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za SFRJ: ADIT DZS Liubllana Stari tre S/l- telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni Oanki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in eoriške nokraltne se naročalo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italijo ari »Societš Pubblicltk Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst